Click here to load reader

UVOD V GLASBENO TEORIJO 3 - mizs.gov.si · PDF fileKljučne besede: glasbena teorija, glasbeni elementi. Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: Spoznavanje osnovnih elementov

  • View
    238

  • Download
    6

Embed Size (px)

Text of UVOD V GLASBENO TEORIJO 3 - mizs.gov.si · PDF fileKljučne besede: glasbena teorija, glasbeni...

  • 1

    Lorena Mihela

    UVOD V GLASBENO TEORIJO 3

    Program: PREDOLSKA VZGOJA

    Modul: GLASBENO IZRAANJE

    Vir: http://www.flickr.com

    Ljubljana, marec 2009

    http://www.flickr.com/

  • 2

    Srednje strokovno izobraevanje

    Program: Predolska vzgoja Modul: Glasbeno izraanje Naslov unega gradiva

    Uvod v glasbeno teorijo 3 Kljune besede: glasbena teorija, glasbeni elementi.

    Seznam kompetenc, ki jih zajema uno gradivo: Spoznavanje osnovnih elementov glasbene teorije. Razumevanje uporabnosti glasbenih elementov. Seznanjanje z naini uenja glasbenih elementov.

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji

    Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    781(0.034.2)

    MIHELA, Lorena

    Uvod v glasbeno teorijo 3 [Elektronski vir] / Lorena Mihela.

    -

    El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje,

    2009. - (Srednje strokovno izobraevanje. Program Predolska

    vzgoja. Modul Glasbeno izraanje)

    Nain dostopa (URL):

    http://www.unisvet.si/index/index/activityld/8

    2. - Projekt UNISVET

    ISBN 978-961-6413-26-8

    250904320

    Avtor(ica): Lorena Mihela Recenzent(ka): Andrej Obalt

    Lektor(ica): Helena Kostelec Zalonik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje

    Projekt unisVET

    URL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/82

    Kraj in datum: Ljubljana, marec 2009

    To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons:

    Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji.

    Uno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraevalnih programov v srednjem

    poklicnem in strokovnem izobraevanju s podroja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska

    unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za olstvo in port. Operacija se

    izvaja v okviru operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007 2013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja, prednostna usmeritev Izboljanje kakovosti in uinkovitosti

    sistemov izobraevanja in usposabljanja.

    Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor.

  • 3

    UVODNI NAGOVOR AVTORJA

    Uvod v glasbeno teorijo 3 je namenjen dijakom, ki obiskujejo

    program Predolska vzgoja, prav tako vsem tistim, ki si elijo

    pridobiti bolj poglobljeno znanje s podroja glasbene teorije.

    Snov, ki je podana v unem gradivu Uvod v glasbeno teorijo 3 je

    nadaljevanje unih gradiv Uvod v glasbeno teorijo 1 in Uvod v

    glasbeno teorijo 2. Temelji na spoznavanju intervalov in akordov,

    njihovih znailnosti in nainih graditve.

    Vodilo pri podajanju snovi v tem unem gradivu je tako kot pri

    prejnjih unih gradiv veletna praksa in pristopi, ki so se pokazali

    kot najbolj razumljivi in uspeni pri dijakih. Mogoe se zdijo

    nekateri naini osvajanja nove snovi zelo poenostavljeni vendar ni

    razloga za zaletene razlage, posebej pri tako teki snovi, ki se

    predstavlja v tem unem gradivu. Posebnost tega unega gradiva je,

    da vsebuje obilico slikovnega gradiva, ki omogoa hitro razumevanje

    ter uenje intervalov in akordov.

    tevilni primeri kot slikovno gradivo in delovni listi ob koncu unega

    gradiva omogoajo prav tako samostojno uenje vsakemu

    posamezniku, pa eprav se predstavlja tokrat teja snov kot v

    prejnjih unih gradivih o teoriji glasbe. Delovni listi vsebujejo

    tokrat ne samo snov za utrjevanje snovi, ampak tudi tevilne primere

    za spoznavanje specifinih in razlinih situacijah, s katerimi se

    ponavadi glasbeniki sreujemo, ko obravnavamo snov intervalov in

    akordov. Delovni listi vsebujejo prav tako reitve, ki omogoajo hitro

    preverbo reene naloge.

    Snov, katero predstavlja uno gradivo Uvod v glasbeno teorijo 3,

    je teka, vendar jo je mogoe zelo hitro usvojiti, v kolikor se drimo

    naela postopnosti in natannosti. Z nobeno nalogo ni treba hiteti in

    prav tako jo je treba reevati nekajkrat iz enostavnega razloga, da se

    usvoji nain reevanja intervala/akorda. Prav tako ni treba

    nadaljevati z novo nalogo, e prejnje naloge nismo razumeli in jo

    nismo uspeli reiti.

  • 4

    Na koncu pa se je treba zavedati, da so intervali in akordi snov, ki jo

    je treba delati zelo intenzivno in vaditi vsak dan tako kot

    matematine ali jezikovne naloge. Tovrstna snov namre ne trpi

    samo obasnega dela. Ko je snov enkrat usvojena, je izredno dobra

    podlaga za uenje vseh ostalih intervalov ali akordov. Prav tako je

    snov v tem unem gradivu zelo dobra podlaga za nekatere postopke,

    s katerimi se doloene skladbe/melodije lahko priredijo za razline

    potrebe, kot so postopki transpozicije, modulacije ali variacije, o

    katerih bo beseda v unem gradivu Uvod v glasbeno teorijo 4.

    KAZALO VSEBINE

    uvodni nagovor avtorja stran 3

    polton in celi ton stran 5

    intervali stran 13

    mala in velika sekunda stran 15

    mala in velika terca stran 26

    ista oktava stran 35

    ista kvinta stran 38

    durov in molov kvintakord stran 43

    literatura stran 49

    delovni listi stran 50

    Opomba: vse slike, ki vsebujo note, pavze, rtovja, kljue

    ipd. tako kot druge slike so avtorsko delo Lorene Mihela, razen e

    pod sliko ni naveden drugi vir.

  • 5

    POLTON IN CELI TON

    e bi izhajali iz samega naslova, bi verjetno razmiljali o samo enem

    tonu, ki je oitno tako popoln, da ga oznaujemo kot celi ton, oz.

    nepopoln in ga zaradi tega oznaujemo kot pol ton. V resnici

    obstajata dva tona, ki skupaj ustvarjata eno razmerje, ki je ali

    popolno celo, ali nepopolno pol. V glasbi se to razmerje precej

    dobro slii, predvsem e dva tona zaigramo na kaknem glasbilu, ki

    dovoljuje soasno igranje dveh tonov (npr. klavir, kitara, violina

    ipd.). Pri razmerju polton sliimo dokaj grd, ozek zvok, ki

    ustvarja kar precejno napetost. Pri razmerju celi ton sliimo malo

    lepi zvok, bolj irok zvok in zvok, ki je vsekakor manj napet.

    V resnici (s fizikalnega vidika) imamo doloeno tevilo nihajev enega

    in drugega tona, ki ustvarjajo ramerje poltona oz. celega tona. Za

    uvod v snov intervali zaenjamo ponavadi vedno s poltoni in celimi

    toni in razumevanje le-teh je kljunega pomena za uspeno

    razumevanje in osvajanje znanja o intervalih, na zadnje tudi o

    akordih. Izredno prirono pomagalo pri uenju poltonov in celih

    tonov je klaviatura. Njo uporabljamo ne glede na to, ali znamo igrati

    klavir (elektronske klaviature) ali ne enostavno je nepogreljivi in

    univerzalni uni pripomoek pri uenju razline snovi s podroja

    glasbene teorije.

    Na klaviaturi (spodnja slika) so razvidne rne in bele tipke. rne

    tipke, ki so kraje in v zgornji vrsti, se vrstijo vedno po istem vrstnem

    redu, dve rni pa tri rne tipke, pa spet dve rni in tri rne tipke itd.

    Bele tipke se nahajajo v spodnji vrsti in so dalje. Tipka C, da

    obnovimo, je bela tipka (oznaena s krogcem) pred prvo rno tipko v

    skupini dveh rnih tipk:

    slika 1

  • 6

    CELI TON

    Razmerje celega tona tvorita na klaviaturi dve sosednji beli tipki, ki

    imata eno rno tipko vmes:

    Celi ton tvorita tipka c in d, ker je rna tipka vmes.

    Celi ton tvorita tipka d in e, ker je ena rna tipka vmes.

    Celi ton tvorita tipka f in g, ker je ena rna tipka vmes.

  • 7

    Celi ton tvorita tipka g in a, ker je ena rna tipka vmes.

    Celi ton tvorita tipka a in h, ker je ena rna tipka vmes.

    Celi ton na klaviaturi ustvarjata tudi dve sosednji rni tipki, e je

    bela tipka vmes:

    Celi ton tvorita tipka cis in dis (oz. des in es), ker je ena bela

    tipka vmes.

  • 8

    Celi ton tvorita tipka fis in gis (oz. ges in as), ker je ena bela

    tipka vmes.

    Celi ton tvorita tipka gis in ais (oz. as in hes), ker je ena bela

    tipka vmes.

    POLTON

    Poltoni se na klaviaturi nahajato tam, kjer manjkajo rne tipke:

    Polton se nahaja med tipko e in f, ker manjka rna tipka vmes.

  • 9

    Polton se nahaja med tipko h in c, ker manjka rna tipka vmes.

    Poltone najdemo na klaviaturi vsepovsod, kjer je mono ustvariti

    tesno razmerje med belo in rno tipko, oziroma tudi obratno,

    razmerje med rno in belo tipko:

    Na klaviaturi je oznaeno tesno razmerje med belo in rno tipko (oz.

    rno in belo tipko) med tipkami d in es , ki je polton.

    Tudi tukaj imamo tesno razmerje med rno in belo tipko (oz. belo in

    rno tipko) med tipkami dis in e, ki je polton.

  • 10

    To razmerje (na zgornji sliki) med rno in belo tipko (oz. belo in rno

    tipko), med tipkami es2 in f, ni tesno razmerje, zaradi tega

    nimamo polton, ampak celi ton. Zakaj? Ker je to razmerje, e

    pazljivo pogledamo, sestavljeno iz dveh poltonov:

    polton polton

    Imamo polton, ki ga tvorita tipki dis in e ter e in f. Setevek

    dveh poltonov skupaj daje en celi ton. Enako velja za vse spodnje

    primere, ko imamo tudi cele tone:

    Tipki e in fis tvorita razmerje celega tona.

  • 11

    Tipki hes in c tvorita razmerje celega tona.

    Tipki h in cis tvorita razmerje celega tona.

    e bi mogli reiti nalogo in ugotoviti, ali tv