USTVARJALNOST TER FORMATIVNO SPREMLJANJE D_Beuermann 2016_04_12

  • View
    169

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of USTVARJALNOST TER FORMATIVNO SPREMLJANJE D_Beuermann 2016_04_12

  • Dr. Dimitrij Beuermann

    USTVARJALNOST TER

    FORMATIVNO SPREMLJANJE

    V SLUBI NAPREDKA IN OSEBNE SREE LJUDI

    Beltinci, 12. april, 2016

  • ~ 2 ~

    Vsebina UVOD ................................................................................................................................................................. 3

    ELEMENTI USTVARJALNEGA KROGA FORMATIVNEGA SPREMLJANJA .......................................... 4

    KAJ? ................................................................................................................................................................ 4

    ZAKAJ? ........................................................................................................................................................... 4

    KAKO? ............................................................................................................................................................ 4

    Pristavek .......................................................................................................................................................... 7

    FORMATIVNO SPREMLJANJE: 1. RAVEN ................................................................................................... 7

    Kaj? in Kako? v praksi ............................................................................................................................... 7

    Kje poteka meja med modrimi in belimi ovratniki? .................................................................................... 8

    Kaj? in Kako? v oli ...................................................................................................................................... 9

    Disclaimer.................................................................................................................................................... 9

    FORMATIVNO SPREMLJANJE: 2. RAVEN: ................................................................................................ 10

    Kaj? in Zakaj? viri in ideje: oblikovanje lastnega pogleda na svet .......................................................... 10

    Zakaj? Opis ustvarjalnega podroja .......................................................................................................... 10

    FORMATIVNO SPREMLJANJE: 2. RAVEN (nadaljevanje in zakljuek kroga)........................................... 12

    Zakaj?, Kako? in Kaj? od idej, s pomojo postopkov proti presoji uspenosti ....................................... 12

    Ocenjevanje ............................................................................................................................................... 12

    Opisna in tevilna ocena .......................................................................................................................... 13

    FORMATIVNO SPREMLJANJE V ASU IN PROSTORU .......................................................................... 13

    (spregledane) Ustvarjalne prilonosti, ki jih ponuja ola .............................................................................. 13

    Formativno spremljanje in opisno ocenjevanje ............................................................................................. 14

    Formativno spremljanje in matura, ki preverja ustvarjalnost dijakov ........................................................... 15

    In e zakljuek ............................................................................................................................................... 16

    VIRI ............................................................................................................................................................... 17

  • ~ 3 ~

    UVOD

    En krog, trije koraki vsakemu kar takoj pripiimo pomembno izjavo, ki nas bo kasneje spremljala na

    potovanju.

    Resnino iveti je najredkeja stvar na svetu. Veina ljudi obstaja, to je vse.

    Wilde, O., (1981). The Soul of Man under Socialism.

    http://en.wikipedia.org/wiki/The_Soul_of_Man_under_Socialism

    Ustvarjalnost je nenadni nealgoritemski kvantni skok iz enega miljenjskega vzorca v popolnoma novega.

    Zgodi se, da kvantni skok menjava paradigme iz enega vzorca v drugega, brez postopnega napredovanja

    prek vmesnih stopenj. Vsi veliki ustvarjalni doseki na podroju likovne umetnosti, glasbe, arhitekture in

    znanosti predstavljajo preskok v domiljiji, ki ga ne bi bilo mogoe napovedati na temelju prejnjih vzorcev.

    Ko pride do ustvarjalnega preskoka v obliki Einsteinove relativnostne teorije, Picassovega kubizma ali glasbe

    Beatlov, je svet za vedno spremenjen.

    Goswami, A. (1999). Quantum Creativity, Waking Up to Our Creative Potential. Hampton Press.

    Matura bi morala preveriti kakovost znanja in ustvarjalnosti. Moderna, informacijska druba, druba

    znanja namre temelji na ustvarjalnosti, ki je osnovno gibalo napredka, razvoja in dostojnega ivljenja

    ljudi.

    Poroilo s posveta Reforma slovenske mature:

    cilji, sedanje stanje in nujne spremembe,

    Dravni svet Republike Slovenije, 2016, str. 6

    Prvega izmed uvodnih citatov je zapisal Oscar Wilde in z njim opozarja na loenost, odtujenost ljudi od

    rezultatov svojega dela1. Wilde je ivel v asih zgodnjega kapitalizma in njegova dobrih sto let stara misel se

    na nek nepriakovan nain nanaa tudi na nas, ko se po vmesnem obdobju socializma ponovno (o)sreujemo s

    (poznim) kapitalizmom. Potrebno si je torej zastavljati vpraanja: Kaj proizvede odtujitev, od esa so delavci

    (ljudje nasploh, uenci, uitelji op. avt.) odtujeni in kako se ta odtujitev manifestira (adl, 2003).

    Amit Goswami spregovori v drugem citatu o ustvarjalnosti, ki predstavlja temeljno orodje umetnosti (in,

    videli bomo, hkrati tudi orodje za premagovanje vsake vrste odtujenosti) ter opozori, da se ti procesi odvijajo

    in dogajajo v najmanjih dimenzijah lovekove zavesti. Za nao nadaljnjo rabo bomo skrivnostno in

    nedostopno podroje kvantnih viharjev zamenjali z nam bolj znanimi zakonitostmi oblikovanja asociacij. Pri

    znanem zemljevidu miselnega viharja2 je praksa e vzpostavila mnoga pravila za dobro usmeritev in gladko

    potovanje po njem.

    V dokumentu Dravnega sveta je v tretjem citatu zapisana trditev, da je ustvarjalnost gibalo napredka, razvoja

    in dostojnega ivljenja ljudi. Tudi v olski praksi velja raziskovati monosti za izraanje novih idej (pravkar

    smo rekli, da oznauje zaetek tega procesa prav zbiranje svobodnih asociacij), pregledati je potrebno naine

    obvladovanja procesov (torej urejati asociacije, izbirati najbolje izmed njih, ter iskati poti za njihovo

    uresniitev: razvijati inovativnost) ter se na koncu vsakega kroga razveseliti ob ustvarjenih in v ivljenje

    postavljenih novostih: znanju uencev, obvladovanju unih in drugih procesov ter ustvarjenih izdelkih. Vse to

    skupaj ustvarja prilonosti za materialno in osebno izpolnjenost in dostojno ivljenje ljudi (oziroma tudi

    uencev, uiteljev in delavcev).

    1 ki jo je pod naslovom 'alienacija' dodobra opisal tudi Karl Marx. 2 brainstorming, seveda.

    http://en.wikipedia.org/wiki/The_Soul_of_Man_under_Socialism

  • ~ 4 ~

    ELEMENTI USTVARJALNEGA KROGA FORMATIVNEGA SPREMLJANJA

    Za prvi korak v razmiljanju uporabimo tri pomembne vpraalnice: KAJ? KAKO? In ZAKAJ? in doloimo

    njihove medsebojne odnose. Oglejmo si jih kar po vrsti.

    KAJ?

    Po sami naravi stvari KAJ? sprauje po virih (torej olskih klopeh, tablah, zbornici, raunalnikih, zakurjeni

    olski stavbi; sem pa spadajo tudi potrjeni ubeniki, una grdiva, uenci kot osebe, ki vstopajo v uni proces,

    uitelji, ki jih pouujejo, ravnateljih, svetovalcih Govorimo torej o elementih, ki jih je pred nas postavila

    narava ali pa uitelj ali pa smo jih v zbirko prispevali kar mi sami. Tu se nahajajo VIRI: loveki ali

    materialni.

    ZAKAJ?

    ZAKAJ? nam vse stvari, ki so zapisane pod KAJ? in KAKO? osmisli, jih razpostavi v na miselni sistem, jim

    podeli vrednotni naboj in nasploh osmisli vse potrebno. Na tem podroju je mogoe govoriti o CILJIH ali

    IDEJAH in na mo dobro je nemudoma opisati subtilno razliko med njimi. Postavimo, da so (vsaj na zaetku)

    cilji umeeni nekako izven nas, doloi jih, na primer, Strokovni svet: v predmetnikih in unih nartih,

    nahajajo se v ciljih, ki so vgrajeni v ubenike in podobno Ideje pa postavimo znotraj nas samih: na primer

    znotraj uencev, uiteljev ali nas svetovalcev. Drugo obmoje Zakaj? je sestavljeno iz asociacij, ki se nam

    osebno ali naim sodelavcem v skupini pojavijo kot odziv na prepoznane vire; to so lahko nae IDEJE, ki

    kasneje same po sebi zrastejo v osebne ali skupne CILJE; prav na tem podroju pa so lahko umeeni tudi

    CILJI, ki so taki od samega zaetka: za nas jih je prijazno ali manj prijazno postavil nekdo drug.

    KAKO?

    Po sami naravi stvari KAKO sprauje po procesih, ki jih je mogoe izvajati, torej biti udeleen v njih, oziroma

    jih tudi morda samo opazovati. Sem nekako spada motivacija, ki povzroi, da se stvari premaknejo in nato

    ohranijo gibalno koliino, pa ves know how oziroma vse didaktine in metodine skrivnosti dobrega

    gibanja po olskem polju. Tukaj spoznamo, kaken osebni odnos utegnemo zavzeti do zaporedja prvih dveh

    vpraanj. Sreamo se z nao motivacijo, ter koliino moi in vztrajnosti, ki smo ju pripravljeni vloiti v konni

    uspeh.

    A kaj bi le z besedami, ko pa slika pove za tiso besed Takole vse skupaj razpostavimo v prostor.

    Slika 1: Tri vpraalnice, razpostavljene v prostoru in