SONČNICA,

POMEMBNA SVETOVNA OLJNICA,

MEDOVITA IN OKRASNA RASTLINA Predavanje v Botaničnem vrtu UL, 25. september 2013

Darja Kocjan Ačko

darja.kocjan@bf.uni-lj.si GSM: 041 215 302

Biotehniška fakulteta, Katedra za fitomedicino, kmetijsko tehniko,

poljedelstvo, travništvo in pašništvo

MOŽNOSTI UPORABE SONČNIC

2

OLJE

KONZERVNA

INDUSTRIJA MEDICINA

POGONSKO

GORIVO

MARGARINA

RASTLINSKA

MAST

MOTORNA

OLJA

MAJONEZA

BELJAKOVINE

- izolati za prehrano ljudi

- koncentrati

- beljakovinska moka za

pekovske izdelke in krmo

FOSFATIDI

OLJARNE LUŠČINE - krmni kvas

- gorivo

- sestavina za krmo

- etilni alkohol, furfurol

PROSTE

MAŠČOBNE

KISLINE

KEMIČNA

INDUSTRIJA

MILO

SEME-

JEDRCE MLINSKO-PEKOVSKA

INDUSTRIJA IN INDUSTRIJA

GOTOVIH JEDI

RASTLINE

SONČNIC GLAVE - za krmo

- gorivo

PEKTINI STEBLO

- karton

- gorivo

- guma

ETERIČNO

OLJE

MED

FARMACEVTSKI

IZDELKI

+ KOZMETIČNI

IZDELKI

Gradivo za udeležence:

KRATKA VSEBINA PREDAVANJA Današnja sončnica (Helianthus annuus L.) kot uporabna rastlina

(oljnica), medovita, okrasna in krmna rastlina je po videzu in

biokemični sestavi semena kar precej drugačna od divje rastočih

sončnic v njeni ameriški domovini.

Čeprav so slovenski agronomi že sredi 20. stoletja opozarjali na

strateški pomen oljnic za narodno gospodarstvo z besedami, »čim

več jih prideluje dežela, tem bolj samostojno je njeno

gospodarstvo«, je na začetku drugega desetletja 21. stoletja

namenjenih sončnicam le 300 hektarjev slovenskih njiv.

Pridelano seme je za hrano ptic ali pa se predela deloma doma in v

tujini, večino potreb po sončničnem jedilnem olju in margarini pa že

desetletja skoraj v celoti pokrivamo z uvoženima. Vse premalo je

znana bogata sestava sončničnih jedrc in olja, zlasti hladno

stisnjenega.

Izbrati je treba sorte/hibride, izboljšati, zlasti posodobiti

tehnologijo pridelave ter POVEZATI PRIDELAVO S

PREDELAVO IN PRODAJO prehranskih in

neprehranskih izdelkov.

Sončnica (Helianthus annuus L.)

spada v družino nebinovk

(Asteraceae), kamor

prištevamo še druge

uporabne in številne

okrasne rastline.

Rod sončnic (Helianthus)

sestavlja približno 70 vrst,

ki jih delimo v več skupin.

Nekatere vrste imajo v

zemlji gomolje, na primer

topinambur (Helianthus tuberosus L.),

druge pa ne.

1 – nadzemni del rastline,

2 – prečni prerez glave,

3 – cvet s plodnico, 4 - seme

5

SONČNICA (Helianthus annuus L.)

Nebinovke (Asteraceae) Čas setve: 1. 4. - 10. 5.

Medvrstna razdalja: 50-60 cm

Razdalja v vrsti: 30-40 cm

Globina setve: 2-3 cm

Količina semena za setev: 5-10 kg/ha

Čas spravila: 20. 8.-20. 9. SEME ZA PREHRANO ŽIVALI ↓

ZA OKRAS

T

ZA KRMO

BRIKETIRANE

POGAČE IN

ZELINJE ↓

OPRAŠUJEJO JO

ČEBELE

↓ SEME ZA PREHRANO LJUDI

Vincent van Gogh:

PISMA THÉU

Arles, konec avgusta 1888

Moj dragi Theo,

slikam z navdušenjem.

Ne bo te presenetilo, če ti povem,

da slikam velike sončnice.

Delam na treh platnih: na prvem

tri velike rože, na drugem 12 rož,

na tretjem 14. Verjetno pa to še

ne bo vse. Upam, da bom imel

kak ducat takšnih slik. Skupaj

bodo prava simfonija v modrem

in rumenem. Morda bom ostal

brez rumene in modre barve in ju

bom moral naročiti.

Stiskam ti roko, moram se vrniti

k delu.

Tvoj vdani Vincent

Kocjan Ačko, D. 2012. Sončna roža. Ljubljana: 38 str.

http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/organiziranost/katedre-

in-druge-org-enote/za-fitomedicino-kmetijsko-tehniko-poljedelstvo-

pasnistvo-in-travnistvo/poljedelstvo/monografije/

Kocjan Ačko, D. 1999. Sončnica. Topinambur.V: Pozabljene

poljščine. ČZD Kmečki glas, Ljubljana: 143-156 in 157-166

http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/organiziranost/katedre-

in-druge-org-enote/za-fitomedicino-kmetijsko-tehniko-poljedelstvo-

pasnistvo-in-travnistvo/poljedelstvo/monografije

SONČNICA

IZ NOVEGA V STARI SVET

Izvor: JZ Severne Amerike, Mehika in Peru

Pred prihodom Špancev (15. stol) so sončnice pridelovali Indijanci: Maji, Azteki, Inki, ki so jih povezovali tudi s simboliko sončnega božanstva, svetlobo in plodnostjo.

V Evropo so jih prenesli v 15. in 16. stoletju, kjer so jih gojili v grajskih in botaničnih vrtovih.

Nicolás Batista Monardes (1493-1588) je rastlino imenoval girasol.

SONČNI CVET

V jezikih drugih narodov je dobila ime: girasole, turnesol, Sunflower, Sonnenblume, podsolnečnik.

Botanično ime

Helianthus annuus L. je sestavljeno iz besed, Helios (sonce) in Anthos (cvet).

Družina: košarice, nebinovke (Asteraceae)

Domneva se, da se je razvila iz divje vrste ruderalis (Wencl.).

1830-1840 prve oljarne za stiskanje olja iz semen.

Po letu 1840 se pridelava širi in sončnica postane gospodarsko pomembna oljnica toplih in vročih območij sveta.

Selekcija in žlahtnjenje: stare sorte (35 % olja), novi hibridi (do 55 % olja) – v olju je vse več zdravju koristnih maščobnih kislin, kot je oleinska (>70 %).

→ NAJKAKOVOSTNEJŠE JEDILNO OLJE

Pridelek sort je od 1000 do 3000 kg/ha.

Pridelek hibridnih sort je od 3000 do 6000 kg/ha.

19. stoletje: NOVA OLJNATA POLJŠČINA

Zaradi olja so jo prvi pridelovali kmetje v carski Rusiji. Pridelek semena je bil nekaj 100 kg/ha.

13

PRIDELEK

Pridelek = ƒ (genotip + rastne razmere + tehnologija) ↓ ↓ ↓ ↓ kmetij. tehnika + agrotehnični ukrepi ↓

sorta, hibrid

SEME, OLJE, OLJNE POGAČE ALI TROPINE ZELINJE, STEBLA:

PREHRANA LJUDI, KRMA DOMAČIH ŽIVALI, ENERGIJA

PRIDELAVA PREDELAVA PRODAJA

- konvencionalna - obrtna

- integrirana - industrijska

- ekološka

Leta 2012 je bilo v svetu 25 milijonov ha sončnic, povprečen pridelek semena: 1500 kg/ha.

PRIDELAVA SONČNIC V SVETU V OBDOBJU OD 1961 DO 2012 (Vir: http://www.faostat.fao.org)

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

0

5

10

15

20

25

30

Pri

del

ek (

t/h

a)

Povr

šin

a (m

io h

a)

Obdobje/leto Površina (ha) Pridelek (t/ha)

MESTO SONČNICE MED OLJNATIMI POLJŠČINAMI

V SVETU V LETU 2012 (Vir: http://faostat.fao.org)

Oljnata poljščina Površina (ha) Pridelek (t) Pridelek (t/ha)

Soja 106.625.241 253.137.072 2,4

Bombaževec 34.368.366 76.704.284 2,2

Oljna ogrščica 34.257.051 64.813.233 1,9

Sončnica 25.011.871 37.075.482 1,5

Zemeljski orešek 24.625.099 41.269.157 1,7

Sezam 8.051.612 4.167.150 0,5

Lan za seme 2.729.058 2.051.628 0,8

Mak 70.388 45.075 0,6

Konoplja za seme 33.065 131.772 4,0

OLJNATE POLJŠČINE

SOJA (107 mio ha) OLJNA OGRŠČICA (34 mio ha) SONČNICA (25 mio ha)

NAJVEČJE SVETOVNE PRIDELOVALKE SONČNIC

LETA 2012 (Vir: http://www.faostat.fao.org)

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

0

1

2

3

4

5

6

7

Pri

del

ek (

t/h

a)

Pov

ršin

a (

mio

ha

)

Površina (ha)

Pridelek (t/ha)

PRIDELOVALKE SONČNIC V EU LETA 2012 (Vir: http://www.faostat.fao.org)

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

Pri

del

ek (

t/h

a)

Pov

ršin

a (

ha

)

Površina (ha)

Pridelek (t/ha)

SOLNČNICA, SONČNA ROŽA, SONČNICA

Pri nas so jo začeli uvajati v 19. stoletju.

Leta 1934 (34 ha), 1939 (87 ha), pridelek: 0,8 do 1 t/ha, Prekmurje, Štajerska, Dolenjska

Po 2. svetovni vojni se je širila v vmesnih posevkih (intercropping) skupaj z oljnimi bučami, koruzo ali krompirjem:

leta 1950 (11.200 ha) leta 1982 (1000 ha), pridelek približno 0,5 t/ ha

Specializacija pridelave in širjenje stebelne trohnobe (Phomopsis sp.) → zmanjševanje pridelave

Na robovih njiv za ptice in v vrtovih za okras.

Leta 1950: 2203 ha, 0,8 t/ha Leta 1960: 205 ha, 1,1 t/ha Leta 1970: 149 ha 1,1 t/ha Leta 1980: 105 ha, 1,1 t/ha Leta 1990: 104 ha, 1,6 t/ha Leta 2000: 24 ha, 1,1 t/ha Leta 2010: 203 ha, 2,3 t/ha Leta 2011: 374 ha, 2,6 t/ha Leta 2012: 372 ha 2,4 t/ha

Pridelava v čistih posevkih:

Površina in pridelek sončnic v čistih posevkih Sloveniji v obdobju od

1939 do 2012 (Maček, 1993; Sadar, 1951; Statistične informacije, 2012 - (Vir: http://www.stat.si )

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

Pri

de

lek

(kg

/ha)

Po

vrši

na

(ha)

Obdobje/leto

Površina

Pridelek

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: vegetativna rast in razvoj

Steblo je okroglo, rebrasto obraslo z dlačicami, na začetku rasti je zapolnjeno s parenhimskim strženom, na koncu zrelosti pa postane votlo in oleseni; oljne visoke od 1,5 do 2,5 m.

Listi so pecljati, srčasti z valovitimi robovi, hrapavi in dlakavi, premenjalno nameščeni; 23 do 35 listov v času polnega cvetenja.

Koreninski sistem sončnice je vretenast, razvejan in globok z veliko črpalno močjo za hranila in vodo.

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: generativna rast in razvoj

Iz cvetnih popkov se razvijejo glave, klobuki ali koški.

Cvetovi so dvovrstni: cevasti v notranjosti koška (rodni, tujeprašni), 500-1000, cvetijo od zunaj proti notranjosti in jezičasti na obodu glave (jalovi), ki privabljajo žuželke, čebele in čmrlje → 5+5+5+1

Cveti v spiralnih krogih od

zunanjega proti notranjemu.

Vsi cvetovi ene glave odcvetijo

v 7 do 10 dneh; celoten

posevek ene sorte/hibrida v 2

do 3 tednih.

Sončnica je privabilna rastlina, na primer v posevkih z ajdo.

Glave so obrnjene proti

sončnemu vzhodu

(heliotropizem)

1200 K = 'Kernal' 1208 K = 'Kongo' = 'Almas'

'Delia' 'Goleador'

'Iregi szürke csikos'

GLAVA, KOŠEK, KLOBUK;

izbočen, raven, vbočen;

premer 10 do 50 cm

'Labud'

Gobasto tkivo

podobno čebeljemu satju

Diplomanti VSŠ agronomije na

poljskem poskusu

s sončnicami

Seme sončnice je rožka (achaena),

sestavljena iz jedrca in luščine v črni, beli

ali progasti luščini (peška, pečka).

Debelo- in drobnosemenske - absolutna

masa semen sončnice je od 50 do 100 g.

Biokemična sestava: do 55 % maščob, 20 do

30 % beljakovin, do 20 % ogljikovih

hidratov, vitamini (A, D, E, K), minerali.

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: plod (seme)

V poskusih BF 2002-2006:

Hibridi 'Kernal', 'Kongo', 'Delia'‚ 'Goleador', 'Labud' in

sorta 'Iregi' vpisane v Skupni EU katalog sort poljščin

1200 K = 'Kernal' 1208 K = 'Kongo' = 'Almas'

'Iregi szürke csikos'

Lastnost 'Kernal' 'Kongo' 'Delia' 'Goleador' 'Iregi szurke

csikos'

Barva luščine črna črno rjava z

belimi

progami

črna temno siva do

črna

črnosiva z

belimi

progami

Dolžina rastne

dobe 110-115 dni,

srednje

zgodnji

hibrid

115-120 dni,

srednje

zgodnji

hibrid

100-115 dni,

srednje

zgodnji

hibrid

100-110 dni,

srednje

zgodnji

hibrid

110-120 dni,

srednje

zgodnji

hibrid

Povprečna višina 175-180 cm 175-180 cm 160-180 cm 145-165 cm 180 cm

Biološki potencial

za pridelek nad 4 t/ha nad 4 t/ha 4,5 t/ha 4 t/ha 1-2 t/ha

Vsebnost olja v

semenu 46-49 % 44-48 % 38-42 % 48-50 % 28-32 %

Vsebnost oleinske

kisline v olju 26-30 % 31-35 % nad 40 % -

pol

oleinski

hibrid

nad 80 % -

visoko

oleinski

hibrid

26-30 %

Uporaba semen jedilna,

za olje in za

krmo ptic

jedilna,

za olje in za

krmo ptic

jedilna, za

specialno

jedilno

olje in za

krmo ptic

jedilna,

za specialno

jedilno

olje

jedilna,

za olje in za

krmo ptic

Pridelek pri 8-odstotni vlažnosti semena sončnic (Helianthus annuus L.)

preračunan v tone na hektar. Poskusno polje Biotehniške fakultete,

Ljubljana, 2002 do 2006.

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

2002 3,10 3,40 2,80 2,60 1,90

2003 3,40 3,30 2,40 2,10 1,70

2004 2,20 2,60 2,20 1,80 1,30

2005 3,70 3,90 2,50 2,40 1,70

2006 3,90 4,20 2,70 2,60 1,50

Povp. 2002/06 3,30 3,50 2,50 2,30 1,60

Kernal Kongo Delija Goleador Iregi

Pri

dele

k s

em

en

a (

t/h

a)

Vsebnost maščobnih kislin v olju in skupna vsebnost maščob v semenu sončnice

(Helianthus annuus L.) pri sortah: 'Kernal', 'Kongo', 'Delia', 'Goleador' in 'Iregi

szurke csikos' iz pridelka v letu 2003 in 2005. Poskusno polje BF, Ljubljana.

Sorta Delež maščobnih kislin (% od skupnih maščobmih kislin) v letu 2003 Skupna

vsebnost

maščob

(%)

Palmitinska

C 16 : 0

Stearinska

C 18 : 0

Oleinska

C 18 : 1

Linolna

C 18 : 2

Linolenska

C 18 : 3

Kernal 6,09 5,83 27,85 60,09 0,12 41,5

Kongo 5,35 5,24 34,25 55,01 0,14 38,3

Delia 5,77 4,26 43,21 46,63 0,12 39,0

Goleador 4,06 4,09 77,68 14,03 0,11 41,8

Iregi s. c. 6,33 5,63 30,58 57,29 0,16 33,4

Sorta Delež maščobnih kislin ( % od skupnih maščobmih kislin) v letu 2005 Skupna

vsebnost

maščob (%) Palmitinska

C 16 : 0

Stearinska

C 18 : 0

Oleinska

C 18 : 1

Linolna

C 18 : 2

Linolenska

C 18 : 3

Kernal 6,23 5,73 28,83 59,02 0,18 41,6

Kongo 4,37 5,00 35,17 55,31 0,13 39,2

Delia 5,06 5,23 44,22 45,33 0,15 39,9

Goleador 4,07 4,10 78,67 13,02 0,14 44,7

Iregi s. c. 6,22 5,45 29,84 58,27 0,20 33,0

V poskusih BF 2013

Hibridi: 'PR64H32',

'PR64B24', 'Syngenta..'

AM: 64 do 73 g, čistota: 100 %, kalivost: 98 %, 3 ponovitve, 2

medvrstni razdalji ( 75 cm in 50 cm), 2 razdalji v vrsti (33 cm

in 22 cm), gostota setve: 60.000 rastlin/ha, setev: 26. 4. 2013

vznik: 3. 5., dva lista: 21. 5., spravilo: 16. 9. 2013

RASTNE RAZMERE

Kolobar: 4-letni, starejša literatura priporoča 5- do 8-letni kolobar; biotski način varstva pred pleveli, boleznimi, škodljivci.

Izogniti se treba oljni ogrščici, repici, gorjušici, soji, sladkorni pesi in drugim pesam ter lucerni.

Dolžina rastne dobe: 70 do 150 dni

Po spravilu sončnic je njiva čista, skoraj brez plevela, zato je sončnica odlična prejšnja poljščina.

ZA ZDRAV NASAD

IN PRIDELEK:

PRAVILEN IN

DOVOLJ DOLG

IN KOLOBAR

Tla in podnebje: globoka, zračna, srednje težka; ilovnato peščena do ilovnata tla; najboljše uspeva pri pH tal 6 do 8; vsota temperatur 1800 do 3000 °C; kali pri 3 °C, prenese - 6 °C, optimum za rast 28 °C; transpiracijski koeficient: 500 do 600, največ vode potrebuje v času oblikovanja glav

Njiva sončnic in konoplje, Poskus BF, Markišavci, 2001

PRIMER ŠTIRILETNEGA KOLOBARJA S SONČNICAMI

sončnice oves facelija soja pšenica ajda

PRIMER SEDEMLETNEGA KOLOBARJA S SONČNICAMI

sončnice tritikala lucerna ječmen proso

OSNOVNA

OBDELAVA TAL,

GNOJENJE,

APNENJE IN

PRIPRAVA

SETVIŠČA

Klasična obdelava z oranjem

Pozno poleti ali jeseni pognojimo s

hlevskim gnojem (20 do 30 t/ha) in,

zorjemo 25 do 30 cm globoko in

dodamo hranila: dušik fosfor, kalij

glede na način kmetovanja, analizo

tal (zaloge v tleh) in bilanco hranil

(kolobar!); v jeseni sta potrebna

predvsem fosfor in kalij.

Pomembna mikrohranila: B, Mn, Mo, Zn

Za zakisana zemljišča (pH < 6,5) je

ugodno apnenje (CaO) od 1500 do

2000 kg/ha glede na analizo tal.

Odvzem hranil:

150 kg N/ha,

60 do 80 kg P2O5/ha

in 300 kg K2O/ha.

Spomladansko oranje plitvejše (do 20 cm globoko).

Obdelava setvišča z vrtavkasto brano ali predsetvenikom do globine

5 do 7 cm.

ČAS SETVE

Alternativna obdelava je lahko povezana z direktno setvijo

- za seme in olje od 1. aprila do

10. maja, to je kot glavni posevek,

- za zeleno krmo in silažo pa je

ustrezna tudi strniščna setev

uporaba zelinja tudi za podor.

Čas strniščne

setve sončnic

Strniščna setev pogosto v mešanicah z grahom, bobom, volčjim bobom, sudansko travo in drugimi krmnimi rastlinami.

NAČIN SETVE

Količina semena za setev: 5 do 10 kg/ha (čistota nad 98 % in kalivost nad 90 %), to je 40.000 do 75.000 rastlin ob spravilu.

Posejemo s sejalnico za presledno setev na medvrstno razdaljo je 50 do 60 cm, v vrsti pa na 30 do 40 cm.

Večja gostota večja pri zgodnjih sortah/hibridih in pri sortah za krmo in silažo

Pri konvencionalni pridelavi sočasna uporaba granuliranih insekticidov za zatiranje talnih škodljivcev, če so ti sploh dovoljeni.

Posevek sončnic, 8,5 ha, setev

1. maj 2012, visoko oleinski

hibrid 'NK Ferti', medvrstna

razdalja 75 cm na kmetiji Mitje

Berceta v vasi Slepšek pri

Mokronogu.

OSKRBA POSEVKA Valjanje takoj po setvi v suha tla.

Pri konvencionalni pridelavi: dognojevanje enkrat do dvakrat, prvič v fazi 3. in 4. para listov in drugič, ko rastlina razvije 7 do 8 parov listov (30 do 80 kg N/ha). Previdnost pri dodajanju dušika! preveč N < olja > bolezni in poleglih rastlin

Pri konvencionalni pridelavi: Zatiranje plevela s herbicidi takoj po setvi, pred vznikom in po vzniku.

Okopavanje enkrat do dvakrat:

- prvič najpozneje ob pojavu 5 para listov in

- drugič, ko je sončnica velika 30 do 40 cm.

Drugo okopavanje je v nasprotni smeri prvega, s tem bolje porežemo plevele ter bolj zrahljamo in poravnamo vrhnjo plast.

Namakanje po potrebi med oblikovanjem glav in polnjenjem semen.

Bolezni sončnic: bela ali zrnata gniloba, sončnična črna listna pegavost, siva plesen, sončnična rja, sončnični rak, siva stebelna pegavost, sončnična plesen Škodljivci: talni - strune, sovke, ogrci, polži, - uši, stenice, vešče, ptice

Zatiranje povzročiteljev bolezni s fungicidi - varstvo cvetnih popkov in glav: velik pomen genetske odpornosti. Ni ustrezne mehanizacije (škropilnic) za aplikacijo; možna le zgodnja škropljenja do višine rastlin 80 cm (bolj ustrezni zgodnji in nižji hibridi)

SPRAVILO

IN

PRIDELEK

SEMENA

Kdaj seme dozori? Pravi čas za spravilo je na

začetku sušenja jezičastih cvetov, ko se

semenske luščine obarvajo, steblo pa oleseni

(75-odstotna vlažnost glav, 18-odstotna

vlažnost semena).

Čas spravila semena: druga polovica avgusta

do prva polovica septembra, pridelek 3000

do 6000 kg semena/ha, kar da 1500 do 3000 l

olja/ha.

Konvencionalna pridelava: desikacija rastlin

pred spravilom (IPP- ni dovoljena)

Način spravila: Včasih so ročno trgali glave in

jih sušili na zraku pod streho ali kozolcem.

Sedaj se jih požanje z dodatno opremljenim

žitnim kombajnom

Shranjevanje semena z 8- do 10-odstotno

vlažnostjo.

Specialno ustje za

žetev sončnic za

seme

Predelani žitni

heder (ustje) za

spravilo sončnic

za seme

SPRAVILO

SILAŽE

Siliranje celih rastlin s kombajnom za

silažno koruzo.

Začetek cvetenja,

polno cvetenje,

samostojno ali mešamo

s koruzo, sojo…

HIBRIDI SONČNIC Skupni EU katalog poljščin in

vrtnin: vpisanih približno 1300

sort in hibridov sončnic (F1) -

linijski, CMS.

V uradni introdukciji ni v

preizkušanju novih hibridov.

Cilji žlahtnjenja:

- pridelek > 4 t semena/ha

- delež luščin < 25 %

- vsebnost maščob > 50 %

- vsebnost oleinske kisline > 80 %

Novosadski hibridi registrirani v državah članicah EU:

1200 K = 'Kernal' (Srbija)→ IT, HS

'Goleador' (Srbija) → IT, HS

1208 K = 'Kongo' (Srbija) → CZ, SK, HS = 'Almas' → HU

HIBRIDI V PONUDBI PRI NAS, REGISTRIRANI V EU:

Pioneer: 'PR64H32' → IT, 'PR64B24' → BG, UK

Agrosaat: 'Majeur' → AT, FR, IT, 'Pegasol' →AT, CZ, DE, FR

Saatbau Linz: 'NK Delfi' → AT, CZ, FR, HU

Syngenta: 'NK Dolbi' → CZ, FR, 'NK Ferti' → AT, FR, IT

HIBRIDI SONČNIC PRI NAS – ZA PTICE

Hibrid 'PR64B24' je novejši hibrid, ki ga odlikuje:

- seme je srednje veliko in atraktivno progasto, primerno za

ptičjo hrano, AM = 50 do 55 g,

- setev med 60.000 do 65.000 rastlin na hektar,

- srednje zgoden hibrid primeren za pridelovanje tudi v

Slovenji, preizkušen v letih 2007 in 2008,

- vsebnost olja ustrezna za tip, ki je primeren za krmo ptic,

- vsebnost linolenske kisline je 53 %, kar je pomembno za

ptice,

- velik pridelek; rodnost večja od konkurenčnih hibridov za

krmo ptic, ki so v centralni in vzhodni Evropi, in sicer

razlike v pridelku po letih so bile od 8 do 22 % v poskusih,

ki so bili narejeni v letih 2003 do 2008.

HIBRIDI SONČNIC PRI NAS – ZA OLJE

Hibrid 'PR64H32', oljni hibrid z visoko vsebnostjo oleinske kisline

- nov hibrid razširjen v srednji Evropi. H pomeni, da je

hibrid z veliko vsebnostjo maščob (ni gensko spremenjen).

- priporočena gostota setve: 55.000 do 65.000 rastlin/ha,

- ima odlične agronomske lastnosti z dobro toleranco na

pomembne bolezni sončnic; toleranten na Orobanche

(pojalnik)

- visoka vsebnost olja v semenu (50 %) in vsebnost oleinske

kisline v olju (nad 90 %),

- izolacija pri pridelavi od drugih hibridov mora biti najmanj

100 metrov, da se zagotovi visoka vsebnost oleinske kisline

v olju.

SONČNICA KOT MEDOVITA RASTLINA

Sončnični med lajša bolezni dihal,

vnetja želodčne in črevesne sluznice,

srčne in ledvične bolezni; uravnava

krvni tlak in izboljšuje krvni obtok.

Ima velik pomen pri prehrani

čebel!

Najmanj 40 kg medičine/ha,

80 kg cvetnega prahu/ha.

SONČNICE V

PREHRANI PTIC

Plodovi so v ponudbi

kot krma za zunanje

ptice in notranje ptice,

nekatere tropske papige,

velike are, v mešanicah

z drugimi semeni.

KALČKI, JEDRCA, PEKOVSKI IN DIETETIČNI IZDELKI

Oluščeni plodovi surova,

pražena (osoljena) jedrca

za grizljanje, za pripravo

kavnega nadomestka.

Peki in slaščičarji uporabljajo cela, zdrobljena, mleta jedrca, ki jih vmesijo v testo za posebne vrste kruha in slaščic

Iz fino mletih jedrc pridobivajo moko, ki je surovina za dietetična živila, zlasti za bolnike s celiakijo.

Za jedilno olje uvažamo surovo sončnično olje, v oljarni ga rafinirajo,

to pomeni, da mu odstranijo hitro kvarljive snovi, ga razsluzijo,

destilirajo, nevtralizirajo, obelijo in odišavijo.

OLJE: JEDILNO,TEHNIČNO Lastnosti olja:

- svetlo rumeno

- prijeten vonj in okus

- stabilno pri cvrtju

→ izločanje olja z

ekstrakcijo z organskimi

topili (NaOH)

Izdelki: majoneza, rastlinska mast in margarina.

Margarina nastane s trjenjem ali hidroliziranjem.

HLADNO STISNJENO

SONČNIČNO OLJE IZ

EKOLOŠKE PRIDELAVE IN

PREDELAVE

več vitaminov in mineralov

manjša obstojnost

PORABA OLJA SE ZMANJŠUJE

Povprečna letna količina nabavljenih živil na člana gospodinjstva

v R Sloveniji

Izdelek ME 1990 1995 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Jedilno olje l 11,3 12,1 12,2 11,4 11,0 10,6 10,3 10,2 9,7 9,1

Svinjska mast in

presna slanina kg 1,2 0,8 0,6 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 0,3 0,3

Sir (vseh vrst) kg 4,1 5,4 8,7 9,1 9,2 9,1 9,0 9,2 9,2 9,5

Surovo maslo kg 0,5 0,7 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 1,0 1,0 1,1

Vir: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0811206S&ti

=&path=../Database/Dem_soc/08_zivljenjska_raven/03_08112

_poraba_gospodinjstev/&lang=2

SONČNIČNO OLJE KOT POGONSKO GORIVO

Sunflower metil ester (SME)

KEMIČNI, FARMACEVTSKI

IN KOZMETIČNI IZDELKI IZ OLJA

Olje za izdelavo barv, lakov, sveč, belil, pralnih sredstev, zlasti mila.

Olje in beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini (E) in minerali se uporabljajo tudi v farmacevtski in kozmetični industriji za kreme in zdravilne izdelke

BELJAKOVINSKI OSTANKI PO STISKANJU

IN EKSTRAKCIJI OLJA IZ SEMEN Pogače/tropine so

beljakovinsko krmilo

za vse vrste

domačih živali

Pogače/tropine -

sveže, silirane,

posušene,

briketirane

CELA RASTLINA ALI DEL RASTLINE ZA PRESNO KRMO IN SILAŽO, BIOPLIN

Sorte/hibridi z veliko listi in bujne rasti pri setvi na medvrstni razdalji: 25-35 cm In količini semena 30 do 35 kg/ha

SUHA STEBLA ZA KURJAVO, CELULOZO (PAPIR),

GNOJILO (kalij) IN ZA GORIVO (BIOPLIN)

LUŠČINE KOT KURIVO (→ ETANOL), POLNILO

ZA LEŽIŠČA IN VZGLAVNIKE

SONČNICE ZA OKRAS: REZANO CVETJE IN ARANŽMAJI

Autumns beauty Healianthus

maximilliani

Hopy Dye

Israeli Lemon Moon

Mammoth

Tigers eye

Tohoku Yae iz Japonske

Velvet Queen

Tarahunara

SONČNICE NA POROČNI DAN

SONČNICA KOT MANDALA Mandala je krog. Flower of life – roža življenja v pretekli in današnji

umetnosti. Mandala v posvečenem prostoru je slika sveta, ki v sebi

nosi vse bistvene aspekte življenja.

Sončnica kot primer mandale: vedno pravilno število semen

Sunflowers (1888)

National gallery

in London

Vincent Van Gogh (1853-1890)

Vincent van Gogh:

PISMA THÉU

Arles, konec avgusta 1888

Moj dragi Theo,

slikam z navdušenjem.

Ne bo te presenetilo, če ti povem,

da slikam velike sončnice.

Delam na treh platnih: na prvem

tri velike rože, na drugem 12 rož,

na tretjem 14. Verjetno pa to še

ne bo vse. Upam, da bom imel

kak ducat takšnih slik. Skupaj

bodo prava simfonija v modrem

in rumenem. Morda bom ostal

brez rumene in modre barve in ju

bom moral naročiti.

Stiskam ti roko, moram se vrniti

k delu.

Tvoj vdani Vincent

Sončnica

Muzej Albertina na Dunaju

Gustav Klimt (1862-1918)

Polje maka Poljub

Drevo življenja

Srečko Kosovel (1904-1926)

Otrok s sončnico.

V: Medvedki sladkosnedki

(ilustrirala: Jelka Reichman)

OTROK S SONČNICO

Nesem sončnico na rami,

zlat metulj je vzplaval nanjo,

sončnica se je nagnila,

o, da ne bi se zlomila!

Nesem sončnico na rami,

v njej so zlata, zlata zrna,

sončnica se je nagnila,

o, da ne bi se zlomila!

O, metulj razpel je krila,

sapica je vzvalovila,

sončnica se je nagnila,

o, da ne bi se zlomila!

"Svoj obraz je vedno obračala proti rumenemu soncu",

zato so jo imenovali kraljica sončnica. Nina Kokelj, 2012.

Kraljica sončnica. Ilustriral: Marko Rop, Založba Pivec

"Če Bruno ne bi zamenjal sončnice za rumeno čudo, mogoče

sploh ne bi videl take krasote. Sploh je ne bi videl. Take

krasote." Bardill L., Monnier M. 2002. Čudna rumena reč.

Prevedel: Uroš Kalčič. Založba Kres.

"Jasno! Zeleno steblo ima in

rumen cvet! Zeleno steblo rase iz

tal, rumeni cvet pa se zdi, kakor

da bi plaval v zraku!"

Tajnšek, T. 1987. Sončnica. V:

Oljna ogrščica in sončnica.

ČZP Kmečki glas, Ljubljana:

76-97.

Sadar, V. 1951. Sončnica. V:

Oljnice, korenovke, predivnice

in hmelj. Založba Kmečka

knjiga, Ljubljana: 66-85.

Kocjan Ačko, D. 1999. Sončnica. V: Pozabljene poljščine. ČZD

Kmečki glas, Ljubljana: 143-156 http://www.bf.uni-

lj.si/agronomija/o-oddelku/organiziranost/katedre-in-druge-org-

enote/za-fitomedicino-kmetijsko-tehniko-poljedelstvo-pasnistvo-in-

travnistvo/poljedelstvo/monografije

Kocjan Ačko, D. 2012. Sončna roža. Ljubljana: 38 str.

http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/organiziranost/katedre-

in-druge-org-enote/za-fitomedicino-kmetijsko-tehniko-poljedelstvo-

pasnistvo-in-travnistvo/poljedelstvo/monografije/

HVALA, KER STE BILI POZORNI!

SONČNICE V VSEJ SVOJI LEPOTI

Razstava slik in fotografij v

Botaničnem vrtu od 10. oktobra 2013