Poglavje 5

Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskihkmetijah

Ivan Štuhec 1,2, Andrej Kastelic 3, Sašo Sever 4,Marija Vogrin-Bračič 5, Peter Pribožič 6

Izvleček

V članku so za posamezne faze reje predstavljene tiste zahteve Pravilnika o minimalnih po-gojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic, ki senanašajo na zaščito različnih kategorij prašičev. Prikazane in analizirane so tudi rešitve vhlevih slovenskih prašičerejskih kmetij. Analiza ugotovljenih dobrih in slabih rešitev doka-zuje, da je pri odločitvah za novogradnjo ali adaptacijo hleva potrebno primerno etološkoin prašičerejsko znanje. Pri težnjah za dobro kmetijsko prakso je potrebno upoštevati tudipredpise, ki so bili sprejeti med usklajevanjem slovenske zakonodaje z evropsko.

Ključne besede: prašiči, hlevi, ureditev, počutje živali, dobra kmetijska praksa

Abstract

Title of the paper: The pig housing systems on Slovenian family farms.The paper presents the demands for pig protection from the Slovenian “Directive of mini-mum standards for the protection of farm animals and registration procedure for lying henfarms” for each phase in pig production. The solutions for buildings and pen equipmenton Slovenian family farms specialized for pig production were demonstrated and analyzed.Identification of good and bad solutions proves that proper ethological and pig productionknowledge is needed when decision about building new or reconstructing old unit is taken.The regulations which were accepted during harmonization of Slovenian legislation accor-ding to the EU should be considered in line for good agricultural practice.

Keywords: pigs, buildings, housing, animal welfare, good agricultural practice1Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale2E-pošta: ivan.stuhec@bfro.uni-lj.si3KGZS, KGZ Novo mesto, Šmihelska 14, 8000 Novo mesto4KGZS, KGZ Murska Sobota, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota5KG Rakičan, Prašičereja Nemščak d.o.o., Ižakovci 188, 9231 Beltinci6KGZS, KGZ Ptuj, Ormoška 28, 2250 Ptuj

55

56 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

5.1 Uvod

Na večini prašičerejskih kmetij je zaradi racionalnega dela, izkoriščanja hlevskega prostorain preventivnih ukrepov hlev razdeljen na funkcionalne enote. Breje plemenske svinje selijoiz pripustišča v čakališče, kjer prebijejo večino brejosti, tri do pet dni pred prasitvijo pa jihselijo v prasilišče. Po odstavitvi jih ponovno preselijo v pripustišče. Plemenski merjasciso običajno v pripustišču, na kmetijah z več merjasci imajo kakšnega tudi v čakališču, da znjegovo pomočjo odkrivajo pregonjene svinje. Odstavljene pujske premestijo iz prasiliščav vzrejališče, od tam pa tekače selijo v pitališče. Vsak od omenjenih oddelkov ima svojeposebnosti, zato je koristno, če so oddelki med seboj ločeni. Pri določeni tehnologiji stalahko združena oddelka pripustišče in čakališče. Ponekod je del vzreje v prasilišču, če rejecpreseli svinjo iz prasitvenega boksa v pripustišče, pujski pa ostanejo v njem. Taka vzrejazmanjša stres pujskov pri odstavitvi, poveča pa stroške, kajti prasitveni boks je najdražjestojišče na prašičerejski kmetiji. V Sloveniji se je v obdobju tranzicije močno povečalaponudba hlevske opreme. Agresivni proizvajalci prepričujejo rejce, da so njihovi produktinajboljši na svetu in marsikdaj se rejec, ki mu ni treba skrajno varčevati, odloči za adaptacijohleva. Grenko je spoznanje, kadar ugotoviš, da si iz hleva vrgel uporabno stvar in nabavilopremo, ki povzroča veliko več sitnosti kot prejšnja, obenem pa zapravil veliko denarja.

V tem članku želimo prikazati in analizirati rešitve, ki jih imajo mnoge slovenske prašičerej-ske kmetije v posameznih oddelkih hleva za rejo prašičev. Z analizo ugotovljenih napak indobrih rešitev želimo dokazati, da je pri odločitvah za novogradnjo in adaptacijo hlevov po-trebno primerno etološko in prašičerejsko znanje, da bo rejec zadovoljen z ureditvijo hleva inse bodo živali v njem dobro počutile. Vstop Slovenije v Evropsko unijo (EU) je zahteval tudiprilagajanje naše zakonodaje evropski. EU je sprejela več smernic za začito prašičev. Zah-teve teh smernic so upoštevane v enem dokumentu, ki ima zelo dolgo ime. Gre za Pravilniko minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokošinesnic (ULRS, 2003). Izdan je bil v Uradnem listu RS št. 41 pod zaporedno številko do-kumenta 2006 dne 5.5.2003. Pri obravnavanju posameznih oddelkov hleva za rejo prašičevželimo v članku predstaviti tudi zahteve iz omenjenega pravilnika. Zaradi večje razumljivostibomo pravilnik z neverjetno dolgim imenom obravnavali pod skrajšanim imenom Pravilnikza zaščito rejnih živali.

5.2 Oddelki na prašičerejski kmetiji

5.2.1 Pripustišče in čakališče

Po Pravilniku za zaščito rejnih živali je za pripustišče in čakališče potrebno omeniti nasle-dnjih 16 zahtev (veljajo za plemenske mladice po pripustu in svinje):

• udobno in čisto ležišče,

• v primeru betonskih rešetk je lahko maksimalna širina rež 20 mm,

• minimalna širina betonske rešetke je 80 mm,

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 57

• minimalna talna površina v skupinskem boksu je na mladico po pripustu 1.64 m2, nasvinjo pa 2.25 m2,

• če je v skupini pet ali manj živali, mora biti talna površina na žival večja za 10 %,

• če je v skupini 40 ali več živali, je lahko talna površina na žival manjša za 10 %,

• za breje živali mora biti minimalna površina polnih tal 0.95 m2 na mladico in 1.30 m2

na svinjo; največ 15 % te predpisane površine lahko predstavljajo drenažne odprtine,svinje in mladice morajo biti v času od štirih tednov po pripustu do enega tedna predprasitvijo v skupinski reji,

• stranice boksov za skupinsko rejo svinj morajo biti dolge vsaj 2.80 m,

• pri pet ali manj živalih v skupini mora biti dolžina stranic boksov vsaj 2.40 m,

• izjema so obrati z manj kot 10 plemenskimi svinjami; tam so lahko svinje v individu-alnih boksih, če so tako veliki, da se živali lahko v njih obračajo,

• v novozgrajenih in adaptiranih hlevih je prepovedana uporaba opreme za privezovanjesvinj; od 1.1.2006 je privezovanje svinj prepovedano na vseh prašičerejskih obratih,

• svinje in mladice morajo imeti vedno dostop do materiala za zaposlitev,

• posebno agresivne živali ali vedno izpostavljene agresijam ali bolne ter poškodovaneživali je dovoljeno za krajši čas uhleviti v individualne bokse,

• svinje in mladice v skupinski reji morajo biti krmljene tako, da se lahko vsaka živalnasiti, čeprav so prisotni ostali konkurenti za krmo,

• da bi se živali lahko nasitile in zadovoljile potrebo po žvečenju, morajo imeti vse brejesvinje dovolj osnovne krme ali krme z visokim deležem surove vlaknine, kot tudimočnih krmil.

Glede na zahtevo, po kateri morajo biti plemenske mladice in svinje v času od štirih tednovpo pripustu do enega tedna pred prasitvijo v skupinski reji, je dilema o individualni ali sku-pinski reji že razrešena. Kmetije, ki imajo pripustišče in čakališče združeno, bodo imeleskupinsko rejo. V primeru velikih skupin in s krmljenjem s pomočjo elektronskih krmil-nih postaj so lahko skupine velike in možno je manjše skupine svinj dodajati ali odvzemati.Takšnih rej je pri nas malo, kajti elektronske krmilne postaje so zaenkrat še zelo drage. Ob-dobje od štirih tednov po pripustu do enega tedna pred prasitvijo preživijo živali v čakališču,zato je v tem oddelku smiselna samo še skupinska reja. V pripustišču sta možni skupinskain individualna reja. Prednost skupinske reje je v tem, da svinje, ki se bukajo, zaskakujejodruge in rejec lažje odkrije estrus. V estrusu svinje povečajo svojo aktivnost, česar jim in-dividualna kletka ne omogoča. Za izdelavo individualnih kletk je treba veliko materiala, kiže zaradi količine ne more biti poceni (slika 1). Opozoriti pa je treba, da lahko bukajočasvinja naredi veliko škode, če zaskakuje breje svinje, še posebej, če so te v fazi implantacijeembrijev (8. do 12. dan po oploditvi jajčec).

58 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

Slika 1: Individualne kletke v pripustišču; na desni sliki se vidi blato na rešetkah

Slika 2: Individualna krmilna stojišča za svinje v skupinskem boksu; na desni sliki je dobrourejen skupinski boks s pregradami za koritom (krmišče), sledita ležiče in blatišče

V individualni kletki se lahko svinja samo uleže in vstane. Ker ne more delati korakov,običajno ne more pretlačiti blata skozi rešetke, zato mora rejec individualne kletke čistitiročno kljub rešetkastim tlem. V taki uhlevitvi služijo rešetkasta tla in kanal pod njimi samoodcejanju seča. Dovolj bi bila cenejša rešitev, to je reža za individualne kletke, skozi katerobi po cevi odtekala seč in polita voda v jamo za gnojnico. Blato bi bilo celo lažje čistiti spolnih tal. Zahtevo Pravilnika za zaščito rejnih živali, da je treba vsem živalim v skupiniomogočiti dostop do krme, tudi ob prisotnosti konkurentov za krmo, je v skupinski rejiplemenskih svinj najenostavneje urediti s pomočjo individualnih krmilnih stojišč (slika 2).Ko je socialna hierarhija s skupinskem boksu ustvarjena, so pretepi med živalmi samo še medkrmljenjem. Kratke pregrade med posameznimi krmilnimi stojišči preprečujejo omenjenoagresivnost.

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 59

Po pravilniku za zaščito rejnih živali morajo imeti breje mladice in svinje dobrih 50 % po-vršine boksov s polnimi tlemi. Če želimo imeti bokse tako urejene, da bodo živali samevzdrževale čistočo, je treba k določenemu tipu tal narediti tudi primerne pregrade. Na tistemdelu boksa, ki služi za ležišče, morajo biti polna tla in tudi pregrade med boksi morajo bitipolne. Na blatišču so smiselna rešetkasta tla, pregrade pa morajo biti take, da se skozi njihvidi. Za prašiče je znana etološka lastnost, da z iztrebki označujejo meje svojega revirja. Vskupinskih boksih blatijo tam, kjer lahko gledajo skozi pregrado boksa. Individualna kletka,ki je po Pravilniku za zaščito rejnih živali dovoljen sistem uhlevitve od odstavitve do štirihtednov po pripustu, je najbolj revno okolje, ki ga plemenski svinji lahko nudimo le omejenčas. Če obvladuje rejec tehnologijo reje plemenskih svinj v skupinskih boksih, individual-nih kletk praktično ne potrebuje. Svinje se v skupinah, ki jih rejec dobro obvladuje, boljepočutijo kot v individualnih kletkah. Dokaz za to trditev je tudi zahteva v pravilniku, damorajo biti svinje večji del brejosti v skupinah. Skupinski boks z delno rešetkastimi tlemije za plemenske svinje minimum, ki ga morajo imeti svinje po Pravilniku za zaščito rejnihživali od štirih tednov po pripustu do enega tedna pred pričakovano prasitvijo. Višja stopnjaudobja za svinje so skupinski boksi z izpustom. Strokovna ureditev boksa (polna tla, polnepregrade) in izpusta (rešetkasta tla in paličaste pregrade) omogočata v hlevu dober zrak, kajtisvinje večji del leta izločajo na izpustih. V času poletne vročine se svinje valjajo v blatu za-radi hlajenja s pomočjo izhlapevanja vlage s kože, zato je takrat čistoča v hlevu včasih slaba(slika 3).

Slika 3: Kljub korektni izvedbi notranjega dela boksa svinje poleti blatijo na polna tla

Poleg klimatskih dejavnikov so tudi tehnološki dejavniki tisti, ki vplivajo, da svinje ne vzdr-žujejo želenega reda: znotraj naj bi boks predstavljal krmišče in ležišče, izpust pa blatišče.V praksi obstajajo napake, ker je bil hlev načrtovan brez potrebnega znanja o obnašanju pra-šičev. Na sliki 4 sta prikazana dva primera nedoslednega upoštevanja etoloških značilnostiprašičev.

Za dobro funkcioniranje boksov z izpusti morajo biti ustrezno oblikovani tako boksi kot tudiizpusti. Primer skoraj idealne ureditve boksov in izpustov je prikazan na sliki 5. Marsikdaj

60 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

Slika 4: Na levi sliki so tudi v boksu rešetkasta tla in paličaste pregrade; na desni sliki somed izpusti polne pregrade; svinje zato uporabljajo izpust kot ležiče; ker izpustnima nadstrešnice, so svinje izpostavljene sončnim žarkom, gnojevka pa redčenju spadavinami

si lahko rejec pomaga zmanjšati investicijske stroške za gradnjo in ureditev hleva z lastnimdelom in iznajdljivostjo. Na sliki 6 vidimo bokse, ki jih je naredil rejec sam. Med boksi sopolne, armirane in dobro ulite betonske pregrade, ki se dajo čistiti z visokotlačno črpalko.Na pokritih izpustih, ki so urejeni med dvema hlevoma so pregrade, ki jih je rejec naredilsam iz pravokotnih profilov in mrež za armiranje betona.

Slika 5: Na levi sliki je primerno urejen boks s polnimi tlemi in pregradami med krmilnimistojišči, na desni pa je primerno urejen izpust z rešetkastimi tlemi in paličastimipregradami; če jih premaknemo v položaj vzporedno s hlevom, zapremo izhod vizpust in na ta način ustvarimo koridor za naseljevanje ali izseljevanje prašičev

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 61

Slika 6: Oprema boksov in izpustov, ki jo je rejec naredil sam ob dobrih nasvetih sveto-valne službe; ker so izpusti pokriti z nadstrešnico, ni nevarnosti, da bi se v jami zagnojevko nabirala deževnica; tla na izpustih kažejo, da jih prašiči “razumejo” kotblatišče

Lastnoročno izdelana hlevska oprema res ne izgleda tako lepo kot svetleča, pocinkanaoprema raznih profesionalnih proizvajalcev. Vendar se prašiči zaradi tega nič slabše ne po-čutijo. Mnogokrat je rejec na koncu gradnje hleva tudi na koncu s finančnimi sredstvi. Česi lahko prihrani 70 do 90 % denarja z lastnoročno izdelavo hlevske opreme, to doprinese hgospodarnejši prireji. Tudi v primeru popravil zna tak rejec sam popraviti svoj izdelek. Tisti,ki je opremo samo kupil, je tudi pri popravilih vezan na proizvajalca.

5.2.2 Prasilišče

Pravilnik za zaščito rejnih živali ima naslednjih 14 zahtev za zaščito svinj in pujskov v pra-silišču:

• svinje morajo imeti na voljo čist, primerno suh in udoben prostor za počitek ter pri-meren material za gradnjo gnezda, če to ni onemogočeno zaradi sistema perforiranihtal in gnojevke,

• za živaljo mora biti dovolj prostora za nemoteno prasitev in morebitno pomoč priprasitvi,

• pregrada mora ločevati gnezdo od preostalega dela prasitvenega boksa,

• živali morajo imeti zadosti krme,

• sesnim pujskom mora biti zagotovljeno toplotno ugodje,

• gnezdo mora biti čisto, suho, udobno in ločeno od prostora za svinjo,

• tla v gnezdu morajo biti polna, vsi pujski morajo imeti možnost istočasnega počivanja,pujski morajo imeti možnost nemotenega sesanja,

62 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

• kastracija in krajšanje repkov pri sesnih pujskih, starejših od 7 dni, mora biti opra-vljena pod anestezijo,

• krajšanje repkov, brušenje ali ščipanje zob je dovoljeno opravljati le v rejah, kjer je topotrebno zaradi poškodb na vimenih, ušesih ali repih,

• brušenje ali ščipanje zob je dovoljeno opravljati do 7. dneva starosti pujskov,

• pujske je dovoljeno odstavljati po 28. dnevu starosti,

• pujske je dovoljeno odstavljati tudi po 21. dnevu starosti, če so po odstavitvi preseljeniv očiščena in razkužena vzrejališča, ločena od objektov za svinje,

• izjemoma je dovoljena zgodnejša odstavitev, če je to potrebno zaradi dobrega počutjaali zdravja živali.

Pri urejanju prasitvenega boksa je treba upoštevati obnašanje svinje pred, med in po prasitvi.Približno en dan pred prasitvijo začne svinja z aktivnostjo gradnje gnezda. Obrača se vprasitvenem boksu in poskuša nositi sem in tja nastil. Če je v boksu s perforiranimi tlemibrez nastila, se samo obrača v boksu in poskuša odtrgati kakšno palico iz pregrade boksa,da bi jo uporabila za gradnjo gnezda. V tem trenutku je pomembno, da ima svinja možnostgibanja in je prehitro ne ukleščimo. Najprimernejši trenutek za ukleščenje svinje je, ko sesama umiri in se začne pripravljati na prasitev. Dokler ni rojen prvi pujsek je ukleščenjesvinje seveda nepotrebno.

Za idealno ureditev prasilišča moramo poznati območje temperaturnega ugodja prašičev. Toje pri svinjah je v območju med 15◦C in 25◦C. Če so svinje v boksih z nastilom in v skupinah,je območje termičnega ugodja celo manj kot 15◦C. Fürschuss (2004) je “termonevtralnocono” doječih svinj umestil med 5◦C in 15◦C. Izdatno krmljene svinje imajo tako intenzivenmetabolizem, da jih dejansko začne zebsti šele pri temperaturi, ki je blizu ledišča, še posebej,če imajo v boksih nastil. Pujskom s starostjo pada območje termičnega ugodja od v 33◦C obprasitvi na 22◦C pri odstavitvi, kar bistveno odstopa od območja termičnega ugodja svinje.V kolikor je v prasilišču vroče, reagirajo svinje z zmanjšanim apetitom in še z zmanjšanjemaktivnosti. Po prasitvi je v prasilišču velika verjetnost, da bo predstavnike ene kategorijeprašičev (pujski) zeblo, predstavnikom druge kategorije (svinje) pa bo prevroče. Če svinjezaradi vročine v prasiliču zmanjšajo količino zaužite krme, je možno sklepati, da bodo daletudi manj mleka, kar pa ne more koristiti pujskom.

V sistemih z odprtimi gnezdi se topel zrak dviga iznad gnezda, od strani ga nadomeščahladen zrak. Zato so pujski vedno izpostavljeni gibanju zraka. Posledica večjih izgub toplo-tne energije iz gnezd je ogrevanje celotnega hleva, kar pomeni dvig temperature hlevskegazraka in problemi s slabšo ješčnostjo svinj. Zaradi večjih izgub toplotne energije, povzročajoodprta gnezda tudi večji strošek za energijo. Kako v istem prostoru ustreči svinjam in puj-skom? Tega ni možno rešiti drugače kot s hladnim prasiliščem, v katerem so zaprta gnezdaz odgovarjajočo temperaturo za pujske. Na sliki 7 je odprto in zaprto gnezdo.

Zaprto gnezdo (slika 7, desno) ima enostaven lesen strop, pritrjen na obstoječi polni pre-gradni steni prasitvenega boksa. Preostali dve steni zaprtega gnezda predstavljajo zavesice

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 63

Slika 7: Klasično odprto in zaprto gnezdo za pujske

iz prozornih plastičnih trakov ali kakšnega drugega elastičnega materiala. Prozorna plastikaima to prednost, da se skoznjo vidi v notranjost gnezda. Zavesice omogočajo pujskom pre-hod v toplo gnezdo in izhod v hladnejše okolje. Zaprto gnezdo je najbolj uporabno takrat,kadar lahko reguliramo ogrevanje. Zato mora biti v njem poleg grelca tudi termostat, ki gaprižge takrat, ko se zrak v gnezdu ohladi. Ko je dovolj ogret, se grelec izklopi. Najboljši ka-zalec ustrezne temperature zraka v gnezdu je obnašanje pujskov. Kadar je v gnezdu idealnatemperatura zraka, ležijo v njem enakomerno porazdeljeni (slika 8, levo).

Slika 8: Temperatura zraka v zaprtem gnezdu je idealna na levi sliki, na desni pa je pujskomže nekoliko prehladno

V kolikor pujski bežijo iz zaprtega gnezda, jim je prevroče, če pa se stiskajo na kup, pajim je prehladno (slika 8, desno). V prvem tednu je potreba po ogrevanju gnezd sorazmernovelika, kasneje pa se s starostjo pujskov zmanjšuje. Rejec mora pozorno spremljati obnašanjepujskov in ga spremljati z regulacijo ogrevanja. S starostjo pujskov se zmanjšuje potreba poogrevanju gnezda, poveča pa se količina toplotne energije, ki jo oddajajo pujski. To še poveča

64 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

prihranek na energiji, ki ga omogočajo zaprta gnezda. V tabeli 1 je razvidno, da je porabaelektrične energije največja v prvem tednu laktacije, potem pa močno pada. Zaradi majhneporabe električne energije je zaprto gnezdo ekonomsko zanimivo (tabela 2). Poraba energijeje največji strošek pri ogrevanju vsakega gnezda. Kljub petkrat večji vrednosti zaprtegagnezda ob nabavi vidimo, da se tako gnezdo izplača že prvo leto delovanja.

Tabela 1: Poraba električne energije v kWh po letnih časih in tednih laktacije (Vogrin-Bračičin sod., 1999)

Teden laktacije Poletje Jesen Zima Pomlad1 14.66 17.86 23.51 17.052 10.49 12.00 14.69 13.283 6.17 8.94 9.08 4.234 2.33 6.81 4.23 3.57

Tabela 2: Stroški ogrevanja gnezd na prasitveni boks in leto (v EUR)

Vrsta Strošek Opomba Zaprto gnezdo Odprto gnezdo*V1 Investicijski stroški 107.62 21.74V2 Amortizacija 10 % V1 10.76 2.17V3 Obratovalni stroški Popravila - 18.57V4 Stroški za tehniko V2 + V3 10.76 20.74V5 Poraba el. energije 42.68 168.00

(74 % V10) (84 % V10)V6 Št. prasitev/boks/leto 10 10V7 Cena 1 kWh 0.072 0.072V8 Stopnja učinka 1 1V9 Stroški energije V5*V6*V7/V8 30.73 120.96

V10 Skupni stroški V4 + V9 41.49 141.70

*z 250 W infrardečo žarnico

Kot vsaka tehnološka rešitev ima tudi zaprto gnezdo svoje prednosti in pomanjkljivosti. Enaod pomanjkljivosti je zanimivost materiala za grizenje in trganje, kar prašiči radi počnejo.Zaradi tega je treba poskrbeti, da svinja ne more priti do gnezda. Pujski so sicer tudi igrivi,vendar še ne morejo tako uničujoče cefrati zavesic. Praktično je, če lahko rejec na enostavennačin zamenja potrgano zavesico. Samo nepoškodovane zavesice lahko dajejo tako dobrerezultate, kot so prikazani v tabelah 1 in 2.

Kot je razvidno iz tabele 2, zaprto gnezdo zelo zmanjša izgube toplotne energije. Pri do-bro delujočem zaprtem gnezdu je lahko prihranek energije celo 75 %. Strokovna analiza

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 65

(Vogrin-Bračič in sod., 1999) je pokazala, da so pri zaprtem gnezdu stroški v enem letu za100.21 EUR manjši kot pri odprtem gnezdu z 250 W infrardečo žarnico. V praksi se žepojavljajo poskusi zaprtih gnezd, ki pa mnogokrat niso narejena tako dosledno, kot je zaprtognezdo na sliki 7. Zato njihovo delovanje ne more biti optimalno (slika 9).

Slika 9: Na zaprtem gnezdu ni zavesic, luč gori stalno, iz prevročega gnezda so se pujskiumaknili ven, vendar se držijo blizu gnezda, ker je zunaj prehladno

Stalno gorenje žarnice ustvari v zaprtem gnezdu pretoplo okolje in pujski se umaknejo iznjega. V tem primeru je trošenje energije brez smisla (slika 9). Rejci v takem primeru radiugasnejo žarnico (slika 10 in 11, desno). Pujskom koristi pri ugasnjeni žarnici zaprto gnezdole, če si ga zmorejo sami ogreti.

Slika 10: Na levi sliki ni zavesic, luč gori stalno, vendar so izgube energije iz gnezda zaradiene odprte stene dovolj velike, da pujskom ni prevroče; v gnezdu na desni sliki jegretje izklopljeno, pa tudi za vse pujske v gnezdu ni več dovolj prostora

66 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

Slika 11: Na levi sliki je prikazano zaprto gnezdo pri krškopoljskem prašiču zaradi majhneodprtine je toplotna energija ostala v gnezdu; na desni sliki je žarnica že ugasnjena,zaprto gnezdo je premajhno, vendar ga nekateri pujski še uporabljajo

Slika 12: Žival se uleže na izločeno blato, ga vtisne v perforirana tla in jih s tem zamaši,edina rešitev je ročno čiščenje

Mnogi rejci so prepričani, da so s slamo nastlani prasitveni boksi najboljša osnova za uspe-šno prirejo pujskov. Slama pa je material, s katerim ima prašičerejec precej dela, zato semarsikateri raje odloči za propustna oz. rešetkasta tla. K odločitvi pripomore tudi reklama,ki jo izvajajo proizvajalci hlevske opreme. Po “zagotovilih” proizvajalcev hlevske opremeso taki boksi skoraj čudežni. Bolj kot so komplicirani, dražji so. Vprašanje pa je, če so restako uporabni. Tudi na propustnih tleh prasitvenega boksa blato zastaja. Podobno, kot smougotavljali v individualnih stojiščih v pripustišču, svinja ne more pretlačiti blata skozi pro-pustna (rešetkasta) tla, ker ne zna stopicati na mestu. Ko se uleže na blato, ga zalepi v režein naredi večjo površino nepropustno. Zaradi tega so živali v boksih, kjer bi po zagotovilihproizvajalcev morale biti čiste, v zadnjem delu in na bokih umazane (slika 12). Umazano

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 67

pa je tudi vime svinje, ki je tako poleg vira hranil za pujske tudi vir okužb. Ker so v boksuživali, tal ne moremo spirati z vodo. Čiščenje tal z množico malih zamašenih špranjic jeveliko bolj zamudno kot čiščenje polnih tal. Če ima rejec možnost odpreti vrata kletke zasvinjo, kot je to možno v hlevih, ki ju kaže slika 13, lahko z enim ali dvema potegoma zgrebljico odstrani blato izpod nje.

Slika 13: Prasitveni boks s polnimi tlemi in nastilom; zadnji del kletke za svinjo se da odpretiin očistiti; v primeru, da je na hodniku pehalo za gnoj, je čiščenje precej olajšano

Slika 14: Poškodba na desnem boku svinje in premalo obrabljeni ter poškodovani parklji

Pri ukleščenih svinjah se pojavi problem, če postanejo tla pregladka. Zdrsavanje parkljevlahko privede do raznih poškodb na parkljih ali pa na drugih delih telesa. Svinja, ki da puj-skom veliko mleka, je proti koncu laktacije vedno bolj suha, zato je še bolj izpostavljenapoškodbam, kot tista, ki je obložena z debelim slojem podkožne maščobe. Na sliki 14 vi-dimo poškodbo na desnem stegnu shujšane svinje in nad parklji, ki so obenem tudi predolgi,oziroma premalo obrabljeni.

68 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

5.2.3 Vzrejališče

Pravilnik za zaščito rejnih živali ima naslednjih sedem zahtev za zaščito tekačev:

• v primeru betonskih rešetk je lahko maksimalna širina rež 14 mm,

• minimalna širina betonske rešetke je 50 mm,

• za tekače do žive mase 10 kg mora biti v boksu najmanj 0.15 m2 neomejeno dostopnetalne površine,

• za tekače od 10 do 20 kg mora biti v boksu najmanj 0.20 m2 neomejeno dostopne talnepovršine,

• za tekače od 20 do 30 kg mora biti v boksu najmanj 0.30 m2 neomejeno dostopne talnepovršine,

• tekači in pitanci morajo biti nameščeni v stabilnih skupinah s čim manj mešanja,

• če pride do mešanja, je treba to storiti čim prej, najbolje v roku 7 dni po odstavitvi.

Slika 15: Nastil zagotavlja tekačem toplotno ugodje; propustna tla so zaradi gibanja zraka šebolj hladna kot polne plošče, zato se jih tekači pri počitku na desni sliki izogibajo

Tekači so za pujski druga najbolj zahtevna kategorija prašičev, kar se tiče toplotnega ugodja.Za rejce, ki se hočejo pri vzreji tekačev izogniti velikim stroškom za ogrevanje, svetujemovzrejališče na polnih tleh z nastilom. Na visoki kmetijski šoli v Nürtingenu so razvili nürtin-genski sistem vzrejališča, kjer je del boksa urejen po principu zaprtega gnezda. V zaprtemdelu (ležišču) so tekači v času počitka, ko so raje na toplem. Ko so aktivni, morajo pritiiz toplega ležišča na bolj hladno območje aktivnosti, da bi lahko žrli, pili, blatili, uriniraliin izvajali druge aktivnosti. Boks za vzrejo tekačev na polnih tleh z nastilom je enostavnourediti. Potreba po ogrevanju je manjša, kajti slama je kot nastil zelo dober toplotni izola-tor in zagotavlja tekačem toplo ležišče (slika 15, levo). Po Ristu (1993) ima slama manjšoprevodnost toplotne energije kot mnoge moderne hlevske talne obloge (stallit, stalliflex).

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 69

Slika 16: Pregrada ob krmilniku v levem primeru vabi tekače k izločanju v bližini krmilnika;strokovno bolj korektna izvedba pregrade ob krmilniku je v desnem primeru

Tudi v vzrejališču morajo biti pregrade med boksi oblikovane po enakem principu, kot smoobravnavali pri plemenskih prašičih. Polne naj bodo med ležišči, paličaste pa med blatišči. Vlevem posnetku slike 16 so pregrade oblikovane tako, da živali ne morejo organizirati svojegaboksa v krmišče, blatišče in ležišče. Tam bi tekači morali glede na pregrado blatiti in urinirativ svoj krmilnik ali vsaj v njegovi bližini. Bolj primeren je krmilnik na desnem posnetkuslike 16. Ker ima polno pregrado, tekači med žretjem ne morejo videti tistih v sosednjemboksu. Zaradi tega imajo pri krmilniku samo krmišče, blatišče pa je pod napajalnikom vdrugem vogalu boksa. Verjetno bi bil boks na desnem posnetku slike 16 še boljši, če bi bilapregrada od krmilnika desno tudi polna.

5.2.4 Pitališče

Pravilnik za zaščito rejnih živali vsebuje naslednjih sedem zahtev za zaščito pitancev:

• v primeru betonskih rešetk je lahko maksimalna širina rež 18 mm,

• minimalna širina betonske rešetke je 80 mm,

• za pitance od 20 do 30 kg mora biti v boksu najmanj 0.30 m2 neomejeno dostopnetalne površine,

• za pitance od 30 do 50 kg mora biti v boksu najmanj 0.40 m2 neomejeno dostopnetalne površine,

• za pitance od 50 do 85 kg mora biti v boksu najmanj 0.55 m2 neomejeno dostopnetalne površine,

• za pitance od 85 do 110 kg mora biti v boksu najmanj 0.65 m2 neomejeno dostopnetalne površine,

70 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

• za pitance, težje od 110 kg mora biti v boksu najmanj 1.00 m2 neomejeno dostopnetalne površine.

Slika 17: Boksi za pitance s popolnoma rešetkastimi tlemi

Slika 18: Boksi za pitance na delno rešetkastih tleh

Boksi v pitališču imajo mnogokrat popolnoma rešetkasta tla, kar omogoča vzdrževanje so-lidne čistoče (slika 17). To je še posebej pomembno pri mokrem krmljenju. Pri suhemkrmljenju so na popolnoma rešetkastih tleh izgube krme večje, ker krma, ki jo prašiči z ri-tjem po njej razsujejo iz korita, pade skozi reže v kanal za gnojevko. Če so takoj za koritompolna tla, prašiči razsuto krmo z njih požrejo, preden pride do rež med rešetkami (slika 18).Zaradi sproščanja različnih plinov iz gnojevke (NH3, H2S), ki se nahaja pod rešetkami, jev boksih s popolnoma rešetkastimi tlemi slabši zrak kot nad polnimi tlemi. V primeru, daima del površine boksa polna tla, del pa rešetkasta, govorimo o delno rešetkastih tleh. Čepri načrtovanju takšnih boksov upoštevamo etološke značilnosti prašičev, bodo večji del leta

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 71

zadovoljivo čisti. Med ležišči, kjer so polna tla, morajo biti polne pregrade, med blatišči,kjer so rešetkasta tla pa paličaste (slika 18, desno). V primeru, da projektant etoloških zna-čilnosti prašičev ni upošteval, je lahko v boksih z delno rešetkastimi tlemi prava “svinjarija”(slika 19).

Slika 19: Boksi za pitance na delno rešetkastih tleh – pregrada nad rešetkastimi tlemi bimorala biti paličasta, da bi blatili na rešetkastih tleh, ne pa vsepovsod

Prašič je domača žival z najslabše delujočim mehanizmom termoregulacije. Zato si iščetakšna mesta, ki so v danem trenutku glede na temperaturo najugodnejša. Delno rešetkastatla omogočajo izbiro med tlemi z različno toplotno izolacijo, kar daje živalim možnost izbireležišča med ugodnejšo in manj ugodno varianto. Posebna in za živali komfortna variantadelno rešetkastih tal so boksi za pitance z izpusti. V tem primeru je najbolje, če so tla vboksu polna, na izpustu pa rešetkasta (slika 20). Takšen, korektno urejen sistem uhlevitveomogoča v hlevu zelo dober zrak, ker živali blatijo in urinirajo praktično samo zunaj. Česo izpusti urejeni tako, da se jih da s spremembo položaja pregrad spremeniti v pregonskihodnik, ostanejo hlevi sorazmerno čisti tudi po naseljevanju in praznjenju.

Pitanci so kategorija prašičev, ki je po svoji telesni velikosti najbolj variabilna. Začetekpitanja je običajno pri 25 kg, konec pa pri 100, 120 ali celo 160 kg, če pitamo prašiče zapredelavo v visoko vredne suhomesnate izdelke (pršut, panceta, ...). Zaradi spremenljivevelikosti je za pitance pomembna primerna oskrba s pitno vodo. Če so napajalniki montiranina višino, ki ustreza pitancem na začetku pitanja, bodo prašičem kmalu prenizki in pri pitjuse bo izgubilo veliko vode v gnojevko (slika 21, levo).

Idealna višina montaže cucljev napajalnika je 5 cm nad višino prašičev v vihru. V kolikornamestimo napajalnik višje, moramo prašičem pod napajalnik dati polico, na katero stopijopred pitjem s prednjimi nogami. Pitanje na globokem nastilu je tehnologija, ki bi jo lahkosvetovali samo za adaptacije že obstoječih, starih zgradb na gospodarstvih, ki imajo velikoslame. Poprečna poraba slame na pitanca je 1 kg na dan. Na toplem globokem nastiluse dobro počutijo pitanci v mrzlem obdobju leta, reveži pa so v času poletne vročine, kernimajo možnosti ležanja na hladnih tleh. Zanimiv je princip dvoetažnega boksa (split-level

72 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del

Slika 20: Boksi za pitance s polnimi tlemi in izpust z rešetkastimi tlemi

Slika 21: Napajalnik je v levem primeru 20 cm prenizek; zanimiva rešitev je v desnem pri-meru, kjer sta dva napajalnika postavljena v različnih višinah

pen) za tekače in pitance, ki so ga razvili v Kanadi (Smith in Crabtree, 2005). Spodnjaetaža ima popolnoma rešetkasta tla, od ostale opreme pa samo tri napajalnike. Iz spodnjeetaže gredo živali po klančini v zgornjo, ki ima večinoma polna tla. Na njih je nameščenkrmilnik, nad manjšim delom rešetkastih tal pa je še en napajalnik. S tako zasnovo boksalahko prašiči izbirajo med različno temperaturo (zgoraj je višja kot spodaj), med različnopovršino tal in imajo več možnosti za gibanje. Prašiči se hitro navadijo na takšen boks inporabijo približno enak čas v zgornji in spodnji etaži (tabela 3). Omenjen dvoetažni boksje lep primer sodelovanja in razmišljanja rejcev in tehnologov, da bi z novimi tehnologijamiomogočili prašičem boljše počutje, kar je osnovni pogoj za dobro in ekonomično prirejo.

Štuhec in sod. Ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah 73

Tabela 3: Obnašanje prašičev v dvoetažnem boksu (Smith in Crabtree, 2005)

Etaža Delež časa za aktivnost (%) Delež časa za mirovanje (%) Skupaj (%)Zgornja 12.6 31.4 44.0Spodnja 9.4 46.6 56.0Skupaj 22.0 78.0 100.0

5.3 Zaključki

Analiza ureditev hlevov za rejo prašičev na slovenskih kmetijah je pokazala, da se medseboj zelo razlikujejo. Nekateri rejci so bili primorani zgraditi in opremiti hleve z opremo,ki so jo naredili sami, drugi so jo kupili od proizvajalcev. Tisti, ki so jo naredili sami,so privarčevali po grobi oceni od 80 do 90 % stroškov za opremo. Uporabnost hlevov niodvisna od proizvajalca opreme. Bolj je odvisna od tega, kako je izdelovalec upoštevaletološke potrebe prašičev. Zato najdemo v hlevih slovenskih rejcev prašičev primere:

• ki bi jih morali posnemati tudi ostali,

• primere, ki bi jih bilo treba dopolniti,

• primere, ki jih ne bi smeli posnemati.

5.4 Viri

Fürschuss 2004. Richtlinien zur artgemässen Nutztierhaltung. Graz, Vier Pfoten: 47 str.

Rist M. 1993. Živalim prilagojena reja. Hlevi za govedo, prašiče in kokoši. Ljubljana, ČZDKmečki glas: 129 str.

Smith P., Crabtree H. 2005. Pig environment problems. Nottingham, Nottingham UniversityPress: 166 str.

ULRS 2003. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracijehlevov za rejo kokoši nesnic. Ur.l. RS št. 41-2006/2003.

Vogrin-Bračič M., Štuhec I., Kovač M., Malovrh Š. 1999. Gospodarni načini ogrevanjagnezd za pujske. Sod. Kmet., 32: 375–380.

74 Spremljanje proizvodnosti prašičev, IV. del