Urban Petranovic

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Diplomant: Urban Petranovi, Naslov diplomske naloge: Arhitekturna zasnova objekta centralnih dejavnosti naselja Prule, Mentor: prof.dr.Ale Vodopivec, univ.dipl.in.arh., Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2005, Kraj in leto izdelave diplomske naloge: Ljubljana, 2012 1

Diplomant: Urban Petranovi

Diplomsko delo: Arhitekturna zasnova objekta centralnih dejavnosti naselja Prule

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Mentor: prof. dr. Ale Vodopivec, univ. dipl. in. arh.

Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2005

Ljubljana, 2012


POVZETEK

Diplomsko delo skua prikazati moj pogled na centralno obmoje naselja Prule. Mislim, da ima to obmoje zelo velik potencial, da postane odlien drubeni prostor za prebivalce naselja, kot tudi za iro javnost.

Analiza obstojeega stanja prikae, da le-to ne izkoria svojih potencialov in je vse prej kot kvalitetno. Obstoje objekt centralnih dejavnosti nima nikakrne navezave na sosednji park in zelenje, ki ga je tu kar precej. Glavna pe pot preko naselja se tu razdeli na ve manjih slabo urejenih poti in garana hia - tripleks, s svojim programom ne opraviuje svoje izredno lepe lege.

Predlagam, da se osrednji objekt, garana hia in dve enodruinski hii poruijo, namesto njih pa se postavi nizek in dolg trgovsko stanovanjski objekt z vejo podzemno garao, obstoje park se podalja prek celotnega obmoja, ob njem pa se postavi paviljon, kot novo drubeno sredie naselja.

Kljune besede: obmoje centralnih dejavnosti, paviljon, trgovsko stanovanjski objekt, garana hia, park, Prule, Ljubljana

ABSTRACT

This diploma thesis shows my vision and idea of central area of Prule neighborhood in the city of Ljubljana. I think it has a big potential, to become a beautiful community area for the people living in the area.

Analyses show that this area has many unfulfilled potentials, and so it is everything but good. The central object has no connection to the existing park and greenery surrounding it. Main walkway through the neighborhood is confused and almost lost passing the central area. The garage object tripleks with its program does not justify its position on a beautiful location. As a conclusion I recommend to tear down central object, parking house and two small hous-es, to make room for new park extension, mixed use shopping and residential building with parking underground and pavilion as a new community center. This diploma thesis includes my proposals for this two new objects and park extension.

Key words: central area, pavilion, mixed use, shopping residential building, parking house, park Prule, Ljubljana

stanovanjski objekt

paviljon in park

park in paviljon


UVOD

1. O CENTRALNIH OBMOJIH NASELIJ

2. LOKACIJA

2.1 Obmoje obdelave 2.2 Analiza lokacije 2.3 Sklep analize lokacije

3. REFERENNI PRIMERI

4. PROJEKTNA NALOGA

4.1 Ideja 4.2 Ureditvena situacija celote merilo 1:500 4.3 Trgovsko stanovanjski objekt 4.4 Paviljon 4.5 Park

5. ZAKLJUEK

6. VIRI IN LITERATURA

4

5

7

8912

13

17

1921224259

62

63


UVOD

Na Prulah ivim e vse ivljenje in tako se e od malega sprehajam po ulicah, ki so obdane z reko Ljubljanico, Grubarjevim kanalom, Grajskim hribom in Gornjim trgom. Lahko reem, da jih dobro poznam. Sprehod od doma proti starem delu mesta Ljubljane predstavlja prekanje celot-nega naselja. To pomeni prehod iz obmoja v katerem prevladujejo stanovanjski objekti zgrajeni po dvajsetem letu prejnjega stoletja, v obmoje, ki ohranja svojo pristno podobo e od 15. stoletja dalje. Nekje na sredini te poti se odpira tudi park z igrali in veliko zelenico, a takoj za njim se pojavi obmoje, ki me e od nekdaj ne pua ravnodunega. Tam se pot iz iroke, pregledne poteze, spremeni v obmoje ve manjih slabo urejenih poti, ki pa nato vodijo v zopet urejeno srednjeveko ulico in od tam naprej proti centru mesta Ljubljane.

Namen tega diplomskega dela je predstaviti moj pogled in idejo razvoja centralnega dela naselja Prule v Ljubljani.


1. O CENTRALNIH OBMOJIH NASELIJ

Tudi v naravi najdemo centralne predele, ki so se ustvarili sami po sebi. Kot primer vzemimo jase sredi gozdov, kamor se ob jutrih in veerih pridejo hranit in druit razline ivali. To lahko razumemo, kot naravni pokazatelj nujnosti obstoja takih prostorov tudi v grajenem okolju.

Ko govorim o centralnih obmojih naselij, mislim obmoja znotraj naselij in izven bivanjskih enot, kjer se ljudje sreujejo, komunicirajo, zabavajo, rekreirajo, opravljajo osnovne nakupe, ali pa samo sedijo in opazujejo dogajanje okoli njih.

Takne predele najdemo v vsakem e tako majhnem naselju. Lahko gre le za klop ob drevesu, ki je malo umaknjena od glavne ceste, kamor se lahko lovek usede v malem naselju, ali pa za trg s fontano, drevoredi in kavarno v vejih naseljih. Navadno ob takih odprtih prostorih stojijo e spremljevalni programi, kot so pote, banke, trgovine, kavarne, saj zdruevanje opravljanja osnovnih opravkov in uivanje ob druenju ali rekreaciji pripomore k kvalitetnejemu preivljanju prostega asa.

Bistvo prostorov, ki so namenjeni zadrevanju, rekreiranju ali druenju ljudi v naseljih, je njihova odprtost, svetlost in preglednost. A tudi sam odprt prostor med stanovanjskimi enotami ni dovolj za ustvarjanje optimalne bivanjske klime, le-ta potrebuje pravilno definicijo. Tak prostor ponavadi definirajo ceste, poti za pece in kolesarje, stavbni bloki, drevoredi, gaji ali reke in potoki.

Centralni del v nekem naselju bi morali biti sestav parkovnih ureditev, sprehajalnih in kolesarskih poti, trgov, kavarn, trgovin, venamenskih prostorov itd.. Za zdrav in sodoben nain bivanja je potrebno meanje najrazlinejih programov, ki se dotikajo razlinih starostnih generacij pre-bivalcev naselja na enem mestu, kar posledino vodi tudi v zdrave medloveke odnose in osebno sreo.

http://www.cafleurebon.com/wp-content/uploads/2012/04/CFBfirenze1.jpg

http://images.nationalgeographic.com/wpf/media-live/photos/000/007/cache/white-tailed-deer_756_600x450.jpg


V Ljubljani lahko kot primer centralnega irega predela vzamemo Kongresni trg. Vsebuje vse, kar je potrebo za prijeten ambient za preivljanje prostega asa, e si prebivalec centralne Lju-bljane. V prostor je umeen, kot vozlie poti. To ga naredi ivahnega. Iz parka se nam odpirajo pogledi proti Ljubljanskem gradu, Univerzi, ali Urulinski cerkvi. V pritlijih okolikih stavb se nahajajo lokali, s trgovsko in gostinsko ponudbo, ki uspeno servisirajo celoten park.

Kot drugaen, v vejem merilu, a vseeno referenen primer lahko vzamemo Central Park v New Yorku. Prav tako gre za parkovno ureditev in prostor namenjen v uporabo prebivalcem naselja, v tem primeru je naselje kar mesto samo. Ker je park zelo velik, ga ni mogoe servisirati le ob njegovih stranicah, kot se to dogaja v Ljubljani na Kongresnem trgu. V tem primeru so servisni programi umeeni v posameznih objektih znotraj parka.

http://www.ventilatorbesed.com/slike/clanki/kongresni.jpg

http://landarchs.com/wp-content/uploads/2012/04/central-park-new-york-city-united-states+1152_12882331227-tpfil02aw-1233.jpg

http://www.mladina.si/media/www/slike/2012/30/__610/knjiznica-pod-krosnj.jpg


2. LOKACIJA

Prule leijo na junem robu starega mestnega jedra Ljubljane. Ne eni strani so obdane z reko Ljubljanico in Grubarjevim prekopom, na drugi z grajskim griem. V tem pogledu je naselje do-besedno obdano z naravo, kar nudi odline bivanjske kvalitete v prostoru. Veina ulic v naselju je ozelenjenih z drevoredi, na junem delu pa se ob na obreju Ljubljanice od zaetka Prul pri entjakobskem mostu, preko pice na junem rtu, vse do Gruberjevega kanala vije urejena sprehajalna pot.

https://maps.google.si/


2.1 Obmoje obdelave

Obmoje obdelave se nahaja med Voarskim potom in Prijateljevo ulico na severu in med abja-kom ter Cimpermanovo ulico na jugu.Tu se nahaja park z veliko zelenico in otrokimi igrali. Poleg parka stoji objekt v katerem je trgovina z ivili, kavarna, prostori krajevne skupnosti, venamenska dvorana in zdravnika ordi-nacija. Preko Zvonarske ceste pa se nahaja Severjev tripleks - garana hia in dve enodruinski hii.

osebni arhiv

osebni arhiv

Kriie Zvonarske ulice z abjakom in Cimpermanovo ulico

Pogled na park in objekt s trgovino s Prijateljeve ulice



2.2 Analiza lokacije

- zrana in svetla lega polna zelenja- park in otroko igrie- lega na glavni poti za pece preko naselja, polno ivljenja

- prehajanje preko celotnega obmoja je kaotino in pecem neprijazno- nepreglednost celote- obstoje objekt s trgovino in gostinskim programom ima slabo urejene dostope in je neprimerno umeen v tako lep ambient - se ne navezuje na park- garana hia stoji na zelo privlani lokaciji za bivanje in s svojim programom ne opraviuje svoje lege

osebni arhiv osebni arhiv


osebni arhiv


morfoloka analiza merilo 1:2000 pregled javnih zelenih povrin in narave merilo 1:2000

grajenojavne zelene povrinenarava


meani program programjavni program

stanovanjski program

programska analiza merilo 1:2000

intenzivnost hrupa in prometapoti

vozlie

zaznavna analiza merilo 1:2000


2.3 Sklep analize lokacije

Kot sklep analize lokacije predlagam, poruitev tirih obstojeih objektov, saj menim, da bi njihova poruitev ponudila naselju Prule novo monost za pridobitev kvalitetnega centralnega obmoja naselja.

Objekt v katerem se nahaja trgovina, kavarna, venamenska dvorana in zdravnika ordinacija ima zelo lepo lego v prostoru, vendar s svojo orientacijo in dostopi tega ne izkoristi dovolj. Objekt nima nikakrne navezave na sosednji park. Predprostor pred venamensko dvorano in ostalim programom je premajhen in nima praktino nobenih kvalitet. Servisni dovoz in slepa fasada je na strani, kjer tee najbolj prometna pepot.

Garana hia - tripleks s svojim programom slabo izkoristi svojo izredno lepo lokacijo.Obstojea garana hia - tripleks vsebuje 102 parkirnih mest, medtem ko bi jih nova podzemna parkirna hia ponudila kar 168.

Obstojei stanovanjski hii nudita 3 stanovanjske enote, medtem ko bi nov stanovanjski objekt ponudil kar 15 stanovanjskih enot. Tako standardnih, kot tudi luksuznih.Prebivalcem obstojeih dveh hi se ponudi dve stanovanji v stanovanjskem objektu, ki je pred-stavljen v nadaljevanju diplomskega dela.

Objekti, ki se poruijo so:1 objekt v katerem se nahaja trgovina, kavarna, venamenska dvorana in zdravnika ordinacija2 garana hia tripleks3 enodruinska hia4 enodruinska hia

1

2

34

1 2

3 4osebni arhiv


osebni arhiv


3. REFERENNI PRIMERI

osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv


http://www.obayashi.co.jp/english/works/detail.php?work_id=2437&location_id=5

Venamenski objekt Onishi, Gunma, Japonska - Kazuyo Sejima (2005)

Venamenski kompleks je razdeljen med tri objekte, ki so med seboj povezani z ozkimi hodniki, celota pa deluje kot en sam objekt. Glavna ideja projekta je, da celoten kompleks ne see vije od pritline hie in se tako lepo zlije s silhueto mesta. Zato sta venamenska dvorana in pre-davalnica vkopani v zemljo. Fasada je steklena opna, ki omogoa popolno transparenco celotne-ga kompleksa, ki ga definira le tanek streni venec.





Kulturni center, Riudaura, panija - RCR Arquitectes (1999)

V malo mesto z manj kot 500 prebivalci je postavljen kot kulturno portni hram, ki ga prej niso imeli. Razdeljen je v tri cone. Zunanji vhodni trg, notranjost z venamensko dvorano in na zadnji strani se odpira proti portno rekreacijskem igriu. V stavbi je tudi prostor namenjen kavarni in servisni prostori za portne aktivnosti.

AV monografias 137, 2009, RCR Arquitectes, Arquitectura Viva SL





Vestanovanjska hia na Forsterstrasse, Zurich, vica - Kristian Kerez (2003)

V hii se nahajajo tri stanovanja in garaa. Garaa in glavni vhod sta vkopana pod nivo zemljine, stanovanja pa so v celoti orientirana navzven. Ideja hie je, da obstajajo le zidovi, ki so potrebni za samo konstrukcijo hie. Ti zidovi so med seboj zloeni tako, da nudijo v vsakem nadstropju drugaen tloris in omogoajo povsem odprt tloris.

http://cm-maler.ch/uploads/images/MFHforsterstr/bild1.jpg

http://homedesignparadise.com/wp-content/uploads/2012/02/Apartment-building-Forsterstrasse-by-CHRISTIAN-KEREZ7.jpg

http://1.bp.blogspot.com/_IxttN3npY3o/TTXnZujAtbI/AAAAAAAAAL8/ljx-Oj5NW8U/s1600/07_Edificio_Apartamentos_Forsterstrasse.jpg

El Croquis, 2009, Kristian Kerez, El Croquis editorial, Madrid


4. PROJEKTNA NALOGA

osebni arhiv


https://maps.google.si/ https://maps.google.si/


4.1 Ideja

Ideja celotnega projekta je raziriti obstojei park od Prijeteljeve ulice do abjaka in preko njega speljati glavno sprehajalno pot. Ob park se v glavni osi celotnih Prul postavi paviljon, ki slui kot drubeni center Prul. V paviljonu se nahaja venamenska dvorana, prostor za potrebe Krajevne skupnosti, razstave ali najrazlineje delavnice. Poleg tega je tam tudi kavarna, ki se v toplih dneh lahko raziri tudi v park. Kot zakljuek parka se na severo zahodnem delu predvidi dolg tri etani objekt, ki ima v pritliju trgovski program, v zgornjih dveh nadstropjih pa so stanovanja z odlinimi razgledi preko novega parka. Pod tem objektom stoji tudi garana hia v dveh etaah, ki zadosti potrebam po parkiranju celotnega obmoja.

prikaz ideje


trgovsko stanovanjski objekt

paviljon

park



4.2 ureditvena situacija celotnega obmoja 1:500

Prijateljeva ulica

Cimpermanov

a ulica

abjak

Zvon

arsk

a ul

ica

Voa

rski

pot


4.3 Trgovsko stanovanjski objekt


Objekt stoji v prostoru pravokotno na park in tako zakljui drubeno sredie naselja. Svojo dolgo nizko potezo definira rob starejega dela naselja.

Razdeljen je na tri dele. Stanovanja, trgovini in garana hia, kot nadomestilo za obstojeo garano hio. Stanovanjski del je zasnovan kot betonski monolit, ki nudi lepe razglede preko celotnega parka na eni strani, na drugi pa na bolj umirjen del obmoja. Pritlije je zasnovano, kot transparenten paviljon. Tu sta lekarna in trgovina z ivili. Pod njim pa se nahajata dve kletni etai, ki nudita servisne prostore pritliju in kot garana hia za celotno obmoje, kot tudi za stanovalce tega objekta. V garano hio je preko treh svetlobnih jakov spuena naravna svetloba. V vsakem jaku raste tudi drevo, kar naredi garano hio prijetnejo za obiskovalce. Uvoz v garano hio je iz Prijateljeve ulice s pomojo dveh dvigal za avtomobile. Zagotovljenih je 168 parkirnih mest, od tega 29 za stanovalce objekta. Obstojea garana hia tripleks jih premore 102. Parkirnim mes-tom, ki so namenjena zunanjim obiskovalcem, je namenjen dostop iz pritlija, ki nima povezave do stanovanjskega dela.

prikaz lege v prostoru

ideja objekta


Ideja stanovanj je, da je osnovna enota enoten prazen prostor, ki ga obdajajo le nosilne betonske stene, tla in strop. V sredini prostora stoji servisni element, v katerem se nahajajo wc, kopalnica in utiliti. To osnovno enoto je mono tudi pregrajevati. Iz enosobnega stanovanja lahko dobimo stanovanje z dnevno bivalnim delom in tremi sobami. Tako je organizacija v stanovanjih lahko kar najbolj fleksibilna in zadovolji potrebe najrazlinejih druin ali posameznikov.

V enem nadstropju je est stanovanj, in trije dupleksi, ki so v dveh etaah.

2,5,8 so dvoetana stanovanja

10 2 11 12 5 13 14 8 15

1 2 3 4 5 6 7 8 9

2. nadstropje

1. nadstropje

prikaz fleksibilnosti stanovanj


Materiali, ki sestavljajo objekt so beton, aluminij, teraco, steklo in tekstilne zavese.


Konstrukcijski material v vsem objektu je armiran beton. Celotna klet v kesonski izvedbi je temel-jena s temeljno ploo in piloti, ki jih narekuje geomehanika. Konstrukcija je armirano betonski skelet, ki je zavetrovan z ab jedri. Preko kletnih eta je poloen monoliten sestav prednapetih armirano betonskih plo in zidov. Ta monolit stoji na stebrih, vse skupaj pa je zavetrovano s tremi betonskimi jedri.

prednapeta ab ploa 30cm

ab zid kot nosilec 25cm

ab jedro

ab ploa 20cm

ab stebri

ab zid proti terenu 30cm

ab temeljna ploa 40cm (podprta s piloti)

prikaz celotne konstrukcije


Senenje

Ker je fasada v celoti steklena, je objekt potrebno primerno seniti zaradi temperaturnega, in svetlobnega ugodja. Trojno termopan zasteklitev lahko senimo s tekstilnimi rolo senili, ki so skrita pred zasteklitvijo, v ab ploi.Tako se v toplih poletnih dneh lahko objekt v celoti zastre s senilii in se zavaruje pred pregrevanjem, pozimi pa se lahko senila v celoti pospravi in tako spustimo v objekt tople sonne arke. Pred objektom stojijo tudi listopadna drevesa, ki e dodatno senijo objekt v poletnem asu, pozimi ko odvrejo listje pa v objekt prepuajo eljene sonne arke.

Za svetlobno ugodje v prostoru skrbijo tekstilne zavese, saj lahko direktne sonne arke pretvori-jo v bolj difuzno svetlobo. Prav tako itijo pred neeljenimi pogledi v in iz stanovanj.

Instalacije

Objekt se priklopi na obstojee komunalne sisteme. To so elektrika, plinovod, kanalizacija in vodovod. Vodi so speljani po objektu preko instalacijskih jakov v betonskih jedrih.

Objekt je klimatiziran. Klimati se nahajajo na strehi, glavni vodi grejo skozi vertikalne insta-lacijske jake od tam pa so po objektu speljani v tleh in v stropu, kjer je poskrbljeno za vsrk umazanega in vpih sveega zraka.

Ogrevanje Trgovinskih prostorov je omogoeno s plinskim kotlom, ki se nahaja v kleti. Cevi s toplo vodo so preko instalacijskih jakov speljane v estrihih, saj tako talno gretje omogoa ena-komerno ogrevanje celotnega pritlija. Stanovanja imajo prav tako talno gretje, z individualnimi kotli.

Poarna varnost

Za poarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Bealne poti iz kleti in stanovanj so speljane preko treh armirano betonskih jeder, ki vodijo neposredno iz stavbe.Pritlije ima est izhodov.

poletje zima

http://farm9.static.flickr.com/8006/7611483168_c7923b6172.jpg


tloris 2. kleti 1:250

1 parkiria 2161m2, beton (fina obdelava) 70 parkirnih mest (28 za stanovalce)2 strojnica 18.6m2, teraco 3 prostor za hinika 18.6m2, teraco4 shramba za stanovalce 9.37m2, teraco5 slailnica, ajna kuhinja, wc za zaposlene v trgovini 16.8m2, teraco

6 skladie za trgovino 90m2, teraco7 hladno skladie 30.9m2, teraco8 avtomobilsko dvigalo 28.9m2 9 ozelenjen svetlobni jaek 15.7m2___________________________________skupaj 2715m2


tloris 1. kleti 1:250

8 avtomobilsko dvigalo 28.9m2 9 ozelenjen svetlobni jaek 15.7m210 javna parkiria 2510m2, beton (fina obdelava) 98 parkirnih mest ________________________________________skupaj 2715m2


tloris pritlija 1:250

8 avtomobilsko dvigalo 28.9m2 9 ozelenjen svetlobni jaek 15.7m211 ajna kuhinja in wc 20.3m2 , teraco

15 zasebni vhod v stanovanja in garae 11.8m2, teraco16 trgovina z ivili 542.3m2, teraco___________________________________skupaj 1128m2

12 lekarna 96m2, teraco13 vhod v trgovinski del 30.2m2, teraco14 javni vhod v garae 11.8m2, teraco


tloris 1. nadstropja 1:250

skupaj 1078m2


tloris 2. nadstropja 1:250

skupaj 1078m2


preni prerez 1:250


vzhodna fasada 1:250


juna fasada 1:250


zahodna fasada 1:250


severna fasada 1:250


fasadni pas 1:20


pogled na stanovanjski objekt s trgovskim programom v pritliju


stanovanje


4.4 Paviljon


Paviljon s svojo umestitvijo v prostor nadaljuje centralno os naselja in tako napravi prostor raziritvi obstojeega parka preko celotnega obmoja. V prostoru ne eli izstopati in skua biti tem bolj transparenten, zato je celotna fasadna opna steklena, definira ga le tanek jeklen venec. Zaradi elje po elegantni horizontalnosti paviliona pri pogledu od zunaj, je venamenska dvora-na vkopana in notranji prostor dvoviinski. Paviljon slui kot bariera pred hrupom med cesto in parkom.

prikaz dvoviinskega prostora transparentnost in svetloba

prikaz glavne osi nasleja in oblikovne zasnove


Programsko je paviljon razdeljen na tri cone. Te so venamenska dvorana, prostor namenjen Krajevni skupnosti, razstavam in raznim delavnicam, na drugi strani osrednjega komunikacijske-ga jedra stoji kavarna. V kletni etai so vsi servisni prostori.

Venamenska dvorana je dvoviinski prostor, ki je osvetljen iz zgornje, pritline etae od koder je moen dostop na izvleno tribuno za gledalce. Dvorana je namenjena za gostitev koncertov, predavanj, plesnih predstav kot tudi razlinim nainom tlesne vadbe, kot sta joga in aerobika. Dostop do dvorane je iz kletne etae. Obodne stene dvorane in tlak so leseni.

Osrednji prostor v paviljonu je velika praznina, ki jo je mono pregrajevati s tekimi zavesami. Ta prostor je namenjen sestankom Krajevne skupnosti, tabornikom, obolskim dejavnostim za mladino in delavnicam za odrasle ter upokojence. Vsa oprema v prostoru je premina kar nudi razline oblike organizacije prostora.

Kavarna se v toplih dneh lahko raziri tudi v park.

venamenska dvoranaosrednji druabni prostor

kavarna

konference, zasedanja

delavnice, teaji

razstave


Materiali, ki sestavljajo paviljon so beton, teraco, les, steklo, tekstilne in jeklo.


Konstrukcija

Paviljon ima enostavno konstrukcijo. Sestavljen je iz armirano betonske kletne etae in lahke jeklene konstrukcije paviljonskega dela. Geomehanika narekuje kesonsko izvedbo kletne etae, ki je temeljena s piloti. V pritlinem delu, kjer ni kleti je objekt temeljen s temeljno ploo, ki stoji na pilotih. Jekleno ostreje nosijo jekleni stebri po obodu objekta. Stebri so zavetrovani s krii jeklenih vrvi. Preko stebrov so poloeni I profili, ki teejo po obodu celotnega objekta. Streno kritino nosijo jekleni nosilci, ki so glede na razlien razpon tudi razlino visoki in tako ustvarjajo tudi streno sleme. Med nosilce so poloeni kompozitni paneli iz ploevine in trdne toplotne izolacije. Konzola v sami konici objekta se nosi s pomojo preko stebra napete jeklene vrvi.

I profili

Jekleni nosilci (prerez enak kot pri I profilu)

jekleni okrogli stebri

jeklene vrvi, zavetrovanje

z jekleno vrvjo noena konzola

betonska ploa, proti terenu ustrezno temeljena s piloti

betonski zidovi in temeljna ploa, kesonska izvedba, ustrezno temeljena s piloti

prikaz celotne konstrukcije


Senenje

Ker je fasada v celoti steklena, je paviljon potrebno primerno seniti zaradi temperaturnega, in svetlobnega ugodja. Fasada je sestavljena iz trojne termopan zasteklitve na notranji stra-ni, vmes je prezraevan sloj, kjer so tudi senila (tekstilne zavese), na zunanji strani pa je e enojna zasteklitev. Tako se v toplih poletnih dneh lahko objekt v celoti zastre z zavesami in se zavaruje pred pregrevanjem, pozimi pa so lahko zavese odgrnjene in tako spustimo v paviljon tople sonne arke. Pred objektom stojijo tudi listopadna drevesa, ki e dodatno senijo objekt v poletnem asu, pozimi ko odvrejo listje pa v objekt prepuajo zaeljene sonne arke.

Instalacije

Objekt se priklopi na obstojee komunalne sisteme. To so elektrika, plinovod, kanalizacija in vodovod. Vodi so speljani skozi jaek v jedru objekta, v tleh in v stropu.

Objekt je klimatiziran. Klimat je v kletnem prostoru, vodi pa so razpredeni po objektu v tleh in v stropu, kjer je poskrbljeno za vsrk umazanega in vpih sveega zraka.

Ogrevanje je omogoeno s plinskim kotlom, ki se nahaja v kleti. Cevi s toplo vodo so speljane v estrihih, saj tako talno gretje omogoa enakomerno ogrevanje celotnega objekta.

Poarna varnost

Za poarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Bealne poti so speljane preko treh izhodov. Iz kletne etae vodi stopnie naravnost proti izhodu iz objekta.

poletje zima


1 venamenska dvorana, teraco, 224.4m22 prostor za delavnice, razstavni prostor, teraco, 190m23 kavarna, teraco, 157 m24 terasa, bruen beton, 54m25 shramba, teraco, 2.15m2_____________________________________________skupaj 708m2

tloris pritlija 1:250


tloris kleti 1:250

1 venamenska dvorana,parket, 224.4m26 skladie 1, teraco, 51.8m27 garderoba 1, teraco, 22.8m28 sanitarije 1, keramika, 18.8m29 shramba, teraco, 10.8m210 sanitarije 2, keramika, 18.8m2

11 garderoba 2, teraco, 16.2m2 12 strojnica, teraco, 4.2m213 sanitarije invalidi, keramika, 9m214 sanitarije obiskovalci 1, keramika, 15.2m215 sanitarije obiskovalci 2, keramika, 17.3m2____________________________________skupaj 568m2


preni prerez 1:250


vzdolni prerez 1:250


juna fasada 1:250


severna fasada 1:250


zahodna fasada 1:250


fasadni pas 1:20

S1 hidro izolacijatoplotna izolacija 10 cmprefabriciran panel - valovita ploevina in toplotna izolacija 25 cmspuen strop - mavno kartonske ploe

T1parket 2 cmestrih 7 cmtoplotna izolacija 15 cmab temeljna ploa 40 cmhidro izolacijapodloni beton 10 cm

ST 1dvojna prezraevana zasteklitev

trojna termopan zasteklitevprezraevan sloj 30 cm+ senilo zavesaenojna zasteklitev


pogled na paviljon in park


venamenska dvorana in osrednji prostor v paviljonu


nadstreek in osrednji prostor paviljona


4.5 Park


http://assets.inhabitat.com/wp-content/blogs.dir/1/files/2011/05/Cit%C3%A9-de-lOc%C3%A9an-et-du-Surf-Museum_holl-3.jpg

Zvon

arsk

a ul

ica

Cimpermanov

a ulica

Prijateljeva ulica situacija 1:500

Nova parkovna ureditev se razteza med Zvonarsko ulico in obstojeim otrokim igriem. Defini-ra ga enoten tlak po vsej povrini, na katerem stojijo tirje veliki krogi, ki predstavljajo razline programe. Po obodu teh krogov potekajo prekinjene betonske klopi. Tlak sestavljajo granitne kocke, med katerimi so puene fuge s substratom, ki omogoa rast trave, mahu ali podobnega rastlinja. Osnovni tlak je perforiran e z manjimi krogi, skozi katere je spueno travnato in nizko grmiasto rastje. Obstojea drevesa se v veini ohranijo, v neenakomernem rastru pa se zasadijo tudi nova. Po celotni povrini se v gruah po 3 do 5 postavijo tudi fiksni kovinski stoli z lesenimi sedali.

6

2 8

3

7

5

1

41 klopi

2 fiksni stoli

3 kavarna

4 stojala za kolesa

5 velik ah

6 balinie

7 venamenski prostor

8 zunanji fitness

9 tlak

http://www.humantransport.org/bicycledriving/library/parking/uracks1small.jpg

http://imageseu.homeaway.co.uk/vd2/files/HR/400x-300/n/70612/400560_1297803310927.jpg

http://i-cdn.apartmenttherapy.com/uimages/mailer/6-2-email1.jpg

http://assets.inhabitat.com/wp-content/blogs.dir/2/files/2012/05/louis-lim-round-and-round-image-Holly-Allen-Cooper4-537x358.jpg http://www.math.grin.edu/~chamberl/pictures/2002/germany/chess.jpg

http://www.dulitija.si/f/pics/Sportna-sekcija_1/balinanje-enske_b.jpg

http://i1.trekearth.com/photos/51961/street_concert.jpg

http://www.theepochtimes.com/n2/images/stories/large/2011/05/27/FreeFitness-99988284.jpg

9

osebni arhiv 10 spomenik NOB

10


pogled preko parka na paviljon


5. ZAKLJUEK

Urbanistino arhitekturna reitev skua popraviti obstojeo situacijo v centralnem obmoju nasel-ja. Prule bi tako pridobile predvsem kvalitetneje in sodobneje drubene prostore, ki so trenutno slabo izkorieni, oziroma jih primanjkuje. Navezava paviljona in trgovskega programa na park je bistvena pri ustvarjanju ivahnega osrednjega prostora. Veji park bi vsekakor izboljal bivalne kvalitete naselja, saj bi otroci dobili nove igralne povrine, njihovi stari pa bi tako imeli monost druenja z drugimi druinami iz naselja. Za stareje obane bi park predstavljal monost udejst-vovanja pri druabnih aktivnostih v tem obmoju. Nov program bi omogoal medgeneracijsko sodelovanje in komuniciranje prebivalcev naselja, kar bi posledino lahko vodilo do bolj zdravih odnosov med ljudmi in osebne sree.


6. VIRI IN LITERATURA

El croquis, 2007, 139 Sanaa, Kazuyo Sejima, Ryue Nishizawa, El croquis, Madrid

GG, 2005, RCR Aranda Pigem Vilalta arquitectes, Editorial Gusatvo Gili, Barcelona

El croquis, 2009, 145 Kristian Kerez, El croquis, Madrid

El croquis, 2012, 160 Bevk Perovi arhitekti, El croquis, Madrid

Zumthor, Peter, 2006, Atmospheres, Birkhauser Verlag AG, Basel

Palasma, Juhani, 2011, The embodied image, John Wiley & Sons Ltd, Chicester

Hertzberger, Herman, 2005, Lessons for students in architecture, 010 publishers

Blanco Manuel, 2003, Campo baeza, light is more, tf editores

Bernik, Stane, 2004, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Mestna galerija Ljubljana

Koroec, Branko, 1990, Ljubljana skozi stoletja, Zaloba mladinska knjiga, Ljubljana

Spletni viri

http://www.gigon-guyer.ch/

http://www.jeannouvel.com/

http://www.wikipedia.org/

http://www.archdaily.com/

http://europaconcorsi.com/


Zahvalil bi se

Prof. dr. Aleu Vodopivcu in njegovim asistentom za pridobljeno znanje,

Matiji Bevku za tehnini poduk,

Niki Skok za nasvete in podporo,

Starem za podporo med tudijem,

Soolcem in prijateljem, super ste.


Podpisani Urban Petranovi izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela z naslovom: Arhitekturna zasnova objekta centralnih dejavnosti naselja Prule, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. dr. Alea Vodopivca in zagovarjal dne 15.11.2012 v Ljubljani.

Urban Petranovic

Text of Urban Petranovic

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije I 3

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije II 6

[]a második világháborúban · 1 Sándor király fordulatának körültekintô leírása: Branko PETRANOVIC: Istorija Jugoslavije 1918–1978.Nolit, Beograd, 1980. 164–165. 2

URBAN - CodeWithHarry · URBAN - CodeWithHarry ...urban .urban

Bogomili, Crkva Bosanska i Krstjani - Bozidar Petranovic

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 4

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije II 3

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije II 5

Ekonomika Osiguranja Andrijasevic Petranovic

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 8

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije II 4

Bozidar Petranovic Bogomili Crkva Bosanska i Krstjani

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 17

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 12

NUMERICAL MODELLING OF SPRAY AND COMBUSTION …powerlab.fsb.hr/neven/pdf/supervision_of_phd_thesis/Petranovic-PHD... · NUMERICAL MODELLING OF SPRAY AND COMBUSTION PROCESSES USING

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 7

Branko Petranovic - Istorija Jugoslavije - II Knjiga

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije II 9

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije I 10

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 2

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije I 2

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 6

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije I 4

Zagreb, dana: 09. 11. 2010. Broj: 36 - hns-cff.hr · Glavaš Kristijan (5302541) Maric Ivan (5302539) ORIJENT Petranovic Goran (5100053) RADNIK Ivekovic Marko (1013327) 2. opomenu

branko petranovic - istorija jugoslavije 1918-1978.pdf

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije II 7

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije I 8

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije I 6

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 13

Branko Petranovic Istorija Jugoslavije III 1

Documents

Urban Petranovic

Text of Urban Petranovic