UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KRISTINA … · ZSDSP Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava ( makedonski stvarnopravni zakonik) ZSPO Zakon o svojinsko-pravnim odnosima (č

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

KRISTINA DIMITRIJEVIĆ

POSEST

PRIMERJALNO-PRAVNA ANALIZA

(SRBIJA, ČRNA GORA, HRVAŠKA,

MAKEDONIJA, BOSNA IN HERCEGOVINA)

Diplomsko delo

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSEST

PRIMERJALNO-PRAVNA ANALIZA

(SRBIJA, ČRNA GORA, HRVAŠKA,

MAKEDONIJA, BOSNA IN HERCEGOVINA)

Študent: Kristina Dimitrijević

Številka indeksa: 71147445

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Javno pravo

Mentor: dr. Renato Vrenčur

Maribor, februar 2013

KAZALOKRATICE ....................................................................................................................... 1

POVZETEK.................................................................................................................... 2

ABSTRACT .................................................................................................................... 3

APSTRAKT .................................................................................................................... 4

UVOD .............................................................................................................................. 5

1. POSEST....................................................................................................................... 6

1.1. POSEST V RIMSKEM PRAVU........................................................................... 6

1.1.1. Splošno o posesti ............................................................................................ 6

1.1.2. Posestnik in predmet posesti .......................................................................... 6

1.1.3. Pridobitev in izguba posesti............................................................................ 7

1.1.4. Priposestvovanje............................................................................................. 7

1.1.5. Varstvo posesti ............................................................................................... 8

1.2. SODOBNA POSEST ............................................................................................ 9

1.2.1. Objektivna in subjektivna koncepcija posesti ................................................ 9

2. SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA................ 10

2.1. ZAKON O TEMELJNIH LASTNINSKOPRAVNIH RAZMERJIH ................. 10

2.2. POJEM POSESTI............................................................................................... 11

2.3. VRSTE POSESTI................................................................................................ 11

2.4. DETENCIJA........................................................................................................ 12

2.5. DEDOVANJE POSESTI..................................................................................... 12

2.6. PRIDOBITEV IN ZGUBA POSESTI................................................................. 13

2.7. PRIPOSESTVOVANJE ...................................................................................... 13

2.8. VARSTVO POSESTI.......................................................................................... 13

3. SRBIJA...................................................................................................................... 15

3.1. ZTLR IN PREDLOG ZAKONIKA O SVOJINI I DRUGIM STVARNIMPRAVIMA.................................................................................................................. 15

3.2. POJEM POSESTI................................................................................................ 16

3.3. VRSTE POSESTI................................................................................................ 16

3.4. DETENCIJA........................................................................................................ 17


3.6. PRIDOBITEV IN IZGUBA POSESTI ............................................................... 18


3.8. VARSTVO POSESTI.......................................................................................... 19

4. ČRNA GORA............................................................................................................ 22

4.1. ZAKON O SVOJINSKO-PRAVNIM ODNOSIMA .......................................... 22

4.2. POJEM POSESTI............................................................................................... 22

4.3. VRSTE POSESTI................................................................................................ 23

4.4. DETENCIJA........................................................................................................ 23




4.8. VARSTVO POSEST........................................................................................... 25

5. HRVAŠKA ................................................................................................................ 26

5.1. ZAKON O VLASNIŠTVU I DRUGIM STVARNIM PRAVIMA ................... 26

5.2. POJEM POSESTI................................................................................................ 27

5.3. VRSTE POSESTI................................................................................................ 27

5.4. DETENCIJA........................................................................................................ 28




5.8. VARSTVO POSESTI.......................................................................................... 30

6. MAKEDONIJA ........................................................................................................ 31

6.1. ZAKON ZA SOPSTVENOST I DRUGI STVARNI PRAVA ........................... 31

6.2. POJEM POSESTI................................................................................................ 31

6.3. VRSTE POSESTI................................................................................................ 31

6.4. DETENCIJA........................................................................................................ 32




6.8. VARSTVO POSESTI.......................................................................................... 34

7. BOSNA IN HERCEGOVINA ................................................................................. 35

7.1. STVARNO PRAVO V BOSNI IN HERCEGOVINI ......................................... 35

7.2. POJEM POSESTI................................................................................................ 36

7.3. VRSTE POSESTI................................................................................................ 36

7.4. DETENCIJA........................................................................................................ 37


7.6. PRIDOBITEV IN PRENEHANJE POSESTI ..................................................... 38


7.8. VARSTVO POSESTI.......................................................................................... 39

ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 41

LITERATURA ............................................................................................................. 43

1

KRATICE

BGB Bürgerliches Gesetzbuch (nemški civilni zakonik)

ODZ Obči državljanski zakonik

PredlogZSDSP

Nacrt zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima (predlogstvarnopravnega zakonika Srbije)

SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija

ZOVO Zakon o vlasničko-pravnim odnosima (stvarnopravni zakonikFederacije BiH)

ZSP RS Zakon o stvarnim pravima Republike Srpske (stvarnopravni zakonikRepublike Srbske)

ZSDSP Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava ( makedonski stvarnopravnizakonik)

ZSPO Zakon o svojinsko-pravnim odnosima (črnogorski stvarnopravnizakonik)

ZTLR Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (srbska kratica:ZOSPO)

ZV Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima (hrvaški stvarnopravnizakonik)

ZV BDBiH Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima Brčko Distrikta BiH(stvarnopravni zakonik Distrikta Brčko)

2

POVZETEK

Posest ni pravica, je dejanska oblast nad stvarjo. Že v rimskem pravu so poznali pojem

posesti, ki so ga definirali po subjektivni koncepciji posesti. Tako je za pridobitev

posesti bilo potrebno izpolniti dva pogoja, in sicer imeti dejansko oblast nad stvarjo in

voljo posedovati stvar kot svojo.

Srbija, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija ter Bosna in Hercegovina so nekoč bile del

SFRJ in takrat je bila enotna stvarnopravno ureditev z zveznim zakonom (ZTLR), ki je

veljal v vseh državah članicah bivše SFRJ. Po osamosvojitvi so države sprejele nove

zakone, s katerim so uredile stvarnopravna razmerja. Srbija je izdelala predlog

zakonika, vendar pa je v uporabi še vedno ZTLR.

Primerjalno-pravna analiza omenjenih držav kaže, da imajo podobno ureditev posesti.

Po objektivni koncepciji posesti, ki so jo sprejele vse obravnavane ureditve, je posest

definirana kot dejanska oblast nad stvarjo. Mogoča pa je tudi posest pravice, in sicer

posest stvarne služnosti. Države se med seboj najbolj razlikujejo pri priposestvovanju in

varstvu posesti. Na preostalih področjih posesti, kot na primer vrste posesti, pridobitev

in izguba, dedovanje posesti, so si ureditve držav podobne, z izjemo predloga zakonika

Srbije, kateri se od vseh držav najbolj razlikuje.

Ključne besede: posest, stvarno pravo, SFRJ, priposestvovanje, varstvo posesti

3

ABSTRACT

Possession is not a right, it is the actual authority over an object. Already Roman law

knew the concept of possession, which is defined by subjective concept of possession.

Though, to obtain the possession it was necessary to fulfill two conditions, to have the

actual authority over an object and will to possess it as your own.

Serbia, Montenegro, Croatia, Macedonia and Bosnia and Herzegovina were once part of

Yugoslavia and back then has existed uniform property law's regulation by federal law

(ZTLR), which was valid in all member states of the former Yugoslavia. After

independence, member states adopted new laws, by which they established property

law's relations. Serbia has made a code proposal, but for now ZTLR is still in use.

A comparative-legal analysis of these countries shows they have a similar arrangement

of possession. After objective conception of possession, which all the regulations have

adopted, it’s defined as the actual control of an object. It is also possible to take

possession of the right, namely the possession of objective servitude. The member

states, among themselves, differ most in prescription and protection of possession. In

the remaining areas of the possession, as an example types of possession, acquisition

and loss, inheriting the possessions, the member states have similar arrangements, with

the exception of the code proposal of Serbia, which the most differs from other member

states.

Keywords: possession, property law, Yugoslavia, prescription, protection of possession

4

APSTRAKT

Državina stvari nije pravo, ona je faktička vlast na stvari. Već su u rimskom pravu znali

za pojam državine, koji je definisan na osnovu subjektivne koncepcije državine. Tako je

za sticanje državine bilo potrebno ispuniti dva uslova, imati faktičku vlast na stvari i

volju ponašati se prema stvari kao vlasnik.

Srbija, Crna Gora, Hrvatska, Makedonija i Bosna i Hercegovina nekada su bile deo

SFRJ, i tada je bilo ujedinjeno stvarnopravno uređenje sa saveznim zakonom (ZOSPO),

koji je bio na snazi u svim državama bivše SFRJ. Posle nezavisnosti države su usvojile

nove zakone, kojima su uredile stvarnopravne odnose. Srbija je izradila nacrt zakonika,

ali u upotrebi je još uvek ZOSPO.

Uporedno-pravna analiza ovih država pokazuje da imaju slično uređenje državine.

Prema objektivnoj koncepciji državine, koju su prihvatilila sva pomenuta uređenja,

državina je definisana kao faktička vlast na stvari. Takođe je moguća državina prava,

naime državina prava stvarne službenosti. Države se međusobno najviše razlikuju u vezi

održaja i zaštite državine. Na ostalim oblastima državine, kao što su vrste državine,

sticanje i prestanak, državina naslednika, uređenja država su slična, sa izuzezkom nacrta

zakonika Srbije, koji se najviše razlikuje od svih država.

Ključne reči: državina, stvarno pravo, SFRJ, održaj, zaštita državine

5

UVOD

V diplomskem delu obravnavam posest, in sicer primerjalno-pravno analizo Srbije,

Črne Gore, Hrvaške, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Vse te države so vključno s

Slovenijo tvorile SFRJ. Stvarnopravna razmerja je v nekdanji SFRJ urejal zvezni zakon,

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)1, ki je veljal v vseh državah

članicah SFRJ. Po razpadu SFRJ in osamosvojitvi držav, je zakonodajna oblast spadala

v pristojnost države. In tako so vse države, z izjemo Srbije, uredile in sprejele vsaka

svoj zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja.

V diplomskem delu najprej v prvem poglavju opredelim pojem posesti. Nato v prvem

delu poglavja opredelim posest v rimskem pravu, v drugem delu pa posest v današnjem

času.

V drugem poglavju obravnavam posest v ZTLR, zakonu, ki je urejal stvarnopravna

razmerja v nekdanji SFRJ in kateri se še vedno uporablja v Srbiji.

Nadaljnje, v tretjem poglavju obravnavam posest v predlogu zakonika, ki so ga

pripravili v Srbiji. Čeprav predlog zakonika sicer še vedno ni sprejet, ga kljub temu

dodajam, saj želim predstaviti smer, v katero se nagiba Srbija z bodočo ureditvijo.

V naslednjih poglavjih predstavim posest v ureditvah Črne Gore, Hrvaške in

Makedonije. V zadnjem, sedmem poglavju pa obravnavam posest v treh različnih

zakonih, ki urejajo stvarnopravna razmerja v Bosni in Hercegovini.

Vsako poglavje posamezne države razdelim na osem podpoglavij.

V prvem podpoglavju najprej predstavim zakonodajo, ki ureja stvarnopravna razmerja v

posamezni državi. V drugem podpoglavju opredelim pojem posesti in nato v

naslednjem vrste posesti. Osredotočim se na tiste vrste posesti, ki so vsem ureditvam

skupne. Nadaljnje opredelim pojem detencije in obravnavam posest dediča. V šestem

podpoglavju obravnavam pridobitev in izgubo posesti, kateremu sledi opredelitev

priposestvovanja. Pri priposestvovanju se osredotočim na čas, ki je potreben za

pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem stvari. Zadnje podpoglavje pa

namenjam varstvu posesti, kjer obravnavam pravico do samopomoči in sodnega

varstva.

1Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), Uradni list SFRJ, št. 6/1980, Beograd 1980

6

1. POSEST

1.1. POSEST V RIMSKEM PRAVU

1.1.1. Splošno o posesti

Že v rimskem pravu so poznali pojem posesti (possessio). Prvotno je posest pomenila

gospostvo, oblast, kasneje pa je prišlo do bolj natančne opredelitve. Posest so v

rimskem pravu definirali kot dejstvo, da ima nekdo oblast nad stvarjo. Lastnik določene

stvari ima svojo stvar običajno tudi v posesti, ni pa nujno da je vsak, ki ima stvar v

posesti, lastnik le-te. Lastninska pravica in posest sta torej lahko včasih ločeni,

posestnik stvari ni vedno njen lastnik, prav tako pa lastnik nima vedno svoje stvari v

posesti.

Rimsko pravo je posest kot pravno dejstvo upoštevalo v treh pogledih, in sicer, da je

posestnik lahko zaščitil svojo posest s silo, da je posest včasih vodila do pridobitve

lastninske pravice, zlasti pri priposestvovanju ter da je bila posest varovana s posebnimi

pretorskimi zapovedmi in prepovedmi.2

1.1.2. Posestnik in predmet posesti

Posestnik je lahko bila oseba, ki bi lahko tudi bila lastnik stvari. Zato posestniki niso

mogli biti sinovi pod očetovsko oblastjo, žena in sužnji, saj so stvar posedovali za očeta,

moža oziroma gospodarja.

Predmet posesti pa je lahko bila samo tista stvar, na kateri je bilo mogoče pridobiti

lastninsko pravico. Posedovati je bilo mogoče le tiste stvari, ki so bile v pravnem

prometu. Stvari, ki niso bile v pravnem prometu ni bilo mogoče posedovati, z izjemo

posesti na človeku, za katerega je gospodar zmotno mislil, da gre za sužnja.3

2Prim: Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, 2.Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000, stran 130-1313 Prim: Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, 2.Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000, stran 132-133

7

1.1.3. Pridobitev in izguba posesti

Za pridobitev posesti sta bila potrebna dva elementa, fizična oblast (corpus

possessionis) in volja imeti stvar za svojo (animus possidendi). Oba predpogoja sta

morala biti izpolnjena, saj izpolnitev samo enega ni zadoščala. Tako je moral posestnik

stvar fizično obvladovati ter navzven izkazati svojo posestno voljo.

V rimskem pravu se posest izgubi, ko posestnik umre, dedič pa jo mora sam pridobiti na

zapuščinskih stvareh. Prav tako posestnik izgubi posest, če postane premoženjsko

nesposoben, prav tako, če je stvar uničena ali je šla iz prometa. Ker sta bila za

pridobitev posesti potrebna dva elementa, fizična oblast in volja imeti stvar za svojo, je

včasih izguba enega pomenila izgubo posesti. Kadar je posestnik izgubil fizično oblast

nad stvarjo, je njegova posest prenehala. Če pa posestnik ni imel več volje imeti stvar za

svojo, je bila ta sprememba pravno relevantna šele takrat, ko je bila izkazana navzven s

tem, da je posestnik opustil tudi fizično oblast nad stvarjo. To pomeni, da posestnik ni

izgubil posesti, če je izgubil voljo imeti stvar za svojo, bodisi ker je pozabil, bodisi ker

je postal poslovno nesposoben.4

1.1.4. Priposestvovanje

Priposestvovanje je način pridobitve lastninske pravice. Lastninsko pravico je posestnik

pridobil tako, da je stvar imel določeno dobo v svoji posesti. Pogoji za priposestvovanje

so se v posameznih obdobjih rimskega prava razlikovali. Priposestvoval je lahko samo

Rimljan, ki je bil premoženjsko sposoben. Posestnik je moral biti dobroveren oziroma

pošten. Dobroverni posestnik (bonae fidei possessor) je tisti posestnik, ki ni vedel

oziroma ne bi mogel vedeti, da je stvar ki jo ima v svoji posesti, pridobil od nelastnika.

Priposestvovali so lahko le lastniški posestniki, posestniki ki so imeli stvar za svojo.

Zastavni upnik, prekarist, emfitevta5 in sekvester6 kot nelastniški posestniki niso mogli

priposestvovati.

4 Prim: Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, 2.Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000, stran 133-1375 Emfitevza je v rimskem pravu dedna zakupna pravica, tj. podedljiva in odsvojljiva stvarna pravica natujem kmetijskem zemljišču, ki obsega uporabo stvari in pridobivanje vseh njenih plodov. Upravičenec(emfitevta) mora plačevati zakupnino (kanon) in vse davščine v zvezi z zemljiščem. Svojo pravico smezastaviti in obremeniti s služnostjo. Vir: Pravo Leksikon Cankarjeve založbe, druga, razširjena inspremenjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2003, stran 816 Sekvester je tisti depozitar, kateremu je dvoje ali več oseb prepustilo v hrambo neko stvar, ker je o njejmed njimi še nerešen spor, in sicer tako, da mora sekvester vrniti stvar tistemu, ki bo v pravdi zmagal.

8

Priposestvovanje je bilo mogoče samo na stvareh na katerih je bilo mogoče imeti

lastninsko pravico. Iz priposestvovanja so bile izvzete ukradene stvari, stvari, ki so bile

odvzete s silo, pet čevljev7 široka meja med sosednjimi zemljišči, fiskalne in cesarjeve

stvari, stvari varovancev in stvari mladoletnih oseb. Tudi čas potreben za

priposestvovanje se je razlikoval glede na obdobje.8

1.1.5. Varstvo posesti

Pretor9 je varoval posest tako, da je javni red in mir skušal ohraniti s svojimi zapovedmi

in prepovedmi (interdicta). Varoval je obstoječo posest, ne glede na to ali trenutni

posestnik stvar upravičeno poseduje ali ne. Pretorjeve prepovedi in zapovedi, se delijo

na dve glavni skupini, in sicer na interdikte, ki ohranjajo posest (interdicta retinendae

possessionis) in interdikte s katerimi se posestniku vrne posest (interdicta recuperandae

possessionis). Ohranjanju posesti tistega, ki je bil posestnik v času izdaje interdikta, sta

bila namenjena dva interdikta. Interdikt uti possidetis je varoval posestnika

nepremičnine, ki ga je nekdo trajno motil v njegovi mirni posesti, interdikt utrubi pa je

veljal za posestni spor o sužnju. Za vrnitev posesti pa je bilo mogoče uporabiti interdikt

de precario, ki je varoval prekarista zoper vsakogar, razen tistega od katerega je stvar

pridobil v prekarij10 ter interdikt de vi, kadar je bil prejšnji posestnik s silo pregnan z

zemljišča.11

Vir: Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, 2.Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000, stran 1327 Čevelj je enota za dolžino.8 Prim: Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, 2.Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000, stran 161-1689 Pretor: od leta 367 pr. n. š. rimski višji magistrat (takoj za konzulom), pristojen za redni potekpravosodja. Od leta 242 pr. n. š. je bil poleg mestnega pretorja (praetor urbanus), ki je bil pristojen zaspore med Rimljani, še pretor, ki je bil pristojen za spore s tujci oz. med njimi (praetor peregrinus). Vir:Pravo Leksikon Cankarjeve založbe, druga, razširjena in spremenjena izdaja, Cankarjeva založba,Ljubljana 2003, stran 29310 Prekarij je v rimskem pravu razmerje, ki nastane med lastnikom (precario dans) in prejemnikom stvari(prekaristom) s prepustitvijo le-te v neodplačno uporabo na prošnjo so preklica. Vir: Pravo LeksikonCankarjeve založbe, druga, razširjena in spremenjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2003, stran28911 Prim: Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, 2.Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000, stran 138-142

9

1.2. SODOBNA POSEST

Posest ni pravica, je dejanska oblast nad stvarjo. Kljub temu, da ni pravica, ima

posestnik pravovarstveno upravičenje, saj se varuje dejanska oblast in ne pravica. Tako

je v moderni pravni doktrini zastopano stališče, da posest ni subjektivna pravica, ampak

dejstvo, ki je pravno relevantno.

Posestnik lahko stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga ne glede na to, ali ima pravico

ali pa ne. Z dejansko oblastjo se kaže določena pripadnost stvari osebi, zato posest

predstavlja eno izmed komponent lastninske pravice in indic, da obstajajo določena

stvarnopravna upravičenja do stvari. Oblast nad stvarjo ne pomeni nujno tudi fizični

kontakt s stvarjo, saj se dejanska oblast lahko izvaja na različne načine.12

1.2.1. Objektivna in subjektivna koncepcija posesti

Pri definiciji posesti poznamo dve koncepciji, na podlagi katerih se ob upoštevanju

kriterijev oblikovala definicija posesti.

Starejša subjektivna koncepcija, ki je bila uporabljena že v klasičnem rimskem pravu,

zahteva od posestnika izpolnitev dveh kriterijev. Posestnik je moral imeti dejansko

oblast nad stvarjo (corpus possessionis) ter voljo imeti stvar kot lastnik (animus domani,

animus rem sibi habendi). Kasnejša objektivna koncepcija posesti, ki se je uveljavila po

oblikovanju nemškega BGB, pa je zahtevala izpolnitev samo enega kriterija, in sicer

dejanske oblasti nad stvarjo.

Po subjektivni koncepciji se je razvila tudi posebna vrsta posesti, posest pravice, ki se je

nanašala na stvarne služnosti in užitek (quasi-possessio). V tem primeru, je bila posest

pravice varovana tako kot posest stvari. Kljub temu, da so nekateri zakoni sprejeli

objektivno koncepcijo posesti, se je ponekod ohranila posest pravice.13

12 Prim: Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007 , stran95-9613 Prim: Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007 , stran97-98

10

2. SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKAJUGOSLAVIJA

2.1. ZAKON O TEMELJNIH LASTNINSKOPRAVNIH RAZMERJIH

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) je bil sprejet 30. januarja 1980

na zasedanju Zveznega sveta Skupščine SFRJ, veljati pa je začel 1. septembra 1980.

Zakon obsega 90 členov in je po poglavjih sestavljen iz osnovnih načel, lastninske

pravice, stvarne služnosti, zastavne pravice, posesti, pravice tujcev, kolizijskega prava v

primeru spora republiških zakonov in končnih določil.

Zakon je urejal le temeljna stvarnopravna razmerja. Tista stvarnopravna razmerja, ki jih

zakon ni urejal, pa so bila prepuščena posameznim republikam in za katere so se še

naprej uporabljala pravila ODZ. Zakon je nastajal in bil sprejet v obdobju, ko je bila

družbena lastnina pomemben del takratne politike, in zato je v tem zakonu mogoče

opaziti podrejenost zasebne lastnine družbeni lastnini.14

Zakon je bil dvakrat noveliran, in sicer leta 1990 in 1996. Spremembe zakona leta 1990

so bile predvsem posledica političnih in gospodarskih sprememb v državi. S

spremembami leta 1996 se je najprej spremenil naziv zakona in sicer v Zakon o

osnovnim svojinsko-pravnim odnosima, in ne več Zakon o osnovama svojinsko-pravnih

odnosa, zaradi uskladitve s takratno Ustavo Zvezne republike Jugoslavije. Spremenjen

je bil tudi pravni položaj tujcev, ki je postal izenačen s državljani Zvezne republike

Jugoslavije. Spremembe so zajele tudi družbeno lastnino, kajti ukinjena je bila prepoved

pridobitve lastnine in stvarnih služnosti na stvareh v družbeni lastnini.15

Posest je v ZTLR urejena v petem poglavju, od 70. do 81. člena, priposestvovanje pa v

28. in 30. členu.

14 Prim: Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran4715 Prim: Dušan Nikolić, Reforma stvarnog prava u Republici Srbiji (istorijska iskustva i savremenitrendovi), v (Tatjana Josipović, ur.): Stvarnopravna uređenja tranzicijskih zemalja. stanje i perspektive =Sachenrechtliche Regelungen in den Reformländern: aktueller Stand und Perspektiven, Zagreb, Pravnifakultet Sveučilišta u Zagrebu 2009, stran 203-206

11

2.2. POJEM POSESTI

V 70. členu ZTLR je omenjen pojem posesti, sama posest pa v členu ni definirana.

Definirane so samo nekatere posamezne vrste, posredna in neposredna posest, posest

stvarne služnosti ter soposest. Prav tako ni definirana detencija in je v zakonu

opredeljena samo ena vrsta detencije. Tako v tem zakonu ni mogoče zagotovo razmejiti

med posestjo in detencijo.

Posest je v zakonu opredeljena samo kot dejanska oblast nad stvarjo, zato se pojavljajo

vprašanja, kako je v primeru, ko ne gre za posest, je pa prisotna dejanska oblast nad

stvarjo ali, ko gre za posest, kljub temu da ni dejanske oblasti.16

V zakonu je opredeljen pojem posesti pravice, in sicer posest stvarne služnosti ima tista

oseba, ki dejansko uporablja tujo nepremičnino na način in v obsegu, kot je določeno v

vsebini te služnosti.17

2.3. VRSTE POSESTI

Neposredna posest je opredeljena kot dejanska oblast nad stvarjo. Posredno posest pa

ima vsakdo, ki na podlagi zakupa, posodbe ali drugega pravnega posla, izvaja dejansko

oblast nad stvarjo. Kadar ima posest na isti stvari ali pravici več oseb, gre za soposest.

Tako je lahko obstaja istočasno posredna in neposredna posest.18

Zakonita in dobroverna posest sta definirani v 72. členu. Da je posest zakonita, mora

biti zasnovana na veljavni pravni podlagi, katera je potrebna za pridobitev lastninske

pravice. Zakonitost posesti se presoja samo glede trenutnega posestnika, neodvisno od

zakonitosti oziroma nezakonitosti predhodnika. Posest ne sme biti pridobljena s silo,

prevaro ali zlorabo zaupanja. V takšnem primeru ima prejšnji posestnik pravico do

varstva posesti. Svojo posest lahko varuje bodisi s tožbo, bodisi z uporabo dovoljene

samopomoči, ob upoštevanju predpisanih rokov.

16 Prim: Vladimir V. Vodinelić, Državina i pritežanje, v (Vesna Rakić-Vodinelić): Promene stvarnogprava u Srbiji: mogućnost reforme u okviru regionalnog razvoja u jugoistočnoj Evropi, Institut zauporedno pravo, Beograd 2004, stran 50-5517 Prim: 70. člen ZTLR18 Prim: Slobodan N. Svorcan, Komentar Zakona o osnovama svojinsko pravnih odnosa, Pravni fakultetKragujevac, Kragujevac 2009, stran 417-420

12

V zakonu je dobroverna posest definirana kot posest, pri kateri posestnik ne ve in ne

more vedeti, da stvar, ki jo poseduje ni njegova. ZTLR je definiral samo dobroverno

posest stvari, definicije dobroverne posesti pravice pa ni. Kljub temu, da definicije

dobroverne posesti pravice v zakonu ni, lahko sklepamo, da je dobroverna posest

pravice tista, pri kateri posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni imetnik stvarne ali

obligacijske pravice katero izvršuje. Dobrovernost posesti ni potrebno dokazovati, saj se

le-ta domneva. Tisti, ki pa trdi da je posest nedobroverna, pa mora to tudi dokazati.

Dobrovernost je relevantna pri pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjm.19

2.4. DETENCIJA

Imetništvo oziroma detencija je razložena v 71. členu ZTLR. Detentor je oseba, ki na

podlagi delovnega ali podobnega razmerja, ali v gospodinjstvu, za drugega in po

njegovih navodilih, izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.20

2.5. DEDOVANJE POSESTI

Po 73. členu ZTLR pridobi dedič posest v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to,

kdaj je dedič pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem gre za razširitev pojma

posesti glede dejanske oblasti nad stvarjo (spiritualizirana posest).21

Dedič načeloma pridobi posest takšno, kakršno je imel zapustnik. Če je torej

zapustnikova posest bila nezakonita, bo dedičeva posest prav tako nezakonita. Enako

velja, kadar je posest pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. Drugače pa je

v primeru, če je bil zapustnik nedobroveren, saj ni nujno, da je tudi dedič. Dedič je

lahko dobroveren, če ne ve in ne more vedeti, da zapustnikove stvari nima pravice

posedovati. Dobrovernost dediča je še posebej pomembna pri priposestvovanju stvari.

Ta določba daje dediču tudi pravico do varstva posesti.22

19 Prim: Zoran P. Rašović, Komentar Zakona o osnovama svojinsko-pravnih odnosa sa sudskom praksom,Pravni fakultet u Podgorici, Podgorica 2007, stran 991-99620 Prim: 71. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), Uradni list SFRJ, št. 6/1980,Beograd 198021 Prim: Obren Stanković, Miodrag Orlić, Stvarno pravo, Nomos, Beograd 1996, stran 4322 Prim: Slobodan N. Svorcan, Komentar Zakona o osnovama svojinsko pravnih odnosa, Pravni fakultetKragujevac, Kragujevac 2009, stran 441-442

13

2.6. PRIDOBITEV IN ZGUBA POSESTI

ZTLR določb o pridobitvi posesti nima.

Posestnik izgubi posest, če preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Pri tem pa je

potrebno, da posestnik prostovoljno preneha izvrševati dejansko oblast. Posestnik pa ne

izgubi posesti, če neodvisno od svoje volje, začasno ne more izvrševati dejanske oblasti.

V tem primeru ima tudi aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zaradi motenja in

odvzema posesti. Prav tako pa se bo posest posestnika, ki začasno ne more izvajati

dejanske oblasti nad stvarjo, obravnavala kot neprekinjena.23

2.7. PRIPOSESTVOVANJE

Po 28. členu ZTLR zakonit in dobroverni posestnik premičnine pridobi lastninsko

pravico s priposestvovanjem po preteku treh let, nepremičnine pa po preteku desetih let.

Kadar je posestnik samo dobroveren, pridobi lastninsko pravico na premičnini s

priposestvovanjem po preteku desetih let, na nepremičnini pa po dvajsetih letih.

Dedič se obravnava kot dobroverni posestnik od trenutka zapustnikove smrti, tudi v

primeru, če je bil zapustnik nedobroveren, dedič pa to ni vedel in ni mogel vedeti.

Priposestvovalna doba začne teči od trenutka smrti zapustnika.

Priposestvovalna doba začne po 30. členu ZTRL teči tisti dan, ko posestnik dobi stvar v

posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Čas, ko so predniki sedanjega

posestnika posedovali stvar kot dobroverni in zakoniti posestniki, oziroma kot

dobroverni posestniki, se všteje tudi v dobo potrebno za priposestvovanje sedanjega

posestnika.24

2.8. VARSTVO POSESTI

Varstvo posesti je v zakonu urejeno od 75. do 81. člena. Zakon daje vsakemu

posestniku pravico do zaščite zaradi motenja ali odvzema posesti. Motenje posesti je

lahko verbalno ali pa fizično. Pravico do varstva posesti imajo posestniki stvari kot tudi

posestniki pravic.

23 Prim: Slobodan N. Svorcan, Komentar Zakona o osnovama svojinsko pravnih odnosa, Pravni fakultetKragujevac, Kragujevac 2009, stran 44324 Prim: 28. in 30. člen ZTLR

14

Posestnik ima pravico do samopomoči, torej da sprejme različne ukrepe za zaščito svoje

posesti, proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo je odvzel.

Samopomoč je dovoljena če je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in je način

izvrševanja samopomoči v skladu z okoliščinami.

Zaradi motenja posesti oziroma odvzema posesti, je mogoče zahtevati sodno varstvo v

tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najkasneje pa v

enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Pri sodnem varstvu se ne upošteva pravica do posesti, pravna podlaga ter dobrovernost

posestnika. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalega motenja.

Tako ima pravico do varstva tudi tisti posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj

ali z zlorabo zaupanja, razen proti tistemu, od katerega je na tak način pridobil posest.

Tudi soposestniki imajo pravico do sodnega varstva posesti. Tako je sodno varstvo

mogoče zahtevati tudi proti tretjim, kot tudi v medsebojnih razmerjih med več

soposestniki.

Neodvisno od spora zaradi motenja posesti je mogoče zahtevati sodno varstvo na

podlagi pravice do posesti.25

Detentor nima pravice do sodnega varstva, bodisi zoper posestnika, bodisi zoper tretjih.

Detentor ima pravico do uporabe samopomoči, vendar le proti tretjim osebam. Medtem

ko ima posestnik pravico do varstva posesti zoper tretjega, kot tudi zoper detentorja.26

25 Prim: Slobodan N. Svorcan, Komentar Zakona o osnovama svojinsko pravnih odnosa, Pravni fakultetKragujevac, Kragujevac 2009, stran 444-50826 Prim: Zoran P. Rašović, Stvarno pravo, Pravni fakultet u Podgorici, Podgorica 2008, stran 40

15

3. SRBIJA

3.1. ZTLR IN PREDLOG ZAKONIKA O SVOJINI I DRUGIMSTVARNIM PRAVIMA

Srbija je od leta 2006 suverena in neodvisna država. Srbija je v ustavnem zakonu za

izvedbo ustave27, določila veljavnost predpisov. Zakoni in republiški predpisi, ostanejo

v veljavi do njihovega usklajevanja z ustavo, razen če s tem zakonom ni določeno

drugače. Tudi pokrajinski predpisi in predpisi lokalnih samouprav, ostanejo v veljavi do

usklajevanja oziroma sprejema novih zakonov in predpisov.28

Veljavna stvarnopravna zakonodaja v Srbiji je še vedno ZTLR. ZTLR ureja samo

osnove stvarnega prava. Nekatera posamezna stvarnopravna razmerja v zakonu niso

urejena, kot na primer osebne služnosti, realna bremena in drugo, medtem ko nekatera

niso dovolj natančno urejena, kot so zastavna pravica, hipoteka, sosedsko pravo, posest

itd. Zato si v Srbiji že mnogo let prizadevajo h kodifikaciji stvarnega prava, torej k

enemu zakoniku, ki bi urejal vsa področja stvarnega prava. V Srbiji sta bila izdelana že

dva predloga zakona, in sicer Nacrt zakona o pravu svojine i drugim stvarnim pravima

iz leta 1981 in Nacrt zakona o pravu svojine i drugim stvarnim pravima iz leta 1989, ki

pa nista prerasla v zakon.

Pričakovanja od novega zakonika so velika, predvsem pa doseganje manjkajoče pravne

varnosti in odpravljanje pravnih praznin.29

Tako je leta 2003 z aktom Ministrstva za finance in ekonomijo Vlade Republike Srbije

ustanovljena Delovna skupina, z nalogo izdelati predlog zakonika s katerim bi se

celovito uredila stvarnopravna razmerja. Tekst je bil zaključen leta 2006 z 682 členi

(brez prehodnih in končnih določil). Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim

pravima (Predlog ZSDSP) je po poglavjih sestavljen iz osnovnih določb, posesti in

detencije, lastninske pravice, uporabe travnikov in pašnikov, sosedskega prava,

služnosti, zakupa, stvarnega bremena, zastavne pravice, zemljiškega dolga, drugih

27 Ustavni zakon za sproveđenje Ustava Republike Srbije, Služben glasnik Republike Srbije, št. 98/2006,Beograd 200628 Prim: 12. in 13. člen Ustavni zakon za sprovođenje Ustava Republike Srbije, Služben glasnikRepublike Srbije, št. 98/2006, Beograd 200629 Prim: Vladimir V. Vodinelić, Kodifikovanje stvarnog prava u Srbiji, v (Vesna Rakić-Vodinelić):Promene stvarnog prava u Srbiji: mogućnost reforme u okviru regionalnog razvoja u jugoistočnoj Evropi,Institut za uporedno pravo, Beograd 2004, stran 11-24

16

pravic za zaščito ter prehodnih in končnih določil. Kasneje so nekatera določila

natančneje opredelili ali spremenili.

Predlog ZSDSP je mnogo bolj obsežnejši kot prejšnji predlogi zakonov. Na obseg

predloga je vplivalo predvsem to, da je nastajal v času v katerem ima stvarno pravo

večji pomen in vlogo, kot ga je imel prej. Predlog ureja tudi nekatera področja, ki jih

ZTLR in prejšnji predlogi zakonov niso. Prav tako pa ureja stvarnopravna razmerja, ki

so bila prej in so še vedno urejena v drugih predpisih.30

V Predlogu ZSDSP je posest urejena veliko bolj obširno kot v ZTLR, umeščena je v

drugo poglavje, od 38. do 83. člena.

3.2. POJEM POSESTI

V 38. členu Predloga ZSDSP ima posest oseba, katera ima ali lahko izvršuje dejansko

oblast nad stvarjo, kot da je njegova (lastniška posest) ali kot imetnik drugega

pooblastila ali obveznosti.31

Posest pravice Predlog ZSDSP ne omenja.

3.3. VRSTE POSESTI

V Predlogu ZSDSP so opredeljene vrste posesti, ki jih pozna ZTLR. Neposredna posest

je opredeljena kot posest v ožjem pomenu te besede, posredna pa v širšem pomenu.

Zakonita posest je tista, ki je nastala na veljavni pravni podlagi, nezakonita pa tista

bodisi pri kateri posestnik nima pravne osnove, bodisi je le-ta neveljavna ali neprimerna

za pridobitev posesti. Če je pravni posel, na podlagi katerega je pridobljena posest,

izpodbojen, posest ni nezakonita, dokler pravni posel ni ničen.

Posestnik je dobroveren, če ne ve in ne more vedeti, da nima pravice oziroma dolžnosti,

ki daje upravičenje njegovemu ravnanju do stvari. Nedobroveren pa je tisti posestnik,

30 Prim: Vladimir V. Vodinelić, Osnovno o Nacrtu Stvarnopravnog zakonika Srbije 2006, v: Ka novomstvarnom pravu Srbije: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einemneuen Sachenrecht Serbiens: Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und andererdinglicher Rechte, Ministarstvo pravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 13-1431 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 22

17

ki ve ali pa bi mogel vedeti, da te pravice nima. Dobrovernost posestnika se domneva

ter mora obstajati ves čas. Predlog ZSDSP obravnava dobrovernost bolj podrobno kot

ZTLR, saj opredeljuje tudi nekatere druge pojme v zvezi z dobrovernostjo.

Dobrovernost pravne osebe se presoja glede na to ali so njeni organi in pristojne osebe

dobroverni. Če je ena oseba nedobroverna, se šteje, da je pravna oseba nedobroverna.

Predlog ZSDSP za razliko od ZTLR pri presojanju dobrovernosti upošteva, ali

posestnik ve ali bi lahko vedel, da ni upravičen do posesti, medtem ko se pri ZTLR

upošteva ali posestnik ve, ali pa bi lahko vedel, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti.

Soposest je posest dveh ali več oseb, ki imajo na predmetu posesti skupne pravice ali

obveznosti.

Predlog ZSDSP pozna veliko več vrst posesti kot ZTLR. Poleg naštetih vrst posesti

Predlog ZSDSP obravnava še fizično posest, posest stanja, posest v mirovanju, posest

zastopanega in druge.32

3.4. DETENCIJA

V predlogu ZSDSP je navedenih šest primerov, kdaj se določena oseba šteje za

detentorja. In sicer je detentor oseba:

katera ravna s stvarjo po navodilih koga drugega,

katera ravna kot zakoniti zastopnik drugega,

katera skrbi za osebo, pa ni njen skrbnik in ravna po navodilih te osebe,

katera samo za določen čas ravna s stvarjo, bodisi kot lastnik, bodisi na podlagi

kakšnega drugega pooblastila oziroma dolžnosti do stvari,

katera tako ravna zaradi samega spoštovanja,

za katero zaradi kakšnega koli drugega razloga ni upravičeno sklepati, da je oseba

posestnik.

Določbe Predloga ZSDSP glede lastnosti in prenosa posesti se smiselno uporabljajo za

detencijo.33

32 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 23-2533 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 24-26

18


Dedič deduje posest v trenutku smrti zapustnika, ki je imel posest do smrti. Dedič

prevzame posest v takšni obliki, kot jo je imel zapustnik ob smrti. Dobrovernost dediča

pa se prav tako presoja neodvisno od dobrovernosti oziroma nedobrovernosti

zapustnika. Zakonitosti dediča pa je Predlog ZSDSP uredil drugače kot ZTLR, in sicer,

določa da je posest dediča zakonita neodvisno od nezakonitosti zapustnikove posesti,

razen če ni z zakonom določeno drugače. Enako je določeno, če je zapustnik pridobil

posest s silo, na skrivaj, zlorabo zaupanja ali na podoben način, to ne velja za dediča.34

3.6. PRIDOBITEV IN IZGUBA POSESTI

Posest se lahko ustanovi z enostranskim dejanjem, ko oseba vzame stvar v svojo

dejansko oblast, sporazumno ali preko zastopnika.

Prenos posesti je mogoč, če posestnik stvar ali del stvari izroči ali na kakšen drug način,

pridobitelju omogoči izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Kadar je predmet posesti

že pri pridobitelju, se sporazumeta o tem, ali posestnik prenese svoje pravice ali pa se

ustanovi nova pravica, ki pridobitelju omogoča izvrševanje dejanske oblasti drugače kot

do sedaj. Kadar je predmet posesti pri tretji osebi, se dosedanji posestnik in pridobitelj

dogovorita o prenosu pravice ali o ustanovitvi nove, prenos pa učinkuje od trenutka, ko

dosedanji posestnik obvesti tretjega o prenosu. Posest se lahko pridobi in prenese tudi

preko zastopnika.

Posest preneha, kadar posestnik preneha ali ne more izvrševati dejanske oblasti nad

stvarjo. Posestnik tako izgubi posest, če stvar zavrže, jo izgubi, se stvar uniči ali pa se

vzpostavi stanje nasprotno od posesti. Posest se izgubi tudi, če posestnik postane

detentor. Kadar posestnik ne more izvrševati dejanske oblasti nad stvarjo, ker mu je

stvar odvzeta in tudi kasneje ne pridobi stvari v svojo posest, posest preneha, bodisi ker

je potekel rok za zaščito posesti, bodisi ker je izgubil v sporu za zaščito posesti.35

34 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 23-2635 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 25-26

19


Priposestvovanje je v Predlogu ZSDSP urejeno veliko bolj podrobno kot v ZTLR. Tudi

pogoji za priposestvovanje so drugačni. Posestnik, ki je dobroveren, zakonit in stvari ni

pridobil s silo, na skrivaj, z zlorabo zaupanja ali na podoben način, kateri izvršuje

lastniško posest na premičnini dve leti in pol, pridobi lastninsko pravico na tej stvari.

Posestnik nepremičnine pa po preteku desetih let. Če je posestnik samo dobroveren in

zakonit, ali samo dobroveren in posest ni bila pridobljena s silo, na skrivaj, z zlorabo

zaupanja ali na podoben način, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem

premičnine v petih letih, nepremičnine pa v petnajstih letih. Kadar je posestnik samo

dobroveren, pridobi lastninsko pravico nad stvarjo s priposestvovanjem premičnine v

desetih letih, nepremičnine pa v dvajsetih letih.

Rok za priposestvovanje začne teči z dnem, ko je posestnik pridobil stvar v posest,

konča pa se z iztekom zadnjega dne potrebnega za priposestvovanje. V čas

priposestvovanja se lahko všteje tudi čas, ko so stvar posedovali predhodniki.36


Določbe o zaščiti posesti so v Predlogu ZSDSP opredeljene v od 69. do 83. člena.

Predlog ZSDSP obravnava zaščito posesti bolj podrobno kot jo ZTLR.

V 69. členu predloga ZSDSP je pojasnjeno, da sta posest in detencija varovani pred

odvzemom in motenjem posesti. Posest je zaščitena z institutoma samopomoči in

sodnega varstva, detencija pa samo z institutom samopomoči.

Predlog ZSDSP tudi bolj podrobno ureja definicijo pojmov odvzema in motenja posesti,

medtem ko sta pojma motenje in odvzem posesti v ZTLR samo navedena.

Predlog ZSDSP prav tako kot ZTLR omejuje zaščito posesti, v primeru, da je sedanji

posestnik pridobil posest s silo, na skrivaj, z zlorabo zaupanja ali na podoben način,

nima zaščite nasproti tistemu, od katerega je na takšen način pridobil posest, če ja ta v

skladu z dovoljeno samopomočjo v roku posest pridobil nazaj.

36 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 36-37

20

Posredni in neposredni posestnik, vsak od soposestnikov in deljenih posestnikov, ima

pravico samostojno in neodvisno drug od drugega zahtevati varstvo posesti. Pravico

zahtevati varstvo posesti imajo tako v primeru zoper tretje osebe, kot tudi v primeru

prekoračitve pravice do posesti v medsebojnih odnosih.

Samopomoč daje posestniku pravico, da z uporabo sile prepreči odvzem ali motenje

posesti, tako, da posest povrne ali ohrani način in obseg izvajanja dejanske oblasti nad

stvarjo. Samopomoč se lahko izvršuje nasproti tistemu, ki stvar odvzame ali moti, kot

tudi njegovim naslednikom. Samopomoč je dovoljena, če je uporaba sile nujna, način

njene uporabe ustreza okoliščinam in če se z uporabo sile ne škodi nesorazmerno

drugemu. Pravica do samopomoči preneha po izteku petnajstih dni, od kar je posestnik

zvedel za motenje posesti oziroma storilca, najpozneje pa v enem letu, od dneva, ko je

motenje nastalo. Pravico do samopomoči ima tudi imetnik, vendar je ne sme izvrševati

v nasprotju z voljo posestnika. Z institutom samopomoči se varuje tudi posest dediča,

kateri pravico do samopomoči deduje. Rok za uporabo samopomoči, pa se šteje od

dneva, ko je zapustnik zvedel za motenje posesti ali storilca.

S sodnim varstvom posesti lahko zahteva posestnik, da se toženemu prepove odvzem

posesti, da se vrne odvzeto posest, da se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja posesti v

obsegu ali načinu izvrševanja dejanske oblasti, ali pa da se prepove ponavljanje

takšnega ali podobnega motenja. Tožba mora vsebovati tudi zahtevo s katero se ugotovi

kršitev motenja posesti. Sodno varstvo je tako kot v ZTLR mogoče zahtevati v

tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje posesti oziroma storilca,

najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Ta pravica pa preneha pred

iztekom roka, če se s pravnomočno odločbo ugotovi pravica do posesti ali pravica do

ravnanj osebe, katera je odvzela ali izvrševala motenje posesti. Sodno varstvo posesti

ima tudi dedič, ki ga lahko uveljavlja v roku, ki začne teči od dneva ko je zapustnik

zvedel za motenje posesti oziroma storilca. 37

Sodno varstvo daje sodišče glede na zadnje stanje posesti in motenje, pri tem pa se ne

upoštevajo pravica do posesti, zakonitost, dobrovernost in dejstvo ali je bila posest

37 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 27-29

21

pridobljena s silo, na skrivaj, z zlorabo zaupanja ali na podoben način.38 »Ne glede na

to, pa zakon taksativno našteva pet izjem, s katerimi lahko toženec ugovarja, in sicer:

da je izvrševal pravico do samopomoči,

da je dejanja izvrševal na podlagi zakona, odločbe organa ali organizacije katera

izvršuje javna pooblastila ali da je ravnal v soglasju s tožnikom,

da kot posredni oziroma neposredni posestnik, soposestnik ali deljeni posestnik ni

prekoračil svojih pravic, ko je obstoj motenja odvisen od prekoračitve teh pravic,

da ima močnejšo pravico do posesti, oziroma za izvajanje dejanj, zaradi katerih je

tožen, pod pogojem, da to pravico lahko dokaže do konca prvega naroka za glavno

obravnavo,

da tožnik nima dedne posesti.«39

38 Prim: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 2939 Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: NacrtZakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvopravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 29

22

4. ČRNA GORA

4.1. ZAKON O SVOJINSKO-PRAVNIM ODNOSIMA

Črna Gora je od leta 2006 samostojna in neodvisna država. Veljavnost predpisov, ki so

se uporabljali do osamosvojitve, je uredila z ustavnim zakonom za izvedbo ustave40.

Tako ostanejo zakoni in drugi predpisi v veljavi do njihovega usklajevanja z ustavo.41

Zakon o svojinsko-pravnim odnosima (ZSPO)42 je sprejela Skupščina Črne Gore na seji

prvega izrednega zasedanja v letu 2009, dne 26.februarja. Zakon obsega 423 členov

razdeljenih v trinajst poglavij in sicer osnovna načela, stvari, pridobitev in prenehanje

lastninske pravice, zaščita lastninske pravice, solastnina, skupna lastnina, etažna

lastnina, pravo služnosti, sosedsko pravo, zastavna pravica, posest, pravice tujcev ter

prehodne in končne določbe.

Posest je v zakonu urejena v enajstem poglavju, od 385. do 411. člena, priposestvovanje

pa v tretjem poglavju o pridobitvi in prenehanju lastninske pravice, od 53. do 59. člena.

4.2. POJEM POSESTI

V primerjavi z ZTLR, ki definicije posesti sploh nima, je v ZSPO definirana zelo

skromno. 385. člen določa, da je posest dejanska oblast nad stvarjo. Predmet posesti so

lahko samo stvari na katerih je mogoča pridobitev lastninske pravice ali katere druge

stvarne ali obligacijske pravice.43

V zakonu je opredeljena razlika med posestjo stvari in posestjo pravice. Posest stvari

(lastniška posest) ima oseba, ki ravna s stvarjo kot lastnik, posest pravice pa ima oseba,

ki ravna s stvarjo, kot da ima na tej stvari pravice, ki so ožje od lastninske pravice. Če ni

dokazano drugače, se lastniška posest predvideva.

40 Ustavni zakon za sprovođenje Ustava Crne Gore, Služben list Crne Gore, št. 1/2007, Podgorica 200741 Prim: 6. člen Ustavni zakon za sprovođenje Ustava Crne Gore, Služben list Crne Gore, št. 1/2007,Podgorica 200742 Zakon o svojinsko-pravnim odnosima (ZSPO), Službeni list Crne Gore, št. 19/2009, Podgorica 200943 Prim: 385. in 395. člen ZSPO

23

Prav tako kot ZTLR tudi ZSPO pozna posest pravice stvarne služnosti, ki je v obeh

zakonih opredeljena enako. In sicer, jo ima tista oseba, ki dejansko uporablja tujo

nepremičnino na način in v obsegu kot je določeno v vsebini te služnosti.44

4.3. VRSTE POSESTI

Zakon navaja več vrst posesti.

Neposredno posest ima oseba, ki izvaja dejansko oblast nad stvarjo. Neposredni

posestnik je tudi oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad delom stvari, ki bi sicer lahko

bila samostojni stvar. Posredno posest ima oseba, ki dejansko oblast izvršuje preko

druge osebe, kateri je stvar dana v neposredno posest na podlagi užitka, pogodbe o

uporabi stanovanja, najema, shranjevanja ali drugega pravnega posla. Če obstajata

posredna in neposredna posest na isti stvari in neposredni posestnik preda stvar v posest

tretji osebi, ima tudi dotedanji neposredni posestnik glede stvari položaj posrednega

posestnika.

Posest je zakonita, če je ustanovljena na veljavni pravni podlagi, katera je potrebna za

pridobitev takšne stvarne ali obligacijske pravice, vsebino katere posestnik izvršuje.

Dobroverna posest je tista, pri kateri posestnik stvarne ali obligacijskega pravice (stvari

ali pravice) ne ve ali ne more vedeti, da ni imetnik pravice katero izvršuje. Tako kot v

Predlogu ZSDSP, posestnik ne ve ali ne more vedeti da nima pravice izvrševati posesti.

Dobrovernost posestnika se predvideva. Dobrovernost pravne osebe se presoja glede na

dobrovernost njenega zastopnika.

Soposest je definirana kot posest stvari ali pravic več oseb.45

4.4. DETENCIJA

Definicija detencije je v zakonu skoraj enaka kot v ZTLR z dodatkom, da ima posest v

tem primeru oseba, po navodilih katere mora ravnati detentor in kadar je nekdo pridobil

stvar kot detentor, se predvideva, da še naprej ravna s stvarjo kot detentor.46

44 Prim: 387. in 388. člen ZSPO45 Prim: 386., 389., 390. in 392. člen ZSPO46 Prim: 393. člen ZSPO

24


Tudi dedovanje posesti je v zakonu urejeno enako kot v ZTLR. In sicer, dedič postane

posestnik v trenutku zapustnikove smrti, pri čemer ni pomembno, kdaj je dedič pridobil

dejansko oblast nad stvarjo. Prav tako se zakonitost posesti dediča presoja po

zakonitosti posesti zapustnika. V ZSPO je določba o dobrovernosti dediča opredeljena

pri priposestvovanju.47


Pridobitev posesti je mogoča s prenosom posesti od dosedanjega posestnika ali pa

samovoljno. Prenos posesti se izvrši z izročitvijo stvari, prav tako z izročitvijo sredstev,

ki omogočajo izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Prenos posesti je zelo podobno

urejen kot v Predlogu ZSDSP.

Posest preneha, ko posestnik preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Le-ta pa ne

izgubi posesti, če mu je začasno onemogočeno izvrševanje dejanske oblasti neodvisno

od njegove volje. Določba o prenehanju posesti je skoraj enako urejena kot v ZTLR in

Predlogu ZSDSP.48


Zakon ima določbe o priposestvovanju urejene kot ZTLR. Zakonit in dobroverni

posestnik pridobi lastninsko pravico na stvari s priposestvovanjem na premičnini v treh

letih, na nepremičnini pa v desetih letih. Kadar je posestnik samo dobroveren, pa

pridobi lastninsko pravico na stvari s priposestvovanjem na premičnini v desetih, na

nepremičnini pa v dvajsetih letih. Tudi čas potreben za priposestvovanje je v ZSPO

določen enako kot v ZTLR, in sicer, prične čas potreben za priposestvovanje teči z

dnem, ko je posestnik pridobil posest stvari, konča pa se z iztekom zadnjega dne

potrebnega za priposestvovanje.

Enako je urejeno glede dedičev, kar pomeni, da dedič postane dobroveren posestnik v

trenutku zapustnikove smrti, tudi v primeru, da zapustnik ni bil dobroveren, dedič pa to

47 Prim: 389. in 397. člen ZSPO48 Prim: 396. in 401. člen ZSPO

25

ni ve, niti ne more vedeti. Čas potreben za priposestvovanje začne teči v trenutku

zapustnikove smrti.

V čas potreben za priposestvovanje se všteva tudi čas posedovanja stvari predhodnikov,

kateri so stvar posedovali kot zakoniti in dobroverni posestniki, oziroma kot dobroverni

posestniki.49

4.8. VARSTVO POSEST

Varstvo posesti je v ZSPO urejeno od 402. do 411. člena. Vsak posestnik stvari ali

pravic ima pravico do zaščite pred motenjem in odvzemom posesti. Definicija motenja

posesti je enaka kot v ZTLR in Predlogu ZSDSP, z razliko, da je v ZSPO in ZTLR

zaščitena tudi posest pravice. Prav tako kot ZTLR in Predlog ZSDSP ima tudi po tem

zakonu posestnik pravico da samopomoči ter sodnega varstva posesti.

Samopomoč je urejena tako kot v ZTLR, vendar ima tako kot v predlogu ZSDSP

pravico do samopomoči tudi imetnik, in sicer pod istimi pogoji kot posestnik.

Prav tako je tudi rok za sodno varstvo urejen kot v ZTLR, se pa ta rok nanaša tudi na

dediče in bodoče posestnike.

Sodno varstvo zaradi motenja posesti oziroma odvzema je mogoče zahtevati v tridesetih

dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje posesti in storilca, najkasneje pa v

enem letu odkar je motenje nastalo. Tako kot v ZTLR in Predlogu ZSDSP se pri

sodnem varstvu upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pravica do

posesti, pravna podlaga in dobrovernost posestnika, se pri sodnem varstvu ne

upoštevajo. Pravico do varstva posesti ima tudi tisti posestnik, ki je pridobil posest s

silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, razen proti tistemu, od katerega je na tak način

prišel do posesti.

Podobno kot v Predlogu ZSDSP imata varstvo posesti tudi posredni in neposredni

posestnik. Pri vseh treh (ZTLR, Predlog ZSDSP in ZSPO) pa imajo pravico do zaščite

soposestniki, tako v medsebojnih odnosih kot tudi do tretjih oseb. Po ZSPO ima pravico

do zaščite posesti tudi posestnik, zoper osebo, katera je vpisana zemljiško knjigo in

stvari nima v posesti, enako pa velja tudi za osebo, ki ima v posesti samo del

nepremičnine.50

49 Prim: 53.- 57. člen ZSPO50 Prim: 402- 411. člen ZSPO

26

5. HRVAŠKA

5.1. ZAKON O VLASNIŠTVU I DRUGIM STVARNIM PRAVIMA

Hrvaška je leta 1990 sprejela ustavni zakon za izvedbo ustave51, ki določa da se v

izključuje uporaba določb zveznih zakonov, predpisov in drugih aktov, ki niso v skladu

z zakoni in Ustavo Republike Hrvaške. Določbe ZTLR so se uporabljale še naprej, če so

bile v skladu z ustavo in zakoni.52

Hrvaška je po osamosvojitvi začela s procesom reintegracije hrvaškega pravnega reda v

evropski kontinentalni pravni red, tudi na področju stvarnega prava. Leta 1996 je bil

sprejet Zakon o vlastništvu i drugim stvarnim pravima (ZV)53. Nova stvarnopravna

ureditev je prinesla korenite spremembe, zaradi katerih so prehodne in končne določbe

v zakonu zelo obsežne. ZV si je prizadeval s prehodnimi in končnimi določbami rešiti

predvsem tri stvari, in sicer spremembo družbene lastnine, vzpostavitev porušene

nedeljivosti nepremičnine in njenih delov (superficies solo cedit) ter razmejitev uporabo

starega in novega prava.54

ZV po poglavjih sestoji iz splošnih določb o stvareh in stvarnih pravicah, posesti,

lastninske pravice, služnosti, stvarnega bremena, pravice do gradnje, zastavne pravice,

stvarnih pravic tujcev ter prehodnih in končnih določil.

Posest je v ZV umeščena v drugo poglavje v od 10. do 29. člena, priposestvovanje pa v

tretje poglavje o lastninski pravici v 159. in 160. členu.

51 Ustavni zakon za provedbu Ustava Republike Hrvatske, Narodne novine, št. 56/1990, Zagreb 199052 Prim: 9a. člen Ustavni zakona o dopunama Ustavnog zakona za provedbu Ustava Republike Hrvatske,Narodne novine, št. 8/1991 ter 1. in 2. člen Zakon o preuzimanju Zakona o osnovnim vlasničkopravnimodnosima, Narodne novine, 53/1991, Zagreb 199153 Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima (ZV), Narodne novine, št. 91/96, Zagreb 199654 Prim: Nikola Gavella, Stvarnopravno uređenje u hrvatskom pravnom poretku i proces tranzicijepravnih odnosa, v (Tatjana Josipović): Stvarnopravna uređenja tranzicijskih zemalja: stanje i perspektive= Sachenrechtliche Regelunden in der Reformländern: aktueller Stand und Perspektiven, Pravni fakultetSveučilišta u Zagrebu, Zagreb 2009, stran 2-4

27

5.2. POJEM POSESTI

Posest je definirana v prvem odstavku 10. člena ZV. Posestnik je oseba, ki ima dejansko

oblast nad stvarjo. S posestjo stvari, pa je zakon izenačil posest pravice, za katero se

smiselno uporabljajo določbe o posesti stvari, če to ni v nasprotju s pravno naravo in

določbami zakona. Posest pravice je dejansko izvrševanje vsebine stvarne služnosti v

zvezi z določeno nepremičnino. Vse pravice ne morejo biti predmet posesti. ZV je tako

kot ZTLR in ZSPO omejil posest pravice, tako, da dopušča samo stvarno služnost kot

predmet posesti.55

5.3. VRSTE POSESTI

ZV pozna kar nekaj vrst posesti.

Tako kot zgoraj omenjena zakona in Predlog ZSDSP, razlikuje ZV med posredno in

neposredno posestjo. Neposredno posest ima oseba, ki ima dejansko oblast nad stvarjo

neposredno, osebno ali preko detentorja, posredno pa kadar svojo dejansko oblast

izvršuje preko druge osebe, kateri je na podlagi užitka, zakupa, hrambe, posodbe ali

kakšnega drugega pravnega posla izročila stvar v neposredno posest.

Dobrovernost posestnika se po ZV prav tako domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora

to dokazati. Dobroveren je tisti posestnik, ki v času, ko je pridobil posest, ni vedel in

glede na okoliščine ni imel dovolj razlogov za sum, da nima pravice do posesti.

Posestnik postane nedobroveren v trenutku, ko izve, da nima pravice do posesti. ZV

enako kot ZSPO in Predlog ZSDSP govori pri dobrovernosti o pravici do posesti, in ne

kot ZTLR o lastninski pravici.

ZV pozna enako razlikovanje med zakonito in nezakonito posestjo. Zakonita posest je

tista, ki je zasnovana na veljavni pravni podlagi ali pravnem temelju.

Soposest je v ZV definirana kot pravica, da ima lahko več oseb isto stvar ali pravico v

posesti.

55 Prim: 10. člen ZV in Petar Klarić, Martin Vedriš, Građansko pravo: opći dio, stvarno pravo, obvezno inasljedno pravo, Narodne novine, Zagreb 2009, stran 199

28

ZV poleg naštetih še razlikuje med lastniško in nelastniško posestjo. Lastniško posest

ima posestnik ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo, kot lastnik le-te. Lastniški

posestnik pravice, pa je oseba, ki poseduje neko pravico, kot da je nosilec te pravice.56

5.4. DETENCIJA

Detentor je oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo, vendar ne svojo, temveč

izključno tujo oblast. Detentor je lahko vsaka oseba, katera je s posestnikom v

delovnem ali podobnem razmerju, ali pa član njegovega gospodinjstva ter ravna po

njegovih navodilih.57

Detencija je v ZV definirana podobno kot v ZTLR in ZSPO.


Zapustnikova posest preide na dediča v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, da

bo dedič šele kasneje pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Zapustnikova posest se z

njegovo smrtjo ne prekine, temveč se nadaljuje posest pri dediču. Zapustnikova posest

preide na dediča takšna kot jo je imel zapustnik. Če je bila zapustnikova posest

zakonita, bo tudi posest dediča zakonita. Enako velja če je zapustnik pridobil posest s

silo, na skrivaj, prevaro ali zlorabo zaupanja.58


V ZV je pridobitev posesti veliko bolj urejena kot v zgoraj omenjenima zakonoma in

predlogu. Posestnik pridobi posest ko pridobi dejansko oblast nad stvarjo. Posest lahko

pridobi izvirno ali pa izvedeno. O izvirni pridobitvi govorimo, kadar z enostranskim

dejanjem pridobi dejansko oblast nad stvarjo, ki v tem trenutku ni bila v posesti koga

drugega, ali pa pridobi dejansko oblast neodvisno, kljub temu, da je bila v posesti

nekoga drugega. Izvedena pridobitev posesti pa je možna z pravnim poslom med

56 Prim: Petar Klarić, Martin Vedriš, Građansko pravo: opći dio, stvarno pravo, obvezno i nasljednopravo, XII. nespremenjena izdaja, Narodne novine, Zagreb 2009, stran 199-20657 Prim: Nikola Gavella, Tatjana Josipović, Igor Gliha, Vlado Belaj, Zlatan Stipković, Stvarno pravo,Informator, Zagreb 1998, stran 114-11558 Prim: Nikola Gavella, Tatjana Josipović, Igor Gliha, Vlado Belaj, Zlatan Stipković, Stvarno pravo,Informator, Zagreb 1998, stran 121 in 122

29

dosedanjim posestnikom in pridobiteljem, tako, da dosedanji posestnik stvar izroči

pridobitelju.59

Prenehanje posesti stvari je v ZV urejeno podobno kot v zgoraj navedenima zakonoma

in Predlogu ZSDSP, dodano pa je še prenehanje posesti pravice. Posest stvari se izgubi,

če posestnik preneha izvrševati dejansko oblast. Za prenehanje posesti se ne šteje, če je

posestniku začasno onemogočeno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, neodvisno

od njegove volje. Posest stvarne služnosti preneha z izvrševanjem njegove vsebine.

Vendar s samim neizvrševanjem vsebine stvarne služnosti posest ne preneha, vse dokler

jo posestnik lahko izvršuje, če to želi.60


Priposestvovanje je v ZV glede rokov urejeno enako kot ZTLR in ZSPO. Lastniški

posestnik, čigar posest je dobroverna, zakonita in ni pridobljena s silo, na skrivaj,

prevaro ali zlorabo zaupanja, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem na

premičnini po treh, na nepremičnini pa v desetih letih. Lastniški posestnik, čigar posest

je vsaj dobroverna, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem na premičnini v

desetih, na nepremičnini pa v dvajsetih letih. Za razliko od ostalih pa ima določbo, da

lastniški posestnik stvari, ki je v lasti Republike Hrvaške, občine, lokalne samouprave in

z njimi izenačenimi pravnimi osebami, kot tudi stvari v lasti cerkve in drugih pravnih

oseb, katere ne ustvarjajo dobička za sebe temveč dobrodelne ali druge splošno koristne

namene, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem teh stvari, če je njegova posest

dobroverna, zakonita in ni pridobljena s silo, na skrivaj, s prevaro ali zlorabo zaupanja,

oziroma je vsaj dobroverna, ter da je lastniška posest trajala neprekinjeno dvakrat toliko

časa kot v zgoraj omenjenih rokih.

Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik pridobil lastniško posest,

konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe.

Določba glede priposestvovanja dediča je enaka kot v ZTLR in ZSPO, in sicer dedič

postane dobroveren posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, če

59 Prim: Nikola Gavella, Tatjana Josipović, Igor Gliha, Vlado Belaj, Zlatan Stipković, Stvarno pravo,Informator, Zagreb 1998, stran 125-12760 Prim: Petar Klarić, Martin Vedriš, Građansko pravo: opći dio, stvarno pravo, obvezno i nasljednopravo, XII. nespremenjena izdaja, Narodne novine, Zagreb 2009, stran 216-217

30

zapustnik ni bil dobroveren, če to dedič ne ve ali ne more vedeti. Določba o začetku

teka priposestvovalne dobe za dediča v ZV ni navedena.61


Zaščita posesti je v ZV urejena od 20. do 27. člena. Tako kot vsi zgoraj omenjeni zakoni

in predlog, tudi ZV ščiti vsako posest, posest stvari in pravice, neodvisno od tega ali gre

za neposrednega ali posrednega posestnika. Tudi posestnik, ki je posest pridobil s silo,

na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen zoper tistega od katerega

je na takšen način pridobil posest. Rok za uveljavljanje pravice do varstva posesti je

trideset dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, oziroma eno leto,

odkar je motenje nastalo. Zaščita posesti je možna kot samopomoč in sodno varstvo.

Samopomoč daje posestniku pravico, da s primerno silo ali na kakšen drug način

prepreči motenje posest. Samopomoč je dovoljena, če je nujna, če je nevarnost motenja

posesti neposredna in če uporabljena sila ustreza okoliščinam. Slednje je enako kot v

ZTLR. Samopomoč je dovoljeno uporabiti v okviru rokov za sodno varstvo, kar pa

ZTLR in ZSPO ne navajata, v Predlogu ZSDSP pa je rok za uporabo dovoljene

samopomoči drugačen. Če posestnik zaščiti svojo posest, pri tem pa prekorači

dovoljeno samopomoč ali jo uporabi po preteku rokov, odgovarja za nastalo škodo.

Tako kot Predlog ZSDSP in ZSPO, tudi ZV določa, da ima pravico do samopomoči tudi

detentor.

Sodno varstvo posesti je tudi po ZV mogoče zahtevati na sodišču v posebnem postopku.

Sodno varstvo se nudi glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne glede na

pravico do posesti, pravni temelj posesti, dobrovernost posestnika, ali javno, družbeno

ali podobno korist motenja. Rok za tožbo je enak kot v ZTLR, Predlogu ZSDSP in

ZSPO, in sicer trideset dni od dneva od kar je posestnik zvedel za motenje posesti in

storilca, oziroma eno leto odkar je motenje nastalo.62

61 Prim: 159. in 160. člen ZV62 Prim: Petar Klarić, Martin Vedriš, Građansko pravo: opći dio, stvarno pravo, obvezno i nasljednopravo, XII. nespremenjena izdaja, Narodne novine, Zagreb 2009, stran 219-224

31

6. MAKEDONIJA

6.1. ZAKON ZA SOPSTVENOST I DRUGI STVARNI PRAVA

Makedonija je leta 1991 sprejela ustavni zakon za sprejem ustave63 s katerim je določila

da se

veljavni zvezni predpisi uporabljajo, če niso v nasprotju z Ustavo Republike

Makedonije.64

Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava (ZSDSP)65 je bil sprejet leta 2001. Zakon

obsega 259 členov in je sestavljen iz štirih delov. Prvi del vsebuje določila o lastninski

pravici. Drugi del zakona ureja posest. Tretji del navaja druge stvarne pravice, in sicer

služnost, zastavno pravico in stvarno breme. V četrtem delu so določene stvarne pravice

tujcev. Na koncu zakona pa so dodane še prehodne in končne določbe.

Posest je v zakonu urejena v drugem delu, od 167. do 191. člena, priposestvovanje pa je

urejeno v prvem delu o lastninski pravici, v 124. in 125. členu.

6.2. POJEM POSESTI

Tako kot v ZTLR, tudi ZSDSP ne definira pojma posesti. Opredeljene so samo nekatere

vrste posesti. Zakon omenja tudi posest pravice, in sicer posest stvarne služnosti glede

nepremičnin izenačuje s posestjo stvari. Vse določbe se smiselno uporabljajo tudi za

posest stvarne služnosti, razen, če je to v nasprotju s pravno naravo ali določbami

zakona.66

6.3. VRSTE POSESTI

V zakonu sta definirani posredna in neposredna posest. Neposredno posest ima vsaka

oseba, katera neposredno ali preko pooblaščenca, izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.

63 Ustaven zakon za sproveduvanje Ustavot na Republika Makedonija, Služben list SFRJ, št. 52/1991,Skopje 199164 Prim: 5. člen Ustaven zakon za sproveduvanje Ustavot na Republika Makedonija, Služben list SFRJ, št.52/1991, Skopje 199165 Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava (ZSDSP), Služben vesnik na Republika Makedonija, št.18/2001, Skopje 200166 Prim: 170. člen ZSDSP

32

Posredno pa tisti, ki izvaja dejansko oblast nad stvarjo preko druge osebe, kateri je na

osnovi užitka, zastavne pravice, zakupa ali na podlagi kakšnega drugega pravnega

posla, izročila stvar v neposredno posest.

Zakonita posest je tista, za katero ima posestnik veljavno pravno podlago.

Dobroverna posest je kadar posestnik ne ve in ne more vedeti, da nima pravne podlage

za izvrševanje dejanske oblasti. Dobrovernost posesti se domneva. Dobrovernost posesti

pa preneha v trenutku, ko posestnik izve, da mu pravica do posesti ne pripada. Tudi

ZSDSP določa tako kot Predlog ZSDSP, ZV in ZSPO, da dobroverni posestnik ne ve in

ne more vedeti, da nima pravice izvrševati dejanske oblasti, in ne, kot določa ZTLR, da

stvar ni njegova.

ZSDSP definira soposest in skupno posest. Soposest je pravica več posestnikov, ki

imajo posest na stvari, na delu stvari ali pravici. Soposestniki lahko dejansko oblast nad

stvarjo ali pravico izvršujejo istočasno ali izmenično.

Skupno posest pa imajo posestniki, kateri ne morejo izvrševati dejanske oblasti nad

stvarjo posamično.

Podobno kot ZTLR tudi ZSDSP drugih vrst posesti ne omenja.67

6.4. DETENCIJA

Detentor je v zakonu definiran kot oseba, ki na podlagi delovnega ali podobnega

odnosa, ali v gospodinjstvu, ravna s stvarjo po navodilih drugega in izvršuje dejansko

oblast le-tega, oziroma ne uresničuje koristi zase. Definicija detencije je zelo podobno

opredeljena kot v zgoraj omenjenih zakonih.68


Tudi po ZSDPS dedič pridobi posest v trenutku zapustnikove smrti, razen, če ni v

zakonu drugače določeno. Dedič dobi posest v takšnem stanju, kot je bila v trenutku

zapustnikove smrti. ZSDSP ne navaja kakšno posest podeduje dedič. Dedič ima pravico

do varstva posesti.69

67 Prim: 167., 172. In 179. člen ZSDSP68 Prim: 168. člen ZSDSP69 Prim: 178. člen ZSDSP

33


Zakon podrobno določa izviren in izveden način pridobitve. Posestnik lahko posest

pridobi izvirno tako, da pridobi dejansko oblast nad stvarjo z enostranskim dejanjem,

izvedeno pa, če mu je le-ta prenesena. Z enostranskim dejanjem pridobi posestnik

posest neodvisno od volje predhodnega posestnika.

Posest se lahko prenese s pravnim poslom in je prenesena v trenutku, ko prenositelj

izrazi voljo, da prenese izvrševanje dejanske oblasti na pridobitelja.

Izguba posesti je v ZSDSP urejena podobno koz zgoraj omenjeni zakoni in predlog.

Posest stvari preneha, če se stvar uniči, če se izgubi in je očitno, da stvar ne bo vrnjena

ali pa, če jo posestnik po svoji volji zapusti. Posest pravice pa preneha, če se

nepremičnina uniči ali se posestnik odreče svoji posesti pravice. Posest pravice ne

preneha s samim neizvrševanjem pravice do stvarne služnosti, dokler posestnik posest

lahko izvršuje, če jo želi.70


Priposestvovanje je v zakonu urejeno identično kot v ZTLR. Torej dobroverni in

zakoniti posestnik stvari, ki je v lasti koga drugega, pridobi lastninsko pravico na tej

stvari s priposestvovanjem na premičnini po preteku treh, na nepremičnini pa po preteku

desetih let. Kadar je posestnik samo dobroveren, pridobi lastninsko pravico s

priposestvovanjem na premičnini po preteku desetih, na nepremičnini pa po preteku

dvajsetih let.

Dedič postane dobroverni posestnik v trenutku zapustnikove smrti, tudi, če zapustnik ni

bil dobroveren, dedič pa ne ve, niti ne more vedeti. Priposestvovanje začne teči od

trenutka smrti zapustnika.

Čas potreben za priposestvovanje začne teči z dnem, ko posestnik pridobi stvar v posest,

konča pa se z iztekom zadnjega dne potrebnega za priposestvovanje. V čas potreben za

priposestvovanje se všteva tudi čas, ko so predhodniki sedanjega posestnika stvar

posedovali kot zakoniti in dobroverni posestniki, oziroma kot dobroverni posestniki.71

70 Prim: 173., 174., 190. In 191. člen ZSDSP71 Prim: 124. in 125. člen ZSDSP

34


Tudi ZSDSP je opredelil motenje in odvzem posesti, in sicer, ne glede na to kakšna je

posest, nima nihče pravice neupravičeno motiti ali odvzeti posest, četudi ima močnejšo

pravico. Tudi posestnik, ki mu je bila posest odvzeta s silo, na skrivaj ali s prevaro, ne

sme le-te samovoljno vzeti nazaj. Ne gre za motenje ali odvzem posesti, če je takšno

ravnanje dovoljeno z zakonom, odločbo sodišča ali drugega organa, ki je na podlagi

zakona dopustila takšno ravnanje. Posestnik ima pravico do varstva posesti pred

motenjem ali odvzemom posesti. Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj

ali s prevaro ima pravico do zaščite, razen zoper tistega od katerega je na takšen način

pridobil posest.

Sodno varstvo posesti je prav tako kot pri vseh zgoraj omenjenih zakonih, možno

zahtevati tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje ali odvzem

posesti in storilca, najkasneje pa v enem letu od kar je nastalo motenje ali odvzem.

Tudi ZSDSP omogoča posestniku, da zaščiti svojo posest s samopomočjo ali preko

sodnega varstva. Posestnik ima pravico do samopomoči zoper tistega, ki ga

neupravičeno moti ali mu je odvzel posest, pod pogojem, da je nevarnost neposredna,

da je samopomoč nujna in da način uporabe samopomoči odgovarja okoliščinam.

Posestnik ima pravico od sodišča zahtevati, da se ugotovi motenje ali odvzem posesti,

da se odredi vzpostavitev posesti nazaj takšna, kot je bila in da se prepove takšno ali

podobno ravnanje v bodoče. Sodišče nudi zaščito glede na zadnje mirno stanje posesti

in nastalo motenje ali odvzem, pri tem pa se ne upošteva zakonitost, dobrovernost

posesti, ter ali je motenje ali odvzem v javnem interesu.72

72 Prim: 181., 182., 183., 184. in 189. člen ZSDSP

35

7. BOSNA IN HERCEGOVINA

7.1. STVARNO PRAVO V BOSNI IN HERCEGOVINI

V Bosni in Hercegovini pripada pristojnost reguliranja stvarnega prava entitetama,

Federaciji BiH in Republiki Srbski, ter Distriktu Brčko BiH.73

V Federaciji BiH je stvarno pravo urejeno z Zakonom o vlasničkopravnim odnosima

(ZOVO)74, ki je bil sprejet leta 1998. ZOVO obsega 97 členov in je po poglavjih

sestavljen iz osnovnih načel (predmet in nosilec lastninske pravice), pridobitve

lastninske pravice, zaščite lastninske pravice, prenehanja LP, stvarne služnosti, zastavne

pravice, posesti, pravice tujcev ter prehodnih in končnih določil.

V Republiki Srbski je bil leta 2008 sprejet Zakon o stvarnim pravima Republike Srpske

(ZSP RS)75. Zakon ima 357 členov in je sestavljen iz petih delov. Prvi del obsega

splošne določbe, predmet in vsebino stvarnih pravic ter pravo tujcev. Drugi del je

sestavljen iz lastninske pravice, solastnine in drugih skupnih lastnin, lastninske pravice

na nepremičninah in premičninah ter zaščite in prenehanja lastninske pravice. Tretji del

obsega zastavno pravico, služnosti, stvarno breme ter pravico gradnje. Četrti del je

posvečen posesti, peti del pa prehodnim in končnim določbam.

Distrikt Brčko je leta 2001 sprejel Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima Brčko

Distrikta Bih (ZV BDBiH)76. Zakon vsebuje 211 členov je po poglavjih sestavljen iz

splošnih določb, stvari, lastninske pravice, solastnine, skupne lastnine, pravice do

gradnje, etažne lastnine, posesti, zastavne pravice, stvarne služnosti, osebne služnosti,

stvarnega bremena, sosedskega prava, pravice tujcev ter prehodnih in končnih določil.

73 Prim: Meliha Povlakić, Novo stvarno pravo Republike Srpske, v: Nova pravna revija, Časopis zadomaće, njemačko i evropsko pravo, št. 1-2/2010, Deutsche Stiftung für internationale RechlichteZusammenarbeit e.V. in Njemačka fondacija za međunarodnu privatnu saradnju, december 2010, stran 1174 Zakon o vlasničko-pravnim odnosima (ZOVO), Službene novine Federacije Bih, št. 6/98, Sarajevo199875 Zakon o stvarnim pravima Republike Srpske (ZSP RS), Službeni glasnik Republike Srpske, št. 124/08,Banja Luka 200876 Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima Brčko Distrikta BiH (ZV BDBiH), Službeni glasnikBrčko Distrikta BiH, št. 11/01, Brčko 2001

36

Čeprav je bil ZOVO sprejet skoraj dvajset let po predhodno veljavnem ZTLR, ni

prinesel temeljite reforme stvarnega prava. Podobnost med ZSP RS in ZV BDBiH pa je

posledica istega vzora, in sicer hrvaškega ZV.77

Posest je v ZOVO urejena v sedmem poglavju od 75. do 86. člena, priposestvovanje pa

v drugem poglavju o pridobivanju lastninske pravice od 32. do 35. člena in v 60. členu.

V ZSP RS je posest urejena v četrtem delu od 303. do 323. člena, priposestvovanje pa v

58. in 116. členu.

ZV BDBiH pa je posest uredil v osmem poglavju od 113. do 124. člena,

priposetvovanje pa v tretjem poglavju o lastninski pravici od 29. do 31. člena.

7.2. POJEM POSESTI

ZOVO in ZV BDBiH, prav tako kot ZTLR in ZSDSP, nimata definicije, posest je

definirana skozi vrste (posredna in neposredna). ZSP RS ima definirano posest tako kot

ZSPO in ZV zelo skopo, in sicer je posest dejanska oblast nad stvarjo. Posest pravice

stvarne služnosti je v ZOVO in ZV BDBiH urejena enako kot v ZTLR in ZSPO. Posest

stvarne služnosti ima oseba, ki dejansko uporablja nepremičnino druge osebe v obsegu,

ki odgovarja vsebini te služnost. ZSP RS pa je uredil posest stvarne služnosti enako kot

ZV in ZSDSP, tako, da je posest pravice stvarne služnosti izenačil s posestjo stvari, za

katero se uporabljajo določbe o posesti stvari, razen, če to ni v nasprotju z naravo

zakona. ZOVO in ZV BDBiH sta enako uredili posest pravice uporabe tehničnih

storitev, ki jih ima oseba, ki jih uporablja neposredno ali preko druge osebe. Slednjega

ZSP RS, tako kot ostali zakoni, ne navajo.78

7.3. VRSTE POSESTI

Neposredna in posredna posest sta v ZOVO in ZV BDBiH definirana enako kot v

ZTLR, in sicer ima neposredno posest oseba, ki neposredno izvršuje dejansko oblast

nad stvarjo, posredno posest pa tista, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko druge

osebe, kateri je na podlagi pravnega posla izročila stvar v neposredno posest. ZSP RS

77 Prim: Meliha Povlakić, Novo stvarno pravo Republike Srpske, v: Nova pravna revija, Časopis zadomaće, njemačko i evropsko pravo, št. 1-2/2010, Deutsche Stiftung für internationale RechlichteZusammenarbeit e.V. in Njemačka fondacija za međunarodnu privatnu saradnju, december 2010, stran 1178 Prim: 75. člen ZOVO, 115. člen ZV BDBiH in 303. člen ZSP RS

37

ima podobno ureditev, z razliko, da ima neposredno posest lahko oseba, ki izvršuje

dejansko oblast nad stvarjo osebno ali preko detentorja.79

Zakonita posest je v ZOVO urejena enako kot ZTLR in ZSDSP, in sicer, posest je

zakonita, če je ustanovljena na veljavni pravni podlagi in ni pridobljena s silo, prevaro

ali z zlorabo zaupanja. ZV BDBiH in ZSP RS pa imata zakonito posest tako kot ZV in

ZSPO definirano kot posest, ki je pridobljena na veljavni pravni podlagi.80

ZOVO je tudi dobrovernost posesti uredila enako kot ZTLR. Dobrovernega posestnika

definirata kot tistega, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova,

medtem ko ZV BDBiH in ZSP RS navajata, da je dobroveren posestnik tisti, ki ne ve in

ne more vedeti, da nima pravice do posesti. V vseh treh zakonih se dobra vera prav tako

domneva.81

Vsi trije zakoni pa imajo enako urejeno soposest, tako da ima več oseb lahko posest iste

stvari ali pravice.82

ZSP RS in ZV BDBiH definirata še lastniškega posestnika kot posestnika, ki poseduje

stvar kot da je njegova. Torej lastniški posestnik je prepričan da ima lastninsko pravico

na stvari.83

7.4. DETENCIJA

Detencijo imajo vsi trije zakoni urejeno podobno. V ZOVO in ZV BDBiH, podobno kot

v zgoraj omenjenih zakonih, je detentor definiran kot oseba, ki na podlagi delovnega ali

podobnega razmerja ali v gospodinjstvu , izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugo

osebo, ter je dolžna ravnati po navodilih te osebe. ZSP RS pa ima poleg navedenega še

dodano, da je detentor tudi oseba, ki izvršuje stvarno služnost za drugega.84

79 Prim: 75. člen ZOVO, 113. člen ZV BDBiH in 303. člen ZSP RS80 Prim: 77. člen ZOVO, 115. člen ZV BDBiH in 312. člen ZSP RS81 Prim: 77. člen ZOVO, 115. člen ZV BDBiH in 312. člen ZSP RS82 Prim: 75. člen ZOVO, 113. člen ZV BDBiH in 303. člen ZSP RS83 Prim: 114. člen ZV BDBiH, 304. člen ZSP RS in Meliha Povlakić, Novo stvarno pravo RepublikeSrpske, v: Nova pravna revija, Časopis za domaće, njemačko i evropsko pravo, št. 1-2/2010, DeutscheStiftung für internationale Rechlichte Zusammenarbeit e.V. in Njemačka fondacija za međunarodnuprivatnu saradnju, december 2010, stran 1384 Prim: 76. člen ZOVO, 116. člen ZV BDBiH in 306. člen ZSP RS

38


Vsi trije zakoni imajo dedovanje posesti urejeno tako kot vsi že omenjene ureditve.

Dedič pridobi posest v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil

dejansko oblast.85

7.6. PRIDOBITEV IN PRENEHANJE POSESTI

Tako kot ZTLR tudi ZOVO in ZV BDBiH določb o pridobitvi posesti nimata. ZSP RS

ima določeno, tako kot ZV in ZSDSP, da posestnik pridobi posest, ko vzpostavi svojo

dejansko oblast nad stvarjo, ne glede ali je to z enostranskim dejanjem (izvirna

pridobitev) ali pa mu je ta pravica prenesena (izvedena pridobitev). ZSP RS ima še

določbe o prenosu, z izjavo volje ter pridobitev posesti stvarne služnosti.86

ZOVO in ZV BDBiH imata prenehanje posesti urejeno tako kot ZTLR. Posest preneha,

ko posestnik preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo, ne izgubi pa posesti, kadar

mu je začasno onemogočeno izvrševanje dejanske oblasti, neodvisno od njegove volje.

RS je prenehanje uredil podobno kot ZV, s tem, da je ločil prenehanje posesti stvari in

prenehanje posesti pravice. Posest stvari preneha, ko preneha posestnikova dejanska

oblast nad stvarjo. Posestnik izgubi posest, če stvar izgubi, in je očitno, da je ne bo

našel, kot tudi, če stvar s svojo voljo zapusti. Posest pa ne preneha, če je posestniku

začasno onemogočeno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Enako kot v ZV posest

pravice preneha, če se nepremičnina, ki je predmet izvrševanja posesti te pravice uniči,

ali če se je posestnik odrekel posesti pravice. Ne preneha pa s samim neizvrševanjem

vsebine stvarne služnosti, vse dokler posestnik lahko izvršuje, če to želi.87


ZOVO ima priposestvovanje urejeno podobno kot ZTLR, ZSPO, ZSDSP in ZV. Glede

rokov in pogojev priposetvovanja razlik ni, glede priposestvovanja premičnine,

dobrovernega posestnika pa je po ZOVO potrebno za pridobitev lastninske pravice s

85 Prim: 78. člen ZOVO, 117. člen ZV BDBiH in 311. člen ZSP RS86 Prim: 307.-310. člen ZSP RS87 Prim: 79. člen ZOVO, 118. člen ZV BDBiH ter 322. in 323. člen ZSP RS

39

priposestvovanjem preteči šest let, in ne deset let, kot navajajo ZTLR, ZSPO, ZV in

ZSDSP.

Tako kot ZOVO ima ZSP RS roke za priposestvovanje urejeno enako. ZSP RS določa,

da pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem lastniški, dobroverni, zakoniti

posestnik in če posest ni pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, na

premičnini po preteku treh let, na nepremičnini pa po preteku desetih let. Kadar je

posestnik samo dobroveren, pa pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem na

premičnini po preteku šestih, na nepremičnini pa po preteku dvajsetih let.

ZV BDBiH ima tako kot ZV glede premičnin določeno, da lastniški posestnik, čigar

posest je dobroverna, zakonita in ni pridobljena s silo, prevaro ali zlorabo zaupanja,

pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem premičnine po preteku treh let. Če pa je

posest samo dobroverna, pa pridobi posestnik lastninsko pravico s priposestvovanjem

premičnine po preteku desetih let.88 ZV BDBiH nima določb o priposestvovanju

nepremičnine.

Preostale določbe o priposestvovanju pa so v vseh treh zakonih Bosne in Hercegovine

urejene tako kot v ZTLR, ZSDSP, ZSPO in ZV, z razliko Predloga ZSDSP. Tako dedič

pridobi dobroverno posest v trenutku smrti zapustnika, tudi, če je zapustnik bil

nedobroveren, dedič pa to ne ve, niti ne more vedeti. Čas za priposestvovanje začne teči

od trenutka smrti zapustnika Prav tako čas potreben za priposestvovanje začne teči od

dneva, ko je posestnik pridobil posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne potrebnega

za priposestvovanje. V čas priposestvovanja se všteva tudi čas predhodnikov, ki so

imeli zakonito in dobroverno posest, oziroma samo dobroverni.89


Vsi trije zakoni Bosne in Hercegovine, tako kot ZTLR, nudijo zaščito posestniku, ki ga

nekdo moti v izvrševanju posesti ali mu jo odvzame.

Posestnik ima pravico do samopomoči, proti tistemu, ki ga moti v izvrševanju posesti,

ali mu jo odvzame, pod pogojem, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč nujna

in da način izvrševanja samopomoči ustreza okoliščinam.

ZOVO in ZV BDBiH, tako kot ZTLR, ZSPO in ZSDSP, ne določata roka za uporabo

samopomoči, ZSP RS, enako kot ZV, pa določa rok za uporabo samopomoči, ki je enak

88 Prim: 32. in 33. člen ZOVO, 58. in 116. člen ZSP RS ter 29. člen ZV BDBiH89 Prim: 34. in 35. člen ZOVO, 30. in 31. člen ZV BDBiH ter 58. člen ZSP RS in

40

roku za sodno varstvo. ZSP RS nudi zaščito posesti z institutom samopomoči tudi

imetniku.

Sodno varstvo posesti lahko posestnik zahteva v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel

za motenje posesti in storilca, najkasneje pa v enem letu od dneva, od kar je motenje

nastalo. Vsi trije zakoni pa določajo, da daje sodišče posestniku varstvo glede na zadnje

stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa niso pomembne pravica do posesti, pravna

podlaga, dobrovernost posestnika in podobno.

Podobno kot ZV in Predlog ZSDSP ima tudi ZSP RS dodane določbe o zaščiti posredne

posesti, posesti dediča in soposesti.90

90 Prim: 80.-86. člen ZOVO, 119.-124. člen ZV BDBiH in 313.-321. člen ZSP RS

41

ZAKLJUČEK

Z razpadom SFRJ se je vsaka od držav članic soočala s problemom zakonodaje. Sprva

je po razpadu in osamosvojitvah držav članic bivše SFRJ veljal ZTLR še naprej, kasneje

pa je vsaka država uredila svoja stvarnopravna razmerja z novo zakonodajo. Najprej je

nov zakon sprejela Hrvaška leta 1996, nazadnje pa Črna Gora leta 2009. V Srbiji pa je

že v pripravi predlog zakonika, vendar je v uporabi še vedno ZTLR.

Pri primerjavi zakonov najprej opazimo razliko v obsežnosti, saj so zdajšnji zakoni

veliko bolj obsežni, kot je ZTLR. Najobsežnejši med njimi je Predlog ZSDSP, medtem

ko je ZOVO skoraj enako obsežen kot ZTLR.

Pri definiciji posesti je mogoče opaziti, da so vse države sprejele objektivno koncepcijo

posesti. Posest je definirana samo z objektivnim kriterijem in to je dejanska oblast nad

stvarjo. Zakoni so definirali tudi pojem posesti pravice. Posest pravice pa so omejili

tako, da je možna samo posest stvarne služnosti. V Predlogu ZSDSP posest pravice ni

omenjena, saj je posest definirana kot izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, ki jo

posestnik lahko izvršuje kot lastnik stvari, kot imetnik kašnega drugega pooblastila ali

obveznosti.

Tudi pri vrstah posesti se zakonodaje ne razlikujejo kaj dosti. Neposredna in posredna

posest sta v vseh državah definirani podobno. Dobrovernost posestnika je večina držav

uredila tako, da je dobroverni posestnik tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni upravičen

do posesti. ZTLR in ZOVO pa sta dobrovernega posestnika opredelila kot tistega, ki ne

ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.

Zakoni, z izjemo Predloga ZSDSP, so tudi detencijo uredili podobno. ZV in ZSP RS

definiciji detencije stvari dodajata še detencijo pravice. Predlog ZSDSP pa opredeljuje

detencijo tako, da navaja šest primerov o tem, kdaj določena oseba velja za detentorja.

Tudi pri dedovanju posesti so si ureditve podobne. Zakoni, ki dodatno opredeljujejo,

kakšno posest podeduje dedič, glede zakonitosti določajo, da je dedičeva posest

zakonita, če je bila zakonita tudi zapustnikova posest. Drugače je uredil Predlog

ZSDSP, ki pa določa, da je dedičeva posest zakonita, ne glede na to ali je bila

zapustnikova posest zakonita ali pa ne.

Največje razlike med ureditvami pa se pojavljajo pri rokih za priposestvovanje. Na

premičnini pridobi posestnik lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku treh let,

če je bil le-ta zakonit in dobroveren, ponekod pa je še dodan pogoj, da posest ni

42

pridobljena s silo, na skrivaj, z zlorabo zaupanja ali podobnim dejanjem. Predlog

ZSDSP je to uredil drugače, in sicer, če je posestnik dobroveren, zakonit in posest ni

pridobil s silo, na skrivaj, z zlorabo zaupanja ali podobnim dejanjem, pridobi lastninsko

pravico s priposestvovanjem na premičnini po preteku dveh let in pol. Glede

priposestovanja nepremičnin pa imajo vse države urejen zakon enako in je za pridobitev

lastninske pravice s priposestvovanjem potrebno preteči deset let.

Predlog ZSDSP določa še, da posestnik, ki je dobroveren in zakonit, ali dobroveren in

posest ni pridobil s silo, na skrivaj, z zlorabo zaupanja ali podobnim dejanjem, pridobi

lastninsko pravico s priposestvovanjem na premičnini po preteku petih let, na

nepremičnini pa po preteku petnajstih let.

Če je posestnik samo dobroveren, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem na

premičnini po preteku desetih let. Tako določajo vsi, razen ZOVO in ZSP RS, ki

določata da dobroveren posestnik pridobi lastninsko pravico s priposestvovanje na

premičnini po preteku šestih let. Glede nepremičnin pa vsi zakoni, z izjemo ZV BDBiH,

določajo, da lastninsko pravico s priposestvovanjem pridobi dobroverni posestnik po

preteku dvajsetih let. ZV BDBiH določb o priposestvovanju nepremičnine nima.

Pri varstvu posesti vsi zakoni določajo enak rok za sodno varstvo. Sodno varsvo je

mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje posesti

in storilca, najkasneje pa v enem letu, od kar je motenje nastalo. Ureditve pa se

razlikujejo glede roka za samopomoč. ZTLR, ZSPO, ZOVO in ZV BDBiH ne določajo

roka v katerem je dovoljeno uporabiti samopomoč. ZV, ZSDSP in ZSP RS pa rok

določajo, in sicer je rok za samopomoč enak roku za sodno varstvo posesti. Predlog

ZSDSP določa, da je samopomoč dovoljeno uporabiti v petnajstih dneh, od kar je

posestnik zvedel za motenje posesti ali storilca, najkasneje pa v enem letu, od kar je

motenje nastalo.

Zakoni se med seboj glede ureditve posesti ne razlikujejo preveč. Izjema je Predlog

ZSDSP, ki je posest uredil veliko podrobneje. Z manjšimi spremembami in nekaterimi

dodatki je pri vseh zakonih mogoče opaziti podobnost z ZTLR. Medtem ko Srbija

stremi k temu, da ustvari kodificirano stvarno pravo, ki bo urejalo vsa stvarnopravna

razmerja.

43

LITERATURA

PRAVNI VIRI:

- Ustaven zakon za sproveduvanje Ustavot na Republika Makedonija, Služben list

SFRJ, št. 52/1991, Skopje 1991

- Ustavni zakon za provedbu Ustava Republike Hrvatske, Narodne novine, št.

56/1990, Zagreb 1990

- Ustavni zakon za sprovođenje Ustava Crne Gore, Služben list Crne Gore, št.

1/2007, Podgorica 2007

- Ustavni zakon za sproveđenje Ustava Republike Srbije, Služben glasnik

Republike Srbije, št. 98/2006, Beograd 2006

- Zakon o stvarnim pravima Republike Srpske (ZSP RS), Službeni glasnik

Republike Srpske, št. 124/08, Banja Luka 2008

- Zakon o svojinsko-pravnim odnosima (ZSPO), Službeni list Crne Gore, št.

19/2009, Podgorica 2009

- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), Uradni list SFRJ, št.

6/1980, Beograd 1980

- Zakon o vlasničko-pravnim odnosima (ZOVO), Službene novine Federacije Bih,

št. 6/98, Sarajevo 1998

- Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima (ZV), Narodne novine, št. 91/96,

Zagreb 1996

- Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima Brčko Distrikta BiH (ZV

BDBiH), Službeni glasnik Brčko Distrikta BiH, št. 11/01, Brčko 2001

- Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava (ZSDSP), Služben vesnik na

Republika Makedonija, št. 18/2001, Skopje 2001

44

ČLANKI:

- Dušan Nikolić, Reforma stvarnog prava u Republici Srbiji (istorijska iskustva i

savremeni trendovi), v (Tatjana Josipović, ur.): Stvarnopravna uređenja

tranzicijskih zemalja. stanje i perspektive = Sachenrechtliche Regelungen in den

Reformländern: aktueller Stand und Perspektiven, Zagreb, Pravni fakultet

Sveučilišta u Zagrebu 2009, stran 183-216

- Meliha Povlakić, Novo stvarno pravo Republike Srpske, v: Nova pravna revija,

Časopis za domaće, njemačko i evropsko pravo, št. 1-2/2010, Deutsche Stiftung

für internationale Rechlichte Zusammenarbeit e.V. in Njemačka fondacija za

međunarodnu privatnu saradnju, december 2010, stran 11-19

- Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima, v: Ka novom stvarnom

pravu Srbije: Nacrt Zakonika o svojini i drugim stvarnim pravima = Auf dem

Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens: Entwurf eines Gesetbuches zur

Regelung des Eigentums und anderer dinglicher Rechte, Ministarstvo pravde

Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007, stran 22-29

- Nikola Gavella, Stvarnopravno uređenje u hrvatskom pravnom poretku i proces

tranzicije pravnih odnosa, v (Tatjana Josipović): Stvarnopravna uređenja

tranzicijskih zemalja: stanje i perspektive = Sachenrechtliche Regelunden in der

Reformländern: aktueller Stand und Perspektiven, Pravni fakultet Sveučilišta u

Zagrebu, Zagreb 2009, stran 1-50

- Vladimir V. Vodinelić, Državina i pritežanje, v (Vesna Rakić-Vodinelić):

Promene stvarnog prava u Srbiji: mogućnost reforme u okviru regionalnog

razvoja u jugoistočnoj Evropi, Institut za uporedno pravo, Beograd 2004, stran

49-75

- Vladimir V. Vodinelić, Kodifikovanje stvarnog prava u Srbiji, v (Vesna Rakić-

Vodinelić): Promene stvarnog prava u Srbiji: mogućnost reforme u okviru

regionalnog razvoja u jugoistočnoj Evropi, Institut za uporedno pravo, Beograd

2004, stran 11-33

- Vladimir V. Vodinelić, Osnovno o Nacrtu Stvarnopravnog zakonika Srbije

2006, v: Ka novom stvarnom pravu Srbije: Nacrt Zakonika o svojini i drugim

stvarnim pravima = Auf dem Wege zu einem neuen Sachenrecht Serbiens:

Entwurf eines Gesetbuches zur Regelung des Eigentums und anderer dinglicher

Rechte, Ministarstvo pravde Republike Srbije in GTZ GmbH, Beograd 2007,

stran 13-16

45

MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE:

- Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba,

Ljubljana 2007

- Nikola Gavella, Tatjana Josipović, Igor Gliha, Vlado Belaj, Zlatan Stipković,

Stvarno pravo, Informator, Zagreb 1998

- Obren Stanković, Miodrag Orlić, Stvarno pravo, Nomos, Beograd 1996

- Petar Klarić, Martin Vedriš, Građansko pravo: opći dio, stvarno pravo, obvezno

i nasljedno pravo, Narodne novine, Zagreb 2009

- Pravo Leksikon Cankarjeve založbe, druga, razširjena in spremenjena izdaja,

Cankarjeva založba, Ljubljana 2003

- Slobodan N. Svorcan, Komentar Zakona o osnovama svojinsko pravnih odnosa,

Pravni fakultet Kragujevac, Kragujevac 2009

- Viktor Korošec, Rimsko pravo, I. del, Splošni del, osebno, stvarno in

obligacijsko pravo, 2. Izpopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije,

Ljubljana 2000

- Zoran P. Rašović, Komentar Zakona o osnovama svojinsko-pravnih odnosa sa

sudskom praksom, Pravni fakultet u Podgorici, Podgorica 2007

- Zoran P. Rašović, Stvarno pravo, Pravni fakultet u Podgorici, Podgorica 2008

46

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJEZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV AVTORJA

Ime in priimek avtorice: KRISTINA DIMITRIJEVIĆ

Vpisna številka: 71147445

Študijski program: UNI-PRAVO

Naslov zaključnega dela: POSEST, PRIMERJALNO-PRAVNA ANALIZA(SRBIJA, ČRNA GORA, HRVAŠKA, MAKEDONIJA, BOSNA INHERCEGOVINA)

Mentor: dr. RENATO VRENČUR

Podpisana Kristina Dimitrijević izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddalaelektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.Zaključno delo sem izdelala sama ob pomoči mentorja. V skladu s 1.odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št.16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portaluDigitalne knjižnice Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija zaključnega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddalaza objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Podpisana izjavljam, dadovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek,leto in kraj rojstva, datum zagovora, naslov zaključnega dela) na spletnihstraneh in v publikacijah UM.

Kraj in datum: Podpis avtorice:

Maribor,

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KRISTINA … · ZSDSP Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava ( makedonski stvarnopravni zakonik) ZSPO Zakon o svojinsko-pravnim odnosima (č