46
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Značilnosti neverbalne komunikacije v Japonskih podjetjih Študent: Jure PRAPER Naslov: Maistrova ulica 1 Slovenj Gradec Redni študij Številka indeksa: 81532609 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Sonja Treven Maribor, april 2007

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Značilnosti neverbalne komunikacije v Japonskih podjetjih

Študent: Jure PRAPER Naslov: Maistrova ulica 1 Slovenj Gradec Redni študij Številka indeksa: 81532609 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Sonja Treven

Maribor, april 2007

Page 2: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

2

PREDGOVOR Ob spoznanju, da je naše telo oddajnik, preko katerega sogovorniku oddajamo skoraj dve tretjini bistva, ki ga želimo sporočiti, se mi je zazdelo, da je to tema, ki jo je vredno podrobneje raziskati. Po raziskavah, opravljenih v preteklosti je danes jasno, da je nebesedna govorica močnejša od besedne. Nebesedna govorica prihaja pred besedami, le-te pojasnjuje in jih razlaga, predvsem pa jih izdaja. Dejstvo je, da je neverbalno komuniciranje mnogo težje obvladovati kot pa verbalno. Iz tega lahko sklepamo, da nam znanja iz tega področja lahko v življenju zelo koristijo. Ko nam sogovornik govori eno, njegovo telo, glas in mimika pa drugo, so to informacije, ki so lahko zelo koristne. Ko vse to prezrcalimo v poslovni svet, nam lahko to predstavlja močno orožje. Kader, ki mu poleg osnovnega ekonomskega znanja niso tuje tudi veščine komunikacije, predvsem neverbalne, lahko predstavlja pomembno konkurenčno prednost pred podjetji, katerih kader teh znanj nima. To diplomsko delo je namenjeno raziskavi in uporabi neverbalne komunikacije v poslovnem svetu. V prvem delu na kratko obravnavam in pojasnjujem osnove komunikacije, njene značilnosti in vrste komunikacije. V drugem delu se ukvarjam z neverbalno komunikacijo. Zanima me predvsem kaj to je, njena načela, funkcije,… Opisujem proksemiko, kinestiko, gestiko. Vse to z namenom boljšega razumevanja teme, ki je zapisana v tretjem delu diplomskega dela. Gre za uporabo teh znanj v praksi, pri dejanskem sklepanju poslov. Azija je v zadnjih treh ali štirih desetletjih naredila ogromni gospodarski napredek. Poznamo zgodbo o uspehu določenih držav iz tega področja, ki jim pravimo azijski tigri. Že samo Japonska predstavlja močno velesilo v razvijanju novih tehnologij, ki močno konkurirajo Evropi in združenim državam Amerike. Japonska je tudi dežela, ki ima več tisočletno tradicijo in bogato kulturo, v kateri so in še imajo obredi in običaji pomembno mesto. Le kdo ne pozna značilnega japonskega priklona ali pa sedenja na tleh namesto na stolih. To so razlogi, ki govorijo o tem, zakaj sem si med vsemi državami izbral ravno Japonsko. Ko gre poslovnež iz Slovenije oz. Evrope sklepat posle na Japonsko, je dobro, da pozna vsaj poglavitna področja njihove neverbalne komunikacije. Zato me je v diplomskem delu zanimalo predvsem to, na kaj mora paziti in s čim mora biti seznanjen gostujoči poslovnež. Predstavljene so podrobnosti iz področja neverbalne komunikacije od prvega srečanja s Japonskim poslovnim partnerjem, izmenjave vizitk, kaj moramo paziti pri oblačenju pa vse do poslovnih kosil in poslovnih daril. Japonska je tradicionalna dežela. Poslovnež, ki vsaj malo obvlada njihovo govorico telesa, pozna vsaj nekaj gest in obnašanj s tem pokaže spoštovanje do partnerja, kar pa mu lahko pri sklepanju poslov le koristi. To diplomsko delo predstavlja osnove iz tega področja.

Page 3: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

3

KAZALO

1 UVOD...................................................................................................... 5 1.1 Oredelitev področja in opis problema................................................ 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ........................................................... 5

1.2.1 Namen .......................................................................................... 5 1.2.2 Cilji............................................................................................... 5 1.2.3 Trditve .......................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................... 6 1.3.1 Predpostavke................................................................................ 6 1.3.2 Omejitve raziskave ....................................................................... 6

1.4 Predvidene metode raziskovanja........................................................ 6

2 OPREDELITEV IN POMEN KOMUNICIRANJA........................... 7 2.1 Kaj je komuniciranje ........................................................................... 7 2.2 Sestavine komunikacijskega sistema.................................................. 7 2.3 Vrste komuniciranja ............................................................................ 10

2.3.1 Verbalno komuniciranje............................................................... 12 2.3.2 Neverbalno komuniciranje........................................................... 14

3 NEVERBALNO KOMUNICIRANJE ................................................. 15 3.1 Značilnosti neverbalne komunikacije ................................................ 15 3.2 Neverbalna komunikacija skozi zgodovino ....................................... 15 3.3 Funkcije neverbalne komunikacije .................................................... 17 3.4 Elementi neverbalne komunikacije .................................................... 18 3.5 Vrste neverbalnega komuniciranja .................................................... 19

3.5.1 Parajezik ...................................................................................... 19 3.5.2 Proksemika................................................................................... 19 3.5.3 Prostorski pasovi.......................................................................... 20 3.5.4 Kinestika....................................................................................... 22 3.5.5 Gestika ......................................................................................... 24 3.5.6 Telesne pregrade.......................................................................... 27

4 ZNAČILNOSTI NEVERBALNE KOMUNIKACIJE V JAPONSKIH PODJETJIH............................................................... 28

4.1 Kulturne in demografske značilnosti Japonske ................................ 28 4.2 Poslovni protokol pri srečanju z Japonskim poslovnim partnerjem....................................................... 28

4.2.1 Priklon in rokovanje..................................................................... 30 4.2.2 Vizitke........................................................................................... 31 4.2.3 Govorica telesa ............................................................................ 33 4.2.4 Obleka .......................................................................................... 34

4.3 Poslovni sestanki .................................................................................. 34 4.4 Poslovna kosila ..................................................................................... 35 4.5 Zabava................................................................................................... 36 4.6 Poslovna darila ..................................................................................... 37

Page 4: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

4

5 SKLEP .................................................................................................... 38

POVZETEK............................................................................................. 40

SUMMARY ............................................................................................. 41 LITERATURA ........................................................................................ 42

VIRI......................................................................................................... 44

Page 5: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bomo proučevali, kakšen pomen ima neverbalna komunikacija pri sklepanju poslov. Ker predstavlja Japonska pomembno gospodarsko silo, smo se odločili, da se osredotočimo ravno na japonska podjetja in njihove poslovneže. Japonska kultura se močno razlikuje od evropske. Tudi njihova govorica telesa je povsem drugačna. Večkrat uporabljamo iste geste in gibe za povsem drugačna sporočila. Kadar poslujemo na japonskem trgu je pomembno, da vsaj delno poznamo njihovo kulturo in neverbalno komunikacijo, saj nam lahko poznavanje le-te pripomore, da opravimo dober posel. Poslovnež, ki zna brati znake, ki jih sogovornik kaže v pogovoru, lahko ima bistveno prednost pred tistim, ki teh veščin ne obvladuje. Ta znanja so predvsem pomembna v pogajanjih, na sestankih, pri nabavi, prodaji, … Zato lahko danes znanja iz področja neverbalne komunikacije smatramo tudi kot konkurenčno prednost. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Namen diplomskega dela je analizirati vlogo neverbalne komunikacije v poslovnem svetu. Prikazati želimo, kako pomembna je lahko neverbalna komunikacija, kadar poslujemo s strankami, ki prihajajo iz držav s povsem drugačno kulturo, v našem primeru je to Japonska. Ugotavljali bomo tudi, kako se znanja s tega področja uporabljajo v praksi in ali bi morali novodobni poslovneži posvečati več pozornosti neverbalni komunikaciji. V diplomski nalogi bomo ugotavljali, kakšno je primerno obnašanje, ko se srečamo s japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo iz določenih kretenj, … 1.2.2 Cilji

Ugotoviti, kaj vse zajema pojem »neverbalna komunikacija«, spoznati njene vrste in njene značilnosti.

Ugotoviti, kakšno vlogo ima neverbalna komunikacija v današnjem poslovnem svetu.

Spoznati značilnosti neverbalne komunikacije, ki jo uporabljajo Japonci. Analizirati razlike med japonsko in evropsko oz. ameriško govorico telesa. Izvedeti, na kaj je potrebno paziti, ko se srečamo z japonskimi poslovnimi partnerji. Spoznati japonske znake in simbole, ki se uporabljajo v poslu.

Page 6: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

6

1.2.3 Trditve

Kljub temu, da je neverbalna komunikacija najstarejša oblika komunikacije, se je v poslovnem svetu do nedavnega dosti bolj poudarjalo znanja s področja verbalne komunikacije.

Velik del neverbalne komunikacije je nekontroliran in se ga ni mogoče popolnoma naučiti.

Neverbalna sporočila ni mogoče v vsakem primeru smatrati kot pravilna. Medkulturne razlike in okoliščine so ključnega pomena pri interpretaciji sporočil

neverbalne komunikacije. Govorica telesa igra v japonskem poslovnem svetu pomembno vlogo. Prvi vtis, ki ga pustimo, je za japonske poslovneže zelo pomemben, zato je važno,

da poznamo določena pravila obnašanja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.3.1 Predpostavke

Neverbalna komunikacija postaja pomemben del v sklopu znanj, ki naj bi jih obvladal moderen poslovnež.

Dežela, ki ima tako močan občutek za hierarhijo in ponos, kot ga ima Japonska, ima mnogo nenapisanih pravil glede obnašanja, gest, govorice telesa in ostalih značilnosti neverbalne komunikacije, ki se pogosto prezrcalijo tudi v poslovni svet.

Vsaj delno poznavanje kulture in navad ljudi, s katerimi poslujemo, nam lahko koristi pri sklepanju poslov.

1.3.2 Omejitve V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na ugotavljanje, kako pomembno vlogo ima neverbalna komunikacija v današnjem poslovnem svetu. Kot bistveno omejitev lahko navedemo, da smo se v diplomskem delu osredotočili predvsem na Japonsko. Raziskovali in spoznavali smo japonsko neverbalno komunikacijo, ki se uporablja pri poslovanju, in jo primerjali z evropsko oz. ameriško, izpustili pa značilnosti neverbalne komunikacije ostalih držav. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bomo uporabljali predvsem razpoložljive sekundarne podatke, pridobljene tako iz domače kakor tudi tuje literature. Podatke bomo črpali iz knjig, člankov, interneta, … Posluževali se bomo metode deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotavljali dejstva. Z metodo klasifikacije bomo prevzemali stališča drugih avtorjev in oblikovali nova stališča, z metodo komparacije pa bomo primerjali dela najrazličnejših avtorjev.

Page 7: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

7

2 OPREDELITEV IN POMEN KOMUNICIRANJA 2.1 Kaj je komuniciranje Komuniciranje je v raznih oblikah tako razširjeno in tako zelo povezano z našim življenjem, da ga jemljemo kot nekaj samoumevnega in danega. Zato se običajno ne zavedamo izrednega pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakodnevnem družbenem in gospodarskem življenju in ki se kaže v tem, da je človekovo obnašanje skoraj vedno rezultat ali funkcija določene oblike komuniciranja (Možina et al. 2004,20). Komunicira vsak od nas že od rojstva - prvi jok, v trenutku rojstva, ko prijokamo na svet, predstavlja našo prvo komunikacijo - vsemu svetu sporočamo : Zdaj sem tu, med vami! Komunikacija je sredstvo, ki nam omogoča izmenjavo in posredovanje informacij. Komuniciranje je pretok informacij med ljudmi, ki nas vključuje kot oddajnike in sprejemnike. 2.2 Sestavine komunikacijskega procesa Komuniciranje zadeva zaznavanje, kako informacije sprejemamo in kako jih razlagamo. Zaznavanje je del človekovega mišljenja; komuniciranje je uspešno le,če posredovane informacije »sedejo«, če jih prejemnik vzame za svoje; kar je povezano z logiko mišljenja, z induktivnim ali deduktivnim razmišljanjem. Za uspeh komuniciranja mora biti prejemnik dovolj pozoren, ne nazadnje pa je uspešno komuniciranje tudi učenje in pomnjenje. Zaradi vsega tega nam poznavanje osnov psihologije bistveno pomaga pri komuniciranju (Možina et al. 2004, 50). Kot komunikacijski (informacijski) proces v organizaciji označujemo celoto vseh sestavin, ki skupaj zagotavljajo pretok informacij od vira do uporabnika. Glavne sestavine komunikacijskega procesa so: sporočevalec, vir informacij, sporočilo, komunikacijski kanal, prejemnik informacije, povratno sporočilo in organizacijsko okolje (Kavčič 2004, 7). Sporočevalec Sporočevalec je oseba, ki s pomočjo tehničnih sredstev zbere, selekcionira in ovrednoti podatke in informacije, jih oblikuje v sporočilo in posreduje naprej z namenom, da bi jih sprejel prejemnik. Vidik namena sporočevalca je pomemben zlasti zaradi tega, ker se sporočevalec praviloma sreča s problemom selekcije informacij. V današnjih organizacijah je informacij preveč, da bi bilo mogoče vsem posredovati vse. Zato pride do izbire (selekcije) informacij, ki jih sporočevalec vključi v sporočilo (prav tam, 8). Vir informacij Vir informacij so osebe ali sredstva, od katerih sporočevalec pridobiva informacije in jih potem preoblikuje v sporočilo. So številni in jih je mogoče po različnih kriterijih deliti na različne skupine. Glede na lokacijo vira je za organizacijsko komuniciranje mogoče

Page 8: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

8

razlikovati znotrajorganizacijske in zunajorgaizacijske vire. V organizaciji je vir informacij vsak zaposleni, posebej pa še organi, skupine in vodilni na vseh organizacijskih ravneh. Mogoče je razlikovati tudi med formalnimi in neformalnimi viri. Formalni viri so uradno ustanovljene institucije, ki organizacijam posredujejo informacije (statistika, banka, uprava,…) Za informacije iz formalnih virov velja, da je njihova resničnost uradno zajamčena oziroma so za resničnost informacij uradno odgovorni. Neformalni viri pa so tisti, ki niso ustanovljeni na podlagi zakona (posamezniki, neformalne skupine) in za informacije tudi niso uradno odgovorni. Pri virih informacij kaže razlikovati tudi med primarnimi in sekundarnimi viri. Primarni (neposredni) vir je tisti, kjer so informacije izvorno nastale. Takšen primarni vir so recimo stališča posameznikov, kadar jih neposredno vprašamo. Sekundarni (drugotni) viri pa so že predelani primarni viri. Primarni deli so običajno bolj razpršeni, razdrobljeni (recimo volivci, zaposleni v organizaciji). Sekundarni viri so enostavnejši, količinsko lažje obvladljivi, vendar selekcionirani. Zato so manj zanesljivi (prav tam, 8). Sporočilo Sporočilo vsebuje dejstvo, mnenje, željo, skratka informacije, ki jih želi pošiljatelj prenesti prejemniku. Izraženo je z besedami, gibi ali drugačnimi znaki, zato sporočilo pogosto imenujemo kar signal (Možina 2004, 51). Sporočilo pošiljatelja mora biti razumljivo, da bo prejemnik točno vedel, kaj želi pošiljatelj povedati. Sporočilo naj ne vsebuje nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ker s tem samo preobremenjuje komunikacijo. Zato mora biti sporočilo kratko, logično in jasno. Vsako sporočilo mora imeti svoj namen, ki se nanaša na smer, cilj delovanja in svoj pomen, ki se nanaša na vsebino (Lipičnik 1994, 146). Komunikacijski kanal Komunikacijski kanal je pot, po kateri sporočilo potuje od pošiljatelja k prejemniku. Lahko so to neposredni stiki med pošiljateljem in prejemnikom, pisma ali razni tehnični posredniki, zlasti telekomunikacijske zveze. Šele potem, ko se pošiljatelj zaveda pravil komuniciranja, izbere način, kako bo komuniciral: ustno, pisno, kombinirano ali kako drugače. Izbrati mora tisto obliko, ki bo ustrezala prejemniku in še trem dejavnikom: stroškom komuniciranja, porabljenem času in učinkovitosti posameznih metod in tehnik komuniciranja (Možina in Damjan 1996, 6). Vsak komunikacijski kanal ima svojo zmogljivost, čeprav se nam pogosto dozdeva, da je le-ta neomejena. Kapaciteta komunikacijskega kanala je največja možna količina sporočil, ki jih je mogoče prenesti po komunikacijskem kanalu. Bistveni problem je, kako prenašati sporočilo po komunikacijskem kanalu, da bo prenos čim bolj natančen in ekonomičen, ter da bo količina informacij, ki jo prenesemo v časovni enoti po komunikacijskem sistemu, čim večja. V ozadju je namreč dejstvo, da v komunikacijskih kanalih običajno nastajajo motnje, ki ovirajo natančen in hiter prenos sporočila ter povzročajo entropijo, to je izgubo, ki nastane med prenosom sporočila od pošiljatelja k prejemniku. Entropija lahko pomeni,

Page 9: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

9

da sporočilo v celoti ali samo v nekaterih delih ne prispe do prejemnika ali pa, da gre za pomensko popačenje sporočila (Možina in Damjan 1996,6). Prejemnik informacije To je oseba ali skupina, ki je naslovljenec sporočila. Naslovljenec sporočila je predviden, možen ali zaželen uporabnik sporočila. Dekodiranje opravi prejemnik, recimo dekodira kodirano pisno sporočilo. Prejemnik in uporabnik informacije je lahko povsem določena oseba, lahko pa gre za nespecificiranega ali vsaj nepersonaliziranega prejemnika. Različna sredstva za komuniciranje (komunikacijski kanali) do različne mere omogočajo usmerjanje sporočil. Problem zasebnosti v komuniciranju je vse bolj prisoten v komunikacijski praksi. Zdi se, da je za zasebnost vse manj možnosti, saj je vedno več sredstev, ki omogočajo, da medosebna sporočila prestrežejo tudi osebe, ki jim le-ta niso namenjena. Reakcije prejemnika na sporočilo označujemo kot komunikacijski učinek. Komunikacijski učinek je lahko bolj ali manj v skladu s pričakovanji sporočevalca, lahko učinka ni ali pa je nasproten namenu sporočevalca (Kavčič 2004, 15). Povratno sporočilo Povratno sporočilo je sporočilo prejemnika informacije sporočevalcu. Ker komuniciramo neprestano, ker ne moremo nekomunicirati, je tudi povratno sporočanje neprestano. Ima lahko verbalno ali neverbalno obliko. Povratno sporočilo ima v komuniciranju neprecenljiv pomen. Sporočevalcu omogoča ovrednotiti učinek sporočila na prejemnika z vidika pričakovanega oziroma zaželenega učinka. Šele na podlagi povratnega sporočila lahko ugotovi, ali je dosegel zadostno skladen dejanski učinek z zaželenim ali ne. Od tega je odvisna njegova nadaljnja aktivnost. S tega vidika ločimo med pozitivnim in negativnim povratnim sporočilom. Pozitivno povratno sporočilo pomeni, da je dosežen učinek na prejemnika sporočila za sporočevalca ustrezen. Negativno povratno sporočilo pa pomeni, da doseženi komunikacijski učinek ni zadosten, da preveč odstopa od predvidenega. Sporočevalec mora zato sprožiti dodatne aktivnosti (komunikacije), da bi dosegel zaželeni učinek pri prejemniku (Kavčič 2004,17) Organizacijsko okolje Organizacijsko okolje je za organizacijo pomembno. Zato je bilo veliko pozornosti namenjene problemu, kako organizacije pridobijo potrebne oz. pomembne informacije iz okolja. Pri tem so značilni naslednji vidiki:

Opažanje informacij. Osnovni okvir opažanju informacij v okolju dajejo organizacijska strategija in uporabljene taktike.

Pomembne lastnosti najvišjega vodstva. Managament v organizacijah obvladuje kakih 80 % instrumentov odločanja. Zato je odločilnega pomena tudi pri prepoznavanju relevantnih informacij za organizacijo v okolju, katere informacije opazi, katere sprejme in predela in katerih ne.

Organizacijske karakteristike. Organizacije imajo navadno poseben sistem (službo) za pridobivanje informacij iz okolja. Na pridobivanje informacij iz okolja vplivajo tudi druge lastnosti organizacije, kot so njena struktura, stopnja hierarhičnosti, formalizacija in kompleksnost organizacije, organizacijska strategija in podobne lastnosti.

Page 10: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

10

Predelava informacij v organizaciji. Predelava informacij je na cilj usmerjeno vedenje, s katerim se posamezniki, skupine ali organizacije zavedajo podatkov in informacij iz okolja, jih obravnavajo in jim pripišejo pomen. Rezultat tega procesa je predstava organizacije, kakšno je okolje v katerem se nahaja (Kavčič 2004, 35).

2.3 Vrste komuniciranja Komuniciranje je po različnih kriterijih mogoče porazdeliti v različne skupine in klasifikacije. Nekaj najpomembnejših in najpogostejših klasifikacij vrst komuniciranja je naslednjih:

Glede na razdaljo med udeleženci in uporabo komunikacijskega kanala, Glede na število sodelujočih na ravni komuniciranja, Glede na smer (eno in dvosmerno), Glede na obliko in uporabo simbolov v komuniciranju, Glede na vsebino in/ali namen in Glede na naravnanost (horizontalno, vertikalno)

a) Glede na razdaljo med udeleženci in uporabo komunikacijskega kanala ločimo (Kavčič 2002,47):

Neposredno komuniciranje, za katerega je značilno, da med pošiljateljem in sprejemnikom sporočila ni nobenega posredniškega sredstva. Gre za komuniciranje »iz oči v oči«. Posebna prednost neposrednega komuniciranja je takojšnja in neposredna možnost povratne informacije. Zato je ta oblika komuniciranja navadno ocenjena kot najuspešnejša. Posredno komuniciranje, za katero je značilno, da med pošiljateljem in prejemnikom sporočila nastopa neko tehnično sredstvo, komunikacijski kanal. Gre za tehnične pripomočke kot so telefon, interfon, telefaks, elektronska pošta, tisk, dopisovanje itd. Posebna prednost nekaterih oblik posrednega komuniciranja, recimo pisnega, je v tem, da sporočilo ostaja dalj časa na voljo potencialnemu prejemniku. b) Glede na število sodelujočih in ravni komuniciranja ločimo (Srića1994, 177): Intrapersonalno komuniciranje, kjer gre za komuniciranje s samim seboj, za notranji tok misli ( percepcija in mentalni procesi, ki se odvijajo v človeku samem). Človek se v svojih mislih pogovarja sam s seboj, pri tem pa tehta odločitve, čustva, razmišlja o tem, kaj je dobro in kaj ne, o možnih posledicah neke odločitve itd. (Mihaljčič in Šantl-Mihaljčič 2000, 15). Kot meni Srića je za inventivnega managerja pomembno, da zna govoriti sam s seboj, da pozna svoje prednosti in slabosti, da je v stanju samega sebe pohvaliti, grajati ali se celo zamenjati, kadar je to potrebno. Interpersonalno komuniciranje, kjer gre za osebne stike med dvema ali več osebami. Na primer sporazumevanje med člani družine, med sodelavci, med stranko in obrtnikom, med učenci in učiteljem itd. Odnos poteka med posamezniki v okviru manjše skupine ali organizacije.

Page 11: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

11

Multipersonalno komuniciranje, kjer gre za podobno vrsto komuniciranja kot pri interpersonalnem komuniciranju, le da tukaj poteka komunikacija v skupini ljudi, med skupinami ali med organizacijskimi deli podjetja. Komunikacijo odprtega tipa, kjer gre za komuniciranje, ki vključuje zelo širok krog ljudi. Gre za odnos organizacije z njenim okoljem. Vsak poslovni sistem komunicira s svojim okoljem posredno s svojim informacijskim sistemom. S pomočjo tega sistema raziskuje in zbira informacije iz okolja in si jih z njim izmenjuje. c) Glede na smer ločimo Enosmerno komuniciranje, kjer potuje sporočilo samo v eno smer, od pošiljatelja do prejemnika. Takšno komuniciranje poteka hitreje kot dvosmerno in je na videz bolj urejeno, saj se pri dvosmernem pojavljajo razprave, vprašanja in prekinitve, kar daje videz neurejenosti. Če velja, da je komuniciranje predvsem izmenjava sporočil, potem enosmerno komuniciranje sploh ni pravo komuniciranje, saj prejemnik sprejema takšna sporočila mnogo manj natančno kot pri dvosmernem. Enosmerno komuniciranje deluje uradno, prihrani čas, še posebej, če je namenjeno veliko prejemnikom hkrati. Primerno je predvsem za posredovanje preprostih in kratkih sporočil, pri katerih ne more priti do dvoumja in nerazumevanja (Možina, Tavčar in Kneževič 1998, 59). Dvosmerno komuniciranje, ki je največkrat bolj sestavljeno in bolj zahtevno, ker mora prejemnik sporočila ne samo razumeti pošiljatelja, temveč mora biti sposoben in pripravljen na povratno reagiranje. Pri dvosmernem komuniciranju daje prejemnik povratna sporočila pošiljatelju in ga tako dopolnjuje in popravlja v tistih delih sporočila, ki mu niso dovolj jasni ali se z njimi v celoti ne strinja. S takšnim komuniciranjem nastaja skupni jezik za sporazumevanje, ker se sporočilo prevaja v kode, ki jih razumeta oba. Prednosti so večinoma na strani dvosmernega komuniciranja, ki sicer zahteva več časa, vendar je bolj plodno, posebno takrat, kadar obstaja realna nevarnost za nesoglasje in nerazumevanje med pošiljateljem in prejemnikom (prav tam, 60).

d) Glede na obliko in uporaba simbolov v komuniciranju ločimo (Kavčič 2002, 48): Besedno ali verbalno komuniciranje, kjer za prenos sporočil uporabljamo besede. Pri tem komuniciranju uporabljamo jezik kot sredstvo za prenašanje sporočil. Besedno komuniciranje je lahko: Govorno, neposredno ali z uporabo tehničnih sredstev. Hitrost sporočanja, njegova natančnost in neposredno sodelovanje med pošiljateljem in prejemnikom so glavne prednosti. Slabost pa je komuniciranje preko več oseb, saj se sporočilo lahko skazi (Rozman, Kovač in Koletnik 1993, 228). Pisno, kjer za prenos besed uporabljamo pisavo in temu ustrezna sredstva. Prednost je ta, da v primeru neustreznega komuniciranja lažje ugotovimo odgovornost zanj ter možnost kasnejšega ponavljanja sporočila, ki je v pisni obliki. Je tudi bolj dodelano, saj pošiljatelj bolj premisli, kaj bo

Page 12: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

12

napisal. Slabost se kaže v veliki porabi časa in nezmožnosti takojšnega reagiranja prejemnika (prav tam, 228). Nebesedno ali neverbalno komuniciranje, kamor sodijo vse oblike komuniciranja, kjer za posredovanje nekega sporočila prejemniku, namenoma ali nenamenoma, uporabljamo nebesedne simbole: držo telesa, gibe obraza, gibe oči, kretnje rok in nog, barvo, čas, intonacijo glasu, zunanji videz človeka itd. Ta sporočila so neposredna, izjemno natančna in hitra. e) Glede na vsebino in/ali namen (Kavčič 2002, 48) je mogoče ločiti toliko različnih vrst, kot je vsebin oziroma namenov. Pogosto je ločevanje med zasebnim in javnim komuniciranjem (odprtim tipom). Pri tem je zasebno omejeno le na tiste prejemnike, ki jih pošiljatelj želi oziroma izbere. Javno komuniciranje pa prejemnikov ne omejuje in lahko sporočilo sprejme kdorkoli želi. f) Glede na naravnanost (Rozman, Kovač in Koletnik 1993, 231) ločimo komunikacije usmerjene navzdol ali navzgor ter vodoravne komunikacije. Komunikacije navzdol in navzgor so značilne za hierarhijo. Nadrejeni sporočajo ukaze ali pa zahtevajo sporočila o izvedbi. Podrejeni sporočajo o izvedbi ali pa zahtevajo navodila. Vodoravne komunikacije so komunikacije med zaposlenimi ali skupinami in oddelki na isti hierarhični ravni. V veliki meri olajšajo in pospešijo komuniciranje. Če pride do nesporazumov, pa je potrebno komunicirati z višjo instanco. Takšno komuniciranje je značilno za delo v skupinah, timih in projektih. 2.3.1 Verbalno komuniciranje Verbalno komuniciranje je tisto, ki za sporazumevanje uporablja besede. Besede lahko izražamo govorno ali pisno. Govorno komuniciranje je hitro, vsa dodatna pojasnila lahko dobimo v trenutku. Pisno komuniciranje odlikuje trajnost, vendar pa povratna informacija poteka počasneje kot pri govornem (Baguley, 1994, str. 163). V sodobnem poslovnem svetu je govorno sporazumevanje seveda pomemben del vsakodnevnega dogajanja. Pogovor med ljudmi omogoča vzdrževanje in razvoj njihovih odnosov, prilagajanje drug drugemu, medsebojno vzajemno delovanje in delitev vlog (Mihaljčič in Šantl-Mihaljčič 2000, 20). Verbalno komuniciranje je lahko govorno, pisno ali elektronsko. Govorno komuniciranje Jezik je sistem medsebojno povezanih znakov, značilen za skupino. Je družbeni pojav, ki ima formalna pravila in pomen. Najbolj so jeziki razviti z glasovnimi znaki. Jezik je sestavljen iz dveh komponent in sicer vsebinske, ki jo proučuje semantika in formalne, ki jo proučuje gramatika. Vsak jezik ima besednjak ali zbirko besed (Florjančič in Ferjan 2000, 27). Človek komunicira s sočlovekom predvsem z govorom. Pravi pomen besednega simbola pa dobimo šele s stavkom (prav tam,27).

Page 13: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

13

Prednosti govornega komuniciranja so:

njihova hitrost, saj je sporočilo oddano v minimalnem času; običajno vsebovano takojšnje povratno informiranje; možnost sočasnega komuniciranja z več ljudmi; če prejemnik ni prepričan v pravilnost sporočila, s povratnim informiranjem hitro

odkrije napake v sporočilu in če je potrebno, sporočilo popravi. večja zasebnost sporočila;

Slabosti govornega komuniciranja so:

kadar se sporočilo prenaša preko večjega števila ljudi je več možnosti, da se bo pojavila entropija v procesu komuniciranja;

sporočilo, ki doseže prejemnika se lahko močno razlikuje od poslanega sporočila; nedokumentiranost.

Pisno komuniciranje Pisno komuniciranje je oblika komuniciranja, pri katerem so nosilci sporočila napisani znaki. Načeloma je to pisava jezika, ki ga pošiljatelj in prejemnik uporabljata za medsebojno komuniciranje. V bolj izjemnih primerih pa so to lahko drugi znaki, seveda dogovorjeni in poznani obema, sicer sporazumevanje ni mogoče (Kavčič 2002, 98). Poglejmo si prednosti in slabosti pisne komunikacije. (Možina, Tavčar in Kneževič 1998, 46).

Prednosti pisnega komuniciranja so:

trajnost; jasnost in nazornost; otipljivost in kasnejša preverljivost sporočila; pošiljatelju kot prejemniku ostaja dokumentiran zapis sporočila, ki ga lahko hranita

neomejen čas; pisne komunikacije so bolj dodelane, logične in jasne kot govorne, saj mora

pošiljatelj premisliti, kaj bo napisal, ker kasneje obstaja dokaz, da je bilo sporočilo oddano v točno določeni obliki in ne drugače.

Slabosti pisnega komuniciranja so:

za nastanek sporočila v končni obliki je potrebno več časa, saj pošiljatelj sporoči prejemniku v eni uri govorjenja več informacij, kot v eni uri pisanja. Sporočilo v govorni obliki odda v nekaj minutah, medtem ko isto sporočilo vzame uro časa za pisanje. Razlog je v tem, da mora biti pisna komunikacija veliko bolj natančna kot ustna;

pri pisnem komuniciranju načeloma ni povratnega informiranja, oziroma je pomanjkljivo;

medtem, ko pri ustni komunikaciji prejemnik lahko hitro reagira na sporočilo, pa

Page 14: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

14

pri pisnem komuniciranju pošiljatelj ne ve ali je prejemnik sporočilo sprejel in ga razumel tako, kot si on želi. Sporočilo namreč ne sme biti le prejeto, temveč tudi pravilno razumljeno, da bi bila komunikacija uspešna.

Elektronsko komuniciranje Da bi bila komunikacija bolj učinkovita, se lahko uporabljajo različne elektronske naprave, na primer telefon, osebni računalnik, telefaks, televizija. Te naprave se povezujejo z govorom ali pisanjem. Med prednosti elektronski medijev je mogoče prišteti izredno hitro posredovanje informacij, točnost in natančnost. Pri uporabi računalnika se lahko shrani veliko informacij na zelo majhnem prostoru. Slabost te vrste komunikacij je, da se ne ve, ali je prejemnik sporočilo sprejel in razumel. Ni povratne informacije, razen v pogovoru po telefonu. Njihova slabost je tudi relativno visoka cena (Treven 2001, 198). 2.3.2 Neverbalno komuniciranje Komuniciranje nikakor ne poteka samo z uporabo jezika, v pisni ali ustni obliki. Človek pri komuniciranju uporablja še celo vrsto drugih sredstev za sporočanje. Za vsa sredstva, pri katerih sporočilo ni spremenjeno v besedne simbole, se je uveljavil naziv »neverbalno komuniciranje« ( Kavčič 2004, 201). Najbolj poznani vrsti nebesednega komuniciranja sta govorica telesa in besedna intonacija. Nebesedna sporočila niso nikoli samo enostavna zamenjava za jezik. Ena oblika komunikacije ne more enostavno nadomestiti druge. Običajno se obe komunikaciji med seboj dopolnjujeta. Neverbalna komunikacija tako poudari sporočila našega govora in dopolnjuje pomen verbalnega komuniciranja. Če nosijo besede vsebino sporočila, prispevajo govorica telesa in ostale vrste nebesednega sporočanja okvir, v katerega je sporočilo umeščeno. Vsebina in okvir skupaj tvorita pomen komunikacije (O'Connor in Seymour 1996, 42).

Page 15: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

15

3 NEVERBALNO KOMUNICIRANJE 3.1 Značilnosti neverbalne komunikacije Intuicija nam pravi in raziskave to potrjujejo, da je neverbalna komunikacija glavna sila našega življenja. Ocenjeno je bilo, da sta skoraj dve tretjini bistva vsakega pogovora v kakršni koli socialni situaciji razbrani iz neverbalne komunikacije (Birdwhistell, 1955, 10). Nebesedno komuniciranje med ljudmi je veliko starejše kot besedno. Govorica telesa je praoblika medsebojnega sporazumevanja. Pisava je sicer stara nekaj tisočletij, govorica nekaj deset tisoč let, nebesedno sporazumevanje pa je staro toliko kot človeški rod. Povprečen človek uporablja in razume nekaj tisoč besed, govorica telesa pa vsebuje kar okrog tričetrt milijona izrazov (Mihaljčič in Šantl-Mihaljčič 2000, 27).

Govorica telesa so naši gibi, pogledi, mimika obraza, način hoje, sedenja,..Vse to izraža naša razmišljanja in čustva, saj vsaka misel povzroči telesni gib,mimiko, držo telesa,…

Svoje besedno sporočanje znamo kar dobro obvladati, saj ne zapišemo nekaj, česar ne bi hoteli, pa tudi zareče se nam le redko. Nebesedno komuniciranje pa je težje obvladati, saj z njim izdamo nehote in nezavedno marsikaj. Tako lahko nekdo, ki se spozna na govorico telesa, izve mnogo več kot iz izrečenih ali zapisanih besed. To pomeni, da je verbalno komuniciranje bolj zanesljivo in man tvegano od nebesednega. Nebesedno pa je pristnejše, saj čeprav naš jezik laže, naše telo ne (Možina 1998).

Prvi del srečanja je vedno neverbalen, saj naše telo, še preden smo sposobni spregovoriti,

že spregovori (govorijo oči, obraz, drža telesa). V povprečju telo spregovori za četrtinko sekunde do dve sekundi hitreje, kot to storimo z besedami. Tako veliko sporočamo, še preden oblikujemo misli, ki jih izrazimo z besedami. Pred besednim stikom je vedno nebesedni stik (prav tam).

3.2 Neverbalno komuniciranje skozi zgodovino1

Govorica telesa je bila od nekdaj zanimiva za različne teoretike komuniciranja in

ekspresivnega vedenja. Telesni izrazi opravljajo temeljne ideološke in praktične funkcije in se spreminjajo v odvisnosti v odvisnosti od prostorskih in časovnih determinant. Nekateri v teku zgodovine izginejo, drugi pa se pojavijo na novo. Govorica telesa se je ohranila skozi zgodovino predvsem zaradi besednih in ikonografskih predstav. V preteklosti so bili opisi telesnih izrazov pogosto zasičeni z moralnimi in estetskimi sodbami, ki so se nanašale na njihov pomen ter estetsko in družbeno vrednost. Danes pojmujemo neverbalno komuniciranje predvsem kot simbolično dejanje in ne kot nekaj materialnega.

1 Povzeto po Kovačev (1996, 158-171)

Page 16: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

16

V antiki so bile teoretične razprave o govorici telesa sestavni del retoričnih razprav. Te so obravnavale predvsem sestavljanje govorov in načine njihovega učinkovitega predstavljanja, pri čemer je imelo pomembno vlogo tudi govorčevo neverbalno vedenje, ki je spremljalo verbalne izjave. Retorika je delila govorčev nastop na dva dela: glas (vox) in gesto (gestus).

Primernost različnih gest so predpisovale retorične razprave, ki so se nanašale na

predstavitev govora pred poslušalstvom, pri čemer so priporočale pogosto uporabo najbolj učinkovitih, zaželenih in priljubljenih gest, odsvetovale pa so neprimerne geste. Že Platon je poudarjal, da je glavni namen gibalnih znakov in celotnega govorčevega nastopa »pridobivanje človeških duš«, pri čemer je mislil predvsem na povzročanje pozitivnih čustev pri občinstvu. Pomembno vlogo je imelo tudi prepričanje, da je mogoče na podlagi opazovanja zunanjega izgleda sklepati, kakšen je posameznikov značaj in kakšne so njegove osebne lastnosti.

Tudi v srednjem veku so imeli telesni izrazi precejšen pomen, in sicer zaradi pomembnosti

človeškega telesa v srednjeveških družbah in kulturah. Telo je imelo namreč izredno simbolično vrednost in različne simbolične implikacije. Telesni gibi so imeli v srednjem veku pomembno vlogo tudi kot sredstvo za neverbalno komuniciranje, saj je bilo jezikovno izobraževanje in opismenjevanje dostopno le redkim izbrancem. Pismenost je bila pod cerkvenim monopolom. Zaradi tega so razne sodbe izražali z ritualnimi gestami, formalnimi besedami in simboličnimi predmeti (npr. knjigo, hostjo, sabljo). Geste so imele v srednjem veku večjo legitimnost kot pisani dokumenti in so bile glavno sredstvo posredovanja politične in verske moči.

Govorica telesa je v novem veku postajala vedno bolj raznolika, kar je vplivalo tudi na

vedno večje razlike v telesnih izrazih med sloji v posameznih družbah in med različnimi kulturami. Kodirani telesni izrazi posredujejo med naravo in kulturo, ter omogočajo prenos kolektivnih mentalitet, kar bi lahko razumeli, kot da telo zrcali kulturne dejavnosti.

Na prehodu iz 16 v 17 stoletje se je uveljavil vedenjski slog »vrlega človeka« (honnete

homme), ki je utelešal ideal srednjega sloja s precej politične moči. Za ta slog je značilna visoka samokontrola, ki naj bi jo uspelo ohraniti subjektu v vsaki situaciji, in prevlada razuma nad čustvi oziroma razumska narava afektivnih procesov. Posameznikovo izražanje lastnih občutij in misli je bilo izredno okrnjeno. Ti standardi »vrlega človeka« so se v aristokratskih krogih ohranili še v času vladavine Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. V zadnjih letih tega obdobja je bilo v francoski družbi že mogoče čutiti nemir, ki je napovedoval revolucijo. Pojavile so se korenite spremembe v normah emocionalnega vedenja in »vrlega človeka« je zamenjala »občutljiva duša«. Javno izražanje svojih čustev in občutij je postalo zaželeno in čustvena afektiranost je izpodrinila moralne vrline starega režima.

Prav nasprotno pa se je v 19. stoletju dogajalo v Angliji, kjer je veljalo bogato

gestikuliranje v visokih krogih za vulgarno navado. Britanski in francoski opisi in razlage neverbalnega vedenja so si namreč največkrat popolnoma nasprotni.

Page 17: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

17

3.3 Funkcije neverbalnega komuniciranja S funkcijami neverbalnega komuniciranja razumemo namene ali splošne cilje, ki so imanentni neverbalnemu komuniciranju. Argyle (1996, 5) navaja naslednje funkcije neverbalnega komuniciranja: 1. Izražanje čustev Čustva največkrat izražamo z govorico telesa, mimiko obraza in glasom. Neverbalne čustvene reakcije so večinoma prirojene. Čustveno stanje lahko izražamo v obrazni ekspresiji in pri stiku s pogledom. Z obraznimi izrazi lahko posameznik prikaže sest različnih čustev: veselje, žalost, jezo, strah, odpor, razočaranje in presenečenje. Ne smemo pa zanemariti drugih delov telesa, kot so drža telesa, spremembe in variacije glasu pri govoru, s katerimi prav tako izražamo svoja čustva do drugih. 2. Izražanje interpersonalnih stališč Na odnosni ravni z neverbalnim komuniciranjem izražamo svoja stališča do izgovorjenih besed, vzdržujemo strukture moči in družbenega reda ter svoja splošna duhovna stališča. Vsaka komunikacija poteka po družbenih načelih. Tako ima vsako srečanje, zasebno ali poslovno, ustrezen začetek in konec. Stik z osebo vzpostavimo s prijaznim pogledom, nasmehom, rahlim priklonom glave in stiskom roke, zaključimo pa ga navadno v obratnem vrstnem redu. 3. Spremljanje, dopolnjevanje in podpora verbalnemu sporočanju Uspešno komuniciranje je rezultat verbalnega in neverbalnega komuniciranja. Sredstvo za prenos idej, informacij in zamisli so besede, za izražanje čustev in predstavitev svoje osebnosti pa uporabljamo neverbalno komuniciranje. Na vsebinski ravni neverbalna sporočila spreminjajo, potrjujejo, dopolnjujejo tehtnost izgovorjene vsebine. Neverbalno komuniciranje ima naslednje učinke na verbalno:

ponavljanje sporočila - z neverbalnimi signali ponovimo tisto, kar smo povedali (npr. s prstom pokažemo v določeno smer);

nasprotovanje – kaže se kot neskladje med verbalnim in neverbalnim komuniciranjem (npr. govorimo s povzdignjenim glasom in hkrati trdimo, da nismo jezni);

dopolnjevanje – neverbalni signali delujejo kot pomoč pri pomnjenju verbalnega sporočila (verbalno sporočilo: »Čestitam za uspešno izvedbo projekta!«, dopolnjujoče neverbalno sporočilo: nagnemo se k sogovorcu, se nasmehnemo in ga rahlo potrepljamo po rami);

usmerjanje oziroma vodenje situacije – obstajajo nenapisana pravila za usmerjanje toka komunikacije, ki navadno poteka s pomočjo neverbalnih signalov;

poudarjanje/omiljenje sporočila – s pomočjo neverbalnih signalov povsem nezavedno poudarimo ali omilimo verbalna sporočila, pri čemer imajo najočitnejšo vlogo roke in glava.

4. Izražanje sporočil o sebi oziroma samopredstavitev Ljudje v okolje nenehno pošiljamo informacije o sebi. Ključni element pri tem je naše telo, ki je odsev posameznikovih lastnosti in življenjskega stila. Sporočila o spolu, starosti, statusu, rodu, individualnih potezah, splošnih osebnih lastnostih (introvertiranost ali

Page 18: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

18

ekstravertiranost) in specifičnih osebnostnih lastnostih (dominantnost, podrejenost, nevrotičnost, agresivnost in druge) pošiljamo v okolje povsem nezavedno. Velja, da je nekatere osebnostne lastnosti, kot so komunikativnost, poštenost, inteligentnost, simpatičnost, lažje in učinkoviteje izraziti z neverbalnimi signali kot pa z verbalnimi. Takšne signale označimo kot »stalne signale« neverbalnega komuniciranja. Zunanji izgled in urejenost, način oblačenja, pričeska, nakit itd. kažejo na statusne lastnosti posameznika in njegov finančni položaj. 5. Izražanje ritualov Neverbalno komuniciranje ima pomembno vlogo tudi pri različnih ritualih oziroma navadah kot so pozdravljanje, čestitanje, izražanje sožalj. 3.4 Elementi neverbalnega komuniciranja Neverbalno komuniciranje obsega vsa neverbalna sporočila, namenjena kateremukoli človeškemu čutu. Obnašanje, drža rok in nog, izraz oči, izraz kotička ustnic in dlani nam dajejo veliko informacij o sogovorčevih mislih, njegovem psihičnem stanju, poželenju ali jezi. V širšem smislu spada med pomembne informacijske vire tudi telesna lastnost, kot npr. obilnost telesa, oblačenje, glas, pričeska in obrazni detajli. Oblike neverbalna komuniciranja se razlikujejo po stopnji kompleksnosti in po tem, kateri del telesa je oddajnik in katero čutilo je sprejemnik. Neverbalna sporočila niso nikoli oddana ali sprejeta le na en način. Komunikacija vedno poteka po več kanalih. Sporočilo je lahko sestavljeno iz pogledov, gest, glasov, bližine. Sestoji iz kombinacije mnogih signalov in modalitet. Iz te množice sporočil pa nastane enoten vtis. Neverbalna sporočila navadno razlikujemo glede na uporabljeni kanal. V literaturi lahko najdemo različne uporabe kanalov. Razlike so v glavnem rezultat združevanja ali ločevanja posameznih kanalov. Najbolj običajna je delitev neverbalnega komuniciranja po Argyle-u (1996, 1-2), in sicer:

prostorska, spacialna komunikacija, časovna, kronometrična komunikacija, govorica telesa, ki vključuje izraz obraza, mimiko, izraz oči in pogled, držo telesa

in gibe, dotik, vonj, osebni videz in urejenost, glas, paralingvistično komuniciranje – spremembe jakosti, višine in tempa glasu, poslovna darila in predmetna komunikacija ( barve in podobno).

Page 19: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

19

3.5 Vrste neverbalnega komuniciranja 3.5.1 Parajezik Parajezik je del neverbalne komunikacije. Paralingvistika spremlja naše besede in jim daje pravi pomen. Raziskave tona glasu sta se leta 1951 lotila George Trager in Henry Lee Smith in kmalu je sledilo še raziskovanje ostalih področij parajezika. Vsi vemo, da to kar povemo, lahko ima več različnih pomenov, odvisno od tega, kako povemo. Dober primer tega je sarkazem. Če nekdo nekaj pove s sarkastičnim tonom, je pomen tega ravno nasproten temu, kar nam govorijo izrečene besede. V medkulturnih pogovorih je lahko parajezik pogosto tisti faktor, ki nas lahko zmede. Na primer Evropejci interpretiramo glasen govor Američanov kot agresivno vedenje, med tem ko Američani smatrajo Britance za zadržane, ker govorijo tišje. Tudi hitrost govora in premori s tišino se razlikujejo od kulture do kulture. Med tem, ko Japonci med pogovorom pogosto uporabljajo premore, se na primer Američani ali Arabci počutijo zelo neugodno, če med pogovorom nastane tišina. (http://www.colostate.edu/Depts/Speech/rccs/theory44.htm) Parajezik se nanaša na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju:

Višino glasu, to je uporabo visokih ali nizkih tonov. Glasnost, to je jakost, moč uporabljenega glasu. Hitrost govora, to je kako hitro govorec govori. Kakovost glasu, zvočnost, resonanco, zvok oz .ton glasu. Poudarek v stavku. Razlika je med: »Jaz o tem ničesar ne vem!« in » Jaz ne vem

ničesar o tem!« Parajezik je sredstvo za sporočanje čustev. S kombinacijo hitrosti, višine, glasnosti in kakovosti tona posameznik sporoča svoj čustveni odnos do tega, kar sicer izraža z besedami. S temi karakteristikami je mogoče dokaj dobro sporočati veselje, žalost, jezo, dolgočasje, zaničevanje ali gnus. Vendar nobena od navedenih lastnosti nima samo enega pomena. Najprej gre za razlike med ljudmi kot njihovim normalnim, običajnim načinom govora. Nadalje pa lahko ima ista lastnost različne pomene. Zato je značilna zlasti sprememba teh lastnosti pri govorjenju. Sprememba od običajnega govora ali od prejšnjih karakteristik nakazuje vključevanje čustev. Raziskave so tudi pokazale, da ljudje bolj verjamejo parajeziku kot jeziku, če sta pri sporočanju v nasprotju (Kavčič 2004, 207). 3.5.2 Proksemika Pojem proksemika je prvič predstavil antropolog Edward T. Hall leta '63 in je z njim opisoval razdalje med ljudmi med tem, ko so interakciji drug z drugim. Hall je izpostavil, da je socialna razdalja med ljudmi zanesljivo povezana z psihično razdaljo in opisal štiri razdalje:

Page 20: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

20

Intimna razdalja za objemanje, dotikanje ali šepetanje (15 -45 cm) Osebna razdalja za interakcijo med dobrimi prijatelji ( 45 – 120 cm) Socialna razdalja za interakcijo med znanci ( 1.2 – 3.5 m) Javna razdalja se uporablja za javno govorjenje ( nad 3.5 m)

Hall poudarja tudi, da imajo različne kulture različne standarde kar se tiče osebnostnega prostora. Na primer pri Latinskih kulturah je ta prostor manjši in zdi se, da je ljudem bolj ugodno, če stojijo bližje drug drugemu. Ravno nasprotno velja za Nordijsko kulturo. (http://en.wikipedia.org/wiki/Proxemics) 3.5.3 Prostorski pasovi Intimni pas Intimni pas je najbolj intimni osebni prostor človeka in človeku oddaljen od 15 do 45 cm. Med vsemi delitvami osebnega prostora je najpomembnejši, saj je to območje, ki ga človek varuje kot svojo lastnino in vanj smejo vstopiti le ljudje na katere smo čustveno navezani (starši, partner, otroci, ljubimci, zelo dobri prijatelji in ožji sorodniki). Pogoj, pod katerim koga prostovoljno spustimo v svoj intimni pas je zaupanje (Birkenbihl, 1999). Pogosto se zgodi, da se znajdemo v situaciji, ko smo prisiljeni, da vstopamo v intimni pas drugih. To je pri javnih prevozih, v dvigalu, v kinu ter na raznih prireditvah. Dotiki so v teh primerih nehoteni, zato jih rešujemo na različne načine. Da bi vsiljeno bližino uspešno ignorirali, Allan Pease svetuje:

Ne pogovarjajte se niti z znano osebo, Izogibajte se očesnemu stiku, Bodite hladni in ne izkazujte čustev, Če imate v rokah kakšno literaturo, se zatopite vanjo, Ob večji gneči stojte mirno, V dvigalu štejte nadstropja.

Osebni pas Osebni pas je človeku oddaljen od 46 do 122 cm. V tej razdalji se pogovarjamo z ljudmi, ki so nam blizu, so dobri znanci, sodelavci, prijatelji ali družinski člani. To so ljudje, s katerimi imamo dobre osebne odnose in s katerimi smo na isti valovni dolžini. Osebni prostor je naša potreba, zato si, kadar je prostora dovolj, ljudje pogosto privoščimo več osebnega prostora, npr.: v službi, v času, ko je več delavcev na dopustu (Trček, 1998). Prostor, kjer je določena oseba odraščala ali živela, ima velik vpliv na osebni prostor te osebe. Le-ta je pogosto odvisen od tega, ali je bil ta prostor gosto poseljen ali ne. Osebe, ki prihajajo iz bolj poseljenih območij, potrebujejo manjši osebni prostor kot pa osebe, ki prihajajo iz manj poseljenih območij. Ko se z nekom rokujemo, lahko glede na to, kako daleč seže oseba z roko v pozdrav razberemo, ali prihaja npr. iz mesta ali vasi.

Page 21: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

21

Socialni pas Socialni pas je oddaljenost, ki jo ohranimo pri srečanjih z neznanimi osebami in je od nas oddaljena od 123 do 360 cm. To razdaljo imenujemo tudi uradna razdalja, ker nam pove, da so si ljudje v poslovnih odnosih. Osebni prostor, ki si ga vsakdo lasti pri premikanju, se razprostira od nas na vse strani, pred nami še nekoliko dlje kot v drugih smereh. Ljudje z višjim položajem lahko kdaj pa kdaj prekršijo prostorsko normo in vdrejo v osebni prostor podrejenega, ne da bi s tem povzročili nelagodje. Podrejeni delavci s tem občutijo priznanje, saj osebna bližina nadrejenih lahko pomeni naklonjenost in priznanje za dobro opravljeno delo. Po drugi

Page 22: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

22

strani pa podrejenemu delavcu ni dovoljeno, da bi kršil prostorske norme odnosov in mora ostati na socialni oddaljenosti. (Trček, 1998). Javni pas Obsega razdaljo med štirimi in osmimi metri, lahko pa tudi več. Takšen prostor uporabljajo osebe z višjim statusoma ali za velike sestanke z mnogo udeleženci (npr. predavanja). Komuniciranje na tej razdalji je že bolj vezano na glasnost in druge vidike parajezika, geste in položaj telesa, ki morajo nadomestiti stik z očmi in izraze obraza. (Kavčič, 2004)

3.5.4 Kinestika Izraz kinestika izhaja iz grške besede »gibanje« in se nanaša na vse oblike telesnega gibanja, razen na fizični kontakt z drugim telesom. Izraz »govorica telesa« je največkrat uporabljen termin za kinestiko (Judee K.Burgon, David b. buller, W. Gill Woodall, Nonverbal Communication-The unspoken Dialog 1996,33). Izraz je leta 1952 prvič uporabil antropolog Ray Birdwhistell, ki je bil pred tem baletni plesalec in je proučeval, kako ljudje komunicirajo preko drže, gest in giba. Birdwhistell je bil mnenja, da ima vsak gib telesa svoj pomen, ter da imajo vse te neverbalne oblike jezika svojo slovnico, ki jo lahko analiziramo podobno kot govorni jezik (Knapp 1972:94-95). Mimika obraza Med najpogostejšimi gibi je premikanje glave, in sicer prikimavanje in odkimavanje, ki pomeni strinjanje ali nestrinjanje in pritrjevanje ali zanikanje dejstev. Z obrazom neprestano komuniciramo in to je vzrok, da smo z obrazom vedno obrnjeni k sogovorniku. Od vseh delov telesa največ povemo z očmi, kar velja za vse narode sveta. V očeh sogovornikov preberemo, kdo in kakšni so. V očeh prepoznamo dobrodošlost, dobronamernost, opazimo veselje ali žalost. V očeh človeka se vidi njegova samozavest ali nesamozavest, iskrenost ali lažnivost, hkrati pa se zenice popolnoma samodejno gibljejo in na njeno manjšanje oz. večanje človek nima nobenega vpliva (Trček, 1998).

Page 23: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

23

Pogled Pri neverbalnem komuniciranju je pogled še posebej pomemben. Oči je težko oz. skoraj nemogoče nadzirati. Oči so tiste, ki drugim povedo največ o nas samih. V očeh lahko opazimo veselje, jezo, žalost, zaljubljenost, hrepenenje, iskrenost in zlaganost. Poznamo več vrst pogledov:

Poslovni pogled je pogled človeka v predel oči in čela. S tem pogledom vzbujamo resnost in sogovornik dobi vtis, da imamo resen poslovni namen.

Družbeni pogled se upre v območje oči, nosu, ust, s tem pa zavlada bolj družabno vzdušje. Z raziskavami so dokazali, da se med družabnim srečanjem oči uprejo v predel, ki na sogovornikovem obrazu obsega področje med očmi in usti.

Intimni pogled se upre v področje od oči navzdol do prsi. Odkrit, naklonjen pogled velja za simpatičnega, kar vsebuje spoštovanje do

sogovornika. Odkrit pogled ustvari pozitiven odnos do človeka. Negotov, oddaljen pogled: pri takšnem pogledu se zdi, da sogovornik upre pogled

v neko namišljeno točko v prostoru. S tem pogledom govori človek mimo tebe in lahko izraža globoko razmišljanje.

Pogled skozi sogovornika: tako imenovan »prazen pogled« skozi človeka deluje zelo negativno, ker ga s tem povsem očitno ignoriramo.

Pogled od spodaj navzgor: tak pogled ni primeren za pogovor, ker izraža določeno podrejenost.

Pogled navzdol: oseba, ki nekoga gleda zviška, misli, da poudarja svojo več vrednost, zaničuje druge in se obnaša ošabno.

Page 24: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

24

Ljudje delujejo med pogovorom najbolj razdražljivo, kadar med govorjenjem zaprejo oči. To je povsem nekontrolirana kretnja, pri kateri poskušamo sogovornika zriniti iz pogleda, ker nas dolgočasi ali pa ker vemo, da nas prekaša (Trček, 1998). Nasmeh V našem okolju sodi nasmeh v obred pozdrava, čemur sledi začetek srečanja. Ob prijetnem srečanju nam skoraj vedno pride na usta smehljaj. Razlog o pomenu smeha in smehljaja je izredno veliko. Poznamo okoli 1800 vrst smeha, nasmeha oz. smehljajev. Na svetu je veliko narodov, ki si osebnega stika ne moremo niti zamisliti brez nasmeha, ki ga dajemo in sprejemamo. Nasmeh je v pogovoru izredno velik simbol dobronamernosti in dobrohotnosti, odprtosti in želje po sprejemanju . Brez pomena bi se bilo na silo učiti raznih nasmehov, ki bi bili primerni za različne priložnosti in potrebe, ker ti nasmehi ne bi bili pravi. Če pri sebi ne čutimo dobronamernosti, dobrohotnosti in odkritosti, potem na našem obrazu ne bo pravega jasnega nasmeha, ki je zmeraj zrcalna slika naših čustev (Možina, 1998). 3.5.5 Gestika Definicija pravi, da so geste tisti gibi, ki jih delamo nezavedno in niso nadomestilo za besede (Trček, 1998). Gibi z rokami Poleg mimike obraza je najbolj pogosta govorica naših rok, kajti z njimi skoraj nenehno izvajamo gibe. Sporočila rok v gibanju so veliko bolj prepričljiva kot besede. Dokler se ne naučimo obvladovati svojih rok, bomo z njimi pripovedovali tudi tisto, kar želimo zamolčati (Možina, 1998). O tem, od kod prihaja rokovanje je danes več teorij. Eni viri navajajo, da je rokovanje zapuščina jamskega človeka, ki je ob srečanju z znancem dvignil roke in razprl dlani ter tako pokazal, da ne skriva orožja. Spet drugi viri navajajo, da ta kretnja izhaja še iz srednjega veka. Če so si takrat vojaki ob srečanju podali roke je to pomenilo, da ne bo prišlo do bojev. Danes je rokovanje običajno početje pri srečevanju in poslavljanju. Preko rokovanja se pokažejo tri razpoloženjske lastnosti:

Oblastnost, ko z navzdol obrnjeno dlanjo pokažemo gospodovalnost in prevzem položaja.

Vdanost, ko imamo dlan obrnjeno navzgor in prepustimo prevzem položaja. Enakost, pri tem se rokujeta dve osebi z gospodovalnim značajem ter želita drug

drugemu potisniti dlan v podrejen položaj. To pa se navadno konča s trdim stiskom rok in pomenom, da se medsebojno spoštujeta.

Page 25: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

25

Poznamo tudi rokovanja, ki jih smatramo kot nepriljubljena. Rokovanje s tako imenovano poginjeno ribo je neprijetno, saj je takšna roka hladna, brez stiska, zato takšne ljudi ocenimo kot slabiče. Neprimerno je rokovanje, kjer nam sogovornik premočno stisne prste, ki stisne samo konice prstov, rokovanje s potegom sogovornikove roke in prijem s togo iztegnjeno roko (Pease, 1997). Poznamo veliko različnih kretenj, nekatere med njimi so kulturno prepoznavne, druge pa ne. Drgnjenje dlani ob dlan je kretnja, ob kateri človek največkrat pričakuje nekaj dobrega, v zimskem času pa se z drgnjenjem dlani ogrejemo. Drgnjenje palca ob konice drugih prstov pomeni, da pričakujemo denar. To je svetovno zelo znana kretnja. Roke, ki so sklenjene s prsti izražajo samozavest, lahko pa tudi sovražnost in frustracijo. Samozavestni, vsevedni in vzvišeni ljudje veliko uporabljajo kretnjo, pri kateri imajo roko sklenjeno v zvonik. Dvignjen zvonik uporabljajo ljudje, ki svetujejo in ukazujejo svojim podrejenim (direktorji, odvetniki, računovodje,…), medtem, ko spuščen zvonik največkrat uporabljajo ljudje, ki več poslušajo kot govorijo. Pri ljudeh je priljubljena drža, kjer stoje ali sede prekrižamo roke na prsih in pomolimo palce navzgor. Drža ima dvojni namen, saj izkazuje obrambo ali odklonilno razpoloženje (prekrižane roke) in vzvišenost, ki se kaže s palci v pokončnem položaju. Kretnje rok, ki jih izvajamo v višini obraza, kažejo v večini primerov na prevaro, dvom, laž, dolgčas in razmišljujoče odločanje. Te kretnje so: drgnjenje oči, praskanje po nosu, zakrivanje ust, praskanje po vratu in za ušesom, prst v ustih, rahljanje ovratnikov, podpiranje glave z roko (dlanjo), božanje brade ter praskanje in trepljanje po glavi (Pease, 1997). Drža telesa Pri nebesednemu izražanju dajemo velik pomen drži telesa, ki jo izvajamo z gibi rok, nog in glave. Pri opazovanju nastopajočega človeka lahko veliko izvemo o njem po drži telesa. Z držo izraža svoj socialni status in samozavest ali plahost. Človek, ki ima višji socialni položaj zavzame viden prostor in s tem pokaže svojo avtoriteto. Drža je pokončna, malce vzvišena, pogled je gospodovalen, kretnje izvaja energično in odločno. Sama drža je še posebej opazna pri javnem govoru in veliko pove o osebi sami (Trček, 1998). Kot pri drugih vrstah nebesednega komuniciranja, veljajo tudi za kretnje in drže nekatere razlike v raznih državah, znotraj posameznega naroda pa so še vedno razlike glede na spol. Drže in razne kretnje so mednarodno bolj znane kot živi jeziki, vendar so razlike vseeno velike in pomembne. Primer: če pri nas želimo pokazati nase, usmerimo kazalec na prsa, medtem ko npr. na Japonskem velja enako sporočilo, če s prstom pokažemo na svoj nos. Za moške in ženske veljajo malo drugačna pravila glede drže, saj ni primerno, da bi ženske stale vzravnano z razkoračenimi nogami, pa tudi, če bi bile na visokem položaju. Tako tudi moške redko vidimo, da bi stali tako, da bi imeli obe nogi tesno skupaj, kar velja za žensko držo (Trček, 1998).

Page 26: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

26

Drža A: ošabna drža s smerjo pogleda od zgoraj navzdol. Občutimo jo kot slabo, negativno. Drža B: odprta drža z odkritim pogledom naravnost in naprej oziroma v nas. Ta drža nam ne daje slabega občutka, razen, če kdo v nas strmi. Drža C: ponižna drža, ki jo spremlja pogled od spodaj navzgor ali pa stik s pogledom manjka. Nekateri imajo tako držo radi, drugi pa se ob takem sogovorniku ne počutijo dobro.

3.5.6 Telesne pregrade Barikade z rokami Skrivanje za barikado je odziv, ki smo si ga ljudje pridobili že v otroštvu, tako se zavarujemo in se ne počutimo več ogrožene. Mnogi ljudje pravijo, da se postavijo v držo s prekrižanimi rokami, ker se tako počutijo bolj udobno. Vsaka kretnja, ki spremlja določeno razpoloženje, vzbuja ugodje. Zato so prekrižane roke obrambnem, odklonilnem ali vznemirljivem položaju zelo primerna drža za dobro počutje (Pease, 1997). Ljudje poznamo več vrst drž s prekrižanimi rokami, opisali bomo tri, ki se najpogosteje uporabljajo. Najbolj pogosta je drža prekrižanih rok, ki vedno izraža obrambo ali odklonilno stališče. To držo pogosto opazimo pri ljudeh, ki se znajdejo med tujci ali povsod tam kjer so ljudje v negotovem ali nezanesljivem položaju. Stisnjene pesti s prekrižanimi rokami in stisnjenimi zobmi z rdečico na obrazu so znak, da so ljudje sovražno in obrambno razpoloženi. Pri tem je besedni ali fizični napad skoraj obvezen, zato poskušamo osebo pomeriti tako, da se ji približamo z navzgor obrnjenimi dlanmi, ki kažejo na vdanost in dobronamernost ter ji namenimo nekaj prijaznih besed.

Page 27: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

27

Za držo prekrižanih rok s prijemom nadlakti je značilno, da izraža veliko odklonilno zadržanost, da preprečimo kakršen koli poizkus sprostitve rok in s tem izpostavljanje telesa. Takšno držo rok običajno opazimo pri ljudeh v čakalnici za pregled pri zdravniku ali zobozdravniku. Kretnja prekrižanih rok v družbi izgleda preveč preplašeno in izgubljeno, zato lahko uporabljamo delne barikade rok. Z delno prekrižanimi rokami ena roka seže čez prsi in prime drugo ali pa se je samo dotakne. S tem dosežemo diskretno barikado. Priljubljena pa je tudi kretnja iz delno prekrižanih rok, kjer se rokujemo sami s seboj tako, da se primemo za komolec. To barikado večkrat uporabljajo nadrejeni, ko čakajo na govorniškem odru. (Pease, 1997) Barikade z nogami Tako kot barikade z rokami, tudi barikade z nogami kažejo, da se želimo pred nečim obvarovati. Pri sedenju poznamo dva osnovna položaja prekrižanih nog. Prva je ta, da je ena noga spretno položena na drugo, največkrat desna čez levo (po svetu najpogostejši način sedenja). Ta kretnja se pojavlja skupaj z drugimi odklonilnimi kretnjami in lahko izraža zadržanost, vznemirljivost ali obrambno razpoloženje. Kadar se ta kretnja pojavi s prekrižanimi rokami, pomeni, da se je oseba umaknila iz pogovora.

Druga pa je takšna, da imamo noge prekrižane v številko štiri. To je tako imenovan ameriški način sedenja, kjer prekrižane noge kažejo na tekmovalno ali prepirljivo razpoloženje. Oseba, ki rada skače v pogovor, se pogosto prime z eno ali dvema rokama za golenico zgornje noge. Noge, ki so prekrižane v stoji, največkrat uporabljajo ljudje, ki so novinci na sestankih ali raznih prireditvah. Nekaj časa je potrebno, da se novinci udomačijo in se postopno odpirajo navzven, dokler ni njihovo telo odprto in dostopno za druge (Pease, 1997).

Page 28: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

28

4 ZNAČILNOSTI NEVERBALNE KOMUNIKACIJE V JAPONSKIH PODJETJIH

Pri državi, ki ima tako razvit občutek za hierarhijo in čast lahko pričakujemo, da obstaja veliko nenapisanih pravil glede obnašanja, ki se iz družbe prezrcalijo tudi v poslovni svet. Klub temu, da nihče ne bo pričakoval od tujca, da se bo ravnal izključno po teh pravilih, pa je vseeno dobro, če poznamo vsaj nekaj osnovnih pravil, ki nam bodo omogočala lažje in hitrejše poslovanje z japonskimi partnerji. (http://www.gate39.com/business/bizetiquette.aspx) 4.1. Kulturne in demografske značilnosti Japonske Japonska je otoška država, katere ozemlje sestavlja okoli tisoč otokov, ki pokrivajo 377.435 kvadratnih kilometrov veliko japonsko ozemlje. Osrednji del Japonske sestavljajo štirje med seboj povezani otoki. To so Hošu, Hokaido, Kiušu in Šikoku. Ostali del ozemlja pa sestavlja množica manjših otokov, od katerih je najpomembnejši Okinava. Pomembna značilnost Japonske je, da ima kot otoška država na voljo malo naravnih virov ter je tako glede teh močno odvisna od uvoza. Dodaten problem predstavlja relativno majhno ozemlje, na katerem pa živi okoli 120 milijonov prebivalcev, zato je eden resnejših problemov prostorska stiska (Ferfila 2002, 389). Glavno mesto države je Tokio, uradni jezik v državi je japonski, uradna denarna valuta pa je Jen. Japonci predstavljajo 99,2 % prebivalstva, Korejci 0,6 % ostalih 0,2 % pa predstavljajo drugi narodi, ki so predvsem Kitajci, Filipinci, Brazilci in Američani. Pomembno vlogo na Japonskem ima religija. Japonska filozofija pogleda na svet se naslanja na budizem, šintoizem in konfucianizem. Konfucianizem je od njih zahteval popolno pokorščino gospodarju, budizem jim je pojasnil smisel življenja ter smrti, šintoizem pa jim je vcepljal domovinsko ljubezen do dveh božanstev, do Japonske in cesarja. Omenjeni nauki so še danes v veliki meri prisotni v japonski družbi, kjer se kažejo v veliki pripadnosti podjetju, družini ter nenazadnje tudi sami državi Japonski (Ferfila 2001, str. 564). 4.2 Poslovni protokol pri srečanju z japonskim poslovnim partnerjem Japonska je dežela miru in harmonije, ki se razvija v smeri združitve tradicionalnosti in modernosti. S svojo slikovito zgodovino in kulturo je japonska oblikovala izrazit model hierarhije, ponosa in nepisanih pravil, ki se še danes kažejo v mnogih družbenih in poslovnih priložnostih. Preden se odločimo za začetek poslovanja z Japonskimi poslovneži se moramo zavedati, da je potencialni uspeh odvisen od razumevanja poslovnega protokola, ki vsebuje tri pomembna vodila: WA – Najbolj cenjeno vodilo, ki je še danes živo v japonski družbi je koncept »wa«, ali »harmonija«. Ohranjanje socialne harmonije sega daleč v zgodovino. V poslovnem smislu

Page 29: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

29

pomeni »wa« izogibanje individualizmu in ohranjanju dobrih odnosov kljub različnim mnenjem in pogledom. Ko sklepamo posle z Japonci je pomembno, da si zapomnimo, kakšen je »wa« učinek v različnih vedenjskih oblikah Japoncev, še posebej v njihovem indirektnem izražanju kadar hočejo reči »ne«. KAO – Eden temeljnih faktorjev japonskega družbenega sistema je pomen »obraza«. Obraz je znak osebnega ponosa in formira osnovo posameznikovega ugleda in socialnega statusa. Ohranjanje obraza prihaja preko izogibanja direktnemu kritiziranju kjerkoli je to mogoče. V primeru, da na Japonskem nekdo povzroči »izgubo obraza« drugi osebi, mu lahko to povzroči katastrofalne posledice za nadaljnja poslovna razmerja. Omoiyari – je močno povezan s pojmoma »wa« in »kao« in se nanaša na spodbujanje občutka za empatijo in lojalnost ter je močno prisoten v japonski poslovni kulturi. V dobesednem prevodu »Omoiyari« pomeni, da si »predstavljamo občutke druge osebe«, zato je gradnja močnega poslovnega odnosa, ki temelji na zaupanju in medsebojnih občutkih bistvenega pomena za poslovni uspeh na Japonskem. (http://www.communicaid.com/japan-business-culture.asp) Japonski poslovneži so dobro izobraženi in vedo, kako poslovati s zahodnimi poslovnimi partnerji. Nenehno prilagajajo svoje vedenje, da bi se le-ti dobro počutil. Vse to sili zahodne poslovneže, da se pripravijo in naučijo osnov s področja poslovnega protokola, kulture in vedenja, še pred pričetkom poslovnega razmerja. Hierarhija Hierarhična struktura klasificira posameznikov položaj v družbi. Vse to izvira še iz časa konfucianizma. Status posameznika je odvisen od dejavnikov kot so starost, zaposlitev ter družinsko in poslovno ozadje. Hierarhičen sistem narekuje, da se ljudem, ki so na tej lestvici višje, izkazuje določeno spoštovanje. Kadar poslujemo na Japonskem se moramo zavedati hierarhije in primerno prilagoditi svoje vedenje. Spoštovanje Z namenom da se v družbi ohrani harmonija in preglednost hierarhične strukture, je izkazovanje spoštovanja do drugih bistvenega pomena in deluje kot nekakšno družbeno mazivo. Spoštovanje se izraža preko jezika, vedenja, govorice telesa in ostalih subtilnih oblik neverbalne komunikacije. (http://www.kwintessential.co.uk/etiquette/doing-business-japan.html) Danes, ko smo priča nenehnemu manjšanju »globalne vasi« in križanju kultur, je za vse nas bistvenega pomena, da postanemo bolj senzitivni, bolj pazljivi in da se boj zavedamo neverbalne komunikacije, tisočih emocij in gest, ki nas vsakodnevno obdajajo. (http://www.csupomona.edu/~tassi/gestures.htm)

Page 30: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

30

4.2.1 Priklon in rokovanje

Priklon je ena najznačilnejših in najpomembnejših navad na Japonskem. Japonci se neprestano priklanjajo, najpogosteje to počnejo pri pozdravljanju namesto rokovanja. Če se nam nekdo prikloni, mi pa mu priklona ne vrnemo, se takšno dejanje smatra kot nevljudno. Japonci se večkrat počutijo nelagodno pri kakršni koli telesni obliki kontakta, vendar so se navadili na rokovanje z zahodnjaki.

Priklon zajema več funkcij naenkrat. Izraža občutek spoštovanja, zahvalo, opravičilo, pozdrav,… Je pomembna in je gesta, ki se jo je treba naučiti. Lahko se priklonite, ko rečete »hvala«, »žal mi je«, »lepo pozdravljeni«, »nasvidenje«, »čestitam«, »dobro jutro«,ect. Priklon nam izgleda enostavno, vendar se moramo zavedati, da obstaja več vrst priklonov. Odvisni so od socialnega statusa ali starosti osebe, kateri se priklanjamo. V primeru, da je oseba višje po rangu, ali pa je starejša od nas, se priklonimo globlje in za dalj časa. (http://gojapan.about.com/cs/etiquetteinjapan/a/bowing.htm) Da bi lahko izvedli pravilni Japonski priklon, ali »rei«, se moramo najprej postaviti v vzravnano držo z nogami skupaj. Moški mora poravnati roke ob telesu, medtem ko ženska sklene dlani pred sabo v nekakšno piramido. Priklonimo se od pasu navzdol, glavo imamo neprestano poravnano ob telesu. Med priklonom vedno gledamo navzdol. V primeru, da nekoga gledamo med priklonom, to pomeni, da mu ne zaupamo. Ko se z nekom priklonimo istočasno, se oseba, ki je recimo nižje po rangu, prikloni globlje in za dalj časa. Globina vašega priklona nakazuje, kako vljudni ste. Kadar nekoga srečamo prvič, ali izražamo opravičilo ali globoko zahvalo, se priklonimo do približno 45°, med tem, ko se bodo Japonci v takšnih primerih priklonili tudi do 90°. V manj formalnih situacijah, ali pa pri srečanju nekoga, ki je po rangu na istem nivoju kot mi, je primeren tudi bolj plitek priklon. (http://www.jetprogramme.org/e/new/tokyo_ori/Handouts%202005/Japanese%20Etiquette%20for%20Beginners.pdf#search=%22proper%20japan%20bow%22) Kaj storimo, če se nekdo prikloni pred nami V primeru, da se nam nekdo prikloni, imamo na razpolago več možnosti. Osebi lahko vrnemo globok priklon, lahko na rahlo prikimamo z glavo ali pa se nasmehnemo in iztegnemo roko, da se rokujemo, ko se oseba vzravna. Glede na to kako globok in kako dolg je priklon, ocenimo po tem, ko vidimo vizitko osebe. V primeru, da vizitke pred tem ne vidimo, se odločimo glede na starost osebe. Starejša ko je oseba, globlji in daljši je priklon. Koliko krat se priklonimo? Pravilo je, da se priklonimo tolikokrat, kot se prikloni oseba, ki se je priklonila prva, pri tem pa pazimo, da se vzravnamo zadnji. (http://www.asianconnections.com/business/features/2001/01/15/business.etiquette/02.what.if.php)

Page 31: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

31

Čemu se pri priklonu izogibamo;

Izogibajte se neposrednemu pogledu. Kadar se priklanjajo Japonci, vedno gledajo v tla, nikoli v oči osebe, kateri se priklanjajo. Tujci se ponavadi priklanjajo tako, da gledajo osebo med tem, ko se priklanjajo, kar pa je napačno.

Ne upogibajte nog med priklanjanjem. Japonci se priklonijo tako, da se z

iztegnjenimi rokami ob telesu in dlanmi obrnjenimi navznoter priklonijo od pasu navzgor tako, da imajo roke fiksno ob telesu.

Ne priklanjajte se pregloboko. Obstaja veliko pravil glede tega, kako globoko se

priklonimo. Priklon do 90° je na Japonske redek, razen v primeru, da je bila povzročena žalitev.

(http://www.24fightingchickens.com/2006/09/09/perfecting-the-japanese-bow/) 4.2.2 Vizitke Na Japonskem je v navadi , da se pri srečanju dveh poslovnežev posel prične tako, da si najprej izmenjata vizitke. Ocenjeno je, da se na japonskem vsak dan zamenja od 10 do 12 milijonov vizitk. Kako izvlečemo vizitko? Obstaja več načinov, kako izvlečemo vizitko iz suknjiča. Ena metoda je ta, da si nekaj vizitk spravimo v majhen žep, ki je na notranji strani jopiča spodaj levo. Druga metoda je ta, da imamo vizitke spravljene v majhni denarnici. Obe metodi sta sprejemljivi, gre le za to, da poslovnež ne pusti poslovnega partnerja čakati, med tem, ko išče vizitke. Za Japonce je zelo pomembno, da med tem, ko dajemo vizitke ali papirje iz torbe, ali jih v torbo spravljamo, ne pustimo sogovornika čakati. Dajanje in sprejemanje vizitk Kadar Japonci izmenjujejo vizitke je v navadi, da vstanejo in dajo vizitko tako, da jo držijo z obema rokama in se pri tem še rahlo priklonijo. Priklon nakazuje ponižnost, vljudnost in spoštljivost. Ko Japonski poslovnež izroči vizitko, je le-ta obrnjena tako, da jo lahko oseba, ki vizitko sprejme, normalno prebere brez predhodnega obračanja. Zelo redko se zgodi, da bi Japonski poslovnež sprejel vizitko z enoroko. S takšnim dejanjem bi pokazal nespoštovanje do osebe, ki daje vizitko. Če je ne sprejme z obema rokama, bo oseba, ki vizitko daje, smatra takšno dejanje kot nevljudno. Četudi bo Japonski poslovnež izročil vizitko z obema rokama, in jo bo tuji poslovnež sprejel le z eno roko, Japonci tega ne bodo zamerili. Počutili se bodo le malce nelagodno. Zavedajo se, da tujci ne poznajo njihovih poslovnih običajev.

Page 32: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

32

Vsebina vizitke Ko Japonski poslovnež prejme vizitko jo običajno pregleda in prebere vsebino. Nevljudno je sprejeti vizitko in jo vtakniti v žep, ne da bi jo vsaj za trenutek pogledali in pokazali interes zanjo. Ko prejme vizitko, jo japonski poslovnež najprej pregleda in poišče (1) ime poslovneža, ki mu je vizitko izročil, (2) njegov naslov, (3) ime njegovega podjetja (4) naslov podjetja in (5) telefonsko številko. Rad bi izvedel kakšno delo opravlja oseba, ki mu je dala vizitko, njegovo odgovornost, njegovo starost in naslov. Glede na Japonski korporativni hierarhični sistem, ki temelji na starosti zaposlenega in zaslugah za podjetje, je odgovornost, ki jo ima vsak od zaposlenih določena s strani izvršilne pozicije. Npr. da bi hoteli opravljati delo vodje oddelka, moramo biti stari petinštirideset let ali več, za delo vodje določenega sektorja pa najmanj štirideset let. Leta in naslovi V japonskih podjetjih so vodje oddelkov v večini stari petinštirideset let in več. Mlajši poslovnež lahko opravlja delo vodje oddelka tudi z npr. osemintridesetimi leti. Ko prejemnik vizitke le-to prebere in opazi, da je ta oseba vodja nekega oddelka, stara pa je npr. pod štirideset let, lahko prejemnik sklepa, da ima opravka z izredno sposobnim managerjem, ker je pri teh letih že dosegel tako pomembno delovno mesto. Zaradi tesne povezanosti med starostjo osebe in položajem, ki ga ta oseba zaseda v podjetju, lahko hitro ugotovimo koliko je določen poslovnež star ne da bi ga osebno spoznali. Dovolj je že, da preberemo njegovo vizitko. (http://www.trinity.edu/org/ics/ICS%20Issues/01Nonverbal Communication in Japanbusiness%20ICS%20I%201/Microsoft%20Word%20-%20p%2051%20Kumayama.pdf ) Poslovna vizitka je na japonskem stvar, ki jo poslovnež preprosto mora imeti s sabo. Ko obiščete Japonsko računajte, da boste porabili okoli sto vizitk na teden. Na manjših sestankih boste porabili tri ali štiri vizitke, medtem ko na večjih med deset in dvanajst. Uporabljajte dvostranske vizitke na katerih je ena stran v angleščini, druga pa naj bo popolnoma enaka, le da bo natiskana v japonskem jeziku.

Vizitk nikoli ne mečite ali potiskajte na drugo stran mize. Vizitko dajte vedno tako, da jo držite z obema rokama obrnjeno z japonskim besedilom navzgor. Zapomnimo si, da

Page 33: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

33

vizitko najprej prejme najstarejši izmed japonske delegacije. Predam jo z rahlim priklonom. Na to jih razdelimo še ostalim udeležencem po hierarhičnem vrstnem redu. Ko prejmete vizitko jo sprejmite z obema rokama, zahvalite se bodisi z »Thank You«ali pa z »Hajimemashite«. Nikoli ne pišite na japonske vizitke in nikoli se ne igrajte z njimi. Zapomnite si, da vse vizitke, ki ste jih prejeli, po sestanku skrbno spravite. V primeru, da kakšno vizitko pozabimo, je lahko to zelo žaljivo za osebo, ki nam je to vizitko dala, saj tako sporočamo, da tega partnerja ne jemljemo resno. Zapomniti si moramo, da večina zaposlenih v japonskih firmah ostane tam celo življenje. Najmlajši zaposleni, ki ga srečamo v podjetju danes, lahko čez deset let opravlja pomembno vlogo v podjetju, zato mu izkažimo vso potrebno spoštovanje že danes. (http://www.venturejapan.com/japanese-business-etiquette.htm http://www.jma.or.jp/CONVENTION/en/guide.html ) 4.2.3 Govorica telesa Govorica telesa lahko demonstriramo z uporabo celega ali samo določenega dela telesa. Pri tem si lahko pomagamo z govorom ali pa to storimo brez njega. Nekateri deli telesa, ki se pogosto uporabljajo pri neverbalni komunikaciji so:

glava obraz oči roke prsti noge

Japonski način komunikacije je indirekten. Nikoli naravnost ne povedo tega kar želijo. Tako nikoli ne predstavijo svoje ideje poslušalcu direktno. Neposrednost pogosto vodi v konfrontacijo, kateri se Japonci izogibajo. Bolj direktno, ko nekdo predstavlja svojo idejo, tako verbalno kot neverbalno, bolj se začnejo Japonski poslušalci počutiti nelagodno. Če nekdo prosto izraža svoja čustva, še posebej če to počne v javnosti, Japonci to smatrajo kot nevljudno in brezobzirno do čustev drugih ljudi. Takšen sistem komuniciranja daje prednost poslušalcu in ne govorcu. Japonci ohranjajo isto držo skozi celoten pogovor, zaradi tega težko zaznamo kakršno koli spremembo razpoloženja. Njihov blag nasmešek lahko izraža več različnih čustev. Na primer nasmešek na začetku pogovora je večkrat namenjen ustvarjanju dobrega razpoloženja. Tekom pogovora lahko nasmešek pomeni, da je oseba zadovoljna z pogovorom, da je oseba spravljena v neroden položaj ali pa je nasmeh posledica nečesa smešnega v pogovoru. Nasmeh na koncu poslovnega razgovora običajno pomeni, da se lahko tako poslušalec kot govorec sprostita in postaneta bolj osebna. Če nekoga dalj časa gledamo v oči, je to na japonskem zelo nenavadno vedenje. Japonci med pogovorom gledajo človeka v predel grla, Adamovega jabolka in le občasno pogledajo v oči. Večina Japoncev bi se počutila nelagodno, če bi jih njihov partner neprestano gledal v oči. Res pa je, da so se mnogi Japonci privadili tujcev in bodo mnogokrat gledali sogovorca v oči, med tem ko se pogovarjali.

Page 34: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

34

(http://www.trinity.edu/org/ics/ICS%20Issues/01Nonverbal Communication in Japanbusiness%20ICS%20I%201/Microsoft%20Word%20-%20p%2051%20Kumayama.pdf) 4.2.4 Obleka Japonska je zelo konservativna dežela, zato je vzdrževanje profesionalnega, poslovnega izgleda zelo pomembno. Nagubana, umazana ali strgana obleka je nesprejemljiva. Prav tako tudi Jeans ali športna oblačila. (http://www.westgate.co.jp/00home/academy.html) Mnogi japonski poslovneži običajno nosijo temno modre, temno sive ali rjave obleke. Takšne obleke smatrajo za primerne na poslovnih srečanjih, za delo v podjetjih, za srečanje s svojimi klienti,… Obleke in kravate, ki jih nosijo so zelo konservativne. Japonski poslovnež si pred vstopom v sobo, kjer se sreča s svojim poslovnim partnerjem običajno pripne zgornji gumb na svoji obleki. Po japonski poslovni kulturi si poslovnež zapne zgornji gumb na obleki preden se prvič pozdravi s svojim poslovnim partnerjem. Isto stori, kadar stoje govori s svojim nadrejenim ali pa s starejšo osebo. Ko pa se udeleženci usedejo na svoje stole je dopustno, da se gumb odpne. V primeru, da pristopi njegov nadrejeni ali pa stranka in ga predstavi neki tretji osebi, si le-ta najprej ponovno zapne zgornji gumb in nato vstane in se pogovori. (http://www.trinity.edu/org/ics/ICS%20Issues/01Nonverbal Communication in Japanbusiness%20ICS%20I%201/Microsoft%20Word%20-%20p%2051%20Kumayama.pdf) Ženske se oblačijo konservativno in nosijo zelo malo nakita, parfuma in ličil. Klub temu, da mnoga podjetja pričakujejo, da se bodo ženske oblačile zelo konservativno, se le-te večkrat oblečejo v hlače in visoke pete. (http://gsn.k12.oh.us/paintvalley/be_webpage/Dress_Japan.htm) Običajno pa ženske na delavnem mestu ne nosijo bluz brez rokavov, kratkih kril in oblek, ki bi veliko razkrivale. V poslovnem okolju ženske naj ne bi nosile hlač, saj moški to jemljejo kot žalitev. Prav tako lahko nosijo le čevlje z ravnim podplatom, ker so lahko drugače višje od moških. Kadar nosijo kimono, mora biti ta zavita tako, da gre levi rob čez desnega, če je kimono zvezan obratno, to simbolizira smrt. (http://www.cyborlink.com/besite/japan.htm) Tuji poslovnež, ki pride na Japonsko lahko brez težav obleče srajco, ki jo nosi običajno. Kljub temu, da je Japonska zelo konservativna država, pa so v poslovnem svetu vedno bolj v modi pastelne in druge raznobarvne srajce. (http://gsn.k12.oh.us/paintvalley/be_webpage/Dress_Japan.htm) 4.3 Poslovni sestanki Na Japonskem je prvi vtis, ki ga pustimo velikokrat najpomembnejši. Glede na to, kako se bomo odrezali v prvih parih minutah je v veliki meri odvisen končni rezultat sestanka. (http://findarticles.com/p/articles/mi_m3723/is_n4_v3/ai_10512263) Kadar se hočemo srečati z japonskim poslovnim partnerjem je zaželeno, da se vnaprej najavimo. Če je možno, to storimo nekaj tednov vnaprej. Za sestanek se dogovarjamo po

Page 35: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

35

telefonu, ne preko elektronske pošte, faxa ali pisem. Zelo pomembno je, da pridemo na sestanek točno. Isto lahko pričakujemo tudi od japonskih kolegov. Ko prispemo v sobo, kjer bo potekal sestanek, bo najstarejša in tudi najpomembnejša oseba sedela najdlje stran od vrat. Po hierarhičnem vrstnem redu bo tako najbližje vrat sedela oseba, ki je najmlajša in najnižje po rangu. (http://www.kwintessential.co.uk/resources/global-etiquette/japan-country-profiles.html) V večini sejnih sob najdemo štiri ali več stolov postavljenih okoli mize. Za gosta v določenem podjetju se spodobi, da se usede na stol, ki je najbolj oddaljen od vrat. Ko nekdo vstopi v sobo, se mu priklonimo ali se z njim rokujemo. Navada, da se usedemo stran od vrat se prav tako uporablja v drugih situacijah, npr. restavracijah, barih, taksijih,… (http://www.gate39.com/business/bizetiquette.aspx) Pomembno je, da pri srečanju pokažemo primerno mero spoštljivosti. Če je možno, počakamo, da nas nekdo predstavi. V primeru, da se predstavimo sami, lahko to na japonskem izgleda nevljudno, četudi smo na velikih srečanjih. Kljub temu. Da se od tujcev pričakuje, da se bodo rokovali, je na japonskem tradicionalni pozdrav priklon. (http://www.kwintessential.co.uk/resources/global-etiquette/japan-country-profiles.html) Sedenje na sestanku Na formalnem sestanku je dobro, da ne sedimo s prekrižanimi nogami, še posebej ne takrat, ko je prisotna oseba, ki je višje po rangu. Noge lahko prekrižamo le v primeru, ko to stori naš Japonski kolega. Na japonskem obstajajo pravila, kako se pravilno sedi. Moški sedijo tako, da imajo na rahlo razprte noge in vzravnan hrbet. Ženske sedijo tako, da imajo vzravnan hrbet in kolena skupaj. Ne spodobi se, da bi se na stolu zibali. Srečanje s pogledom Kadar sestanek vodi oseba, ki je na visokem položaju, tradicija narekuje, da japonski poslovneži nadrejene osebe nikoli ne gledajo v oči. Običajno je pogled usmerjen v njegov ali njen vrat oz. v področje ramen. Hoja izpred druge osebe V primeru, da mora Japonec mimo druge osebe, bodi si na sestanku ali kakšnem drugem družabnem srečanju, pred sabo iztegne desno roko tako, da jo ima v predelu komolca rahlo upognjeno in z odprto dlanjo nakaže pot, po kateri namerava mimo osebe. Pri tem je celotno telo rahlo nagnjeno naprej. (http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf ) 4.4 Poslovna kosila Kosilo je na Japonskem glavni obrok, zato je le-to lahko sestavljeno iz večih jedi. Med tem, ko je večina restavracij na japonskem opremljena z mizami in stoli zahodnega tipa, najdemo tudi ogromno tradicionalnih restavracij z nizkimi mizicami, za katerimi se sedi na posebej zato namenjenih blazinah, ki so na tleh. (http://www.kwintessential.co.uk/cultural-services/articles/business-lunch.html) V vseh boljših restavracijah na japonskem boste najprej postreženi z zelenim čajem in pa z navadno ali pa toplo brisačo (oshibori), katera služi za čiščenje rok. Preden Japonci poprimejo za palčke in pričnejo jesti, izrečejo še tradicionalno zahvalo »itadakimasu«, kar

Page 36: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

36

pomeni » ponižno sprejmem to hrano«. V bolj prestižnih restavracijah opremljenih v tatami-mat stilu boste sedeli na posebej za to narejenih blazinah (zabuton) in sicer na tleh. Moški sedijo s prekrižanimi nogami, ženske pa tako, da so noge zložene pod zadnjico in stopala obrnjena navznoter. Palčke s katerimi boste jedli so horizontalno odložene na posebno stojalo par centimetrov od roba mize. V primeru, da s palčkami ne znate jesti, si brez problemov naročite vilice. Za Japonce je to povsem sprejemljivo. Ko jeste riž iz posodice, jo držite blizu ust. Ne jejte riža tako, da puščate skodelico na mizi. Ko primete skodelico je ne držite v dlani. Pravilna drža je taka, da palec položite na zgornji rob, z kazalcem in sredincem pa podložite dno skodelice. Nikoli ne zapičite vilic vodoravno v skodelico z rižem. To se naredi samo v primeru, ko je riž iz religioznih namenov ponujen umrlemu. (http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf) Prazen krožnik se smatra kot da želite še hrane. Ko končate z jedjo naj na krožniku ostane še malo hrane, drugače boste dobili novo porcijo. Kadar pijete z Japoncem, mu napolnite kozarec ali skodelico takoj zatem, ko on napolni vašo. Med tem, ko vam nataka v kozarec ali skodelico mu le-to privzdignite, zato da bo natakanje lažje. Nikoli si ne natakajte pijače sami in vedno jo točite kolegom pri mizi. Nazdravljanje oz. napitnica je na japonskem zelo pomembna in je med obedovanjem praviloma pogosta. Na večerji počakamo na napitnico preden pričnemo piti. Na vsako nazdravljanje odgovorite z nazdravljanjem. Preden začnemo jesti, počakamo, da prične jesti najbolj pomembna oseba pri mizi. Ponavadi je to častni gost. Če ste častni gost vi, počakate tako dolgo, da je vsa hrana na mizi in so vsi pripravljeni za obedovanje. Ko vam ponudijo hrano je vljudno, če pred tem vsaj malo omahujete preden jo sprejmete. Ni vam potrebno pretirano jesti vendar je nevljudno, da vsaj malo ne poizkusite vsake hrane, ki je na mizi. Sprejemljivo je srebanje japonskih rezancev. Nekateri Japonci so celo prepričani, da so boljšega okusa, če jih jemo na takšen način. Juhe ne smemo pojesti preden ne začnemo jesti druge hrane. Juha mora spremljati celotno kosilo. Ko nehate jesti namestite pokrov nazaj na posodo, v kateri je bila ali pa je še juha. (http://www.windowontheworldinc.com/countryprofile/japan.html) Ko ste opravili z jedjo lahko palčke (ohashi) horizontalno odložite na rob posode. Ko je obrok končan, sledi tradicionalni izrek »gochisôsama« kar pomeni »bila je prava pojedina«. Po kosilu je bila uporaba zobotrebca včasih sprejemljiva. Mnogi tega ne počno več zaradi estetskih ali higienskih vzrokov. Kosilo se v japonskih restavracijah običajno konča z zelenim čajem. Le-tega pa si lahko mirne volje naročujemo tudi med obrokom. (http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf) 4.5 Zabava Poslovni sestanki se pogosto nadaljujejo v večerno zabavo. Zavedati se moramo, da so lahko nekateri pogovori zvečer bolj pomembni kot pa formalni pogovori tekom dneva. To je pogosto čas, ko lahko vidimo, kakšne so naše bodoče možnosti pri potencialnem japonskem podjetju. Japonski poslovni partner vas bo odpeljal na razkošno večerjo v eno izmed najboljših restavracij v mestu. Podjetje plača vsem, ki so tisti večer udeleženi na zabavi.

Page 37: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

37

(http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf). Pitje je skupinska dejavnost. Ko vam ponudijo pijačo je ne smete zavrniti. Ko imate prazen kozarec je to znak, da želite še. V primeru, da ne želite več piti, imejte kozarec vsaj na pol poln. Če vam japonski kolega želi natočiti, vi pa si tega ne želite, položite dlan čez kozarec ali pa si ga napolnite z vodo. (http://www.windowontheworldinc.com/countryprofile/japan.html) 4.6 Poslovna darila Podarjanje daril je na japonskem umetnost, ki predstavlja prijateljstvo, spoštovanje in hvaležnost. Podarjanje daril predstavlja pomemben obred; darilo mora biti vedno v darilni škatli ali pa lepo zavito v kvaliteten papir in podarjeno z veliko mero spoštljivosti. Ker največ šteje simbolika je lahko darilo samo zelo skromno. Če nameravamo podariti darilo, ga ne smemo nepričakovano izvleči na koncu sestanka. Japonci nimajo radi presenečenj. Pravilen postopek je, da tej osebi, ki jo nameravamo obdariti, tekom sestanka povemo, da imamo zanj ali zanjo pripravljeno darilo. Ko poklanjamo darilo, ga držimo z obema rokama, se priklonimo in povemo par besed, ki dajo osebi, ki jo obdarujemo vedeti, da je to darilo nepomembno v primerjavi z pomembnostjo zveze med njima. Vedno rečemo, da gre za malenkost, četudi je darilo večje vrednosti. Japonski poslovni partner bo prvič in drugič vljudno zavrnil darilo preden ga bo sprejel. Darila ne bo odprl v vaši prisotnosti. Kadar je darilo poklonjeno Vam, sledite istemu ritualu. Prvič in drugič vljudno zavrnite sprejeto darilo, nato pa ga sprejmete z obema rokama in ga odvijete kasneje. Kljub temu, da se darila dajejo ob različnih priložnostih ali sestankih, pa obstajata dva obdobja v letu, ki sta za obdarovanje še posebej pomembna. Prvo je sredi poletja in se imenuje »O-Chugen«, drugo pa je na koncu leta in se imenuje »O-Seibo«. Spodobi se, da damo darilo v obeh obdobjih. Darila v obliki hrane ali pijače (piškoti, draga čokolada ali sadje) so vedno dobra izbira za darilo, še posebej, kadar gre za bolj skromna darila. V primeru, da prinesemo darilo iz naše domovine, se prepričajmo, da ni narejeno na japonskem. Prav tako ni priporočljivo, da prinašamo darila, ki vsebujejo logotip našega podjetja in bi lahko bil promocijski material, to lahko izgleda ceneno. Zaradi dolge tradicije, ki jo imajo Japonci glede obdarovanja, lahko darilo kupite ali pa ga vsaj daste zaviti v japonski trgovini po tem, ko pridete tja. Tako boste lahko prepričano, da je vaše darilo pravilno zavito. Simbolika je na japonskem zelo pomembna. Darilo, ki vsebuje dva predmeta, se smatra kot darilo, ki prinaša srečo, medtem ko darila, ki vsebujejo štiri ali devet posameznih predmetov, se smatrajo za darila, ki prinašajo nesrečo. Pomembno je tudi vedeti, da številka štiri na japonskem pomeni smrt in da rdečo barvo povezujejo s pogrebi. Zato nikoli ne poklanjajte ali pišite s pisalom, ki piše rdeče. Knjige niso primerne za darila, prav tako ne ostri predmeti kot so na primer noži, škarje ali pripomočki za odpiranje pisem saj ti simbolizirajo »ostrino odnosa med partnerji«. Naučite se čim več o japonskih obredih in simboliki in jih ne smatrajte kot oviro. Šele takrat vam bo ta čudovita tradicija izmenjavanja daril služila kot dodatno zadovoljstvo pri vašem poslovnem razmerju. (http://www.cyborlink.com/besite/international_gift_giving.htm)

Page 38: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

38

5 SKLEP Vsak od nas na tak ali drugačen način komunicira že od rojstva. Ker je komunikacija v vseh svojih oblikah tako razširjena in tako zelo prepletena z našim življenjem, jo večkrat jemljemo kot nekaj samoumevnega. Komuniciramo preko komunikacijskih kanalov. Celoten informacijski proces pa poleg komunikacijskega kanala zajema še sporočevalca, vir informacij, sporočilo, prejemnika informacije, povratno sporočilo in okolje. Spoznali smo, da obstaja več vrst komunikacije. Ko nam kdo omeni besedo komunikacija, jo običajno delimo v dve skupini in sicer na verbalno in neverbalno. Kadar govorimo o verbalni komunikaciji mislimo na sporazumevanje z besedami, ki jih lahko izražamo govorno ali pa pisno. Za sporočanje, pri katerem besedilo ni spremenjeno v besedne simbole, pa se je uveljavil naziv »neverbalno komuniciranje«. Najbolj poznani vrsti nebesednega komuniciranja sta govorica telesa in besedna intonacija. Zavedati se moramo, da je prvi del srečanja vedno neverbalen. Naše oči, obraz, drža telesa, skratka naše telo spregovori tudi do dve sekundi pred tem, da mi spregovorimo prvo besedo. V okviru neverbalne komunikacije lahko govorimo o parajeziku, ki spremlja naše besede in jim daje pravi pomen. Parajezik se nanaša na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju: višino glasu, glasnost, hitrost govora, kakovost glasu, poudarek v stavku. S kombinacijo naštetega posameznik sporoča svoj čustveni odnos do tega, kar sicer izraža s besedami. Drugo področje znotraj neverbalne komunikacije je proksemika, ki opisuje razdalje med ljudmi med tem, ko so v interakciji drug z drugim. Govorimo tudi o kinestiki, ki se nanaša na vse oblike telesnega gibanja, razen na fizični kontakt z drugim telesom. Sem spada mimika obraza, pogled, nasmeh,… Omeniti pa moramo tudi gestiko, za katero definicija pravi, da so geste tisti gibi, ki jih delamo nezavedno in niso nadomestilo za besede. Vse to je pomembno, tako v vsakdanjem življenju, kakor tudi v poslovnem. Znanja s področja neverbalne komunikacije nam v poslovnem svetu lahko pridejo še kako prav. Ena izmed držav, kjer je dobro poznati pravila neverbalne komunikacije pri sklepanju poslov je tudi Japonska. S svojo slikovito zgodovino in kulturo je Japonska oblikovala izrazit model hierarhije, ponosa in nepisanih pravil, ki se še danes kažejo v mnogih družbenih in poslovnih priložnostih. Srečanje z japonskim poslovnim partnerjem se običajno prične z priklonom. Priklon je pomembna gesta, ki se jo je treba naučiti, saj s priklonom marsikaj povemo. Obstaja več vrst priklonov, ki so odvisni od socialnega statusa ali starosti osebe, kateri se priklanjamo. Za pravilen priklon ali »rei« se je potrebno prikloniti od pasu navzdol, tako, da imamo glavo neprestano poravnano ob telesu. Globina našega priklona nakazuje, kako vljudni smo. Po priklonu si japonski poslovneži izmenjajo vizitke. Pri tem je pomembno, kako izvlečemo vizitke. Predvsem je pomembno to, da sogovornika ne pustimo čakati. Kadar Japonci izmenjujejo vizitke je v navadi, da vstanejo in dajo vizitko tako, da jo držijo z obema rokama, temu pa sledi še rahli priklon. Priklon nakazuje ponižnost, vljudnost in

Page 39: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

39

spoštljivost. Vizitko vedno sprejmemo z obema rokama, če jo sprejmemo s samo eno roko, se bo to smatralo kot nevljudno. Glede na to, da je Japonska precej tradicionalna dežela ni presenetljivo, da je poslovna obleka zelo pomembna. Športna oblačila in jeans nikakor nista sprejemljiva. Japonski poslovnež bo oblečen v temno modre, temno sive ali pa rjave obleke. Ženske se oblačijo konservativno in nosijo zelo malo nakita, parfuma in ličil. Kljub temu pa se zadnje čase vedno večkrat pojavijo tudi v visokih petah. Kadar se hočemo srečati z japonskim poslovnim partnerjem je zaželeno, da se nekaj tednov vnaprej najavimo po telefonu in ne preko pošte, faxa ali pisem. Zelo priporočljivo je, da na sestanek nikoli ne zamudimo. Zavedati se moramo, da je prvi vtis na japonskem zelo pomemben in v veliki meri odločujoče vpliva na končni rezultat sestanka. Najpomembnejša oseba na sestanku bo vedno sedela najdlje od vrat. Po hierarhičnem vrstnem redu bo tako najbližje vrat sedela oseba, ki je najmlajša in najnižje po rangu. Na japonskem se ne predstavljamo sami, saj se to smatra kot nevljudno, zato vedno počakamo, da nas predstavi nekdo drug. Ko vas poslovni partner na japonskem pelje na poslovno kosilo je dobro, da poznamo par pravil, kaj se na takšnem kosilu sme in kaj ne. Velika verjetnost je, da boste obedovali v prestižni tradicionalni restavraciji opremljeni v »tatami-mat« stilu, kar pomeni, da boste sedeli na tleh. Moški sedijo s prekrižanimi nogami, ženske pa tako, da so noge zložene pod zadnjico in stopala obrnjena navznoter. Paziti moramo, da palčk ali vilic nikoli ne zapičimo vodoravno v skodelico z rižem. To se naredi samo v primeru, ko je riž iz religioznih namenov ponujen umrlemu. Ko končate z jedjo, naj na krožniku ostane še malo hrane, drugače boste dobili novo porcijo. Kadar pijete z Japoncem, mu napolnite kozarec ali skodelico takoj zatem, ko on napolni vašo. Zelo pomembno je poznati osnove simbolike, kadar dajete darilo svojemu japonskemu poslovnemu partnerju. Primerna so darila v obliki hrane in pijače, paziti pa moramo, da ne poklanjamo ostrih predmetov kot so noži, škarje ali pripomočki za odpiranje pisem, saj le-ti simbolizirajo ostrino odnosa med partnerji. Zapomniti si velja tudi, da številka štiri na japonskem pomeni smrt in da rdečo barvo povezujejo s pogrebi. Vse to so informacije, ki bodo še kako prav prišle vsem tistim, ki bodo sklepali posle z japonskimi poslovnimi partnerji. Klub temu, da Japonci ne pričakujejo, da bodo tujci poznali vse njihove običaje in rituale, pa je vseeno priporočljivo vedeti čim več. Če poslovni partner vidi, da se trudimo in da poznamo vsaj delček njihove kulture, bo to zagotovo cenil. Vse to pa je lahko odločilno pri končnem uspehu našega poslovnega druženja.

Page 40: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

40

POVZETEK V diplomskem delu sem se ukvarjal s tematiko neverbalne komunikacije v japonskih podjetjih. Namen naloge je podati nekaj koristnih informacij in napotkov vsem tistim, ki nameravajo ali pa morda že opravljajo posle z Japonci, ki predstavljajo eno najpomembnejših gospodarskih sil tako v Aziji, kakor tudi v svetu. Za lažje razumevanje tematike sem se v prvem delu diplomske naloge ukvarjal z opredelitvijo in pomenom komuniciranja. V drugem delu naloge sem se posvetil izključno neverbalni komunikaciji in predstavil njene značilnosti, funkcije ter elemente in seveda vrste neverbalne komunikacije. V tretjem delu pa me je zanimalo, kako se vse to uporablja v praksi. Kako se neverbalna komunikacija uporablja v japonskih podjetjih, na kaj je potrebno paziti pri sklepanju poslov, kaj lahko razberemo iz določenih gest, sedežnega reda v pisarni, sprejemanju in dajanju vizitk,… Neverbalna komunikacija ima na japonskem dolgo tradicijo in igra pomembno vlogo tudi v poslovnem svetu. Zato se mi zdi pomembno, da se poslovneži, ki tam opravljajo posle oz. gostijo japonske poslovne partnerje pri nas v čim večji meri z njo tudi seznanijo. Ta diplomska naloga jim je lahko v pomoč, saj lahko spoznajo osnove neverbalne komunikacije v različnih poslovnih situacijah, v katerih se utegnejo znajti, če poslujejo z poslovnimi partnerji iz dežele vzhajajočega sonca, Japonske. Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, poslovni protokol, Japonska, Japonski poslovni partner.

Page 41: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

41

SUMMARY In my degree I've studied the subject of non-verbal communication in Japanese companies. The purpose of this study is to offer some insightful tips and information to those who wish, or already are making business with the Japanese, which are considered to be one of the most important economic forces in Asia and the world. To make the subject easier to understand, I have defined the term communication and its importance in the first part of my study. The second part is dedicated exclusively to non-verbal communication and its characteristics, functions, elements and categorization. In the third part I wanted to find out how these things turned out in practice; how is non-verbal communication used in Japanese companies, what to pay attention at when making business, the meaning of certain gestures, office sitting order, the business card exchange procedure, … Non-verbal communication has a very long tradition in Japan and plays a very important role in the business world too. I think it is important for businessmen who are working in Japan or are hosting Japanese business partners in our country, to be acquainted with it as much as possible. This study can help them recognize the basics of non-verbal communication in various business situations with partners from the land of the rising sun, Japan.

Page 42: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

42

LITERATURA: 1. Argyle, Michael. 1996. Bodily communication-Second Edition. London: Routledge. 5/1-2 2. Baguley, Philip. 1994. Effective Communication for Modern Business. New York: McGrav Hill. (str. 163) 3. Birkenbihl, Vera F.: Sporočila govorice telesa, Ljubljana, 1999 4. Birdwhistell. R.:1955. Background to Kinesics. ETC str.10 5. Burgon, Judee K., David b. Buller, W. Gill Woodall. 1996. Nonverbal Communication-The unspoken Dialog, 33 6. Florjančič, Jože in Marko Ferjan. 2000. Management poslovnega komuniciranja. Kranj: Založba Moderna organizacija. (str27) 7. Ferfila, Bogomil.2001. Države in svet: Japonska družba in politika. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede. str. 564. 8. Kavčič Bogdan. 2004. Osnove poslovnega komuniciranja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. (str.7.201.207) 9. Kavčič, Bogdan. 2002. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.(str.47) 10. Kavčič, Bogdan.2002. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. (str. 48) 11. Knapp, M. 1972. Nonverbal Communication in Human Interaction. Reinhart and Winston Inc. New York 94-95 12. Kovačev, Asja Nina.1996. Govorica telesa v kulturni zgodovini človeštva. Antrophos 3-4: 158-171 13. Lipičnik, Bogdan.1994. Ljudje in organizacija. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. (str.146) 14. Mihaljčič, Zlatko in lučka Šantl-Mihaljčič. 2000. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Jutro (str.15,20,27) 15. Možina, Stane in Janez Damjan. 1996. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. (str.6) 16. Možina Stane,Tavčar Mitja, Zupan Nada in Kneževič, Ana Nuša.2004. Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti: Maribor obzorja 2004 (str 20, str.50, str.51)

Page 43: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

43

17. Možina, Stane, Mitja, Tavčar in Ana Kneževič. 1998. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja (str. 59) 18. O'Connor, Joseph in John Seymour.1996. Spretnosti sporazumevanja in vplivanja. Žalec: Sledi. 42 19. Pease, Alan.: Govorica telesa, Ljubljana, 1997 20. Rozman Rudi, Jure Kovač in Franc Koletnik. 1993. Management. Ljubljana: Gospodarski vestnik. (str.228, 231) 21. Srića, Velimir. 1994. Inventivni menedžer. Zagreb: Croman. (str.177) 22. Treven Sonja.2001. Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik str.198,256? 23. Trček, J.: Medosebno komuniciranje-kontaktna kultura, Ljubljana, 1998 24. Trček, J. Medosebno komuniciranje – Kontaktna kultura, Ljubljana, 1998

Page 44: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

44

VIRI: 1- Ferfila, Bogomil.2002. Ekonomski vidiki javne uprave. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. str.592 [online]. Dostopno na:: http://www.cek.ef.uni- lj.si/u_diplome/kos1163.pdf#search=%22zna%C4%8Dilnosti%20japonske%22 11.10.2006 2- [online]. Paralanguage. Dostopno na: http://www.colostate.edu/Depts/Speech/rccs/theory44.htm 18.7.2006 3- [online]. Proxemics. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Proxemics 15.8.2006 4- [online].Japanese Business Etiquette - Examining Japanese Business Practices and Culture by Richard Bysouth, CareerCross Japan Dostopno na: http://www.gate39.com/business/bizetiquette.aspx 10.11.2006 5- [online]. Doing busines in Japan. Dostopno na: http://www.communicaid.com/japan-business-culture.asp 1.9.2006 6- [online]. Doing business in Japan. Dostopno na: http://www.kwintessential.co.uk/etiquette/doing-business-japan.html 12.8.2006 7- [online]. Nonverbal language and Nonverbal communication. Dostopno na: http://www.csupomona.edu/~tassi/gestures.htm 8.9.2006 8- [online]. Bowing in Japan.Dostopno na: http://gojapan.about.com/cs/etiquetteinjapan/a/bowing.htm 7.8.2006 9-[online]. Dostopno na: http://www.jetprogramme.org/e/new/tokyo_ori/Handouts%202005/Japanese%20Etiquette%20for%20Beginners.pdf#search=%22proper%20japan%20bow%22 17.9.2006 10-[online]. Dostopno na: http://www.asianconnections.com/business/features/2001/01/15/business.etiquette/02.what.if.php 6.10.2006 11-[online]. Perfecting the Japanese bow.Dostopno na: http://www.24fightingchickens.com/2006/09/09/perfecting-the-japanese-bow/ 9.8.2006 12- [online]. Dostopno na: http://www.trinity.edu/org/ics/ICS%20Issues/01Nonverbal Communication in Japanbusiness%20ICS%20I%201/Microsoft%20Word%20-%20p%2051%20Kumayama.pdf 4.8.2006 13- [online]. Never forget youre Japan business card. Dostopno na: http://www.venturejapan.com/japanese-business-etiquette.htm 2.8.2006

Page 45: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

45

14-[online]. Dostopn na: http://www.trinity.edu/org/ics/ICS%20Issues/01Nonverbal Communication in Japanbusiness%20ICS%20I%201/Microsoft%20Word%20-%20p%2051%20Kumayama.pdf 2.8.2006 15- [online]. The dress Code. Dostopno na: http://www.westgate.co.jp/00home/academy.html 10.9.2006 16- [online]. Dostopno na: http://www.trinity.edu/org/ics/ICS%20Issues/01Nonverbal Communication in Japanbusiness%20ICS%20I%201/Microsoft%20Word%20-%20p%2051%20Kumayama.pdf 5.8.2006 18- [online]. Dostopno na: http://www.cyborlink.com/besite/japan.htm 8.10.2006 19- [online]. Dress Codes in Japan. Dostopno na: http://gsn.k12.oh.us/paintvalley/be_webpage/Dress_Japan.htm 9.9.2006 20- [online]. Developing a Yen For Business in Japan. Dostopno na: http://findarticles.com/p/articles/mi_m3723/is_n4_v3/ai_10512263 7.9.2006 22- [online]. Bysouth, Richard. Japanese Business Etiquette – Examining Japanese Business Practices and Culture. Dostopno na: http://www.gate39.com/business/bizetiquette.aspx 9.10.2006 23- [online]. Japan Language, Culture, Customs and Etiquette. Dostopno na: http://www.kwintessential.co.uk/resources/global-etiquette/japan-country-profiles.html 15.10.2006 24- [online]. Dostopno na: http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf 16.10.2006 25- [online]. The business Lunch and Cultural Diferences. Dostopno na: http://www.kwintessential.co.uk/cultural-services/articles/business- lunch.html 12.1.2007 26- [online]. Dostopno na: http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf 11.10.2006 27- [online]. Dostopno na: http://www.windowontheworldinc.com/countryprofile/japan.html 20.9.2006 28- [online]. Dostopno na: http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf 14.8.2006 29- [online]. Dostopno na: http://www.cla.purdue.edu/fll/GBL/BackIssue/VOL2/Khan.pdf.9.9.2006 30- [online]. Dostopno na: http://www.windowontheworldinc.com/countryprofile/japan.html 8.9.2006

Page 46: UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/praper-jure.pdf · japonskimi poslovnimi partnerji, kakšna so primerna poslovna darila, kaj lahko razberemo

46

31- [online].Roberts, Kimberly. International Business Gift Giving Overwiew. Dostopno na: http://www.cyborlink.com/besite/international_gift_giving.htm 10.9.2006 32- [online]. Greetings & business card exchanges. Dostopno na: http://www.jma.or.jp/CONVENTION/en/guide.html 11.9.2006 VIZItke