UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ZGODOVINSKI PREGLED NAFTNEGA TRGA IN DEJAVNIKI CENE NAFTE

Ljubljana, marec 2009 MARINA ALEKSIĆ

IZJAVA Študentka Marina Aleksić izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Simona Čadeža, in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne _________________ Podpis: ___________________

I

KAZALO UVOD ...................................................................................... Error! Bookmark not defined. 1 NAFTA KOT SUROVINA..................................................................................................... 2

1.1 Teorije o nastanku fosilnih goriv ..................................................................................... 2 1.2 Sestava, nastanek in lastnosti nafte .................................................................................. 3 1.3 Faze črpanja nafte............................................................................................................. 4 1.4 Uporaba nafte ................................................................................................................... 4

2 PREGLED DOGODKOV VEČJIH NAFTNIH ŠOKOV IN KRIZ ...................................... 5 2.1 Začetek delovanja OPEC in prvi naftni šok Yom Kippur - vojna na Bližnjem vzhodu .. 6 2.2 Islamska revolucija v Iranu – drugi naftni šok................................................................. 8 2.3. Zalivska naftna kriza ....................................................................................................... 9 2.4 Agresija Iraka na Kuvajt – tretji naftni šok ................................................................. 10 2.5 Naftna kriza 1997-1999.................................................................................................. 10 2.6 Obdobje pred iraško vojno ............................................................................................ 11 2.7 Napad ZDA na Irak leta 2003 ........................................................................................ 11

3 DEJAVNIKI CENE NAFTE ............................................................................................... 12 3.1 Razmerje med ponudbo in povpraševanjem .................................................................. 12

3.1.1 Povpraševanje po nafti ............................................................................................ 12 3.1.2 Ponudba nafte.......................................................................................................... 14

3.2 Drugi dejavniki cene nafte ............................................................................................. 16 3.3 Posledice finančnih šokov na naftni trg in družbeni razvoj ........................................... 25

3.3.1 Odraz v recesiji....................................................................................................... 25 3.3.2 Odraz v inflaciji..................................................................................................... 26 3.3.3 Odraz v proizvodnji in zaposlenosti..................................................................... 26 3.3.4 Odraz v pogojih mednarodne menjave................................................................... 27

4. NAFTNO GOSPODARSTVO V SLOVENIJI................................................................... 28 4.1 Vpliv cen nafte na gospodarska gibanja v Sloveniji .................................................. 29 4.2 Oblikovanje cen naftnih derivatov ............................................................................. 32

SKLEP...................................................................................................................................... 34 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................... 35 PRILOGE ................................................................................................................................... 1

KAZALO SLIK SLIKA 1:NASTANEK NAFTE............................................................................................................ 4 SLIKA 2: VPLIV POLITIČNIH TRENJ NA CENO NAFTE ZA SOD V OBDOBJU 1861-2007 ........................ 5 SLIKA 3 :PRIKAZ GIBANJA PROIZVODNJE IN CEN NAFTE OPEC V OBDOBJU OD 1973-2007 ............ 6 SLIKA 4: PROIZVODNJA NAFTE V IRANU V OBDOBJU 1973-2007 ..................................................... 8 SLIKA 5: PORABA NAFTE PO RAZLIČNIH REGIJAH V LETIH 1982 – 2007 ......................................... 13 SLIKA 6: PROIZVODNJA NAFTE PO RAZLIČNIH REGIJAH V LETIH 1982-2007 .................................. 14 SLIKA 7: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE............................................................................................ 19 SLIKA 8: OECD KOMERCIALNE ZALOGE NAFTE V OBDOBJU 2002-2007 ....................................... 22 SLIKA 9 : PORAZDELITEV OBLIKOVANIH OBVEZNIH REZERV NA DAN 31. 12. 2005 .......................... 23 SLIKA 10 : IZKORIŠČENOST ZMOGLJIVOSTI RAFINERIJ V ODSTOTKIH ............................................ 234SLIKA 11: MOŽNI SCENARIJI CEN NAFTE ...................................................................................... 27

KAZALO TABEL TABELA 1: RABA PRIMARNE ENERGIJE DO LETA 2005 ................................................................. 9 TABELA 2: NAJVEČJE PROIZVAJALKE NAFTE DRŽAV ČLANIC OPEC LETA 2007, V TISOČIH SODOV

DNEVNO............................................................................................................................. 15 TABELA 3: PROIZVODNJA NAFTE V DRŽAVAH, KI NISO ČLANICE OPEC, V TISOČIH SODOV

DNEVNO............................................................................................................................. 15 TABELA 4 : MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE ZA EVROOBMOČJE – POVPREČNE MEDLETNE

SPREMEMBE V ODSTOTKIH*............................................................................................... 21 TABELA 5: DELEŽI GORIV V HICP V LETIH 2004, 2007 IN 2008 ............................................... 31  KAZALO PRILOG PRILOGA 1: SVETOVNE REZERVE NAFTE PO REGIJAH................................................................ 1 PRILOGA 2: NAJVEČJE SVETOVNE RAFINERIJE (SOD /DAN))..................................................... 2 PRILOGA 3: ZMOGLJIVOSTI RAFINERIJ V OBDOBJU 1997-2007 ................................................. 3 PRILOGA 4: PORABA V TISOČIH SODOV DNEVNO ...................................................................... 5 

II

UVOD Črno zlato je že nekaj desetletij eden od primarnih virov energije pa tudi strateška surovina, zaradi katere so se in se še vedno bijejo vojne. Nafto so pridobivali že v starih časih, in sicer zelo preprosto: zajemali so jo v naravnih izvirih ali pa jo prestrezali s primernimi posodami na morski gladini, kjer se je včasih tudi pojavila. Že pred več kot 4000 leti so graditelji mesta Babilon za izoliranje kanalov uporabljali smolo – bitumen –, ki so jo pridobivali s kuhanjem surove nafte. V današnjem času je večina svetovnega gospodarstva neizogibno odvisna od nafte, kar prinaša ogromne dobičke tistim, ki z njo trgujejo. Leta 1960 so se nekatere severnoafriške in bližnjevzhodne države združile v Organizacijo držav izvoznic nafte (v nadaljevanju OPEC). Ta organizacija danes nadzoruje največji del trgovine z nafto in pokriva 40 odstotkov svetovnega povpraševanja po nafti, kar jim prinaša precejšne dobičke. Cilj diplomskega dela je prikazati zgodovino naftnega trga in analizirati glavne dejavnike, ki vplivajo na ceno nafte. V času dveh naftnih šokov v sedemdesetih letih se je potrojila, cenovna ekstrema zadnjih dvajsetih let pa sta bila nekaj manj kot 8,9 $ za sod decembra 1998 in nekaj več kot 150 $ junija 2008. Tako OPEC kot ostale države proizvajalke so sredi leta 2008 delovale indiferentno do posledic, ki bi jih lahko take cene povzročile na naftnem trgu. Le redki so takrat predvideli močen padec cene, ki se je še do konca istega leta znižala pod 40 dolarjev za sod. Ob tako ekstremnih razlikah v ceni nafte v diplomskem delu iščem odgovor na vprašanje: Kaj tej najpomembnejši naravni surovini tako močno usmerja ceno?

Slednje predstavlja tudi moj največji motiv za izbiro nafte kot teme diplomskega dela. Pri delu, ki ga opravljam v operativni enoti enega največjih svetovnih naftnih podjetij (osnovna dejavnost podjetja je uvoz in prodaja nafte, naftnih derivatov in kartično poslovanje), ugotavljam, da je poznavanje nafte kot surovine in njene vloge kot generatorja družbenega razvoja oz. njenega vpliva na vsakodnevno življenje 'navadnega' človeka velikega pomena.

Diplomsko delo je razdeljeno na 4 poglavja. V prvem poglavju predstavljam črno zlato kot surovino: njene lastnosti, sestavo, nastanek in namen uporabe. V nadaljevanju opisujem novejšo zgodovino naftnih vojn in globalnih šokov in kriz. Osredotočena sem predvsem na obdobje od prvega naftnega šoka v sedemdesetih letih do danes. Močno zvišanje cene opisujem kot naftni šok, medtem ko znižanje cene nafte navajam kot naftno krizo.

Nafta kot surovina ima velik pomen v gospodarstvu in razvoju modernih družb. V tretjem delu diplomske naloge analiziram dejavnike cene nafte in (posledično) vpliv (cene) nafte na celotno svetovno gospodarstvo oz. družbeni razvoj. Ponudba in povpraševanje sta namreč glavni smernici določanja cen naftnih derivatov. Torej sem bolj podrobno proučila dejavnike, ki vplivajo tako na eno kot tudi na drugo stran. V četrtem poglavju povzemam ugotovitve iz prejšnjega poglavja in jih apliciram na slovensko gospodarstvo.

Temu sledi še sklep kot celovit zaključek diplomskega dela.

1

1 NAFTA KOT SUROVINA

1.1 Teorije o nastanku fosilnih goriv Nafta je gosta, temnorjava ali zelenkasta vnetljiva tekočina, ki jo najdemo v zgornjih slojih Zemljine skorje. Skupaj s premogom in zemeljskim plinom sodi med fosilna goriva.

Obstajata dve teoriji o nastanku fosilnih goriv: biogenična in abiogenična

Biogenična teorija pravi, da so fosilna goriva v milijonih let nastala iz ostankov rastlin in živali v sedimentnih kamninah. Zaradi velike vročine in pritiska so se najprej spremenile v kerogene, nato pa med procesom, imenovanim katageneza, v tekoče in plinaste ogljikove hidrate. Pomikale so se skozi plasti kamnin, dokler se niso ujele v porozne kamnine in ustvarile naftna polja.

Zaradi visokih pritiskov, pomanjkanja zraka in visokih temperatur so torej iz odmrlih organizmov nastale organske spojine. Anaerobne bakterije so te organske spojine spreminjale v snovi, iz katerih so v milijonih let nastali nafta, zemeljski plin in druge spojine (glej sliko 1).

Abiogenična teorija domneva, da so velike količine ogljikovih hidratov nastale že ob nastanku Zemlje, podzemni mikrobi pa so jih kasneje spremenili v različne oblike fosilnih goriv. Večina znanstvenikov danes zavrača to teorijo, saj je malo verjetno, da bi na globinah, kjer so našli nafto (več kot 200 km), lahko obstajalo življenje. Z rafiniranjem1 nafte dobimo več različnih proizvodov, med njimi kerozin, bencin, plinsko olje, parafin in asfalt. Iz nafte najprej dstranijo vodo, raztopljene snovi in druge primesi, osnovne spojine pa izločijo s pomočjo postopka, imenovanega frakcionirana destilacija. Med tem postopkom vrela nafta vstopa v posebno frakcionirano kolono, ob dviganju pa se vedno bolj hladi. Posamezne sestavine nafte se tako ločijo glede na različna vrelišča (Theory of Fossil Fuels, 2006). Za črpanje nafte je potrebno najprej zvrtati vrtino do podzemnega rezervoarja. V ZDA so obstajala tudi nadzemna nahajališča nafte, vendar so že davno izčrpana, razen na nekaterih zaščitenih območjih Aljaske. Velik delež nafte se danes s pomočjo naftnih ploščadi načrpa iz nahajališč pod morskim dnom. Danes je največ nahajališč nafte na Bližnjem vzhodu, od tega je približno 22 odstotkov v Saudski Arabiji, temu sledi Iran z 11 odstotki, Irak z 10, Kuvajt, Združeni arabski emirati z okrog 8 odstotki, Venezuela in Rusija pa imata 6 odstotkov naftnega kraljestva.

Na svojem ozemlju ZDA zajemajo le tri odstotke svetovnih zalog nafte, sicer pa so, takoj za Saudsko Arabijo, največja proizvajalka. Poleg tega so ZDA tudi največja uvoznica nafte.

1 Proces rafiniranja poteka v več delih, najprej se z destilacijo ločuje surova nafta na lahke in težke frakcije, ki se nato predelajo v končne proizvode ali surovine, sledi preoblikovanje težjih destilatov v lažje, konverzija, fizikalno-kemijske pretvorbe za povečanje izplena iz posamezne vrste nafte, rafinacija, kjer s kemično-fizikalnimi postopki izločajo tiste sestavine iz destilatov nafte, ki so nezaželene pri uporabi teh destilatov kot končnih proizvodov in izbojšujejo kakovost destilatov z uporabo toplin in kislin, ter mešanje in skladiščenje (Burkeljica, 2001, str. 54.).

2

Glede na izvor je delitev surove nafte (angl. crude oil) opredeljena kot zahodnoteksaška (angl. West Texas Intermediate (WTI) in severnomorska (angl. Brent). Glede na njene lastnosti pa nafto opredeljujemo kot lahko, srednjo, težko, sladko in kislo. Slednja vsebuje malo (sladka) oziroma veliko (kisla) žvepla. Z nafto in njenimi derivati se trguje že po celem svetu. Kljub temu bom omenila zgolj največje naftne borze, in sicer v Londonu, New Yorku in Singapurju. Zgoraj omenjena severnomorska vrsta nafte je najpomembnejša. Na podlagi le-te se namreč določi cena dveh tretjin svetovnih vrst nafte. Referenčna vrsta nafte2 je tako v ZDA zahodnoteksaška, medtem ko se na newyorkški blagovni borzi trguje in omenja kot lahka, sladka nafta (angl. light sweet crude). 1.2 Sestava, nastanek in lastnosti nafte V nafti in zemeljskem plinu je uskladiščena sončna energija izpred več milijonov let, ki so jo morske živali in rastline s fotosintezo pretvorile v kemijsko energijo. Vsi ti organizmi so v morju odmirali in se usedali na morsko dno (glej Sliko 1). Ker bakterije zaradi pomanjkanja kisika ostankov niso mogle razgraditi, so se postopno pretvorili v ogljikovodike. Čeznje so se nato odlagale plasti novih usedlin, ki so z visokim pritiskom ustvarile nafto in zemeljski plin. Zaradi premikanja zemeljske skorje se je nafta ponekod pretočila do zemeljskega površja in prišlo je do izcejanja nafte. Tak proces izcejanja najdemo pri Santa Barbari v Kaliforniji. Če je nafta ob premikanju pod zemeljskim površjem naletela na nepropustno plast, so se ogljikovodiki tam akumulirali in nastali so podzemni rezervoarji nafte in zemeljskega plina. Nafta je nastala v t. i. globinskem oknu (angl. oil window), kjer leži približno med 2.300 in 4.500 metrov globoko. Globlje pa je zaradi višje temperature nastal zemeljski plin. Če torej vrtamo globlje od 4500 metrov, ponavadi ne najdemo nafte, ampak le plin ali kondenzat plina (angl. natural gas liquids), ki je sicer tudi tržno zanimivo blago. So tudi izjeme, saj lahko geološki procesi potisnejo nafto izven globinskega okna. Zato se lahko zaradi visokega pritiska in poroznih kamnin nafta nabere v rezervoarjih bližje površju, kar je tudi razlog, da je nafto mogoče najti le nekaj deset metrov pod površjem Čeprav nafta in zemeljski plin nastajata še danes, je skoraj gotovo, da se bodo obstoječe zaloge kmalu izčrpale. Učinkovitost pretvorbe sončne energije v nafto, ki jo je mogoče izkoriščati, je namreč izredno majhna, saj se večina organskih snovi razgradi, še preden se pretvorijo v nafto ali zemeljski plin. Na običajen način lahko izkoriščamo le okrog 30 % nafte, ki se nahaja v danes znanih podzemnih nahajališčih. Z novimi postopki bi lahko povečali činkovitost na 70 %, na primer s povečevanjem pritiska v podzemnih rezervoarjih z včrpavanjem zraka ali vode, ustvarjanjem razpok v kamnini z eksplozivi ali kislinami ter z zmanjševanjem viskoznosti nafte s posebnimi kemikalijami.

2 Glede na veliko število različnih vrst nafte lahko govorimo o njenih referenčnih vrstah. Nekaterim vrstam nafte je cena določena prav na podlagi le-teh. V Aziji so referenčn vrste Dubaj, Tapis in Minas. OPEC ima svojo referenčno košarico, ki jo sestavlja sedem vrst nafte – Savdska Arabija ( Arab Light), Dubaj, Nigerija ( Bonny Light), Alžirija ( Saharan Blend), Minas (Indonezija), Tia Juana Light (Venezula) in Isthmus (Mehika, ni članica OPEC).

3

SLIKA 1:NASTANEK NAFTE

Vir: Findlay, 1947.

Za odkrivanje nafte je potrebno najprej najti območje s sedimentnimi kamninami, ki edine vsebujejo nafto, nato pa geologi preučijo sosednje kamnine in ugotovijo, ali je tam možno nahajališče nafte. Vendar pa lahko nahajališče natančno ugotovimo le z vrtanjem.

1.3 Faze črpanja nafte

Primarno črpanje

V prvi fazi črpanja nafte je pritisk v podzemnem naftnem bazenu predvsem zaradi zemeljskega plina po navadi dovolj velik, da nafta sama priteče na površje. Tej fazi pravimo primarno črpanje nafte.

Sekundarno črpanje

Skozi življenjsko dobo naftnega bazena pritisk v njem pada, tako da čez nekaj časa nafta ne prihaja več na površje brez pomoči. Pridobivanje nafte, če je to ekonomično, preide v drugo fazo, v kateri se nafta črpa s pomočjo črpalk, včasih pa tudi s povečevanjem pritiska v bazenu s pomočjo vode, zraka ali plina.

Terciarno črpanje

Pri terciarnem črpanju nafte je potrebno zmanjšati viskoznost nafte, po navadi s pomočjo termične obdelave, včasih pa tudi kemične obdelave. Terciarno pridobivanje nafte se uporablja, kadar metode sekundarnega pridobivanja niso več učinkovite ali pa sploh niso možne, kot npr. v dolini San Joaquin v Kaliforniji, kjer je nafta zelo gosta (RTV Slovenija, Nafta-črno zlato, 2008).

1.4 Uporaba nafte Nafto so uporabljali že stari Egipčani, Kitajci pa so prve vrtine izdelali že v 4. stoletju ali prej. Babilonci so nafto že 600 let pred našim štetjem uporabljali za asfaltiranje. Moderna zgodovina črnega zlata se začne leta 1853. leta, ko je poljski znanstvenik Ignacy Lukasiewicz iznašel postopek destilacije kerozina iz nafte.

4

Leto kasneje so v mestu Bobrka na jugu Poljske odprli prvo črpališče nafte, v Ulaszowicah pa prvo rafinerijo. Nafto je leta 1859 med vrtanjem vodnjaka odkril Edwin L. Drake v Titusvillu v Pensilvaniji (ZDA). Sprva so jo uporabljali za loščenje čevljev, kerozin in olje pa za svetilke. Odkritje motorja na notranje izgorevanje v začetku 20. stoletja je močno povečalo povpraševanje po črnem zlatu, tako da so zgodnja nahajališča hitro izčrpali. To je vodilo v odkritja novih nahajališč v Teksasu, Oklahomi in Kaliforniji. Danes je nafta daleč najpomembnejše pogonsko sredstvo, saj poganja okoli 90 odstotkov vozil. Veliko jo uporabljamo tudi za ogrevanje naših bivališč. Je tudi osnovna surovina za številne industrijske izdelke, kot so: plastika, pesticidi in gnojila. Zaradi svoje pomembnosti in vrednosti je postala ključna strateška surovina, dostop do nje pa je bil pomemben dejavnik v številnih vojnah. (O slednjem bom več pisala v drugem poglavju).

2 PREGLED DOGODKOV VEČJIH NAFTNIH ŠOKOV IN KRIZ Eksplozija cen nafte je razvidna v sedemdesetih in začetku osemdesetih let (glej Sliko 2). Po tem obdobju je cena močno padla. Iz takratnih 40 dolarjev se je znižala na 15 dolarjev. Cena je potem ostala na izjemno nizkem nivoju kar dve desetletji. V 70. letih je bila nafta sorazmerno poceni, količina nafte pa je bila neomejena. Z ustanovitvijo organizacije OPEC 1973, pa je cena nafte začela rasti, saj je OPEC predpostavljal, da se kljub višji ceni povpraševanje ne bo spremenilo. Oba naftna šoka (1973, 1979) sta povzročila varčevanje z nafto na vseh področjih, obenem pa se je zmanjšalo povpraševanje po proizvodih, ki so vključevali nafto (centralne peči). Cene substitutov pa so porasle (avtomobili z manjšo porabo postanejo dražji). Obdobja, ki tem sledijo (glej Sliko 2) bom podrobneje prikazala v tem poglavju.

SLIKA 2: VPLIV POLITIČNIH TRENJ NA CENO NAFTE ZA SOD V OBDOBJU 1861-2007

Vir: BP Statistical Review of World Energy, 2008.

5

2.1 Začetek delovanja OPEC in prvi naftni šok Yom Kippur - vojna na Bližnjem vzhodu OPEC3 je kot organizacija držav izvoznic nafte bila ustanovljena leta 1960 na konferenci v Bagdadu. Prvotnim udeleženkam, Saudski Arabiji, Venezueli, Iraku, Iranu in Kuvajtu, so se kasneje pridružile še Libija, Alžirija, Indonezija, Katar, Angola, Nigerija, Združeni arabski emirati, Gabon in Ekvador. OPEC ima danes 11 članic4 in proizvede 40 odstotkov svetovne nafte.

SLIKA 3 :PRIKAZ GIBANJA PROIZVODNJE IN CEN NAFTE OPEC V OBDOBJU OD 1973-2007

Vir: BP Statistical Review of World Energy, 2008.

Do prvih resnih težav na naftnem trgu je prišlo ob izbruhu izraelsko-arabske vojne 6. oktobra 1973. Država Izrael je bila ustanovljena 1948. Kmalu potem je že prišlo do prvega spora med Izraelci in Arabci. Celotni Sinajski polotok je bil pod izraelsko zasedbo 1967. leta, kar je bil glavni vzrok za vojno leta 1973. Na največji judovski praznik, Yom Kippur, so 06. oktobra 1973 egiptovske in sirijske čete napadle Izrael. Posledice vojne so pustile sledi po celem svetu. Takratne splošno slabe razmere na trgu so državam OPEC omogočile, da so prvič v zgodovini izvedle enostransko podražitev nafte. Na sestanku držav OPEC 16. oktobra leta 1973 v Kuvajtu je bilo sklenjeno, da se takratna cena nafte poveča od 3,00 na 5,12 dolarjev za sodček ali za 70 odstotkov, kar je bistveno višji odstotek povečanja kot pri katerikoli prejšnji podražitvi. Države OPEC so prvič v zgodovini uporabile nafto kot orodje za dosego svojih političnih ciljev.

3 OPEC je kratica za Organization of Petroleum Exporting Countries. Delovanje OPEC je usmerjeno v usklajevanje in koordiniranje naftne politike držav članic, s čimer naj bi zagotavljali pravične cene proizvajalcem nafte, učinkovito, gospodarno in redno oskrbo držav porabnic nafte in primeren donos na vloženi kapital vsem, ki investirajo. Sedež organizacije je na Dunaju. (Milojka Burkeljca. 2001, Str.46). 4 Ekvador je postal član OPEC leta 1973, prostovoljno je izstopil leta 1992. Gabon se je leta 1975 pridružil organizaciji, vendar pa je tudi izstopil leta 1995. Indonezija je uradno izstopila iz OPEC leta 2008.

6

Naslednji dan (17. oktobra 1973.) so sprejele sklep o embargu izvoza nafte iz arabskih držav v ZDA in na Nizozemsko in o takojšnjem zmanjšanju proizvodnje za 5 odstotkov (Sampson Anthony, 1977, str. 275). Posledice omenjenih dogajanj so se izrazile v špekulativnih nakupih na svetovnem naftnem trgu, kar je konec leta 1973 vodilo v drugo veliko podražitev nafte. Cene so bile 1. januarja leta 1974 v povprečju 400 odstotkov višje kot v juniju leta 1973 oz. 500 do 600 odstotkov višje v primerjavi s 1. februarjem leta 1971, to je v primerjavi s časom pred sporazumom v Teheranu (Hunter, 1984, str. 29). Članice OAPEC5 so se dogovorile tudi za zmanjšanje količine načrpane nafte. Vsak mesec naj bi se proizvodnja zmanjšala za 5 odstotkov, in sicer tako dolgo, dokler se Izrael ne bo umaknil iz vseh arabskih zasedenih ozemelj, okupiranih v letu 1967, in dokler ne vrne vseh pravic, ki pripadajo palestinskemu narodu (Engdahl, 1993, str. 218). Naslednje leto, marca 1974, so se razmere na trgu začele počasi umirjati. Arabske države so se namreč odločile, da bi odpravile naftni embargo proti ZDA. Položaj OPEC se je v letih 1973-1974 močno okrepil. Od decembra 1974 do januarja 1979 so države OPEC samo dvakrat povišale ceno, in sicer na Dunaju septembra 1975 za 10 odstotkov ter decembra 1976 v Dohi za 7 odstotkov. V istem obdobju so povečale tudi proizvodnjo nafte (glej Sliko 3). Po drugi strani je zaradi gospodarske recesije za to obdobje značilno šibko povpraševanje po nafti. Odkrili so tudi nova naftna polja na Aljaski in v Severnem morju, kar je imelo velik vpliv na celoten svetovni trg. Države OPEC so se v tem obdobju usmerile predvsem na razlike v maržah za surovo nafto različne kvalitete in različne lokacije (The Organization of the Petroleum Exporting Countries ). Podražitev nafte je posledično poglobila recesijo v gospodarstvih razvitega sveta. Naraščajoča inflacija, nižje stopnje gospodarske rasti in brezposelnost so zahtevale vrsto predvsem kratkoročnih ukrepov. Slednje se nanaša na zagotovitev zadostnih količin nafte (kratkoročna elastičnost ponudbe in povpraševanja po nafti je nizka). Dolgoročni učinki so se poskusili doseči predvsem usmerjanjem v raziskovanje drugih energetskih virov, bolj učinkovito porabo energije ter v prestrukturiranje gospodarstva v energetsko manj intenzivna. Štirikratna podražitev nafte je pomenila konec obdobja cenene energije, ki je bilo izredno pomemben faktor pospešenega gospodarskega razvoja svetovnega gospodarstva v obdobju do leta 1973. Zaradi velike soodvisnosti med energetsko potrošnjo in gospodarskim razvojem je podražitev najpomembnejšega energetskega vira dejansko pomenila pravi šok za svetovno gospodarstvo, ki pa je bilo že pred tem močno destabilizirano. Naftna kriza nikakor ni bila primaren faktor globalne ekonomske krize sedemdesetih letih, čeprav po drugi strani ne gre zanikati, da jo je pospešila in poglobila (Mrak, 1981, str. 66). V sredini leta 1978 je trg že bil nasičen z nafto.

5 OAPEC (Organization of Arab Petroleum Exporting Countries) so leta 1968 ustanovile Saudska Arabija, Kuvajt in Libija. Kasneje so včlanili še Združeni arabski emirati (ZAE), Alžirija, Bahrajn, Katar, Egipt, Sirija, Irak in Tunizija.

7

2.2 Islamska revolucija v Iranu – drugi naftni šok Gospodarska recesija na Zahodu, ki jo je spremljala visoka inflacija in močen padec dolarja v letih 1976-1978, je povzročila padec realne cene nafte. Konec oktobra 1978 so se začele stavke v Iranu proti šahovemu režimu, ki so povzročile nihanje iranske proizvodnje nafte. Kriza v organizaciji OPEC se je začela ravno na vrhu moči leta 1979. Zaradi stavk in političnih nemirov se je proizvodnja nafte v Iranu močno zmanjšala. Islamski fundamelisti so ustanovili islamsko republiko na čelu z Ajatolo Homeinijem. Irak je napadel Iran. Državi sta začeli medsebojno bombardirati naftne rafinerije. Irak je močno poškodoval največjo rafinerijo na svetu v Abadanu, Iran pa je poškodoval rafinerijo v Basri. Tankerji z nafto v kanalu Shatt al Arab so se znašli sredi ognja. Posledica take situacije se je odrazila na zmanjšanje ponudbe nafte na svetovnem trgu, svetovne cene nafte pa so nanovo poskočile in znašale že več kot 14 dolarjev za sod (Heal, Chichilnisky. 1991, str. 62-73). Osebnost, ki je vsekakor zaznamovala obdobje iransko-iraške vojne in ki jo je treba posebej omeniti, je Sadam Husein. Leta 1979 je namreč prav on prevzel oblast v Iraku in državo začel spreminjati v vojaško silo. Takratni dvig cene na naftnem trgu je bila posledica pričakovanj zahodnih držav, da se bo proizvodnja nafte na Bližnjem vzhodu zaradi iranske revolucije še dodatno znižala. Take špekulacije so sprožile množična nakupovanja zalog nafte. Naftne družbe so iskale nadomestila za iransko nafto, ker je bilo črpanje ustavljeno. Kljub temu se celotna proizvodnja nafte države OPEC ni zmanjšala, saj je Savdska Arabija izvajala dodatno črpanje. Tako da, v tem obdobju, na trgu dejansko nafte ni primanjkovalo (Ferrier & Fursenko 1989, str. 45). Kombinacija iransko-iraške vojne in iranske revolucije je v tem obdobju povzročila več kot podvojitev cene nafte, saj se je podražila s 14 dolarjev za sod leta 1978 na 35 dolarjev za sod leta 1981 (WTRG Economics: Oil Price History and Analysis). Iran je zaradi tehničnih, političnih in ekonomskih razlogov, povezanih z državljansko vojno leta 1979 v primerjavi z letom prej zmanjšal proizvodnjo nafte za 65,5 odstotkov. Očitna je razlika v proizvodnji v Iranu in njen drastičen padec med tema dvema letoma (glej Sliko 4).

SLIKA 4: PROIZVODNJA NAFTE V IRANU V OBDOBJU 1973-2007

Vir : World Crude Oil Production, 2007.

8

2.3. Zalivska naftna kriza

Delež OPEC je leta 1980 v svetovni proizvodni nafte padel na 45 odstotkov, leta 1981 na 40 odstotkov. Leta 1982 pa so države OPEC proizvedle samo še 34 odstotkov svetovne ponudbe nafte (Heal, Chichilnisky, 1991, str. 69). Decembra 1981 so se v OPEC soočili s prvim težjim neuspehom, ko so članice skušale razporediti proizvodne kvote za čedalje bolj šibek naftni trg. Določenih kvot se niso držali vsi. Nekatere članice, kot Venezuela (zaradi čedalje večjega dolga) in Iran (predvsem zaradi visokih vojaških izdatkov), so celo dvakrat presegle najvišjo možno proizvodnjo. Nasprotno temu početju so se v organizaciji dogovorili, da bi uskladili proizvodnjo s šibkim povpraševanjem. V začetku februarja 1983 je Velika Britanija pocenila svojo nafto za 10 odstotkov. Marca 1983 se je po dogovoru ministrov sod nafte pocenil s 34 na 29 dolarjev, količina proizvodnje pa je bila omejena na 17,5 milijonov sodčkov dnevno. S tem so poskusili umiriti mednarodni naftni trg. Notranja organizacija in disciplina znotraj OPEC je bila v tem trenutku zelo pomembna.

Obdobje nizkih cen se nadaljuje tudi v letu 1986. Takrat je povprečna vrednost nafte znašala zgolj 25,42 dolarjev za sod. Organizacija OPEC se je takrat usmerila predvsem na okrepitev svojega položaja na trgu in na povečanje tržnega deleža. Temu je logično sledil padec cene nafte. Tako je OPEC spodbujal povečanje povpraševanja po nafti oziroma porabo nafte. Kenda in Bobek (2003, str. 62) predstavljata nekatere od dejavnikov, ki so od 80. let dalje vplivali na ponovo padanje sveovnih cen nafte. Prvi od njih se nanaša na vpliv visoke cene nafte do 80. let, na ublažitev t. i. dvojne polarizacije6, ki jo je prej povzročila prav nizka cena. Ublažil se je zgolj pritisk na srednjevzhodno nafto. Evropa je postala bolj samostojna z eksploatacijo Severnega morja, Severni Ameriki pa so to prinesla nahajališča v Mehiškem zalivu. Zaradi takih 'stranskih' vplivov se je zmanjšal oligopol proizvajalcev – izvoznikov. Energetski substituti so zaradi višje cene zopet bili aktualni. Večja ponudba premoga, hidroenergije, plina, jedrske energije, geotermalne energije in ostalih substitutov je vplivala na zmanjšano povpraševanje po nafti (glej Tabelo 1). Po drugi strani so višje cene nafte zmanjšale potrošnjo in spodbudile varčevanje v gospodinjstvih .

Tabela 1: Raba primarne energije do leta 2005

RABA PRIMARNE ENERGIJE (kot Delež celote) V svetu V Evropi 1990 2005 1990 2005

Surova nafta 37,80 34,70 44,60 41,20 Trda goriva 26,70 25,40 21,00 18,40 Zemeljski plin 20,20 23,50 18,60 25,00 Biomasa 6,50 7,50 ? ? Jedrska energ. 6,20 5,50 14,10 12,90 Hidroenergija 2,30 2,90 1,20 1,30 Geotermalna 0,30 0,50 0,20 0,40 Skupaj 100% 100% 100% 100%

Vir : MEOR ( Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj), 2004.

6 Z dvojno polarizacijo razumemo (1) enostransko naslonitev le na en energetski vir (nafto), namesto na široko paleto alternativnih virov in (2) enostransko naslonitev zlasti na eno območje v svetu (Srednji vzhod), s čimer postane prav to območje izjemno vplivno in pomembno.

9

2.4 Agresija Iraka na Kuvajt – tretji naftni šok Nižje cene nafte so prizadele Irak, ki je po iraško-iranski vojni še vedno okreval. Za nastalo situacijo je krivil Kuvajt, Saudsko Arabijo in Združene arabske emirate. Slednji naj bi namreč podpirali nizke cene nafte in goljufali pri proizvodnih kvotah. Svoje naložbe so države usmerjale na Zahod. Višje cene nafte bi na tem področju povzročile recesijo. Pod pretvezo ozemeljskih nesoglasij je Irak 2. avgusta leta 1991 napadel Kuvajt. Poleg svojih 10 odstotkov svetovnih zalog nafte je po invaziji nadzoroval še 10 odstotkov zalog Kuvajta (EIA, Annual Oil Market Chronology ) . Irak je z napadom grozil tudi ostalim zalivskim državam, ki so pokrivale celo 70 odstotkov svetovnih zalog nafte, kar med ostalim predstavlja tudi močen vzrok za drastično zvišanje cen nafte. Kmalu po iraški invaziji, oktobra istega leta, so cene presegle 35 dolarjev za sod in so znašale 48,18 dolarjev. Kuvajt je bil pomembni naftni dobavitelj ZDA. Z napadom na Kuvajt je Irak razjezil tako Američane in praktično cel svet. ZDA so 18. januarja 1991 okupirale Irak, 28. februarja pa osvobodile Kuvajt. Druge države članice OPEC so poskusile pomiriti nastalo situacijo s povečanjem proizvodnje nafte in tako nadomestiti več kot polovico iraškega in kuvajtskega primanjkljaja. Delno nadomeščanje primanjkljaja in osvoboditev Kuvajta je zopet potisnilo cene nafte navzdol. Le-te so se že marca 1991 vrnile na raven pred naftnim šokom, in sicer na 20 dolarjev za sod.

2.5 Naftna kriza 1997-1999 Konec 90. je bila vrsta pomembnih dogodkov, ki so posledično naftni trg zopet pripeljale v eno največjih naftnih kriz. Med njimi je vsekakor treba omeniti azijsko gospodarsko krizo, ki je povzročila padec povpraševanja po nafti, slabo vzdušje v organizaciji OPEC, združevanje podjetij naftne industrije ter napovedi prihodnje potrošnje oziroma proizvodnje na globalni ravni. Avtomobilska in naftna industrija sta se začeli združevati, da bi trgu ponudili bolj učinkovito, okolju prijazno vozilo na hibridni pogon. Hkrati so odnosi med Irakom in VS OZN7 postajali čedalje slabši (WTRG Econimics: Oil Price History Analysis). Decembra leta 1997 je organizacija OPEC zvišala proizvodnjo za 10 odstotkov ,in sicer na 7,5 ms/d, padec cene nafte je tokrat bila logična posledica dogodkov. Dogovorjenih proizvodnih kvot članice OPEC niso upoštevale. Na svetovnem trgu se je pojavil presežek ponudbe nafte. V skladu s prizadevanji za zvišanje cene nafte so v začetku leta 1998 in v sredini leta 1999 znižale dnevno proizvodnjo na 3 milijone sodov nafte, kar je vodilo do dviga cene nafte nad 25 USD/sod, in sicer je cena septembra 1999 znašala 25,20 USD/sod (Wikipedia, 1999 world oil market chronology). Iz zgornjega je razvidno, da je OPEC z enotnim nastopom odločilno preobrnil situacijo in se tako izognil socialnim nemirom v državah članicah, ki bi sledil v primeru trajno nizkih cen nafte. 7 VS OZN je kratica za Varnostni svet Organizacije združenih narodov (angl. Security Council).

10

Med članicami, ki so februarja in marca 1999 pripeljale kartel do novega dogovora o proizvajalni politiki, pa je vsekakor treba izpostaviti Saudovo Arabijo, Mehiko in Venezuelo. S svojim vplivom jim je uspelo umiriti politična in ozemeljske spore med ostalimi članicami kartela.

2.6 Obdobje pred iraško vojno Cena nafte se je od leta 1999 naprej nenehno dvigovala. V obdobju od januarja 1999 do septembra 2000 se je zvišala na trikratno raven. Zvišanje cene je predvsem posledica visokega svetovnega povpraševanja po nafti, zmanjšanja proizvodnje OPEC, slabega vremena in nizkih zalog nafte. Oktobra istega leta se je tako zvišala na raven od 36,06$/sod. Konec leta je sledil padec, in sicer je 25. decembra 2000 raven cene znašala 21,50 $/sod. Trend padanja cene nafte se je nadaljeval tudi v letu 2001. Nizka raven svetovnega povpraševanja po nafti, recesija v ZDA, povišanje proizvodnje OPEC, teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 so v tem obdobju povzročili znižanje cen. Maja 2001 je bilo za sod nafte treba odšteti 28,5 USD, septembra istega leta 25,6 USD , potem se je cena zniževala v povprečju 0,5 USD na teden. Najnižjo vrednost je dosegla zadnji teden januarja 2002. Cena za sod nafte je znašala 17 USD (EIA: Annual Oil Market Chronology).

2.7 Napad ZDA na Irak leta 2003

Ameriška invazija na Irak je trajala od 20. marca do 1. maja leta 2003. V pripravi na vojni pohod se je 100.000 ameriških vojakov stacioniralo v Kuvajtu že 18. februarja, medtem pa je iraška vojska na obrobju Bagdada in ob meji s Kuvajtom začela nameščati dodatne tanke in topništvo. V vojsko so poklicali vse moške, stare od 15 do 49 let. V strahu pred maščevanjem iraškega režima je na sever Iraka pribežalo na stotine kurdskih beguncev (Annual Oil Market Chronology). Ameriški predsednik je Sadamu Huseinu in njegovima sinovoma postavil ultimat. Dal jim je 48 ur časa, da zapustijo Irak, v nasprotnem primeru bodo ZDA napadle. Ameriške zaveznice8 so vojno napoved označile kot zadnjo ponudbo za mirno rešitev krize, iraško vodstvo pa je Bushev ultimat že zavrnilo in sporočilo, da je Irak pripravljen na spopad s sovražnikom. ZDA so napad utemeljevale predvsem z obstojem orožja za množično uničevanje v Iraku, ustavitev Saddama Husseina kot podpornika terorizma in osvoboditev iraškega naroda. Pred invazijo na Irak leta 2003 so na ves glas razlagale, da tedanji iraški voditelj kopiči orožje za množično uničevanje. To se je kasneje izkazalo za neresnično in danes ZDA priznavajo, da je šlo za napako. Leta 2003 je pričakovano prišlo do dviga cen zaradi vojaškega napada, po njem pa so začele nanovo padati, saj vojaški spopadi niso uničili naftnih ploščadi, kot je bilo pričakovano (Wikipedia, Invasion of Iraq, 2003). Čeprav je iraška proizvodnja nafte bila skoraj v celoti prekinjena, se je količina oziroma ponudba nafte v letu 2003 povečala v primerjavi z letom prej.

Za to so bile zaslužne druge članice OPEC. Za primerjavo,leta 2002 je bila proizvodnja nafte v Iraku 2,02 milijona sodov na dan,medtem, ko je leta 2003 Irak dnevno proizvedel 715 tisoč sodov nafte na dan manj. 8 Med skupno 297.200 vojakov, ki so prodrli v Irak, je 250.000 ameriških, 45.000 britanskih, 200 poljskih ter 2000 avstralskih (Iraq war, 2007).

11

Cena nafte organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je konec marca 2003 zvišala na povprečno 26,84 dolarja za sod. Le-ta je bila prvič po treh mesecih znotraj meje, ki jo je določil OPEC, to je od 22 do 28 dolarjev za sod (Cene nafte spet navzgor, 24ur.com, 2003). Poleg vojne v Iraku pa so ceno nafte dvigovali tudi takratni nemiri na jugu Nigerije, kar se je odrazilo na zmanjšanju izvoza nafte iz te države. Velike naftne družbe v Nigeriji so zaradi spopadov manjšin in vojakov zmanjšali število zaposlenih v proizvodnji, zaradi česar se je obseg načrpane nafte z običajnih 2,2 milijona sodov dnevno zmanjšal že za približno 800.000 sodov.

3 DEJAVNIKI CENE NAFTE O obdobju od 2003 do danes bom več pisala v naslednjem poglavju. Obdobje zadnjih petih let je zaznamovala vrsta dogodkov in dejavnikov, ki so močno vplivali na cene nafte. Omenila bom zgolj nekatere, kot so: naravne katastrofe, rast azijskega povpraševanja po črnem zlatu, iransko jedrsko vprašanje in nemiri v Nigeriji.

3.1 Razmerje med ponudbo in povpraševanjem

Kot smo videli v drugem poglavju, trg nafte deluje podobno kot vsak drug trg, torej ga določajo dejavniki ponudbe in povpraševanja ter morebitne izredne razmere. Po drugi strani je dokaj specifičen, kratkoročno sta namreč tako ponudba kot povpraševanje neelastična.

Nafta nima bližnjega substituta, kar pomeni, da dvig cene ne vpliva bistveno na povpraševanje, zato je cenovno neelastično. Povpraševanje po nafti je torej na kratki rok bolj neelastično kot na dolgi rok, saj, gledano dolgoročno, bomo začeli uporabljati druge alternative (npr.električne avtomobile).

Dolgoročno sta tako ponudba kot povpraševanje po nafti elastična.

3.1.1 Povpraševanje po nafti Glede na podatke svetovne bančne organizacije so v letu 2006 104 države povečale svojo porabo nafte za več kot pet odstotkov, ti podatki pa so za leto 2007 ostali približno enaki. Pri tem pa je zanimivo, da je državam članicam OECD9 dejansko uspelo zmanjšati porabo (glej Prilogo 4). Odgovornost za povečanje porabe nafte in posledično višjo ceno le-te tako nosijo druge države, predvsem v Aziji in v Južni Ameriki (OECD, Letno poročilo 2008). Svetovno povpraševanje po energiji naj bi doleta 2030 zrastlo za 50 odstotkov, predvsem zahvaljujoč državam izven OECD, medtem, ko je predvidena rast povpraševanja za države OECD 0.7 odstotkov na leto (International Energy Outlook, 2008).

9 OECD je kratica za Organisation for Economic Co-operation and Development - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj . Združuje 30 držav članic, ki so zavezane demokraciji in tržnemu gospodarstvu. OECD velja za organizacijo elitnih gospodarstev, saj države članice OECD z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot polovico svetovnega proizvoda (Ministrstvo za zunanje zadeve).

12

Tako kot pri povpraševanju kot pa pri določanju cene nafte veliko vlogo igra cenovna elastičnost povpraševanja10. Cena naftnih derivatov je namreč dejavnik, ki lahko zelo vpliva na njihovo prodajo. Kljub temu pa se je ceni kakor tudi drugim dejavnikom vse do prve naftne krize posvečalo zelo malo pozornosti. Povpraševanje po naftnih derivatih je do tedaj bilo precej togo, saj se skoraj ni odzvalo na spremembe cen. Tako je naftarje začel zanimati vpliv cene naftnih derivatov na njihove dohodke in državo ter na gospodarstvo šele po letu 1974 (Dargay, 1990, str. 65). Razvite države so tudi največje porabnice nafte (glej Sliko 5). Razvoj energetskih substitutov in tehnologije za pridobivanje nafte iz drugih virov, kot so premog in bituminozni materiali, so samo eden od razlogov, zakaj je povpraševanje po nafti v razvitih državah bolj elastično. Razvoj tehnologije za boljše izkoriščanje obstoječih naftnih vrtin, za iskanje novih rezerv nafte in za pridobivanje nafte iz drugih virov pa omogoča, da tudi na strani ponudbe nafte ni pomembnejših omejitev.

Na sliki 5 je prikazana svetovna poraba nafte po različnih regijah v obdobju 1982 do 2007.

Poraba nafte na svetovni ravni je v letu 2007 v primerjavi z letom prej zrasla za 1,1 odstotek. Poraba držav OECD je v letu 2007 padla za približno 400.000 sodov na dnevni ravni. Kitajska je odražala največji prirastek, kljub temu da je stopnja rasti porabe v letu 2007 bila pod povprečjem. Poraba v regijah, ki so izvoznice nafte, je bila najvišja (BP, Statistical Review of World Energy, 2008).

SLIKA 5: PORABA NAFTE PO RAZLIČNIH REGIJAH V LETIH 1982 – 2007

Vir: BP, Statistical Review of World Energy, 2008. Kaj se je dogajalo s porabo nafte po letu 2007? Po močnem zvišanju cen v prvi polovici leta 2008 je v drugi polovici istega leta in na začetku leta 2009 prišlo do znižanja cene nafte in zmanjševanja povraševanja po tej surovini, kar je vsekakor zaznamovano tudi s trenutno aktualno finančno krizo.

10 Cenovna elastičnost povpraševanja nam pove, za koliko se spremeni obseg povpraševanja po neki dobrini, če se cena te dobrine spremeni za en odstotek.

13

Ameriška agencija za energijo ( EIA11) ocenjuje, da v letu 2009 pada svetovna poraba nafte oziroma povpraševanja po njej za 800.000 sodov na dan (Gibbons R. Reuters, Oil falls 5 percent on sagging demand outlook, 2009). Slaba gospodarska rast in nižji življenjski standard vsekakor znižujejo povpraševanje po nafti. Gospodarska upočasnitev je pustila sledi. Države razvijajoče se Azije so sicer še vedno glavni akterji porabe oziroma povpraševanja po nafti ( glej Sliko 5 na strani 13) in so se jih tudi dotaknile negativne finančne razmere na svetovnem trgu. Ko omenjam Azijo, pa mislim predvsem na njeno eno največjih velesil, Kitajsko, ki je hkrati največja porabnica nafte na svetu. Naglo vzpenjajoče se gospodarstvo Kitajske je v preteklih letih zahtevalo čedalje več energetskih virov. Danes je gospodarska slika nekoliko drugačna. Kitajska, ki največ izvaža v ZDA, bo zmanjšala izvoz. To pa naj bi povzročilo probleme kreditiranja podjetij, probleme zaposlovanja delovne sile in povzročilo inflacijo. Stopnja rasti BDP se je na Kitajskem zmanjšala od 11,9 % v letu 2007 na 9,8 % v letu 2008. Napoved za leto 2009 znaša 7,5 % rast BDP, kar pomeni izgubo milijone delovnih mest. Poraba energije - tako nafte kot elektrike - se je na Kitajskem med leti 2002-2008 podvojila in to rast bo težko ustaviti. Zato naj bi v tej svetovni velesili prišlo do pomanjkanja energije (Boyd, M., EU Trade Commisioners, 2008, str. 3-6).

3.1.2 Ponudba nafte Slika 6 prikazuje zmanjševanje svetovne proizvodnje nafte v letu 2007 v primerjavi z letom prej, in sicer za 130.000 sodov na dnevni ravni. Tako so države OPEC (350.000 sodov/dan) kot tudi članice OECD leta 2007 zabeležile zmanjšanje proizvodnje. Države bivše Sovjetske veze, predvsem Rusija in Azejbardžan, so povišale proizvodnjo za približno 500.000 sodov/dan (BP, Statistical Review of World Energy, 2008).

Slika 6: Proizvodnja nafte po različnih regijah v letih 1982-2007

Vir: BP, Statistical Review of World Energy, 2008.

11 EIA je kratica za Energy Information Administration. Gre za neodvisno statistično in analitično agencijo pri oddelku za energijo vlade ZDA, ki zbira informacije tudi o naftni panogi in jih objavlja vključno s podatki o proizvodnji in rezervah surove nafte, med ostalimi aktivnostmi izdaja tudi vsakoletni pregled porabe energije ter napovedi za prihodnost ( Burkeljica, 2001 str. 23).

14

Pri analizi ponudnikov nafte je treba najprej ločiti med članicami OPEC in državami, ki niso članice OPEC, vendar pa njihov pomen na svetovnem naftnem trgu nenehno narašča (glej Tabeli 2 in 3). Savdska Arabija je največja proizvajalka nafte (glej Tabelo 2), ki razpolaga s približno dve tretjini svetovnih rezerv. Konec leta 2008 je začela zmanjševati proizvodnjo, in sicer že pred zadnjim sestankom članic OPEC, ki so se v Alžiriji z namenom zmanjševanja proizvodnih kvot oz. zaradi zvišanja cene te surovine 17. 12. v letu 2008 sestale že tretič.

Cilj OPEC je zmanjšati proizvodnjo za 2,2 milijona sodov na dan. Za primerjavo: avgusta 2008 je proizvodnja Savdske Arabije znašala 9,7 miljonov sodov na dan, na začetku leta 2009 pa je njena dnevna proizvodnja znašala 8,2 milijona sodov (The Washington times, Oil plunge despite Records Oil cuts. Hill P., 2008). Iz Tabel 2 in 3 je razvidno, da največje proizvajalke nafte razen Savdske Arabije in Irana niso članice OPEC. Rusija je, za Savdsko Arabijo, največja izvoznca nafte. Glede na dogajanja in nemire na Bližnjem vzhodu je ta velesila čedalje pomembnejša za oskrbo Evrope z nafto. Pomembne ponudnice nafte nečlanice OPEC so še se Kitajska, Mehika in Kanada.

Tabela 2: Največje proizvajalke nafte držav članic OPEC leta 2007, v tisočih sodov dnevno

PROIZVODNJA 2007 S. Arabija 10413 Iran 4401 Zdr. Arabski emirati 2915 Kuvajt 2626 Venezuela 2613 Nigerija 2356 Irak 2145 Alžirija 2000 Libija 1848 Katar 1197 Indonezija 969

Vir: BP, Statistical Review of World Energy, 2008.

Tabela 3: Proizvodnja nafte v državah, ki niso članice OPEC, v tisočih sodov dnevno

PROIZVODNJA 2007 Rusija 9978 ZDA 6879 Kitajska 3743 Mehika 3477 Kanada 3309 Norveška 2556 Brazilija 1833 V. Britanija 1636 Kazahstan 1490

Vir: BP, Statistical Review of World Energy, 2008.

15

Kot sem že omenila, večina največjih proizvajalk nafte, razen Saudske Arabije in Irana, ni članica organizacije OPEC. Po drugi strani je večina teh držav velika porabnica nafte (glej Tabeli 2 in 3). Njihova proizvodnja torej nima pomembnejšega vpliva na dejansko ponudbo nafte na trgu. Neto izvoz, kot razlika med celotno proizvodnjo, zmanjšano za lastno porabo, predstavlja majhen delež celotne ponudbe na trgu. Najpomembnejši dejavniki na strani ponudbe so razvoj tehnologije, odkrite svetovne rezerve nafte ter struktura trga in politično okolje (glej Prilogo 1). EIA dolgoročno napoveduje, da bo proizvodnja v državah članicah OPEC, predvsem pa v državah Srednjega Vzhoda rasla hitreje od povprečja zaradi več razpoložljivih virov kot pa zaradi dejstva, da so stroški proizvodnje nižji kot v ostalih regijah. Tržni delež OPEC naj bi do leta 2030 predvidoma zrasel na 53 odstotkov. Na strani ponudbe so članice OPEC proizvodnjo v januarju 2009 skrčile za skoraj 1 milijon sodov nafte na dan (ECB, Mesečni bilten, marec 2009). Kar zadeva proizvodnjo držav, ki niso članice, se pa pričakuje, da bodo države v Latinski Ameriki in Zahodni Afriki v tranziciji najbolj prispevale k rasti globalne proizvodnje. Globalna ponudba nafte naj bi do leta 2030 zrasla na 112.5 milijonov sodov na dan (EIA, International Energy Outlook, 2008).

3.2 Drugi dejavniki cene nafte Na ceno nafte vplivata predvsem ponudba in povpraševanje. Hkrati pa obstaja tudi veliko dejavnikov, ki vplivajo tako na eno kot na drugo stran. Vendar pa sem se odločila, da bom podrobneje opisala zgolj tiste, ki, po mojem mnenju, najbolj zaznamujejo naftni trg in vplivajo na ceno črnega zlata. Logično je, da je povpraševanje po nafti izvedeno iz povpraševanja po naftnih derivatih. Zato tega v nadaljevanju ne bom posebej obravnavala. V zadnjih nekaj mesecih sem veliko brala in se učila o svetu naftnega trga. Le-tega je močno zaznamovala tudi svetovna finančna kriza, ki je posledično umirila povpraševanje, kar je ceno nafte v letu 2008 potisnilo navzdol.

• Jedrski program Irana

Iran naj bi po prepričanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo že nekaj let na nedovoljen način bogatil uran. Iran ima eno največjih svetovnih rezerv nafte na svetu in je drugi največji izvoznik nafte v okviru organizacije OPEC in se je vsako zapletanje okoli iranskega jedrskega programa zelo hitro odražalo pri ceni surove nafte.

Iran proizvede 4,4 milijona sodov nafte na dan, kar je 30 tisoč sodov na dan pod kvoto, določeno s strani OPEC (BP Statististical Review of World Energy, 2008). Najpomembnejši razvojni načrti za naftna polja, ki potrebujejo finančno podporo iz tujine, so zastali zaradi dolgotrajnih pogajanj med Iranom in tujimi investitorji. Glavnina spora je povezana z naraščajočimi stroški procesa črpanja nafte, pomemben del pa dodaja tudi sporni iranski jedrski program, ki je razburjal mednarodno javnost. Varnostni svet ZN je 31. julija v resoluciji 1696 od Irana namreč zahteval, naj do 31. Avgusta preneha s spornimi jedrskimi dejavnostmi, sicer mu grozijo sankcije. Iran se roka ni držal. Direktor uprave iranske državne naftne družbe pa je dejal, da je naftno ministrstvo pripravljeno na morebitne sankcije. Opozoril je, da bo v primeru sankcij proti državi iransko naftno ministrstvo v ospredju boja in da se je že pripravilo na resno delo v zvezi s to zadevo.

16

ZDA so izrazile željo, da Varnostni svet ZN proti Iranu uvede sankcije, ker ni spoštoval roka in do 31. avgusta leta 2006 ni zaustavil bogatenja urana. Iran je zagotavljal, da uran bogati le za miroljubne namene ter da je namenjen izključno pridobivanju električne energije.

• Nemiri v največji afriški izvoznici nafte

Nigerija je tudi ena od kriznih žarišč, ki vplivajo na ceno nafte. Nigerija je največja afriška izvoznica nafte, v okvirju organizacije OPEC pa se uvršča med prvih šest izvoznic nafte. V državi že skoraj dve desetletji potekajo spori med različnimi političnimi prizadevanji. Največji vpliv na svetovne cene nafte ima Gibanje za osvoboditev delte12, kot se imenuje frakcija, ki si je za cilj zadala umik mednarodnih korporacij in večji nadzor lokalnih oblasti nad črpanjem nafte. V večini primerov ima domače prebivalstvo stransko vlogo in ne sodeluje pri njihovih poslih. Zaradi tega so kljub bogastvu, ki jim je dobesedno na dosegu rok, izrazito revni in jim ostane le manjši del prihodkov. Proizvodnja nafte se je zaradi političnih nemirov v letu 2006 zmanjšala na 20 odstotkov običajne dnevne ravni. Napadi na naftno infrastrukturo pa so dejansko zmanjšali ponudbo na svetovni ravni, kar pa je povzročilo dvig cene nafte.

• 'Špekulativni' dejavnik

Špekulativni dejavnik je zelo močen vzrok padca cen. Slaba gospodarska rast je namreč povzročila 'panično' prodajanje finančnih instrumentov špekulantov. Na ceno nafte ima špekulativni kapital zelo močen vpliv. Del svojih sredstev so namreč vezali v razne opcije in ostale instrumente, vezane za ceno nafte. Vloga špekulantov je, da s svojimi odločitvami na trg vnašajo pričakovanje glede prihodnjih cen.

• Naravni dogodki in vreme

Pojav tropskih neviht ali orkanov, ki nastanejo nad severnim delom Atlantskega oceana ali nad vzhodnim delom Tihega oceana, je v poletnih mesecih leta 2008 še dodatno zaostrilo napetost na naftnem trgu. Orkan pušča najbolj kritične posledice, če se pojavi v Mehiškem zalivu. Američani namreč na tem področju načrpajo približno 25 odstotkov vse nafte in okoli 20 odstotkov vsega zemeljskega plina. V primeru orkana v tem delu sveta rastejo cene zaradi strahu pred poškodbo infrastrukture in zaustavitve proizvodnje. Del črpališč se po navadi evakuira, kar zaustavi črpanje. Takšne katastrofe pustijo na svetovno gospodarstvo velike posledice, seveda tudi na ceno nafte. Tako je bilo leta 2005, ko sta po zalivu divjala orkana Katarina, ki je povzročil močne poškodbe približno 44 ploščadih, in orkan Rita, ki je pustil sledi na celo 64 ploščadih. Orkana sta povzročila enega največjih izpadov proizvodnje v zadnjih 15 letih, in sicer približno za 108 milijonov sodov (Energy Information Administration, 2006).

12 angl. Movement for the Emancipation of the Niger Delta – MEN

17

Cene poskočijo že ob prvih najavah oziroma informacijah o morebitnem pojavljanju orkanov, ko so le-ti še nekaj dni oddaljeni od ameriške obale. Med orkanom Katrina so se cene nafte zvišale za 10 dolarjev. Takrat je cena za sod nafte znašala 70 dolarjev. Naj omenim še orkan Gustav, ki je dvignil cene leta 2008 . V Dominikanski republiki in na Haitiju je zahteval 67 žrtev, več kot 6.000 ljudi je moralo zapustiti domove. Gustav se je hitro približeval obali Amerike in med prebivalci povzročil pravo paniko. V strahu pred njim je domove zapustilo dva milijona Američanov. Pričakovalo se je, da bo orkan lahko poškodoval rafinerije in črpališča nafte, kar pa se na koncu ni zgodilo. Gustav je ob prihodu na obalo Louisiane oslabel (Reuters, New Orleans mops up after Gustav close encounter, Bigg & Gaynot , 2008). Ob močnih vplivih naravnih dogodkov na ceno surove nafte pa vsekakor moram omeniti še vreme oz. sezonski vpliv kot enega najpomembnejših dejavnikov na ceno. Bolj tople zime oziroma neobičajne temperature za določena vremenska obdobja imajo močen vpliv na povpraševanje nafte in njenih derivatov, posledično pa tudi na ceno le-teh; poleg tega se na primer poleti porabi več bencina, pozimi pa več plinskega olja. Cena nafte se še najbolj odziva na pričakovane temperature v severovzhodni Ameriki.

• Zastarela infrastruktura in tehnološki razvoj

Zastarela infrastruktura se nanaša predvsem na opremo rafinerij, črpališč in naftovodov. V preteklem obdobju se lastniki niso pogosto odločali za večja popravila ali menjavo opreme. Obstajala je namreč neprestana potreba po visoki izrabi infrastrukture. Značilno je, da je razvoj tehnologije v večji meri odvisen od cene nafte, saj sta na tem področju predvsem oba naftna šoka spodbudila vrsto raziskav. Čim višje so cene nafte, tem večji je pritisk na razvoj nove tehnologije, hkrati pa ta (prek novo odkritih rezerv, povečanja deleža načrpane nafte in konverzije nafte iz drugih virov) zopet povratno vpliva na povečanje ponudbe in s tem na znižanje cene. Ocene rezerv nafte so odvisne tako od tehnologije kot od cene nafte. Tehnologija je tista, ki spreminja percepcijo o naravi virov, predvsem ko gre za količino dokazanih zalog. Več o tem bom pisala v nadaljevanju.

• Alternativni viri energije Po ocenah EIA naj bi se poraba obnovljive energije do leta 2030 zvišala za 60 odstotkov, to je na 2200 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe). Biomasa je po podatkih iz leta 2007 predstavljala 53 odstotkov celotne obnovljive energije (glej Sliko 7). Poraba hidroenergije se bo ohranila na dosedanji ravni. Delež ostalih obnovljivih virov se bo zvišal. Nafto nadomeščajo tudi drugi viri energije, predvsem plin in nuklearna energija. Poraba premoga naj bi v naslednjih 25 letih zrastla za 73 odstotkov. Slednje bi pomenilo zvišanje njenega deleža v celotnem povpraševanju po energiji sa zdajšnjih 22 na 28 odstotkov (The International Energy Agency's World Energy Outlook 2007). Glede na projekcijo bi delež obnovljivih virov energije v porabi primarne energije brez izvajanja sklepov Evropskega sveta leta 2030 dosegel zgolj 12 %. S tem bi pokrili skoraj 60 % povečane porabe primarne energije, ki bi med letoma 2005 in 2030 znašala približno 200 milijonov ton ekvivalenta nafte. Iz Slike 7 je razvidno, da je v letu 2007 delež obnovljivih virov znašal 7 odstotkov celotnih primarnih energetskih virov.

18

SLIKA 7: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Vir: EIA, Renewable Energy Consumption and Electricity Preliminary 2007 Statistics. Po podatkih Energetske bilance RS je delež obnovljivih virov energije v Sloveniji 16 odstotkov. Energija je bila v celoti pridobljena iz domačih virov, in sicer iz sončne energije, biomase, deponijskega plina13 in plina iz čistilnih naprav. Slovenija je v skladu s podnebnim svežnjem zavezana, da do leta 2020 zagotovi 25 odstotkov potrebne energije iz obnovljivih virov. Načrte razvoja alternativnih virov energije v Republiki Sloveniji pokriva v celoti Ministrstvo za okolje in prostor.

• Nova nahajališča

Obstajajo še neodkrita velika nahajališča. Ob drugih je tudi PetroBras14 v Južni Ameriki preteklo leto odkril eno največjih nahajališč nafte. Druga večja nahajališča bi se lahko skrivala pod arktičnim ledom. Po nekaterih ocenah naj bi se pod ledom Arktike nahajalo kar 18 odstotkov vseh rezerv svetovnih energentov. Črpanje teh virov naj bi bilo trenutno predrago, vendar pa številni strokovnjaki napovedujejo, da se bo v obdobju naslednjih desetih let led tako stanjšal, da bi bilo možno črpanje nafte tudi na tem področju. Tudi dejstvo, da so Rusija, ZDA, Kanada, Danska in Norveška pred nekaj leti podpisale sporazum, ki vsaki od navedenih držav dovoljuje izrabljanje območja 200 milj od njene obale, govori v prid takemu domnevanju.

13 Deponijski plin nastaja na odlagališčih odpadkov z anaerobnim razkrajanjem gospodinjskih odpadkov (občinski trdni odpadki). Sestavljen je iz mešanice plinov, je brezbarven in ima značilen, neprijeten vonj zaradi prisotnosti organskih žveplovih spojin. Poleg tega, da ima neprijeten vonj, je zanj značilno to, da je zelo nevaren. Zato je potrebno na vseh delujočih odlagališčih odpadkov vršiti nadzor nad njim, bodisi z aktivnim ali/in pasivnim prezračevanjem, še posebno na zelo globokih odlagališčih ( PORT). 14 PETROBRAS je brazilska naftna družba, ki ima na tržišču svoje delnice, četrta največja družba na svetu po naftnih zalogah. Je tako proizvajalec kot distributer nafte in naftnih derivatov ter ima v lasti številne rafinerije in tankerje. PETROBRAS je vodilni v napredni tehnologiji pridobivanja nafte iz globokih voda in je tretja največja družba v Severni in Južni Ameriki (za Exxon Mobilom in General Electric) ter šesta največja družba na svetu (Vseslovensko združenje mladih delničarjev, 2008).

19

Vendar pa po drugi strani po tem sporazumu severni tečaj, ki sem ga omenila zgoraj, ne pripada nobeni izmed njih. Sklepam torej, da Arktika zaradi svojih surovin postaja za svetovne velesile strateško zanimivo ozemlje. Po drugi strani pa je jasno, da se število in velikost novih naftnih polij zmanjšuje. Proces vrtanja novih naftnih polij in njihov zagon sta finančno zelo zahtevna in terjata veliko časa, poleg tega pa se v glavnem nahajajo na težko dosegljivih območjih. Problem predstavlja tudi pomanjkanje opreme in kakovostne delovne sile, to je tehnično izobražene, z inženirskim znanjem. Menim, da je realno največji potencial za nadaljnje širjenje proizvodnje nafte skoncentriran na Bližnjem Vzhodu in v državah OPEC, kjer pri črpanju in proizvodnji nafte prevladujejo državna podjetja.

• Politični in vojaški vplivi

Dejstvo je, da so številna politična trenja in konflikte že skozi zgodovino spremljale tudi skokovite spremembe ravni cene nafte. Tako je tudi danes. Vsakokratni nemiri, politična nesoglasja se odražajo v nestabilni ponudbi nafte na trgu in tako vplivajo na ceno nafte. Slednje se predvsem nanaša na države izvoznice. Večji del naftnih zalog se nahaja v območjih s politično in delno tudi ekonomsko negotovimi razmerami, kjer različni incidenti lahko hitro prekinejo črpanje nafte in posledično pravočasno oskrbo potrošnikov. Tako že vsak lokalen spopad lahko prekine dobavo, kar običajno pomeni hiter dvig cene in v nadaljevanju motnje dobave. Kot enega časovno najbližjih primerov lahko omenim s konca leta 2008. Takrat so cene nafte na mednarodnem trgu po strmem padcu mesece prej zopet rahlo zrasle, in sicer na ceno višjo kot 40 dolarjev za sod. Vsekakor je bil eden glavnih vzrokov val nasilja, ki ga je na območju Gaze spočel konflikt med Izraelom in Hamasom. Sprožil je zaskrbljenosti glede oskrbe z nafto z Bližnjega vzhoda. Vojaški in politični vplivi so eden najpomembnejših dejavnikov na ceno nafte (kar sem ugotavljala že v drugem poglavju).

• Svetovna gospodarska rast, obseg gospodarske aktivnosti Svetovna gospodarska rast, ki je glavni dejavnik povpraševanja po energiji, naj bi po ocenah IEA rasla v povprečju 3,2 odstotke letno v obdobju do leta 2030. Projekcije predpostavljajo malenkost nižjo rast kot v prejšnjih treh desetletij. Gospodarstvo Kitajske, Indije in ostalih azijskih držav bo po pričakovanjih doseglo najvišjo stopnjo rasti oziroma bo raslo najhitreje. Ena največjih azijskih velesil, Kitajska je drugo največje gospodarstvo na svetu. Njen BDP je po podatkih s konca leta 2007 predstavljal 9,7 odstotkov skupnega svetovnega BDP. ZDA so s 23 odstotki svetovnega BDP bile na prvem mestu, sledile pa so Japonska, Nemčija in Indija. Omenjenih pet držav predstavlja polovico svetovnega godpodarstva. Svetovna gospodarska rast v letu 2007 se je v primerjavi z letom prej znižala za 0.1 odstotne točke in je istega leta znašala 4,9 %. Tudi v Evropski uniji je v letu 2007 zabeležena nižja gospodarska rast in je znašala 2,3 % v evro območju ter 2,6 % v EU27 (ZORD, Letno poročilo 2007). Energija je izhodišče gospodarskega razvoja. Povečanje porabe energije se nedvoumno odraža v ekonomskem razvoju oziroma povečanju BDP. Velja tudi obratno. Slednje je očitno predvsem v tem obdobju finančne negotovosti, ki ima za eno večjih posledic prav zmanjšanje porabe energije. Zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti in posledično zaradi nižjega povpraševanja smo bili proti koncu leta 2008 in v prvih mesecih leta 2009 priča tudi močnemu padcu cene nafte.

20

Kaj torej lahko pričakujemo v prihodnje? Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS) napoveduje za leto 2009 2,2 odstotno svetovno gospodarsko rast. Podobno napoveduje tudi OECD za države članice znižanje gospodarske aktivnosti za 0,4 odstotke, leta 2010 pa okrevanje za 1,5 %. Napovedi mednarodnih institucij predvidevajo, da se bodo razmere na finančnih trgih v sredini leta 2009 dokaj umirile in to naj bi prispevalo k postopnemu okrevanju gospodarske rasti. V ažurirani napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR) je napovedan realni upad BDP tudi v večini držav evrskega območja. Iz Tabele 4 je razvidno, da evroobmočje čaka dokaj šibka gospodarska rast, na katero bosta predvidoma vplivala nižja svetovna gospodarska aktivnost kot tudi zelo oslabljeno domače povpraševanje. Zaloge nafte, bencina, kurilnega olja in dizelskega goriva so se v prvi polovici januarja 2009 v ZDA zvišale za 6,1 milijona sodov oz. za 1,9 odstotka. Slednje je dodaten dokaz, da je na trgu nafte velik presežek ponudbe. Podatki hkrati dokazujejo, da se je zaradi gospodarske krize povpraševanje po nafti močno zmanjšalo. Posledično je padla tudi cena tej surovini (Upad povpraševanja znižal cene nafte, Siol.net, 2009).

Tabela 4 : Makroekonomske projekcije za evroobmočje – povprečne medletne spremembe v odstotkih*

2007 2008 2009 2010

HICP 2,1 3,2-3,4 1,1-1,7 1,5-2,1 Realni BDP 2,6 0,8-1,2 -1,0-0,0 0,5-1,5 Zasebna potrošnja 1,6 0,1-0,5 -0,3-0,7 0,6-1,8 Državna potrošnja 2,3 1,9-2,3 1,3-1,9 1,3-1,9 Bruto investicije v osnovna sredstva 4,2 0,2-1,2 -6,0- -3,0 -2,4-1,0 Izvoz (blago in storitve) 5,9 2,4-3,4 -1,4-1,0 2,3-4,9 Uvoz (blago in storitve) 5,4 2,0-3,0 -1,9-1,1 1,4-5,2

Legenda: * Projekcije realnega BDP in njegovih komponent temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni. Slovaška je kot del evroobmočja vključena v projekcije za leto 2009. Medletne spremembe temeljijo na sestavi, ki vključuje Slovaško že v letu 2008.

Vir: Mesečni bilten ECB, december 2008. str. 85.

• Izraba zmogljivosti rafinerij in raven zalog Stanje zalog kot tudi svetovno povpraševanje rafinerij po nafti sta temeljna pokazatelja smeri gibanja cen črnega zlata. Zaloge so zelo pomemben dejavnik zlasti pri usklajevanja ponudbe in povpraševanja oziroma uravnovešenja le-teh. Statistični pomen spremembe stanja zalog se nanaša na razliko med porabljenimi količinami in proizvodnjo v nekem obdobju. Zgoraj omenjena sezonska razmerja oziroma letni časi igrajo pomembno vlogo pri stanju zalog. Vpliv se tako odraža tudi na gibanje cen nafte. Višje objavljenim naftnim zalogam od pričakovanih pa običajno sledi padec cene nafte in obratno. Naftne zaloge v ZDA so vsekakor najbolj spremljane, in sicer na tedenski ravni, saj jih posredujeta tako API15 kot tudi DOE16. Oktobra leta 2008 so se povečale več, kot je bilo napovedano. Namesto pričakovanih 2,56 milijona sodov so se namreč povečale za 3,18 milijona sodov na skupaj 311,4 milijona sodov. To je med drugim vplivalo tudi na znižanje cen nafte v tem obdobju.

15 API je kratica za American Petroleum Institute 16 DOE je kratica za Department of Energy

21

Kenda in Bonek (2003, str. 56-59) navajata dve vrsti virov zalog: dokazane in potencialne. Pod dokazanimi viri zalog razumemo tiste znane količine, ki jih je možno komercialno izkoriščati na temelju znane tehnologije in pri določenih cenah. Če cena poraste, postane ekonomsko utemeljeno izkoriščanje tudi tistih dokazanih zalog slabše kakovosti, katerih stroški koriščenja so višji. Padec cene povzroči nasproten učinek. Z novo tehnologijo se količina dokazanih zalog dodatno poveča. Potencialni viri zalog so količine, ki sicer obstajajo, vendar bi jih bilo možno izkoriščati šele potem, ko bi z novo tehnologijo omogočili in ekonomsko upravičili njihovo eksploatacijo.

SLIKA 8: OECD KOMERCIALNE ZALOGE NAFTE V OBDOBJU 2002-2007

Vir: Monthly Oil Data Service, OECD/IEA, 2008. Kakor večji del razvitega sveta je tudi Evropska unija neto uvoznik nafte tako, da je močno odvisna od uvoza nafte s področij, bogatih z nafto. Zato je EU za svoje članice zaradi preprečitve posledic naftnih šokov ali vsaj ublažitve posledic le-teh predpisala sistem obveznih naftnih rezerv. Te naj bi v primeru krize zadoščale za 90 dnevno povprečno porabo. Po ocenah IEA odkrite zaloge nafte zadostujejo povpraševanju za naslednjih 40 let ob dokaj naivni predpostavki, da se poraba ne bo spreminjala. Slovenija je začela z oblikovanjem obveznih naftnih zalog leta 1999. V ta namen je bil sredi istega leta ustanovljen tudi ZORD17 z osnovnim poslanstvom oblikovanja 90 dnevnih obveznih rezerv, in sicer v obdobju do leta 2005 (glej Sliko 9 na 23. strani).

17 ZORD je kratica za Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov.

22

SLIKA 9 : PORAZDELITEV OBLIKOVANIH OBVEZNIH REZERV NA DAN 31. 12. 2005

Vir: ZORD Slovenija, 2005.

Delegirane količine predstavljajo del blaga, ki ga ima Slovenija kot rezervo na podlagi dolgoročnih pogodb. Postopek se imenuje delegiranje (angl. ticketing). S komercialnimi podjetji se namreč sklene pogodba, s katero se le-ta zavežejo, da bodo imela za ZORD rezervirano blago. V primeru, da pride do krize, naj bi to blago prodali po tržni ceni. V zameno za to uslugo oziroma za stroške v zvezi s tem se mesečno plačuje strošek delegiranja. Delegirane količine je ZORD Slovenija do leta 2006 najemala predvsem v Nemčiji . Podjetja so takrat zaradi ugodnih razmer na naftnem trgu ponujala več po ugodnejši ceni delegiranih količin. V letu 2007 pa so se razmere spremenile. Ponudba delegiranih količin se je močno znižala predvsem zaradi številnih remontov rafinerij v Nemčiji, sprememb zahtev glede kakovosti kurilnega olja in nasploh zaradi neugodnih napovedi glede gibanja cen na naftnem trgu. Projekt oblikovanja obveznih rezerv je bil uspešen, saj je Slovenija relativno hitro, ekonomsko učinkovito in transparentno vzpostavila sistem obveznih rezerv. Obvezne rezerve so 31. 12. 2007 znašale 555.535 ton, fizične zaloge 410.288 ton ter delegirane zaloge 145.247 ton (Letno poročilo ZORD, 2007). Kot sem zgoraj že omenila, imajo rafinerije oziroma povpraševanje le-teh po nafti zelo pomembno vlogo pri usmerjanju cen. Svetovne zmogljivosti rafinerij se v preteklih nekaj letih rahlo povečevale, saj niso veljale za dobičkonosne naložbe, ko so bile cene nafte nizke (glej Prilogo 3). Največje svetovne rafinerije se nahajajo predvsem na področju ZDA (glej Prilogo 2). Kar zadeva novih rafinerij je občutno povečanje stroškov gradnje le-teh. Zaradi škode, ki sta jo povzročila hurikana Katrina in Rita v ZDA in Mehiškem zalivu, so se proizvodne zmogljivosti rafinerij še bolj znižale. V Evropi so zmogljivosti v celoti sicer zadovoljive, vendar rafinerije niso ustrezno opremljene za proizvodnjo zadostnih količin določenih vrst goriva, tj. dizelskega goriva, zato je Evropa odvisna od ZDA, kamor izvaža presežek bencina, ter od Rusije, iz katere uvaža primanjkljaj dizelskega goriva. Tudi izkoriščenost zmogljivosti rafinerij je na teh področjih najvišja (glej Sliko 10). Analiza, značilna za naftni trg, je tako imenovana »netback« analiza. Netback analiza je pripomoček za ugotavljanje vhodne cene na podlagi cen produktov rafinerijskega procesa, ki so rezultat predelave proučevane nafte, in odštetjem vseh stroškov rafinerijskega procesa, transporta, finančnih in drugih stroškov (Oil & Gas Financial Journal, Comparison of Methods used to calculate netback value, M.A. Mian).

23

Zaslužek rafinerije je rafinerijska marža, ki je opredeljena tako: Rafinerijska marža: vrednost produktov – strošek nakupa nafte – stroški rafinerijskega procesa, transporta, financiranja (1) Rafinerijske marže imajo povratni vpliv na fizično ponudbo in povpraševanje. Osrednji del gibanja naftnega trga predstavlja vlogo rafinerij, ki nastopajo v dvojni: kot kupci nafte in kot prodajalci produktov. Povpraševanje rafinerij po nafti je odsev povpraševanja kupcev po produktih. Zaslužek rafinerij v procesu predelave je rafinerijska marža. Splošno uporabljena mera rafinerijske marže je tako imenovani netback, ki meri spremembo med bruto vrednostjo produktov, dobljeno s prodajo rafinerijskih produktov iz določenega sodčka nafte po določenih tržnih cenah, zmanjšan za stroške rafinerijskega procesa, skladiščenja in transporta. Seveda moramo upoštevati še časovni zamik, ki preteče od dneva nakupa nafte do prodaje produktov (Vrhovnik –Težak, str. 89- 91).

Slika 10: Izkoriščenost zmogljivosti rafinerij v odstotkih

Vir:BP, Statistical Review of World Energy, 2008.

• Gibanje obrestnih mer

Dolgoročno gibanje cene nafte je odvisno od gibanja obrestnih mer. Povezavo med njimi je ugotovil in dokazal Harold Hotelling. Tržna cena nafte je sestavljena iz stroškov, ki jih ima najbolj učinkovit proizvajalec nafte (najmanjši stroški pridobivanja nafte – NSP) in iz neto cene nafte. Le- ta je ekstra profit proizvajalca. Pravilo Hotelling pravi, da se neto cena nafte zvišuje z enako stopnjo kot obrestna mera. Ker so svetovne obrestne mere posledica makroekonomskih politik industrijskih držav, imajo te države na dolgoročno gibanje cene nafte velik vpliv (Heal, Chichilnisky, 1991, str. 2-5).

24

• Človeški dejavnik in število prebivalcev Razvoj ključnih svetovnih trgov je v veliki meri vplival na dinamiko ponudbe in povpraševanja na naftnem trgu. Ko so se Kitajska, Indija in podobni industrializirali in je njihov večinski srednji sloj nabavil avtomobile, je ne glede na višino cene povpraševanje po naftni zraslo.

Po pričakovanjih IEA naj bi s povprečno letno rastjo enega odstotka svetovno prebivalstvo zraslo od 6,2 milijarde leta 2002 na več kot 8 milijard do leta 2030. V obdobju, za katerega so narejene projekcije, pa se pričakuje tudi čedalje bolj upočasnjena rast števila prebivalcev v državah v razvoju. Delež teh prebivalcev iz teh držav bo namreč zrasel z današnjih 76 na 80 odstotkov leta 2030. Največje porabnice oziroma proizvajalke nafte so prav gospodarske velesile (Glej Tabeli 2 in 3 na strani 15).

Kot človeški dejavnik bi predvsem izpostavila človeške napake, ki so posledica neizučenosti osebja ali nepoznavanje predpisov za varno delo, staro opremo, staro in iztrošeno mehanizacijo. Nenamerno ali zaradi malomarnosti lahko pride namreč do razlitja nafte pri transportu ali do večje nesreče pri proizvodnji ali prevozu, tako se ponudba nafte nepričakovano zmanjša (Vrhovnik, Težak, 1998, str. 82).

3.3 Posledice finančnih šokov na naftni trg in družbeni razvoj Naftna industrija je danes izredno razvita, njen vpliv na gospodarska gibanja pa zelo močen. Nihanja na naftnih trgih se zelo hitro odražajo v obliki gospodarske recesije, inflacije, brezposelnosti in zmanjšanju gospodarske rasti. Je ena najmočnejših spremenljivk, ki dodatno poslabša že slabo gospodarsko stanje. To velja za večino primerov iz preteklih obdobij. Na svetovnih trgih trenutno prevladujejo negativne razmere, kar se odraža v ceni nafte, posledično pa na smer gospodarskih gibanj. Zato bom posledice sprememb cene nafte prikazala predvsem iz zornega kota aktualnih finančnih sprememb na svetovnem trgu. Cene nafte padajo, kar se posledica upočasnjene gospodarske rasti in zmanjševanja povpraševanja po energiji. Mrak (1981, str. 66) deli posledice sprememb cene nafte z vidika časa na kratkoročne in dolgoročne, z družboslovnega vidika na ekonomske, politične in socialne, z vidika mednarodnih ekonomskih odnosov na trgovinske, denarne, plačilnobilančne in tehnološke, z narodnogospodarskega vidika pa na posledice, ozko vezane na spremembe v energetskem sektorju, in na posledice, ki se nanašajo na spremembe v osnovnih narodno-gospodarskih agregatih.

3.3.1 Odraz v recesiji Ob hipotetično visoki ceni nafte si zastavljam vprašanje, kako se ta odraža v učinkovitosti gospodarstva. Višja cena nafte zmanjša učinkovitost gospodarstva, manjša učinkovitost zniža zaposlenost in realne plače. Povečanje cen nafte zniža tudi povpraševanje po delovni sili in poveča brezposelnost. Tudi v tem primeru se znižata realna plača in seveda realni BDP. Pride do recesije.

25

V preteklosti so šoki in krize na naftnem trgu izzvali gospodarsko recesijo v razvitih državah, ki pa je bila mogoča predvsem zaradi visoke inflacije. Danes se razvite države soočajo bolj z nevarnostjo deflacije, a morebitno povečanje inflacije za odstotno točko ali dve lahko evropskemu in ameriškemu gospodarstvu celo pomaga iz recesije. Deflacija je vsekakor opozorilni pokazatelj umirjanja, celo padca gospodarske aktivnosti.

Kot sem omenila že zgoraj, recesija kot posledica finančne krize trenutno znižuje ceno nafte. Zato v tem primeru moram proučiti pojav recesije kot aktualne finančne krize, ne pa kot posledico sprememb cen nafte.

3.3.2 Odraz v inflaciji Dejstvo je, da rast cene energije vpliva na povišanje cene vseh končnih proizvodov. Kako močen bo vpliv na ceno le-teh, pa določata predvsem delež porabe energije v procesu pridobivanja le-teh in njihova elastičnost povpraševanja (Horwich & Weimer, 1984, str. 49). Vendar pa se višje cene nafte ne odražajo v inflaciji tako močno, kot so se v preteklosti. Posledice so vidne predvsem v padcu zasebnega povpraševanja in s tem dobičkov podjetij. Največ škode utrpi avtomobilska industrija, transportni sektor (letalske družbe) in industrija, ki uporablja nafto kot surovino. Nižji dobički podjetij znižujejo investicije in s tem ovirajo produkcijsko rast in rast produktivnosti. Nizke investicije posledično znižajo zaposlenost. Nižja produktivnost zviša ceno dela, ki vpliva na porast inflacije (Heal, Chichilnisky, 1991, str. 82). Inflacija se je v evroobmočju in ZDA v letu 2008 najprej močno zvišala predvsem na račun visokih cen nafte in hrane. Vzroke za hitro povečanje cen med proizvajalci najdemo v takrat rekordno visokih cenah surovin in energentov, ki so pospešile rast cen vmesnih proizvodov in netrajnih potrošnih dobrin (Poročilo o cenovni stabilnosti, oktober 2008). Vendar pa smo trenutno priča umirjanju inflacije, kar je posledica predvsem občutnega znižanja cen nafte in ostalih surovin ter upočasnjenosti gospodarske aktivnosti.

3.3.3 Odraz v proizvodnji in zaposlenosti Za analizo se usmerimo v obdobje, ko so ne tako daleč nazaj cene nafte močno zrasle. Najprej bom pojasnila vzročno-posledično povezavo med višjo ceno nafte in vplivom le-te na ponudbo oziroma na proizvodnjo in zaposlenost. Cena nafte lahko vpliva posredno ali neposredno. V prvem primeru je vpliv odvisen od intenzivnosti sprememb oziroma od tega, kolikšna je soodvisnost cene kapitala in dela. Če se bodo delavci na znižanje realnih dohodkov odzvali z zahtevami po višjih plačah, se bo podražil tudi sam proizvajalni proces oz. inputi, ki v njem sodelujejo. Posledica tega je predvsem nižja dobičkonosnost, zmanjšanje proizvodnje in, na koncu najbolj drastično, tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Neposreden vpliv se odraža v zmanjševanju domačega povpraševanja, kar povzroči tudi zmanjšanje proizvodnje. Kratkoročno bo prišlo pri kapitalu do zmanjšanja investicij, dolgoročno pa do selitve kapitala v energetsko manj intenzivne panoge (Sutherland, Westerlund, 2004, str. 199).

26

Glede na trenutno stanje na svetovnih trgih je treba analizirati tudi v obratni smeri. Finančna kriza je namreč negativno vlivala na proizvodnjo in zaposlenost, kar se je skozi nižje povpraševanje izkazalo tudi v nižjih cenah nafte.

3.3.4 Odraz v pogojih mednarodne menjave Cene nafte vsekakor vplivajo in so vplivale na pogoje mednarodne menjave. Premik kupne moči od držav uvoznic nafte k državam izvoznicam zmanjša agregatno povpraševanje potrošnikov v državah uvoznicah nafte in poveča agregatno povpraševanje v državah izvoznicah nafte. Vendar pa je zmanjšanje povpraševanja držav uvoznic nafte večje od povečanega povpraševanja v državah izvoznicah te surovine. Zato je neto učinek na svetovno povpraševanje negativen. Ker se svetovno povpraševanje zmanjša, se mora temu ustrezno prilagoditi tudi svetovna ponudba. Slednje vodi k zmanjšanju proizvodnje in posledično k zmanjšanju gospodarske rasti (Sutherland & Westerlund, 2004, str. 19). Kaj bi se v primeru visokih cen nafte zgodilo s slovenskim izvozom? Zmanjšalo bi se povpraševanje v tujini in s tem zmanjšalo slovenski izvoz. Domnevam, da je ta učinek relativno majhen, hkrati pa ga podpira tudi domače zmanjšanje povpraševanja po uvoznih dobrinah, zaradi česar naj bi se celo izboljšal saldo trgovinske bilance.

Visoke cene naftnih derivatov imajo seveda tudi potencialno negativne učinke na domače gospodarstvo. Zaradi višjih cen lahko najprej pride do zmanjšanja agregatnega povpraševanja doma, hkrati pa tudi do zmanjšanja izvoznega povpraševanja, če so druge države podobno prizadete. Cene nafte, ki naj bi nas pričakovale v prihodnosti so prikazane na sliki 11.

Slika 11: Možni scenariji cen nafte

Vir: Energy Information Administration, Annual Energy Outlook (AEO), Reference case Presentation, 2009. Na Sliki 11 so prikazane projekcije prihodnjih cen nafte EIA v obdobju 1980-2030. Rdeče obarvana črta označuje optimalno ceno nafte, ki naj bi bila dosežena v normalnih okoliščinah. Zelena črta predstavlja oziroma predvideva najbolj pesimistično (najvišjo) napoved cene nafte, modra pa najbolj optimistično (najnižjo) napoved cene nafte. Predpostavka visoke cene nafte v AEO 2009 je odraz omejitve dostopa do nizkih stroškov zalog. Sile, ki spodbujajo rast dolgoročnega povpraševanja v ne-OECD državah naj bi ostale močne, kot je bilo tudi napovedano.

27

V stalnih dolarjih iz leta 2007 naj bi optimalna cena nafte v letu 2009 v povprečju znašala okoli 60$/sod. Do leta 2030 naj bi se le-ta zvišala na 130$/sod v dolarjih iz 2007 oziroma 189$/sod v stalnih dolarjih (glej sliko 11 na str. 27). 4. NAFTNO GOSPODARSTVO V SLOVENIJI Slovenci smo bili že v začetku leta 1864 seznanjeni s prvim naftnim derivatom in njegovo uporabo. Prve bencinske črpalke pri nas so bile na kolesih, tako imenovane prenosne, s pritrjeno ročno črpalko. Druga vrsta črpalk je imela ohišje, v katerega sta bila montirana merilna kozarca. Prodajalec je z ročno črpalko, pritrjeno v spodnjem delu ohišja, načrpal gorivo v kozarca in ga s prostim padom po cevi spustil v rezervoar. Naslednja vrsta, t.i. stabilne črpalke, je imela vgrajen mehanizem za merjenje iztočene količine. Zanimivo je, da so bencin v začetku zlivali v morje kot nevarno neuporabno tekočino. Nafta se v našem gospodarstvu pojavi prvič leta 1859 z rafinerijo na Meži, ki je izdelovala mazila za kolesa. Od šestdesetih let naprej pa ima nafta veliko vlogo pri razsvetljavi (petrolejke). Obdobje med letoma 1900 in 1918 je zaznamovano s skromnimi začetki avtomobilizma. Nastalo je nekaj novih središč rafiniranja nafte, npr. v Dravogradu, pozneje tudi v Mariboru (Lenarčič, 1993, str. 330). Pridobivanje nafte pri nas je tesno povezano tudi s prvimi znanimi vrelci surove nafte v Peklenici in Selnici v Medmurju, v Prekmurju pa šele med drugo svetovno vojno. Iz zapisov v 18. stoletju je razvidno, da je ponekod v okolici Peklenice prihajala iz zemlje črna gmota, zemeljski katran. Pozneje so domačini na takih krajih izkopali jarke, da se je v njih nabiral zemeljski katran, ki so ga uporabljali za kolomaz. V Selnici, 8 km zahodno od Peklenice, so ob gradnji železnice Pragersko– Budimpešta leta 1860 odkrili premog in hkrati tudi vodo, pomešano z nafto. Z organiziranim pridobivanjem naj bi začel že grof Festtetich iz Čakovca, ki je okoli leta 1860 pridobil koncesijo za raziskave in pridobivanje nafte v Peklenici. Goll, lastnik prve rafinerije na Slovenskem, je kupoval že v prejšnjem stoletju v teh krajih surovo nafto za izdelavo kolomaza. Na začetku je predeloval predvsem selniško nafto in poldestilate iz Poljske in Italije, kasneje pa je za svoje potrebe uvažal surovine tudi iz Romunije in ZDA. Med svetovnima vojnama so v Sloveniji poslovale tri rafinerije: Mara, rafinerija mineralnega olja v Mariboru, Dravograjska rafinerija in Motorol, do leta 1944 registrirana kot podjetje za razpečevanje mineralnih olj. Ves čas je delovala kot pridelovalka, ki jo danes poznamo kot Rafinerijo Petrol Maribor. Vse tri rafinerije so prek zastopnikov pokrivale potrebe tako industrijskih podjetij kot trgovcev z naftnimi derivati, predvsem s tekočimi gorivi (petrolejem, bencinom, plinskim oljem). Na samem začetku razvoja naftnega trga v Sloveniji se država ni dosti vmešavala v naftno gospodarstvo, razen fiskalno, to je z davki, predvsem carinami in urejanjem eksploatacije naftnih polij. Prva znana odredba ministrstva gozdov in rudnikov je iz 20.04.1920 (Lenarčič, 1993, str.108). Nanašala se je na pristojnost ministra, da sam daje v nakup ali zakup terene in zemljišča za raziskave in eksploatacijo nafte privatnikom in domačim družbam na področju Hrvaške, Slovenije in Medmurja. V začetku oktobra leta 1932 je izšel zakon o prisilnem mešanju bencina z 20 % alkohola. Čisti bencin se je smel uporabljati zgolj v aviaciji. Zakon je ostal v veljavi vse do začetka druge svetovne vojne. Glavna cilja tega predpisa sta bila dva: stimulirati predelovalce kultur, iz katerih se pridobiva alkohol, in zmanjšati uvoz surove nafte, kar je bil cilj ekonomskega pomena (Lenarčič, 1993, str. 109).

28

Iz novejšega obdobja pa bi izločila predvsem podatke za leti 1997 in 2007. Leto 1997 je obeleženo predvsem z recesijo naftne niše v Sloveniji, ki se je iz Azije že prej razširila na območje Zahodne Evrope. Pred tem je potekalo dolgotrajno obdobje rasti nacionalne porabe proizvodov iz nafte. Recesija je tudi tukaj negativno vplivala na znižanje porabe. V letu 1998 so cene nafte na svetovnem trgu padle na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Tudi domače prodajne cene brez dajatev so se znižale. Hkrati pa se je povečeval delež dajatev. Posledično so se slovenske maloprodajne cene goriv v tem letu približale cenam sosednjih držav. Konkurenčna prednost je na ta način bila izgubljena, kar je poleg konca tako imenovanega bencinskega turizma povzročilo tudi delen odliv slovenske porabe v tujino (Petrol, Letno poročilo 1998). Statistični podatki kažejo, da Republika Slovenija vsako leto več kot polovico svojih energetskih potreb pokrije z uvoženimi viri energije. Letna domača proizvodnja primarnih virov energije (premog, hidro energija, nuklearna toplota in obnovljivi viri energije) zadošča le za slabo polovico vseh slovenskih potreb po energiji. To pomeni, da je energetska odvisnost Republike Slovenije zelo visoka in se je v preteklih letih gibala med 50 in 55 odstotki (če upoštevamo, da je Nuklearna elektrarna Krško po mednarodnem dogovoru domači vir energije). Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2008 temelji na povpraševanju po energiji, ki je odvisna od obsega gospodarskih aktivnosti, sestave gospodarstva, stopnje tehnološkega in socialnega razvoja. Razvoj porabe energije bo odvisen od makroekonomskih in socialnih značilnosti, ki jih predvideva in uresničuje država s svojo razvojno politiko. Rast porabe energije in rast bruto domačega proizvoda (BDP) sta bila v preteklosti v tesni linearni soodvisnosti. Danes narašča predvsem delež BDP, ustvarjen s storitvenimi dejavnostmi (prodaja znanja ipd.), ki ne potrebujejo večjega energijskega vložka. Zato je tudi napovedovanje bodočih potreb po energiji in moči postalo mnogo bolj kompleksno. Naftni proizvodi so v letu 2007 pokrivali slabo polovico (48,3 %) vseh potreb po končni energiji v Republiki Sloveniji (Energetska bilanca Republike Slovenije 2008). Slovenija dolgoročno načrtuje nekoliko manjšo rast porabe naftnih proizvodov zaradi postopne preusmeritve sektorjev industrije in ostale porabe na zemeljski plin.

4.1 Vpliv cen nafte na gospodarska gibanja v Sloveniji Visoke cene naftnih derivatov imajo seveda potencialno negativne učinke na domače gospodarstvo. Najprej lahko pride zaradi višjih cen do zmanjšanja agregatnega povpraševanja doma, hkrati pa tudi do zmanjšanja izvoznega povpraševanja, če so druge države podobno prizadete. Drugi učinek visokih cen nafte naj bi bilo zmanjšanje povpraševanja v tujini, kar naj bi zmanjšalo slovenski izvoz. Od zadnjega četrtletja leta 2007 pa so se zaradi vpliva hitre rasti cen hrane, nafte in primarnih surovin pogoji menjave s tujino začeli hitro slabšati. V prvi polovici leta 2008 so se pogoji menjave poslabšali za 1,3 %. Na rast cen v prvi polovici leta 2008 so vplivali predvsem depreciacija dolarja, znižanje zalog nafte v ZDA, visoko azijsko povpraševanje in špekulativna vlaganja investitorjev. Medletna rast cen ostalih surovin (brez nafte) se je maja leta 2008 nekoliko umirila in je dosegla 26,30 %. Konec leta 2008 se je medletna inflacija še dodatno znižala za 1,0 odstotne točke in je znašala 2,1 %. Prevladaval je trend zniževanja inflacije, ki je predvsem posledica padca cen nafte.

29

Februarja 2009 je inflacija zaradi dviga trošarin na tekoča goriva znašala 0,5%, medletno pa 2,1%. Podobno kot v Sloveniji se je inflacija februarja 2009 povišala tudi na ravni celotnega evrskega območja (2,1%). Nižje cene nafte (glej Tabelo 5) in ostalih surovin ter zniževanje gospodarske aktivnosti sta sta glavna dejavnika, ki vplivata na nižjo rast cen in sta še vedno prisotna. Zato menim, da je trend umiranja medletne inflacije zgolj začasen. UMAR napoveduje da bo, ob predpostavki nizke cene nafte in naftnih derivatov, inflacija v letu 2009 padla na 1,1 %. Glavni razlog za nižjo napoved inflacije je predpostavka o nizkih cenah nafte in naftnih derivatov je, katerih je bilo leta 2006 v Sloveniji porabljenih 2.244.989 ton (ZORD, Letno poročilo 2007). Poleg tega ne smemo zanemariti tudi vpliva volativnosti gibanja cen sezonskih proizvodov in storitev ter pričakovane nizke gospodarske rasti. Tudi pogoji menjave z državami članicami evroobmočja so poslabšani, glede na povprečje. Slednje je posledica dejstva, da iz teh držav uvažamo okrog 65 % nafte in naftnih derivatov. Stopnja rasti tako uvoza kot izvoza , ki je bila v tretjem četrtletju leta 2008 zmerno pozitivna je v četrtem četrtletju istega leta postala negativna. K močnem zmanjšanju izvoza je v veliki meri prispevalo bolj šibko tuje povpraševanje, medtem, ko se je uvoz zmanjšal predvsem zaradi znižanja cen nafte in primarnih surovin. Primanjkljaj trgovinske menjave z nafto se je v 12 mesecih do novembra 2008 skupno povečal na 223,6 milijarde EUR, v primerjavi s 166,7 milijarde EUR v enakem obdobju leta 2007 (Mesečni Bilten ECB, marec 2009). Ker ima Slovenija znotraj EU drugi najvišji delež naftnih derivatov v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin18 (v nadaljevanju HICP) in ker so zaradi nizkih ravni trošarin deleži nabavne cene v drobnoprodajni ceni naftnih derivatov relativno visoki, je tudi neposredni vpliv sprememb cen naftnih derivatov na inflacijo v Sloveniji nadpovprečen. Asimetričen vpliv gibanja cen naftnih derivatov na indekse cen življenjskih potrebščin je posledica uporabe različnih uteži naftnih derivatov pri izračunavanju indeksov, različnih deležev nabavne cene v drobnoprodajni ceni naftnih derivatov, sprememb davčnih politik in sprememb deviznih tečajev. Inflacija, merjena z indeksom HICP se je v euroobmočju v zadnjih mesecih močno znižala in je dosegla skoraj najnižjo raven v zadnjem desetletju. Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija po HICP v euroobmočju februarja 2009 znašala 1,2%, kar je približno enako kot januarja (1,1%), vendar precej pod stopnjo, ki je bila zabeležena sredi leta 2008 (4%). Slednje je predvsem posledica padca svetovnih cen nafte. Po najnovejših makroekonomskih projekcijah ECB se bo povprečna medletna inflacija merjena po HICP predvidoma gibala med 0,1% in 0,7% v letu 2009 ter med 0,6% in 1,4% v letu 2010 (Mesečni Bilten ECB, marec 2009). 18 HICP - meri spremembe v ravni drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domači in tuji potrošniki namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju Slovenije – kar imenujemo domače načelo porabe. Eurostat je harmonizirani indeks začel objavljati v letu 1997. Gre za mednarodno usklajen indeks cen življenjskih potrebščin, katerega obveznost računanja izhaja iz pravnih predpisov EU. Uporablja se za spremljanje gibanja drobnoprodajnih cen in zagotavljanje cenovne stabilnosti na področju EU ter primerjanje inflacijskih stopenj med državami članicami EU. HICŽP so oblikovani na osnovi harmonizirane metodologije in kot taki naj bi odražali le gibanje cen in razlike v potrošnji prebivalstva v posamezni državi (Statistični Urad Republike Slovenije, 2008).

30

Projekcije so v veliki meri odvisne od tržnih pričakovanj, od kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer ter terminskih cen nafte in primarnih surovin. Pri nas se je indeks deleža goriv v HICP v zadnih treh let nekoliko povečal. V kolikor pogledamo tabelo 5 lahko vidimo, da se je v letu 2008 glede na leti 2004 ter 2007 to zgodilo tudi skoraj v vseh ostalih državah EU. Največji delež goriv v HICP ima Luxemburg (10,1% v letu 2008), sledi pa Slovenija z 8,9- odstotnim deležem (glej Tabelo 5). Naraščanje porabe goriv pri nas in s tem tudi idatkov zanje je predvsem posledica naraščanja števila osebnih avtomobilov na prebivalca in s tem vedno večjega števila osebnih avtomobilov, ki jih uporabljajo fizične osebe ter povečevanje deleža prevozov z osebnimi avtomobili v skupnem potniškem prometu.

Tabela 5: Deleži goriv v HICP v letih 2004, 2007 in 2008

2004 2007 2008 EU 4,1 4,9 5,1 Belgija 4,9 5,3 6,0 Bolgarija 2,8 6,6 7,9 Češka 3,6 4,5 4,7 Danska 4,6 4,0 4,3 Nemčija 4,7 5,4 5,6 Estonija 5,5 4,7 5,1 Irska 4,3 5,1 5,8 Grčija 4,8 5,7 5,8 Španija 5,4 6,0 6,2 Francija 4,4 5,0 5,2 Italija 3,0 4,8 4,9 Ciper 6,2 7,7 7,8 Latvija 3,6 3,7 4,8 Litva 4,5 5,1 5,6 Luxemburg 6,7 9,0 10,1 Madžarska 4,9 5,2 5,5 Malta 3,1 3,6 3,9 Nizozemska 3,7 4,5 5,0 Avstrija 3,6 4,5 5,3 Poljska 5,5 5,2 3,9 Portugalska 4,2 5,2 5,8 Romunija 4,0 3,8 3,9 Slovenija 8,0 8,4 8,9 Slovaška 3,5 3,1 2,9 Finska 4,6 5,2 5,7 Švedska 5,4 5,2 5,1 Velika Britanija 2,7 3,7

Vir: Statistični Urad Republike Slovenije, 2008.

31

4.2 Oblikovanje cen naftnih derivatov

Na podlagi 8. člena ter 1. in 5. točke 9. člena Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in v zvezi z 2. členom Uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list RS, št. 80/00 in 17/04), je izdala Vlada Republike Slovenije Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov.

Ta uredba določa mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov ( v nadaljnjem besedilu: distributerji) in merila, po katerih se morajo oblikovati cene in njihove sestavine. Za naftne derivate se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (v nadaljnjem besedilu: NMB-95), 98- ali večoktanski neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja v cestnem ali pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: NMB-98), dizelsko gorivo (v nadaljnjem besedilu: dizel) in ekstra lahko kurilno olje (v nadaljnjem besedilu: KOEL). Cena se oblikuje na enoto proizvoda, ki znaša en liter, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. V skladu z omenjenim Zakonom o kontroli cen pa 3. člen določa povprečno 14-dnevno prodajno ceno tekočega obdobja brez dajatev (t. i. modelska cena) za posamezni naftni derivat, kar je tudi razvidno iz spodnje enačbe.

(2)

Pri čemer je: Pt: modelska cena naftnega derivata v evrih/liter; ρ: gostota naftnega derivata (za motorna bencina znaša 0,755 kg/l, za dizel in KOEL 0,845 kg/l); r: prispevek za blagovne rezerve v eurih/l, k ga na podlagi 21. b člena Zakona o blagovnih rezervah z uredbo določi Vlada Republike Slovenije; M: marža distributerjev, kakor je navedena v 11. členu te uredbe; i: dnevni podatek; i = 1, 2, 3, …, n; t: 14-dnevni interval tekočega obdobja; n: n = 14; spremljamo 14-dnevno povprečje (dejansko je n = 10, ker za soboto in nedeljo ni objave borznih kotacij); e: USD = x EUR (objavljeni dnevni tečaj Banke Slovenije ob 8. uri); CIF MedH: borzna kotacija derivata (najvišja dnevna vrednost v USD/tono po viru: Platt's European Marketscan).

32

V 5. členu Zakona o kontroli cen je določena drobnoprodajna cena na način, da se modelski ceni (Pţ) v skladu z veljavnimi predpisi dodajo vse davčne obremenitve. Drobno prodajna cena v evrih se skladno z matematičnim pravili zaokroži na tri decimalna mesta. S ponovnim preračunom dobimo po odbitku vseh davčnih obremenitev najvišjo korigirano prodajno ceno brez dajatev P*(t), ki se lahko uveljavi na trgu v obdobju t + 1. Po postopku zaokroževanja drobnoprodajne cene, kakršnega predvideva prejšnji odstavek tega člena, se korigirana prodajna cena tekočega 14-dnevnega obdobja P*(t) določi kot najvišja prodajna cena brez dajatev P(t), ki velja v obdobju t + 1 (P*(t) = P(t)). Postopek delovanja mehanizma iz 3. člena te uredbe: a) osnova za izračun najvišje prodajne cene brez dajatev (v evrih/liter), ki se lahko uveljavi na trgu, so borzne kotacije CIF MedH (CIF Mediteran – High), izražene v ameriških dolarjih/tono; b) modelska cena v eurih/tono se izračuna tako, da se vsakodnevna borzna cena pomnoži s tečajem ameriškega dolarja za isti dan, skupna vsota pa se deli s številom dni, za katere so na razpolago podatki; c) če za določen dan ni podatka o deviznem tečaju, se kot relevanten podatek vzame zadnji razpoložljivi devizni tečaj; d) dejansko se modelska cena izračuna na podlagi podatkov za deset dni (v soboto in nedeljo ni podatkov o borznem trgovanju), in sicer od ponedeljka v tednu x do petka v tednu x + 1. Če je zaradi državnih praznikov ali dela prostih dni ali zaradi drugega vzroka na razpolago manj kakor deset podatkov, se 14-dnevno povprečje izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov. Za razpoložljive podatke se štejejo podatki o borznih kotacijah CIF MedH in podatki o deviznem tečaju, ki so objavljeni najpozneje do ponedeljka v tednu x + 2, in sicer do 8. ure. Navedeni podatki se za izračun modelske cene štejejo kot dokončni podatki; e) izračunana modelska cena, izražena v evrih/tono, se prek gostote () derivata in faktorja 1/1000 preračuna v evre/liter ter se ji prištejeta v evrih/liter izražena članarina Zavodu za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov in v evrih/liter izražena bruto marža. V skladu z 9. členom te uredbe se nova najvišja cena uveljavi v torek v tednu x + 2 in velja do ponedeljka v tednu x + 4, distributerji pa so dolžni že v ponedeljek v tednu x + 2 o višini oblikovane cene obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo. Če je v ponedeljek v tednu x + 2 v Republiki Sloveniji državni praznik ali dela prost dan, so distributerji dolžni prvi naslednji delovni dan o višini oblikovanih cen obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo, cena pa se na trgu v tem primeru lahko uveljavi drugi naslednji delovni dan. V 11. členu te uredbe je določena višina marže, ki znaša za bencin 0,08134 evra/liter, za D-2 0,07626 evra/liter in KOEL 0,05023 evra/liter. Višina marž se med veljavnostjo uredbe ne spreminja. Uredba začne veljati 9. oktobra 2008 in velja eno leto.

33

SKLEP Naftni trg je vsekakor eden najbolj nestanovitnih svetovnih trgov. Zato sem se tudi odločila za analizo naftnega trga, ki sem ga predstavila predvsem skozi luč zgodovine in dejavnikov cene nafte. Najprej sem se seznanila z nafto kot surovino in spoznala njene osnovne lastnosti. V nadaljevanju sem predstavila naftno kraljestvo od prvih naftnih šokov v sedemdesetih letih do danes. Ugotavljala sem tudi negativne sledi , ki jih tovrstni šoki puščajo na gospodarstvo. Sedemdeseta leta so po mojem mnenju prvič bolj močno zaznamovana z dogajanji na naftnem trgu, ki so posledica predvsem političnih razmer v tem obdobju (yomkipurska vojna v Izraelu leta 1973 in iranska revolucija leta 1979), močnega oligopola ponudnikov nafte (Opec je leta 1973 črpal 55 odstotkov svetovne ponudbe nafte) ter neelastičnega povpraševanja po nafti v razvitih državah. Cene nafte so se po prvem naftnem šoku leta 1973 dvignile z 2 na 16 dolarjev za sodček, po drugem naftnem šoku leta 1979 pa na 36 dolarjev za sodček. Volatilnosti naftnega trga smo bili priča tudi v novejšem obdobju. Pri tem mislim predvsem na leto 2007, ko se je nadaljeval trend naraščanja cen surove nafte, in drugo polovico leta 2008. Cene nafte so se v enem letu povečale za več kot 90 %. Kot eden glavnih razlogov za tako stanje na naftnem trgu naj izpostavim negotovost glede iranske krize. Iran je arabske države pozval k zmanjšanju proizvodnje nafte. Na ta način naj bi kaznoval Zahod zaradi njegove podpore Izraelu pri agresiji na Gazo. Poleg tega je pomembno omeniti tudi močno povpraševanje Indije in Kitajske, motnje v dobavi v največjih proizvajalkah (npr. Nigeriji). Vse to je, med ostalim, povzročilo, da je cena nafte, potem ko je julija 2008 dosegla rekordno vrednost 147 dolarjev za sod, že sredi decembra zdrsnila na skoraj 35 dolarjev. Glavni razlog za padec cene v letu 2008 je v umirjanju svetovnega gospodarstva, ki je posledica finančne krize., ki je nastopila že sredi avgusta leta 2007. Kriza je vplivala najprej na zmanjšanje kreditne aktivnosti bank, kar je povzročilo padec na trgu vrednostnih papirjev, posledično pa je del investitorjev začel usmerjati svoje naložbe v nakupe nafte na terminskem trgu. Ko so se terminski posli sprostili in je nafta prišla na trg, se je začela postopno zniževati cena nafte. Tudi februarja 2009 se je cena, podobno kot januarja istega leta zadržala na relativno nizki ravni in sicer nekoliko nad 40USD/ sod. Mnenja sem, da se bo svetovno gospodarstvo kljub ameriški stagnaciji uspelo rešiti večjemu upadu gospodarske rasti, čeprav je trditev v nasprotju z zadnjimi makroekonomskimi podatki, kajti prav finančne težave so tiste, ki ugodno vplivajo na ceno nafte. Gospodarska dejavnost na območju evra naj bi po napovedi Evropske centralne banke bila še nekaj časa šibka in BDP se bo zmanjševal. Negotovost glede svetovnih gospodarskih obetov je izjemno velika. Kljub temu vsi upamo na ponovno oživitev globalnega gospodarstva. Za gospodarstvo bo poleg ukrepov politike in centralnih bank nižja cena nafte vsekakor spodbudna. Po drugi strani pa si države OPEC z omejevanjem proizvodnje prizadevajo za zvišanje cene oziroma vsaj njeno ohranitev. Naftni kartel si je decembra leta 2008 znižal proizvodno kvoto na 27,3 milijona sodov nafte dnevno. V njihovem interesu je dolgoročno gibanje ciljne cene nafte okrog 75 dolarjev za sod.

34

LITERATURA IN VIRI 1. Annual Oil Market Chronology. Najdeno 10. decembra na spletnem naslovu

http://www.eia.doe.gov/emeu/cabs/AOMC/0009.html#a2007.

2. BP, Statistical Review of World Energy, 2008. Najdeno 10. januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.bp.com/liveassets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/reports_and_publications/statistical_energy_review_2008/STAGING/local_assets/downloads/pdf/statistical_review_of_world_energy_full_review_2008.pdf.

3. Banka Slovenije. Poročilo o cenovni stabilnosti oktober 2008. Najdeno 15. januarja 2009 na spletnem naslovu C:\Documents and Settings\Korisnik\Local Settings\Temp\Poročilo.

4. Boyd, M., EU Trade Commisioners, (2008, 16. december). Prospects for the Chinese Economy. Najdeno 20. januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.izvoznookno.si/svetujemo/publikacije/util/bin_pub.php?id=2008121911210516

5. Burkeljca, M. (2001). Pojmovnik izrazov iz naftne panoge. Prva izdaja. Ljubljana: Slovenski nacionalni naftni komite Svetovnih naftnih kongresov.

6. Cene nafte spet navzgor (2003, 26. marec). Najdeno 05. decembra 2008 na spletnem naslovu http://24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-nafte-spet-navzgor.html.

7. Dargay, J. (1990). An Econometric Analysis of the demand for Oil Peoducts. V delu: Bacon Robert et al: Demand, Prices and the Refining Industry – A Case Study of the European Oil Product Marker. Oxford Institute for Energy Studies, 1990.

8. Economy Watch: Theory Of Fossil Fuels. Najdeno 18. Decembra 2008 na spletnem naslovu (http://www.economywatch.com/fossil-fuels/theory.html.

9. Energy Administration Information (EIA), Annual Oil Market Chronology. Najdeno 20.januarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.eia.doe.gov/emeu/cabs/AOMC/9099.html. 10. Energy Administration Information (EIA), Annual Oil Market Chronology. Najdeno 20.

januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.eia.doe.gov/emeu/cabs/AOMC/Overview.html.

11. EIA, International Energy Outlook, 2008. Projections of Liquid Fuels and Other Petroleum Production, Appendix G. Najdeno 15. januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.eia.doe.gov/oiaf/ieo/pdf/ieopol.pdf .

12. EIA, Renewable Energy Consumption and Electricity Preliminary 2007 Statistics. Najdeno 25. januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.eia.doe.gov/kids/energyfacts/sources/renewable/renewable.html#measure.

13. Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2008 (Julij 2008). Ministrstvo za gospodarstvo. Maribor, Trpin D. Najdeno 15. oktobra 2008 na spletnem naslovu http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/EBRS_2008.pdf

14. ECB, Mesečni bilten, Marec 2009. Najdeno 10. marca na spletnem naslovu http://www.bsi.si/.

35

15. Engdahl, W. (2000). Stoljeće rata. Anglo-američka naftna politika i novi svjetski poredak. Zagreb: AGM.

16. Findlay, A. (1947). Chemistry in the service of man. Ljubljana: Logmans, Green and Co. 17. Gibbons, R. Reuters, Oil falls 5 percent on sagging demand outlook, 2009. Najdeno 15.

januarja na spletnem naslovu http://www.reuters.com/article/GCA-Oil/ idUSTRE49B3Y620090115.

18. Hill, P. 2008. Washington times, Oil plunge despite Records Oil cuts. Najdeno 18.december 2008 na spletnem naslovu http://www.washingtontimes.com/news/2008/dec/18/oil-plunge-despite-record-opec-cuts.

19. Hunter, S. (1984). OPEC and the Third world the politics of aid. Bloogminton: Indiana University Press.

20. Horwich, G. & Weimer, D.L. (1984). Oil Price Shocks, Market Response and Contigency Planning.

21. Heal, G. & Chichilnisky, G. (1991). Oil and the international Economy. Oxford: Clarendon Press.

22. International Energy Outlook, World Energy Demand and Economic Outlook, 2008. Najdeno 20. novembra 2008 na spletnem naslovu http://www.eia.doe.gov/oiaf/ieo/world.html.

23. Kenda, V. & Bonek, V. (2003). Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

24. Lenarčič, S. (1993). Naftno gospodarstvo na Slovenskem. Druga izdaja. Samozaložba, Ljubljana.

25. Mišič, E. & Maček Kenk, M. (2008 julij). Statistični Urad Republike Slovenije. Sektor za statistiko cen. Najdeno 5.novembra 2008 na spletnem naslovu http://www.stat.si/doc/vsebina/04/Utezi_goriva_IC%C5%BDP_HIC%C5%BDP.pdf

26. Mrak, M. (1981). Nafta in kolektivna naslonitev na lastne sile držav v razvoju. Ljubljana, Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča.

27. Marcus, A (1992). Controversial Issues in Energy Policy. London: Interiontal Educational and Professional Publisher.

28. OECD, Annual Report 2008. Najdeno 15. Januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.oecd.org/dataoecd/39/19/40556222.pdf .

29. Oil & Gas Financial Journal, Comparison of Methods used to calculate netback value, M.A. Mian. Najdeno 5.marca 2009 na spletnem naslovu http://www.ogfj.com/display_article/287487/82/ARCHI/none/none/1/Comparison-of-methods-used-to-calculate-netback-value/.

30. R.W. Ferrier & A. Fursenko (1989). Oil in the World Oil Economy. London, Routledge, and NewYork .

31. Reuters, New Orleans mops up after Gustav close encounter, Bigg M. & Gaynor T. 2008. Najdeno 1. oktobra 2008 na spletnem naslovu http://www.reuters.com/article/topNews/idUSN2541891320080902.

32. RTV Slovenija. Nafta-črno zlato. Najdeno 25. November 2008 na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=story&func=read&c_id=138

33. Servan-Schreiber, Jean Jacques. 1981. Svetovni izziv. Zagreb: Globus.

36

37

34. Sampson, A. (1977). Sedem sester. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 35. Suterland D. & Westerlund N.(2004): Oil Price Developments, Drivers, Economic

Conequences and Policy Responses OECD. Economic Outlook No. 76. Paris: OECD. 36. The Organization of the Petroleum Exporting Countries OPEC. Najdeno 10. januarja na

spletnem naslovu http://www.opec.org/aboutus/history/history.htm. 37. Upad povpraševanja znižal cene nafte. Najdeno 23. januarja naspletnem naslovu

http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/01/upad_povprasevanja_znizal_cene_nafte.aspx. 38. UMAR, Ekonomsko ogledalo, Februar 2009. Najdeno 5. marca 2009 na spletnem naslovu

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2009/eo0209.pdf. 39. Vrhovnik, Težak A. (1998). Upravljanje s cenovnimi tveganji naftnega trga. Magistrsko

delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 40. Vseslovensko združenje mladih derničarjev. Najdeno 1. decembra 2008 na spletnem

naslovu http://www.mali-delnicarji.si/?news=298&lang=slo. 41. WTRG Economics: Oil Price History and Analysis. Najdeno 20. novembra 2008 na

spletnem naslovu http://www.wtrg.com/prices.htm 42. Wikipedia, 1999 world oil market chronology. Najdeno 10. novembra 2008 na spletnem

naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/1999_world_oil_market_chronology 43. Wikipedia, 2003 Invasion of Iraq. Najdeno 29.novembra 2008 na spletnem naslovu

http://en.wikipedia.org/wiki/2003_Invasion_of_Iraq.

44. Zakon o kontroli cen (2008). Uradni list RS. (št. 94/2008, 03. oktober 2008). 45. Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (ZORD), Letno

poročilo 2007, Paternoster M. Najdeno 20. januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.zord.org/ap.l/doc/353E617F.pdf

PRILOGE PRILOGA 1: Svetovne rezerve nafte po regijah

Vir: EIA, Oil and Gas Journal, 2007.

1

PRILOGA 2: Največje svetovne rafinerije (Sod /dan)

Naziv rafinerije Lokacija Število sodov/ dan Paraguana Kompleks Rafinerij

(CRP) Amuay in Cardόn Venezuela 940,000

SK Energy Co., Ltd Južna Koreja 840,000 Reliance Industries I ¹ Jamnagar, India 661,000

GS Caltex Južna Koreja 650,000 ExxonMobil Singapur 605,000

Reliance Industries II ¹ Jamnagar, India ( v izdelavi) 580,000 Exxon Mobil Baytown, TX, ZDA 557,000

S-Oil Južna Koreja 520,000 Exxon Mobil Baton Rouge, LA, ZDA 503,000 Hovensa LLC Deviški otoki, ZDA 495,000

Mina Al-Ahmadi Rafinerija Kuvajt 470,000 BP Texas City Texas City, ZDA 460,000 Shell Vzhod Singapur 458,000

Abadan Rafinerija Iran 450,000 Lake Charles Lake Charles, LA, ZDA 425,000 Shell Pernis Nizozemska 416,000

BP Whiting Rafinerija Whiting IN , ZDA 410,000 Saudi Aramco Yanby

Rafinerija Saudska Arabija 400,00

Skupaj Rafinerije Antwerpen Belgija 360,000 Exxon Mobil Beaumont., ZDA 348,500

Sunoco Philadelphia, ZDA 335,000 Chevron Pascagoula, ZDA 330,000 Valero Port Arthur, ZDA 325,000 Motiva Porth Arthur ZDA 325,000

Conoco Phillips Wood River, ZDA 306,000

Vir: Oil & Gas Journal, lastna priredba.

2

PRILOGA 3: Zmogljivosti rafinerij v obdobju 1997-2007

Tisoč sodov na dan * 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

17588 ZDA 15711 16261 16512 16595 16785 16757 16894 17125 17339 17443 1919 KANADA 1811 1844 1861 1861 1917 1923 1959 1915 1896 1914 1463 MEHIKA 1449 1449 1449 1481 1481 1463 1463 1463 1463 1463

SEVERNA AMERIKA SKUPAJ 18971 19554 19822 19937 20183 20143 20316 20503 20698 20821 20970

624 ARGENTINA 650 648 643 624 612 609 609 610 612 614

1928 BRAZIL 1750 1768 1796 1849 1849 1854 1915 1915 1916 1916 NIZOZEMSKI

ANTILI & ARUBA 545 545 545 545 545 545 545 545 545 580 595

1311 VENEZUELA 1212 1215 1248 1291 1291 1291 1291 1306 1311 1311 OSTALA JUŽNA

IN SREDNJA AMERIKA 2005 1938 1975 1998 1987 2027 2016 2022 2040 2047 2055 JUŽNA IN SREDNJA AMERIKA-SKUPAJ 6162 6114 6207 6307 6284 6326 6376 6398 6424 6468 6513

749 BELGIJA 698 732 736 770 785 803 805 782 778 774

1959 FRANCIJA 1872 1918 1933 1984 1961 1987 1967 1982 1978 1959 2390 NEMČIJA 2170 2206 2240 2262 2274 2286 2304 2320 2322 2390 425 GRČIJA 403 403 403 403 412 412 412 412 418 425

2329 ITALIJA 2243 2271 2294 2294 2294 2294 2294 2318 2348 2359 1274 NIZOZEMSKA 1266 1266 1282 1282 1283 1287 1287 1289 1279 1279 310 NORVEŠKA 308 310 323 318 307 310 310 310 310 310

5583 RUSIJA 5933 5577 5443 5395 5363 5451 5470 5475 5515 5557 1377 ŠPANIJA 1265 1247 1247 1247 1247 1333 1333 1358 1377 1377 422 ŠVEDSKA 422 422 422 422 422 422 422 422 422 422 613 TURČIJA 713 713 713 713 713 713 713 693 613 613

1836 V. BRITANIJA 1823 1848 1777 1778 1769 1785 1813 1848 1819 1836 EVROPA-DRUGO 6352 6327 6073 5969 5978 5892 5889 5925 5863 5720 5756

EVROPA SKUPAJ 25468 25240 24886 24837 24808 24975 25019 25134 25043 25021 25024

1857 IRAN 1350 1500 1602 1602 1602 1602 1612 1647 1647 1732 674 IRAQ 634 634 634 639 644 644 644 644 649 666 905 KUWAT 880 895 895 690 745 770 905 905 905 905

SAUDSKA ARABIJA 1704 1762 1823 1806 1806 1810 1890 2075 2100 2100 2100

ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI 298 235 290 440 674 711 645 620 620 620 620

BLIŽNJI VZHOD-DRUGO 1140 1145 1158 1158 1160 1238 1238 1238 1238 1248 1369

BLIŽNJI VZHOD-SKUPAJ 6006 6171 6402 6335 6631 6775 6934 7129 7159 7271 7525

AFRIKA 2906 2839 2943 2872 3133 3215 3164 3103 3221 3274 3280

694 AUSTRALIJA 793 810 828 828 815 829 756 763 711 694

7511 KITAJSKA 4559 4592 5401 5407 5643 5479 5487 6289 6587 7029 2983 INDIJA 1236 1356 2190 2219 2261 2303 2293 2558 2558 2872 1163 INDONEZIJA 1016 1096 1119 1127 1127 1092 1057 1057 1057 1130 4598 JAPONSKA 5056 5144 5087 5010 4705 4721 4683 4567 4529 4542 1255 SINGAPUR 1246 1246 1246 1255 1255 1255 1255 1255 1255 1255 2668 JUZNA KOREJA 2598 2598 2598 2598 2598 2598 2598 2598 2598 2633 1197 TAJVAN 732 732 732 732 874 1159 1159 1159 1159 1140 1082 TAJSKA 824 890 914 1062 1062 1062 1062 1062 1062 1082

AZIJA PACIFIK-DRUGO 1211 1258 1344 1403 1512 1487 1416 1410 1438 1447 1451

3

AZIJA PACIFIK SKUPAJ 19271 19722 21459 21641 21852 21984 21766 22718 22954 23824 24601

SVET 78783 79640 81719 81929 82891 83417 83574 84985 85499 86678 87913

15590 Evropska Zveza 15109 15228 15033 15102 15184 15421 15442 15528 15587 15633 44946 OECD 42683 43574 43850 44006 43950 44222 44309 44466 44525 44749

Bivša Sovjetska zveza 8980 8671 8379 8301 8236 8163 8182 8247 8197 8129 8175

34793 DRUGO 27121 27395 29490 29622 30705 31032 31083 32272 32777 33800

VIR: BP, Statistical Review of World Energy, 2008.

4

PRILOGA 4: Poraba v tisočih sodov dnevno

Poraba* Sprememba med leti

2007 in Tisoč sodov na dan 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2006 ZDA 18917 19519 19701 19649 19761 20033 20731 20802 20687 20698 –0.1% KANADA 1913 1926 1937 2023 2067 2132 2248 2247 2246 2303 2,7% MEHIKA 1844 1842 1910 1899 1837 1885 1918 1974 1970 2024 2,8% SEVERNA AMERIKA SKUPAJ 22674 23286 23548 23571 23665 24050 24897 25023 24904 25024 0,4% ARGENTINA 467 445 431 405 364 372 394 421 440 492 12,0% BRAZILIJA 2034 2114 2056 2082 2063 1985 1999 2048 2064 2192 5,8% ČILE 247 249 238 232 230 231 236 256 265 342 29,9% KOLUMBIA 266 238 232 245 222 222 223 225 235 228 –2.4% EKVADOR 145 131 129 132 131 137 141 168 175 181 4,0% PERU 155 159 155 148 147 140 151 165 140 145 2,9% VENEZUELA 475 474 496 545 594 479 523 574 582 596 1,9% JUŽNA IN SREDNJA AMERIKA 1145 1158 1170 1218 1223 1260 1277 1290 1323 1317 –0.2% JUŽNA IN SREDNJA AMERIKA 4936 4968 4907 5006 4974 4826 4944 5147 5225 5493 5,0% AUSTRIA 255 250 244 265 271 293 285 294 294 281 –4.8% AZERBAJDŽAN 116 111 123 81 74 86 92 108 99 93 –7.1% BELORUSIJA 175 154 143 149 145 152 154 143 142 145 1,9% BELGIJA & LUKSEMBURG 656 670 702 669 691 748 785 815 839 839 0,4% BOLGARIJA 100 93 84 87 98 115 105 109 120 120 ♦ REPUBLIKA ČEŠKA 174 174 169 179 174 185 203 211 208 210 0,8% DANSKA 223 222 215 205 200 193 189 195 197 197 0,4% FINSKA 221 224 224 222 226 239 224 233 225 226 0,6% FRANCIJA 2016 2044 2007 2023 1967 1965 1978 1960 1953 1919 –1.7% NEMČIJA 2915 2824 2763 2804 2714 2664 2634 2605 2624 2393 –9.0% GRČIJA 374 383 406 411 414 404 437 434 453 443 –2.2% MADŽARSKA 157 151 145 142 140 138 142 163 169 168 –1.4% ISLANDIJA 18 18 19 18 19 18 20 21 20 21 5,5% IRSKA 152 172 170 185 182 178 185 196 195 198 1,0% ITALIA 1974 1980 1956 1946 1943 1927 1873 1819 1812 1745 –3.9% KAZAHSTAN 176 147 158 186 193 183 187 207 227 219 –3.2% LITVA 76 63 49 56 53 51 55 58 59 61 3,5% NIZOZEMSKA 854 880 897 942 952 962 1003 1070 1043 1044 –0.9% NORVAŠKA 215 216 201 213 208 219 210 212 217 221 1,2% POLJSKA 424 431 427 415 420 435 460 479 516 532 4,0% PORTUGAL 322 330 324 327 338 317 322 331 300 302 0,2% ROMUNIJA 242 195 203 217 226 199 230 223 219 229 4,7% RUSIJA 2554 2625 2583 2566 2606 2622 2619 2601 2709 2699 –0.9%

SLOVAČKA 80 73 73 68 76 71 68 81 73 80 10,3% SPANIJA 1381 1423 1452 1508 1526 1559 1593 1619 1602 1615 0,8% SVEDSKA 338 337 318 318 317 332 319 315 353 364 1,1% SVICARSKA 279 271 263 281 267 259 258 262 269 243 –9.9% TURČIJA 640 638 677 645 656 668 688 650 655 666 1,5% TURKMENISTAN 75 80 79 83 86 95 95 100 103 107 3,6% UKRAJINA 302 272 255 273 278 286 293 294 318 325 2,2% V.BRITANIJA 1741 1721 1697 1697 1693 1717 1764 1802 1785 1696 –5.0% UZBEKISTAN 146 143 138 135 130 148 134 114 117 119 2,1% EVROPA-DRUGO 459 425 402 427 453 495 512 548 563 581 3,3% EVROPA-SKUPAJ 19826 19742 19564 19743 19736 19922 20111 20274 20477 20100 –2.0% IRAN 1194 1221 1301 1314 1413 1498 1558 1578 1625 1621 0,4% KUVAJT 180 202 202 206 222 238 266 302 275 276 0,3% KATAR 39 38 39 45 59 53 55 65 79 95 21,7% SAVDSKA ARABIJA 1492 1504 1536 1551 1572 1684 1805 1891 2005 2154 7,2% ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI 283 271 255 292 320 333 355 376 419 450 7,7% BLIŽNJI VZHOD-DRUGO 1303 1337 1383 1422 1425 1423 1467 1519 1546 1608 4,0% BLIŽNJI VZHOD-SKUPAJ 4492 4573 4716 4829 5011 5229 5507 5731 5949 6203 4,4% ALGERIJA 194 187 192 200 222 231 240 251 260 270 3,9% EGIPT 559 573 564 548 534 550 567 629 610 651 6,8% JUŽNA AFRIKA 450 461 475 486 499 512 523 526 537 549 2,1% AFRIKA-DRUGO 1185 1226 1226 1239 1254 1274 1313 1368 1418 1485 4,7% AFRIKA-SKUPAJ 2388 2448 2458 2473 2510 2567 2644 2773 2824 2955 4,6% AVSTRALIJA 825 843 837 845 846 851 856 886 918 935 1,9% BANGLADEŠ 76 68 66 80 80 83 83 96 99 102 3,5% KITAJSKA 4228 4477 4772 4872 5288 5803 6772 6984 7530 7855 4,1% KITAJSKA Hong Kong SAR 184 193 201 243 268 269 314 285 303 341 14,1%

5

INDIJA 1963 2134 2254 2284 2374 2420 2573 2569 2580 2748 6,7% INDONEZIJA 914 980 1064 1086 1137 1142 1225 1232 1139 1157 1,9% JAPONSKA 5525 5618 5577 5435 5359 5455 5281 5358 5224 5051 –3.5% MALEZIJA 407 439 441 448 489 480 493 477 496 514 3,4% NOVA ZELANDIJA 131 134 134 136 141 148 150 155 154 151 –2.5% PAKISTAN 350 363 373 366 357 321 325 312 352 362 2,8% FILIPINI 392 375 348 347 332 330 336 314 283 298 5,3% SINGAPUR 651 619 654 716 699 668 748 794 853 917 7,7% JUŽNA KOREJA 2030 2178 2229 2235 2282 2300 2283 2308 2318 2371 1,9% TAJVAN 786 964 1003 991 999 1069 1084 1090 1097 1123 1,5% TAJSKA 736 734 725 701 766 836 925 929 918 911 –1.8% AZIJA-PACIFIK-DRUGO 424 438 470 496 518 527 559 580 587 608 3,2% AZIJA PACIFIK-SKUPAJ 19623 20557 21147 21281 21934 22702 24008 24368 24851 25444 2,3% SVET 73939 75573 76340 76904 77829 79296 82111 83317 84230 85220 1,1%

Od tega: Evropska zveza 14845 14810 14689 14858 14795 14865 15030 15201 15233 14861 –2.6%

OECD 46592 47492 47672 47705 47687 48294 49104 49497 49319 48934 –0.9%

Bivša Sovjetska zveza 3741 3700 3623 3627 3667 3748 3762 3771 3923 3923 –0.4%

Evropa & Bližnji vzhod-drugo 23606 24381 25046 25572 26476 27254 29246 30049 30989 32363 4,4%

Vir: VIR: BP, Statistical Review of World Energy, 2008.

6