UNIVERZA V LJUBLJANI PRAVNA FAKULTETA Katedra za ...unaslovenia.org/sites/default/files/file/Abram(diplomsko delo).pdfHK Četrta Haaška konvencija o zakonih in običajih vojne na

UNIVERZA V LJUBLJANI

PRAVNA FAKULTETA

Katedra za mednarodno pravo

VLOGA MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA PRI

ZAGOTAVLJANJU ZAŠČITE IN POMOČI ŽRTVAM

IZRAELSKO-PALESTINSKEGA SPORA

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin

Avtor: Edi Abram

Ljubljana, maj 2012

II

Staršem, noni in prijateljem.

Posebna zahvala mentorici doc. dr. Vasilki Sancin.

III

Njemu

IV

POVZETEK

Vloga Mednarodnega odbora Rdečega križa pri zagotavljanju zaščite in pomoči žrtvam

izraelsko-palestinskega spora

Avtor: Edi Abram

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin

Avtor v diplomski nalogi ugotavlja vlogo Mednarodnega odbora Rdečega križa (MORK) pri

zagotavljanju zaščite in pomoči žrtvam izraelsko-palestinskega spora.

Letos beležimo že petinštirideseto leto izraelske okupacije palestinskih ozemelj in tudi

petinštirideseto leto stalne prisotnosti MORK v izraelsko-palestinskem sporu. Vse od takrat

pa do danes si MORK prizadeva zagotoviti spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava

(MHP), še posebej v primeru zaščite civilnega prebivalstva na okupiranih palestinskih

ozemljih.

Prvi del diplomske naloge omogoča pregled različnih sredstev za uveljavljanje MHP. V praksi

ima pri zaščiti žrtev vojne vodilno vlogo MORK. V nadaljevanju avtor definira mandat in

pravni status MORK, kar omogoča vpogled v delovanje sui generis humanitarne organizacije,

razumevanje njegovih konkretnih aktivnosti in razlikovanje od drugih organizacij. V tem

okviru sledi opredelitev odnosa MORK s sistemom Združenih narodov, s poudarkom na

pristojnostih, ki jih je MORK pridobil s statusom opazovalca in na spremembah pri

sodelovanju na terenu.

Bistvo naloge zajema skrbno analizo aktivnosti MORK v izraelsko-palestinskem sporu, ki se

nanašajo na zagotavljanje zaščite in pomoči trem kategorijam civilnih žrtev: beguncem in

notranje razseljenim osebam, političnim pripornikom ter ranjenim in bolnim civilistom.

MORK uresničuje svoje naloge na podlagi načel nevtralnosti in neodvisnosti, z uporabo

različnih metod delovanja, ki so prilagojene posameznim časovnim obdobjem trajanja

spopada in so osredotočene na posamezno kategorijo žrtev. Najbolj nazoren prikaz tega so

aktivnosti MORK v mestu Hebron. Izključna humanitarna narava MORK je postavljena pod

vprašaj v primeru štirih palestinskih poslancev, ki so se zatekli na dvorišče MORK v

V

Jeruzalemu. MORK je pri izvajanju nalog dejaven na dveh ravneh. Prva raven obsega skrb za

širjenje MHP, druga raven pa je operativna in se nanaša na izvajanje aktivnosti na terenu.

Nadzor MORK nad spoštovanjem MHP se osredotoča na tiste kršitve, ki imajo hude

ekonomske in socialne posledice za prebivalce okupiranih palestinskih ozemelj.

Avtor poskuša ovrednotiti vlogo MORK v izraelsko-palestinskem sporu in njegovo

učinkovitost pri lajšanju trpljenja žrtev. Najboljši odgovor na to vprašanje je rezultat raziskave

MORK, kjer se je večina palestinskega prebivalstva izrekla, da je MORK organizacija na

katero bi se najprej obrnili v primeru napada na civilno prebivalstvo ali pomanjkanja nujnih

življenjskih sredstev.

Avtor meni, da je v večini primerov glavna težava nespoštovanje obstoječih pravil in ne

pomanjkanje ustrezne pravne podlage. Največji izziv v izraelsko-palestinskem sporu je, kako

zagotoviti politično voljo za spoštovanje MHP, kar pa že presega mandat MORK.

Ključne besede: mednarodno humanitarno pravo, izraelsko-palestinski spor, Mednarodni

odbor Rdečega križa, begunci, politični priporniki, okupirana palestinska ozemlja, sila

zaščitnica, substitut, Hebron.

VI

ABSTRACT

The Role of the International Committee of the Red Cross in providing protection and

assistance to the victims of the Israeli-Palestinian conflict

Author: Edi Abram

Mentor: doc. dr. Vasilka Sancin

In his diploma thesis the author analyses the role of the International Committee of the Red

Cross (ICRC) in providing protection and assistance to the victims of Israeli-Palestinian

conflict.

This year marks the forty-fifth anniversary of Israel's occupation of the Palestinian territories.

It is also the forty-fifth year of continuous presence of the ICRC in this conflict. ICRC strives

to ensure respect for international humanitarian law (IHL), in particular as regards the

protection of civilians under military occupation.

The thesis initially provides an overview of the various mechanisms to improve the situation

of people inflicted by the armed conflict. In practice, the ICRC plays a key role in the

protection of war victims. Furthermore, the author defines the ICRC's mandate and its legal

status which provide an insight into the unique organisation, how it operates and how it

distinguishes itself from other humanitarian organizations. In this context the author discusses

the legal implications of the ICRC observer status at the humanitarian system of United

Nations (UN) and its practical cooperation.

The essence of the author's work includes careful analysis of ICRC activities in Israeli-

Palestinian conflict in providing help including three categories of civilian victims: refugees

and internally displaced persons, wounded and sick civilians, political detainees. The

implementation of the ICRC mission is characterized by the use of various modes of action at

different levels of intervention with the focus on different target populations within a

framework of neutrality and independence which can be acknowledged by ICRC activities in

Hebron. Its purely humanitarian nature is being challenged in the case of four Palestinian

parliamentarians, which are in the premises of the ICRC's office in Jerusalem. In each of its

activities, the double role of ICRC is clear: on the one hand, it reminds parties of the law; on

VII

the other hand, it provides solutions to practical problems at field level. ICRC focuses on

those violations of IHL that have the most serious economic and social consequences for the

population of the occupied Palestinian territories.

The author tries to evaluate the role of the ICRC in the Israeli-Palestinian conflict and its

effectiveness in alleviating the suffering of the victims of conflict. The best answer to this

question is the ICRC survey conducted among the Israeli and Palestinian population, where

the ICRC is the first choice of both Palestinians and Israelis when they are asked who they

would turn to for the protection if civilian areas are attacked or besieged.

The author believes that in most cases, in order to improve the situation of conflict victims,

greater compliance with the existing legal framework is needed, rather than adoption of new

rules. The most important current challenge in the Israeli-Palestinian conflict is the lack of

political will to respect IHL but this goes beyond the strict ICRC's humanitarian mission.

Key words: international humanitarian law, Israeli-Palestinian conflict, International

Committee of the Red Cross, refugees, detainees, occupied Palestinian territories, protecting

power, substitute, Hebron.

VIII

KAZALO

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV ................... X

1. UVOD .............................................................................................. 1

2. VLOGA MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA V

MEDNARODNEM HUMANITARNEM PRAVU .............................. 4

2.1 SREDSTVA ZA UVELJAVLJANJE MEDNARODNEGA HUMANITARNEGA PRAVA 5

2.1.1 INSTITUT SILE ZAŠČITNICE ..................................................................................... 8

2.2 MEDNARODNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA .................................................................... 11

2.2.1 STATUS ........................................................................................................................ 11

2.2.2 MANDAT ..................................................................................................................... 12

2.2.3 CILJI .............................................................................................................................. 15

2.3 ODNOS MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA S HUMANITARNIM

SISTEMOM ZDRUŽENIH NARODOV .......................................................................................... 16

3. ANALIZA AKTIVNOSTI MEDNARODNEGA ODBORA

RDEČEGA KRIŽA V IZRAELSKO-PALESTINSKEM SPORU .... 22

3.1 ZAGOTAVLJANJE ZAŠČITE IN POMOČI CIVILNEMU PREBIVALSTVU ................. 22

3.1.1 BEGUNCI IN NOTRANJE RAZSELJENE OSEBE ................................................... 25

3.1.2 POLITIČNI PRIPORNIKI ............................................................................................ 36

3.1.3 RANJENCI IN BOLNIKI ............................................................................................. 43

3.2 VLOGA MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA PRI ODPRAVLJANJU

KRŠITEV V HEBRONU .................................................................................................................. 45

3.3 PRIMER PALESTINSKIH POSLANCEV NA SEDEŽU MEDNARODNEGA ODBORA

RDEČEGA KRIŽA V JERUZALEMU ............................................................................................ 53

4. ZAKLJUČEK ................................................................................. 57

5. LITERATURA ............................................................................... 59

5.1 MONOGRAFIJE ................................................................................................................... 59

5.2 ČLANKI ................................................................................................................................ 60

5.3 PUBLIKACIJE ...................................................................................................................... 61

IX

5.4 DOKUMENTI ....................................................................................................................... 61

5.5 INTERNETNI VIRI .............................................................................................................. 63

5.6 SODNA PRAKSA ................................................................................................................ 66

6. DODATEK: PRILOGE ................................................................. 67

6.1 Priloga 1: Statutes of the International Committee of the Red Cross ................................... 67

6.2 Priloga 2: Statutes of the International Red Cross and Red Crescent Movement ................ 72

6.3 Priloga 3: Protocol Concerning the Redeployment in Hebron (17. 1. 1997) ..................... 105

X

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

IV. HK Četrta Haaška konvencija o zakonih in običajih vojne na kopnem z dne 18.

oktobra 1907

I. ŽK Ženevska konvencija o izboljšanju usode ranjencev in bolnih pripadnikov

oboroženih sil na bojišču z dne 12. avgusta 1949

II. ŽK Ženevska konvencija o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov

oboroženih sil na morju z dne 12. avgusta 1949

III. ŽK Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki z dne 12. avgusta 1949

IV. ŽK Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne z dne 12. avgusta

1949

Dopolnilni

protokol I

Dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o

zaščiti žrtev v mednarodnih oboroženih spopadih

Dopolnilni

protokol II

Dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o

zaščiti žrtev oboroženih spopadov, ki nimajo mednarodnega značaja

Gibanje Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca

GS OZN Generalna skupščina združenih narodov

HP Haaški pravilnik o zakonih in običajih vojne na kopnem, dodan k četrti

Haaški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem z dne 18. oktobra

1908

IAEA Mednarodna agencija za jedrsko energijo (International Atomic Energy

Agency)

ICJ Meddržavno sodišče v Haagu (International Court of Justice)

MHP mednarodno humanitarno pravo

MORK Mednarodni odbor Rdečega križa (International Committee of the Red

Cross, ICRC)

PLC Palestinski zakonodajni svet (Palestinian Legislative Council)

PLO Palestinska osvobodilna organizacija (Palestine Liberation Organisation)

PRCS Palestinsko združenje Rdečega polmeseca (Palestinian Red Crescent

Society)

Statut Gibanja Statut Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, sprejet

XI

na XXV. Mednarodni konferenci Rdečega križa v Ženevi, 30. oktobra 1986

Statut MORK Statut Mednarodnega odbora Rdečega križa, sprejet 21. junija 1973

UL Ustanovna listina Organizacije združenih narodov

UNHCR Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ( United Nations High

Commissioner for Refugees)

UNRWA Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih

beguncev (United Nations Relief and Works Agency for Palestine

Refugees)

angl. angleško

ZN Združeni narodi

Ibid. prav tako

itd. in tako dalje

nem. nemško

odst. odstavek

op. cit. navedeno delo

oz. oziroma

str. stran

1

1. UVOD

Letos beležimo že petinštirideseto leto izraelske okupacije palestinskih ozemelj in tudi

petinštirideseto leto stalne prisotnosti MORK v izraelsko-palestinskem sporu. V tem

kontekstu in z nespremenjenim mandatom, ki mu ga daje MHP je to ena izmed največjih

operacij MORK v svetu, kar kaže na velike potrebe in posebne razmere v katerih živi

tamkajšnje prebivalstvo že več kot štiri desetletja.

Vsa kompleksnost situacije bi bila lahko priročnik za mednarodno pravo, saj ga verjetno ni

področja v tem sporu, kjer se mednarodno pravo ne bi uporabilo. Večina mednarodnopravnih

istitutov pa je na žalost povezanih z njihovimi kršitvami. Časovna dimenzija oziroma trajanje

kršitev predstavlja največjo oviro, saj se je v tem času dejansko stanje na terenu močno

spremenilo in z vsakim dnem, ne samo z leti in desetletji povzroča protipravno stanje, ki ga je

vedno težje odpraviti. Vendar brez spoštovanja in upoštevanja vsaj temeljnih postulatov

mednarodnega prava ni mogoče pričakovati izboljšanja razmer. Največja žrtev kršitev je vsak

posameznik, ki mora s kršitvami živeti in se skozi negotov vsakdan boriti za spoštovanje

svojih temeljnih pravic.

Neprecenljivo vlogo pri lajšanju trpljenja žrtev1 izraelsko-palestinskega spora ima MORK, ki

v množici različnih organizacij ostaja prvi varuh MHP. Že leta 1967, zavedajoč se napetosti je

sprejel preventivne ukrepe in poslal svoje delegate na teren. S tem je bil omogočen hiter

odziv, saj je že v 48 urah po izbruhu sovražnosti poslal letalo z emblemom Rdečega križa

polno nujne medicinske pomoči. Od takrat pa vse do danes zagotavlja s svojimi delegati in z

mrežo uradov2 hiter odziv na humanitarne potrebe ljudi, ki živijo na okupiranih ozemljih.

Zaradi sui generis mednarodnopravnega statusa MORK bom najprej predstavil njegovo

pravno naravo in pravni okvir, ki določa možnosti za njegovo delovanje. Samo s poznavanjem

njegovih pristojnosti je mogoče razumeti njegove konkretne humanitarne odzive.

1 Več o uporabi in pomenu termina žrtev (angl. victim) v literaturi: MEREDITH, V. M.: Victim identity and

respect for human dignity: a terminological analysis, International Review of the Red Cross, Volume 91,

Number 874, June 2009. 2 Sedež misije MORK na okupiranih palestinskih ozemljih je v Jeruzalemu, uradi MORK so v: Jerihu, Hebronu,

Betlehemu, Tulkaremu, Qalqiliyi, Nablusu, Khan Yeunisu, Jeninu, Majdel Shamsu, Tubasu, Salfitu, Abu Disu,

Ramali in Gazi; Israel and the occupied territories, ICRC, Annual Report, 2012, str. 1.

2

Glede na vseobsežnost in totalnost konflikta je MORK le ena izmed mnogih organizacij, ki

dejavno sodelujejo pri poskusih reševanja konflikta. Poleg MORK gre glavna vloga OZN.

Čeprav imata večinoma različne pristojnosti, si obe prizadevata pomagati žrtvam.

Za oceno uspešnosti ene in druge organizacije je treba poznati možnosti sodelovanja, saj je

velikokrat učinkovitost enega odvisna od pomoči in sodelovanja drugega.

Kljub umeščenosti MORK v množico različnih akterjev in njihovemu nujnemu sovplivanju,

bo glavni izziv moje analize ugotavljanje vloge in nepogrešljivosti MORK pri zagotavljanju

zaščite in pomoči3 žrtvam izraelsko-palestinskega spora.

Največja žrtev je ravno civilno prebivalstvo, ki je velikokrat prepuščeno samemu sebi. Že

ugaslo upanje jim vedno znova prižge ravno MORK. Z različnimi programi zaščite in pomoči

na terenu pomaga prenašati dnevne težave s katerimi se soočajo. Civilne žrtve sem razdelil

na tri temeljne kategorije, ki jih bom proučeval kot sinhron pojav, in sicer, na begunce in

notranje razseljene osebe, politične pripornike ter ranjene in bolne civiliste. Ena najhujših

posledic tega spora, ki so največkrat tudi hkrati posledica kršitev pravil MHP so begunci in

notranje razseljene osebe. Kljub temu, da je Izrael in večina mednarodne skupnosti že

pozabila na ti dve kategoriji žrtev, MORK neutrudno dnevno oskrbuje na tisoče potrebnih

pomoči. Čeprav politična rešitev in vprašanje pravice do vrnitve še nista na obzorju, bom

poskušal ugotoviti morebitni napredek pri izboljšanju življenjskih razmer. Že od začetka

spora, v zadnjih letih oziroma od začetka gradnje zidu in uvajanja različnih režimov

omejevanja, pa še toliko bolj, je naraslo tudi število političnih pripornikov. MORK je

najpomembnejši nadzorni mehanizem, ki si prizadeva preprečiti kršenje njihovih temeljnih

pravic. Na kakšen način in kako učinkovito opravlja to nalogo bom ugotavljal skozi časovni

pregled problema in analizo primerov. Tretja kategorija, ki je najbolj ranljiva so ranjenci in

bolniki. Raziskal bom s kakšnimi težavami se soočajo bolnišnice v Gazi in kako uspešna je

pri tem pomoč MORK.

V zadnjem delu naloge bom analiziral vlogo MORK v Hebronu, mestu, ki predstavlja vse

razsežnosti konflikta. Ker je skoraj nemogoče razdeliti vse vidike na posamezne elemente,

3 Pomoč je v ŽK omenjena večkrat, vendar pojem ni definiran. Prvič sta zaščita in pomoč omenjeni v Statutu

Gibanja, glej Priloga 2. Začita in pomoč sta neločljivo povezana pojma in nadomeščata uporabo pojma

humanitarna aktivnost, ICRC: ICRC Protection policy, International Review of the Red Cross, Volume 90,

Number 871, September 2008, str. 752.

3

bom poskušal osvetliti kompleksnost humanitarne situacije v Hebronu kot diahron pojav, saj

je le tako mogoče dobiti popolno sliko tamkajšnje situacije.

Nevtralni status je za delovanje MORK bistvenega pomena. (Ne)učinkovitost MORK se

velikokrat kaže ravno skozi spoštovanje in upoštevanje tega načela.4 Menim, da je to načelo

postavljeno na resno preizkušnjo s tem, ko je MORK palestinskim poslancem ponudil

zatočišče na dvorišču svojega sedeža v Jeruzalemu. Pri tem bom ugotavljal, ali predstavlja

načelo nevtralnosti prednost ali omejitev za delovanje MORK. Kljub temu, da primer še ni

zaključen bom na podlagi javno dosegljivih informacij ocenil, ali gre za hojo po političnem

robu ali za ravnanja v okviru pristojnosti in spoštovanja načela nevtralnosti.

Glede na obseg aktivnosti MORK v izraelsko-palestinskem sporu upam, da bom z analizo

izbranih konkretnih primerov, ki zaobsegajo problemsko, časovno in prostorsko ločeno

dimenzijo celovito orisal vlogo MORK in vsaj odsev celovitosti izraelsko-palestinskega

spora.

S tem želim prispevati k občutljivosti in zavedanju javnosti o humanitarnih potrebah žrtev v

izraelsko-palestinskem sporu. Ne sme nam biti vseeno, tako kot tudi MORK ni vseeno.

4 Temeljna načela MORK so: načelo humanosti, načelo nepristranskosti, načelo nevtralnosti, načelo

neodvisnosti, načelo prostovoljnosti, načelo enotnosti in načelo univerzalnosti; Preambula Statuta Gibanja, glej

Priloga 2.

4

2. VLOGA MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA

V MEDNARODNEM HUMANITARNEM PRAVU

Človeštvo je v želji po vzpostavitvi in ohranjanju svetovnega miru tako skozi zgodovino, kot

tudi danes, vedno znova na preizkušnji. Tako je bilo tudi 24. junija 1859, ko je bilo v bitki pri

Solferinu ubitih in ranjenih 40.000 ljudi. Istega večera je skozi tiste kraje potoval poslovnež

Henry Dunant, švicarski državljan. Ob videnem trpljenju in pomanjkanju pomoči je

organiziral lokalno prebivalstvo, ki mu je pomagalo oskrbeti ranjene vojake obeh udeleženih

strani.5 Na poti nazaj v Švico je napisal knjigo Spomin na Solferino,

6 kjer je opisal svojo

vizijo o ustanovitvi nacionalnih odborov in društev, ki naj bi že v miru usposabljali

medicinsko osebje za pomoč in negovanje ranjencev in bolnikov na bojišču ter sklenitev

mednarodne pogodbe za zaščito odborov in društev.7 Leta 1863 je Ženevsko društvo za javno

blaginjo8 ustanovilo posebno komisijo, ki jo je sestavljalo pet članov

9 in je razpravljala o

uresničitvi Dunantovih idej. Na koncu so ustanovili Mednarodni odbor za pomoč ranjencem,10

ki je kasneje postal MORK.11

Še istega leta je bila v Ženevi sklicana mednarodna konferenca

na kateri je bil sprejet dogovor o emblemu MORK.12

Leta 1864 je švicarska vlada sklicala

diplomatsko konferenco na kateri je bil MORK tudi mednarodnopravno priznan. Predstavniki

12 držav so na konferenci podpisali prvo mednarodno pogodbo s področja humanitarnega

prava, Ženevsko konvencijo o izboljšanju usode ranjencev na bojišču.13

Raznovrstne

aktivnosti MORK lahko razdelimo na dve temeljni nalogi: pomoč in zaščito.14

MORK je pri

izvajanju nalog aktiven na dveh ravneh. Prva raven je operativna, to je, da s svojimi

delegacijami neposredno na kraju izvaja aktivnosti pomoči in zaščite žrtvam oboroženih

5 Discover the ICRC, Geneve, ICRC, 2005, str. 6.

6 Spomin na Solferino, Ljubljana, Rdeči križ Slovenije, 2008 (v izvirniku: A Memory of Solferino).

7 JOGAN, S.: Mednarodno vojno/ humanitarno pravo, Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije,

1997, str. 41. 8 (angl.) Geneva Society for Public Welfare.

9 Gustave Moynier, Guillaume- Henry Dufour, Louis Appia, Theodore Maunoir in Henry Dunant.

10 (angl.) International Committee for Relief to the Wounded.

11 Discover the ICRC, op. cit., str. 6.

12 Emblem MORK je rdeč križ na beli podlagi (obratno od švicarske zastave), drugi odstavek 3. člena Statuta

MORK, glej Priloga 1. Rdeči križ je znak za medicinsko, zdravstveno in versko službo, objekte in osebje ter

organizacijo Rdečega križa. Leta 1929 je bil kot razpoznavni znak sprejet tudi Rdeči polmesec, ki je znak za

medicinsko, zdravstveno in versko službo, objekte in osebje ter organizacijo Rdečega križa in Rdečega

polmeseca; JOGAN, S., op. cit., str. 201. Leta 2005 je bil sprejet III. Dodatni protokol k ŽK, ki je uvedel še en

zaščitni znak- rdeči kristal, ki se uporablja za zaščito humanitarnih dejavnosti med oboroženim spopadom; The

Emblems, ICRC. 13

FORSYTH, D. P.: The Humanitarians: the International Committee of the Red Cross, United Kingdom,

University Press, Cambridge, 2005, str.18. 14

TURK, D.: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 2007, str. 585.

5

spopadov in situacij, ki se ne obravnavajo kot oboroženi spopadi.15

Pomoč vsebuje

zagotavljanje medicinskih sredstev in oskrbe, prehrane, možnost evakuacije itd. Zaščita

vsebuje organizacijo bolnišnic in drugih centrov za zbiranje ranjencev, bolnih in šibkih,

kontakte z osebami, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu, svetovanje odgovornim glede

skladnosti ravnanja z vojnimi ujetniki s pravili ŽK in protokolov, in pomoč pri vzpostavljanju

stikov med vojnimi ujetniki in njihovimi svojci ter pomoč pri iskanju pogrešanih.16

Druga

raven obsega skrb za razvoj in širjenje MHP.17

Obe ravni sta medsebojno povezani, ker prva

deluje v pravnem okviru, ki ga zagotavlja druga, hkrati pa se druga raven uresničuje oziroma

odziva na izkušnje in potrebe prve ravni. Ta dvojna narava je posebnost, ki razlikuje MORK

od drugih humanitarnih organizacij, ki se običajno osredotočijo le na eno izmed ravni.18

V dejavnost MORK se vključujejo tudi nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega

polmeseca, ki so na mednarodni ravni povezana v Mednarodno zvezo društev Rdečega križa

in Rdečega polmeseca, ki ima prav tako sedež v Ženevi.19

Mednarodno gibanje Rdečega križa

in Rdečega polmeseca sestavljajo trije elementi: MORK, nacionalna društva Rdečega križa in

Rdečega polmeseca ter Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.20

2.1 SREDSTVA ZA UVELJAVLJANJE MEDNARODNEGA

HUMANITARNEGA PRAVA

Na 30. mednarodni konferenci Rdečega Križa in Rdečega Polmeseca leta 2007 je MORK

opozoril delegate, da je glavni razlog za trpljenje v oboroženih spopadih kršenje MHP in

nespoštovanje obstoječih norm (ali kot razlog pomanjkanja politične volje oziroma kot drugi

razlogi) in ne pomanjkanja ustreznih pravil.21

Zato, če želimo učinkovito zaščito žrtev

oboroženih spopadov, moramo mednarodne napore usmeriti k povezovanju in izkoriščanju

komparativnih prednosti različnih mehanizmov.22

15

The ICRC, Its Mission and Work, Geneve, ICRC, 2009, str. 6. 16

SANCIN, V., ŠVARC, D., AMBROŽ, M.: Mednarodno pravo oboroženih spopadov, Ljubljana, Poveljstvo za

doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, 2009, str. 183. 17

The ICRC, Its Mission and Work, op. cit., str. 6. 18

Ibid. 19

TURK, D., op. cit., str. 586. 20

1. člen Statuta Gibanja, glej Priloga 2. 21

30th International Conference of the Red cross and Red Crescent, Geneva, str. 41. 22

30th International Conference of the Red Cross and Red Crescent, Geneva, 26 to 30 November 2007. Official

working documents of the 30th International Conference.

6

Primarna odgovornost za uveljavljanje MHP je na državah pogodbenicah ŽK iz leta 1949, ki

jih zavezuje pravno načelo pacta sunt servanda.23

Poleg spoštovanja določb MHP je v 1.

členu vseh štirih ŽK dodana obveznost držav, da zagotovijo spoštovanje teh določb.24

Države

morajo spoštovati in zagotoviti spoštovanje določb MHP tako v času miru, kot med

oboroženimi spopadi.25

Na nacionalni ravni poznamo za uveljavljanje MHP dve vrsti

sredstev ali mehanizmov.26

Prvi mehanizem je sprejem zakonodaje, ki naj omogoči sprejem in

implementacijo pogodb MHP, to velja posebej za non self-excecuting določbe.27

Drugi

mehanizem se nanaša na skrb za seznanjanje z vsebino ženevskega prava najširšega kroga

prebivalstva,28

ter to vsebino vključevati v programe vojaškega in po možnosti civilnega

pouka, tako, da bo z njo seznanjeno vse prebivalstvo, predvsem pa pripadniki oboroženih sil,

ki sodelujejo v oboroženih spopadih.29

Na mednarodni ravni so mehanizmi nadzora omogočeni s strani tretjih držav in mednarodnih

organizacij.30

Prva taka možnost je na podlagi 1. člena vseh štirih ŽK poziv držav pogodbenic

kot tretjih držav k ukrepanju, v primeru, da ena izmed vojskujočih strani krši določbe

konvencij.31

Tretja država ima pri tem na voljo različna diplomatska sredstva.32

V nobenem

23

Načelo pacta sunt servanda je vsebovano v 26. členu Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, 1. členu

vseh štirih ŽK, prvem odstavku 1. člena Dopolnilnega protokola I in prvem odstavku 80. člena Dopolnilnega

protokola I. 24

SANCIN, V. in drugi, op. cit. str. 181. 25

GASSER, H. P., op. cit., str. 187. 26

PFANNER, T.: Various mechanisms and approaches for implementing international humanitarian law and

protecting and assisting war victims, International Review of the Red Cross, Volume 91, Number 874, June

2009, str. 280. 27

Prvi odstavek 146. člena IV. ŽK določa: »Visoke pogodbenice se obvezujejo, da bodo sprejele zakonske

predpise, potrebne za ustrezne kazni za osebe, ki so hudo kršile Konvencijo ali pa so to ukazale«. 28

V Sloveniji za promocijo in širitev znanj s področja MHP skrbi Medresorska komisija za MHP Slovenije.

Vlada RS je s sklepom št. 762-01/99-1 (B) z dne 1. 4. 1999 ustanovila Medresorsko komisijo za MHP z nalogo

oblikovanja, usklajevanja in vodenja dejavnosti v RS za izvajanje obveznosti naše države s področja MHP,

predvsem ŽK in Dopolnilnih protokolov I in II, kot tudi razširjanja poznavanja in znanj o MHP na nacionalni

ravni. Poleg predstavnikov posameznih ministrstev so v delo komisije vključeni tudi predstavniki Rdečega križa

Slovenije in Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani. Medresorska komisija za MHP o svojem delu poroča Vladi

RS vsaki dve leti.Prvo Regionalno srečanje nacionalnih komisij za MHP je potekalo v Ljubljani leta 2003.

Srečanje je pomenilo uresničitev priporočila o pospeševanju sodelovanja in izmenjavi izkušenj med

nacionalnimi komisijami za MHP v okviru posameznih regij, ki je bilo sprejeto na Prvi svetovni konferenci

nacionalnih komisij za MHP, ki je potekala leta 2002 v Ženevi. 29


GASSER, H. P., op. cit., str. str. 201. 31

GASSER, H. P., op. cit., str. 201. Jordanija je vedno protestirala zoper kršitve MHP na okupiranih

palestinskih ozemljih in je vedno pozivala Izrael naj se vzdrži nadaljnjih kršitev. Hkrati je pozivala MORK k

nadzoru spoštovanja MHP; HENCKAERTS, J. M., DOSWALD-BECK, L.: ICRC, Customary International

Humanitarian Law, Volume 2, Cambridge, Cambridge University Press, 2005, str. 3292.

7

primeru ne sme aktivno podpirati ali spodbujati ene ali druge udeležene vojskujoče strani h

kršenju MHP, kar je potrdil tudi ICJ.33

To je posebnost ženevskega prava, da je skrb za

spoštovanje norm MHP ne le vprašanje držav udeleženih v oboroženem spopadu, ampak je v

interesu vseh pogodbenic ŽK, saj imajo določbe ŽK erga omnes učinek.34

Na multilateralni

ravni lahko države pogodbenice ŽK in Dopolnilnega protokola I skupaj ali posamično

sodelujejo z OZN v skladu z UL OZN, kadar gre za hude kršitve konvencij ali protokola.35

Druga možnost na multilateralni ravni je, da depozitar Dopolnilnega protokola I36

skliče

države pogodbenice, če gre za splošne probleme v zvezi z uporabo ŽK in Dopolnilnega

protokola I.37

Za tako iniciativo in sklic je potrebna določena večina držav pogodbenic ŽK.38

Med mehanizme pomembne za uveljavljanje MHP je treba šteti tudi mednarodna kazenska

sodišča in razvoj mednarodnega kazenskega prava nasploh.39

Pri tem si morajo visoke

pogodbenice nuditi pomoč v zvezi s kazenskimi postopki, ki se nanašajo na hude kršitve

ženevskega prava.40

Formalizirana institucionalna oblika ukrepanja, kot je Mednarodna

32

Več o diplomatskih sredstvih v času oboroženega spopada v literaturi: ROBERTS, I.: Satow's Diplomatic

Practice, Oxford, Oxford University Press, Sixth Edition, 2009 , 11. poglavje; GASSER, H. P., op. cit., str. 202. 33

Nicaragua v. United States of America: str. 14, odst. 115: » not to encourage persons or groups engaged in the

conflict in Nicaragua to act violation of the provisions of Article 3«; Legal Consequences of the Construction of

a Wall in the Occupied Palestinian Territory, Advisory Opinion, 9. July 2004, ICJ, Reports 1986. 34


89. člen Dopolnilnega protokola I; Varnostni svet OZN je leta 1990 sprejel resolucijo 681, ki je bila odziv na

odločitev Izraela o deportaciji štirih Palestincev na palestinska okupirana ozemelja, s katero je pozval Visoke

pogodbenice IV. ŽK, da zagotovijo spoštovanje obveznosti v skladu s 1. členom IV. ŽK s strani Izraela, kot

okupacijske sile in naproša Generalnega sekretarja, naj v sodelovanju z MORK skliče konferenco vseh

pogodbenic ŽK, na kateri bi razpravljali o možnih ukrepih, ki bi jih lahko članice sprejele za ta namen na podlagi

IV. ŽK; HENCKAERTS, J. M. in DOSWALD-BECK, L., op. cit., str. 3293. 36

Depozitar je švicarski Zvezni svet . 37

7. člen Dopolnilnega protokola I; GASSER, H. P., op. cit., str. 203. 38

Za iniciativo zadostuje predlog ene ali dveh ali več pogodbenic Dopolnilnega protokola I, ki ravnajo

posamično ali skupaj. Depozitar določi primeren čas za posvetovanja in o tem obvesti pogodbenice. Sledi sklic

pogodbenic za katerega je potrebna navadna večina vseh držav pogodbenic. Komentar k Dopolnilnemu

protokolu I. Na podlagi 7. člena Dopolnilnega protokola I je 5. 12. 2001 Švicarski zvezni svet sklical v Ženevi

konferenco držav pogodbenic IV. ŽK, na kateri so obravnavali uporabo MHP na okupiranih palestinskih

ozemljih, GASSER, H. P., op. cit., str. 204. 39


Prvi odstavek 88. člena Dopolnilnega protokola I v angl. izvirniku določa: »…assistance in connexion with

criminal proceeedings…«; slovenski neuradni prevod se glasi: »…pomoč v zvezi s kazenskimi in sodnimi

postopki…«, Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, II. Del Univerzalni dokumenti, Ljubljana,

Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo, 1996. Medsebojna pomoč v kazenskih postopkih se mora

razlagati v ožjem smislu, PICTET, J. S.: Commentary, IV. Geneva Convention, Geneva, ICRC, 1952, 88. člen.

Iz navedenega ugotavljam neskladnost slovenskega neuradnega prevoda z angleškim izvirnikom. Več o

mednarodnih kazenskih sodiščih in hudih kršitvah ženevskega prava v literaturi: UK Ministry of Defense: The

Manual of the Law of Armed Conflict, Oxford, Oxford University Press, 2004, str. 422-435.

8

komisija za ugotavljanje dejstev, predvidena z Dopolnilnim protokolom I,41

ki ima 15 članov

visokega moralnega ugleda in nepristranskosti, in ima za cilj omogočiti nepristransko

preiskavo v primeru obtožb, da so v oboroženem konfliktu storjena vojna hudodelstva, v

praksi (še) ni zaživela.42

Vsi navedeni mehanizmi izhajajo iz MHP samega, vedno več pa jih

je tudi izven pravnega okvira, ki je originalno določen za ta namen. Med te sodijo različni

organi za monitoring človekovih pravic, različni organi in agencije ZN in regionalnih

organizacij in nekatere druge vladne in nevladne organizacije.43

V nadaljevanju bom natančneje opisal institut sile zaščitnice, kot primarnega mehanizma za

uveljavljanje ženevskega prava in mehanizem, ki ga je vzpostavil MORK in je v praksi

najpomembnejši.44

2.1.1 INSTITUT SILE ZAŠČITNICE

Sila zaščitnica je nevtralna država, z mandatom ene od sovražnih strani, da ščiti njene interese

in interese njenih državljanov vis-a-vis sovražni državi.45

Nujen pogoj za določitev sile

zaščitnice je, da je tretja, nevtralna država pripravljena sprejeti vlogo sile zaščitnice in, da sta

se stranki v spopadu pripravljeni med sabo sporazumeti o tem.46

Sila zaščitnica ima dve poglavitni nalogi: zagotavljanje aktivnosti za pomoč in zaščito žrtvam

in nadzor nad spoštovanjem MHP s strani vojskujočih se strani.47

Čeprav ŽK in Dopolnilni protokol I nalagata obveznost določiti silo zaščitnico, je bil ta

institut od sprejema ŽK leta 1949 uporabljen samo petkrat.48

V ostalih primerih je bilo na

41

90. člen Dopolnilnega protokola I . 42

SANCIN, V. in drugi, op. cit. str. 183. Več o mednarodni komisiji za ugotavljanje dejstev v literaturi:

KALSHOVEN, F.: Reflection on the Law of War, Collected Essays, Leiden, Boston, Martinus Nijhoff

Publishers, 2007, str. 835- 857. 43

PFANNER, T., op. cit., str. 279. 44

BUGNION, F., op. cit., str. 854. 45

PFANNER, T., op. cit., str. 287. 46


PFANNER, T., op. cit., str. 287. Več o nalogah sile zaščitnice v literaturi: UK Ministry of Defense, op. cit.,

str. 416 in 417. 48

Institut sile zaščitnice je bil uporabljen leta 1956 v Sueški krizi, kjer sta bili sili zaščitnici Švica (varovala

interese Združenega kraljestva in Francije) in Indija (varovala interese Egipta), v spopadu za kolonijo Goa med

Portugalsko in Indijo leta 1961 z Egiptom (varoval interese Indije) in Brazilijo (varovala interese Portugalske)

kot silama zaščitnicama, v indijsko-pakistanski vojni leta 1971 sta obe državi napotili Švico, v konfliktu med

Francijo in Tunizijo za Bizerto leta 1961, kjer sta bili sili zaščitnici Švedska (varovala intereseTunizije) in Švica

(varovala interese Francije) in v falklandski vojni s Švico (varovala interese Združenega kraljestva) in Brazilijo

(varovala interese Argentine) kot silama zaščitnicama.

9

milijone žrtev prikrajšanih za pomoč nevtralne države. Zato je bila MORK na diplomatski

konferenci49

dana možnost, da ponudi stranem v spopadu dobre usluge, kar naj bi pospešilo

določitev sile zaščitnice.50

Vendar glavni razlog zakaj institut sile zaščitnice ni zaživel v

praksi, ni bil v pomanjkanju pravil o določitvi sile zaščitnice, ampak so bili razlogi politične

narave: strah, da bi napotitev sile zaščitnice vplivala na pravni status strani v spopadu,

pomanjkanje nevtralnih držav, zanikanje uporabe ŽK v določenih primerih in izmišljena

pravna kvalifikacija spopada kot nemednarodnega oboroženega spopada.51

ŽK dajejo državam, ki so udeležene v oboroženem spopadu možnost, da se sporazumejo, da

bo naloge sile zaščitnice opravljala organizacija, ki zagotavlja nepristranskost in

učinkovitost.52

Njene naloge so omejene na tiste, ki jih določajo ŽK in ne vključujejo

varovanja diplomatskih, gospodarskih in finančnih interesov države pošiljateljice.53

Če niti to

ni mogoče, mora sila, ki je zaščitene osebe zajela, zahtevati od druge nevtralne sile ali

organizacije, da bi kot substitut prevzela funkcije sile zaščitnice, ki so določene v ŽK. Na to je

veliko držav podalo pridržke, češ, da krši suverenost in pravice vojskovanja tretje države.

Ugovor je bil, da sovražna država ne bi smela imeti pravice izbire substituta po lastni izbiri,

brez soglasja zaščitene države. Odgovor najdemo v povezavi z 8. členom prvih treh ŽK in 9.

členom IV. ŽK, ki potrjuje pravilo običajnega prava, po katerem silo zaščitnico določi

zaščitena država s soglasjem sovražne države.54

Substitut pride v poštev samo izjemoma in,

če so izčrpane vse ostale možnosti.55

V primeru, da tudi subsituta ni mogoče določiti mora

sila, ki je zaščitene osebe zajela, zahtevati od humanitarne organizacije kot je MORK,

prevzem humanitarnih dejavnosti oziroma sprejeti njene usluge.56

V tem primeru ne gre za

49

Diplomatic Conference on the Reaffirmation and Development of International Humanitarian Law applicable

in Armed Conflicts, Geneva, 1974-1977. 50

5. člen Dopolnilnega protokola I . 51

Institut sile zaščitnice je predviden samo za mednarodne oborožene spopade, Improving Compliance with

International Humanitarian Law, ICRC Expert Seminar, str. 12; BUGNION, F.: The International Committee of

the Red Cross, Oxford, Macmillan Education, 2007, str. 865. 52

Prvi odstavek 11. člena IV. ŽK določa: »Visoke pogodbenice se lahko kadarkoli sporazumejo, da bodo

opravljanje nalog, za katere so s to Konvencijo zavezale sile zaščitnice, zaupale organizaciji, ki zagotavlja

nepristranskost in učinkovitost«. Francoska pobuda na diplomatski konferenci leta 1949 o ustanovitvi

posebnega, stalnega mednarodnega telesa samo za ta namen, isto kot predlog MORK na konferenci leta 1929 o

ustanovitvi posebnih komisij, sta bila zavrnjena. Sta pa vzpodbudila formalno priznanje vloge tretje strani, ki ni

država, kot alternativo državi sili zaščitnici; PIERCE, A. B., Humanitarian Protection fo the Victims of War: The

System of Protecting Powers and the Role of ICRC, Military Law Review Vol. 90, 1980, str. 110. 53

PICTET, J. S., op. cit., str. 583-602 (146. in 147. člen IV. ŽK). 54

11. člen IV. ŽK; PIERCE, A. B., op. cit., str. 111. 55

PICTET, J. S., op. cit., str. 99-108. 56

Tretji odstavek 11. člena IV. ŽK.

10

pravi substitut, ampak za kvazi oz. humanitarni substitut, ker ne gre za opravljanje vseh

funkcij sile zaščitnice, ki so določene v ŽK, ampak samo tistih, ki so humanitarne narave in,

ki imajo za posledico direktno in takojšnjo pomoč in zaščito žrtev.57

Dodatni protokol I

postavlja dva dodatna pogoja. Prvi je, da je ponudba MORK ali druge organizacije odvisna

od rezultata predhodnih konzultacij, drugi pogoj je soglasje strani v spopadu.58

Čeprav oba

pogoja omejujeta možnosti za izbiro humanitarne organizacije, potrjujeta stališče MORK, da

ne bo deloval kot substitut brez soglasja vseh udeleženih strani, saj je le tako mogoče

zagotoviti učinkovito delovanje.59

Če MORK oceni, da strani v spopadu niso pripravljene sprejeti ponudbe na podlagi četrtega

odstavka 5. člena Dopolnilnega protokola I, lahko še vedno ponudi svoje usluge na podlagi

tretjega odstavka 10. člena, saj je glede na stališče MORK, da so vse funkcije, ki jih sila

zaščitnica opravlja na podlagi ŽK humanitarne narave in, da je za njegovo delovanje potrebno

soglasje vseh udeleženi strani, razlikovanje med substitutom v četrtem odstavku 5. člena

Dopolnilnega protokola I in vlogo humanitarne organizacije v tretjem odstavku 10. člena,

izginilo.60

V razvoju instituta sile zaščitnice je treba tako izpostaviti naslednje zaključke:61

Druga svetovna vojna in ŽK iz leta 1949 so bile bistvene za izoblikovanje vloge sile

zaščitnice in MORK pri implementaciji MHP v času oboroženih spopadov. Navedeni členi

predstavljajo pravno priznanje instituta sile zaščitnice kot primarnega mehanizma za

implementacijo vseh štirih ŽK, izoblikujejo vlogo substituta in postavljajo minimalni standard

humanitarne zaščite v primeru, kadar nimamo sile zaščitnice oziroma substituta. Vendar kljub

temu institut sile zaščitnice v obdobju po drugi svetovni vojni ni zaživel, saj je bil v praksi

uporabljen samo nekajkrat.

Ločitev humanitarnih funkcij in ostalih funkcij, ki jih ima sila zaščitnica omogoča

humanitarni organizaciji, da se popolnoma posveti humanitarnim potrebam zaščitenih oseb,

57

PICTET, J. S., op. cit., str. 99-110. 58

Četrti odstavek 5. člena Dopolnilnega protokola I določa: »Če kljub zgoraj rečenemu ni sile zaščitnice, bodo

strani v spopadu brez odlašanja sprejele ponudbo Mednarodnega odbora Rdečega križa ali kakšne organizacije,

ki po ustreznih konzultacijah z njimi in ob upoštevanju rezultatov teh konzultacij, nudi vsa jamstva, da bo kot

substitut deloval nepristransko in učinkovito. Za opravljanje njegovih funkcij kot substituta je potrebno soglasje

strani v spopadu…«. 59


PIERCE, A. B., op. cit., str. 149. 61

Ibid., str. 127.

11

kar pa ne velja za silo zaščitnico. Ločitev prispeva tudi k večji nevtralni in nepristranski

podobi organizacije, in s tem tudi k večji sprejemljivosti.

Splošno priznavanje nevtralne vloge MORK v primerjavi s silo zaščitnico prispeva k večji

sprejetosti in odobravanju njegovih aktivnosti s strani vseh udeleženih v sporu. Pravica do

humanitarne iniciative omogoča MORK dostop do žrtev tudi v primeru, ko nobena od

udeleženih strani ni pripravljena zaprositi ali soglašati z napotitvijo sile zaščitnice. To kaže na

mnogo širši okvir v katerem lahko deluje MORK.

2.2 MEDNARODNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA

2.2.1 STATUS

ŽK in Dopolnilna protokola I in II definirajo MORK kot neodvisno humanitarno organizacijo,

vendar ne določajo natančneje njegovega statusa.62

Isto velja za Statut Gibanja, ki poda samo

splošno definicijo: MORK ustanovljen v Ženevi leta 1963, je formalno priznan z ŽK in

Mednarodnimi konferencami Rdečega križa in je neodvisna humanitarna organizacija, ki ima

svoj lasten statut.63

MORK se priznava sui generis status mednarodnopravnega subjekta. V notranjepravnem

smislu je MORK pravna oseba zasebnega prava, ki temelji na švicarskem pravu in je kot

pravna oseba podrejen 60. členu Švicarskega civilnega zakonika.64

V mednarodnopravnem

smislu pa je posebna oblika nevladne mednarodne organizacije z delno mednarodnopravno

subjektiviteto.65

MORK niso ustanovile vlade, vendar pa so države tiste, ki mu dajejo mandat

za opravljanje funkcij, ki so določene v ŽK.66

ICJ je v svojem svetovalnem mnenju 11. aprila

194967

postavilo načela, na podlagi katerih se presoja pravna subjektiviteta mednarodne

organizacije, iz katerih lahko izpeljemo tudi funkcionalno pravno osebnost MORK, ki je

62


Prva točka 5. člena Statuta Gibanja, glej Priloga 2; Handbook of the International Red Cross and Red

Crescent Movement, ICRC, Geneva 2008, str. 523. 64

Artikel 60. des Schweizerisches Zivilgesetzbuch (10. Dezember 1907): »Vereine, die sich einer politischen,

religiösen, wissenschaftlichen, künstlerischen, wohltätigen, geselligen oder andern nicht wirtschaftlichen

Aufgabe widmen, erlangen die Persönlichkeit, sobald der Wille, als Körperschaft zu bestehen, aus den Statuten

ersichtlich ist. Die Statuten müssen in schriftlicher Form errichtet sein und über den Zweck des Vereins, seine

Mittel und seine Organisation Aufschluss geben«. 65


GABOR, R.: The ICRC's status: in a class of its own, str. 1. 67

Reparation for Injuries Suffered in the Service of the United Nations, Advisory Opinion, ICJ Reports 1949,

str.174.

12

omejena z nalogami, ki se nanašajo na zaščito žrtev oboroženih spopadov in notranjih trenj.68

Določitev njegovih pravic in obveznosti na podlagi funkcionalnega pristopa, brez katerih

svojega mandata ne more izpolniti, je bistvena za določitev njegove pravne subjektivitete.

Implicitno mu je mednarodnopravno subjektiviteto priznala GS, ko je ob podelitvi statusa

opazovalca dala poudarek na posebno vlogo in mandat, ki mu je podeljen s strani ŽK.69

MORK z državami redno sklepa sporazume o sedežu organizacije,70

ki v prvi vrsti urejajo

status zaposlenih v določeni državi, zaščito prostorov in pomenijo formalno priznanje

prisotnosti MORK v državi. Narava sporazumov, ki podeljujejo privilegije in imunitete,

katere sprejema večina držav in drugih organizacij, približuje MORK na raven medvladnih

organizacij.71

Leta 1993 je bil tak sporazum sklenjen tudi s švicarsko vlado, s katerim je bila

MORK priznana mednarodnopravna subjektiviteta in na podlagi katerega uživa enake

privilegije in imunitete kot ostale mednarodne organizacije v Švici.72

2.2.2 MANDAT

MORK je nepristranska, nevtralna in neodvisna organizacija, katere namen je izključno

humanitarni, to je zaščititi življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov in v drugih

primerih nasilja in zagotoviti ustrezno pomoč. MORK si prizadeva preprečiti trpljenje tako,

da promovira in krepi MHP in temeljna humanitarna načela. Usmerja in koordinira

mednarodne aktivnosti Gibanja v času oboroženega spopada in v drugih primerih nasilja.73

68

Več o funkcionalni pravni subjektiviteti MORK v literaturi: BUGNION, F., op. cit., str. 962. 69

Resolucija GS A/RES/45/6, Naslov resolucije: »Observer status for the International Committee of the Red

Cross, in consideration of the special role and mandates conferred upon it by the Geneva Conventions of 12.

August 1949«; BUGNION, F., op. cit., str. 962. 70

Sporazumi o sedežu organizacije so sklenjeni z večino držav, v katerih je MORK prisoten. Nazadnje je bil tak

sporazum sklenjen leta 2011 s Kazahstanom in Mehiko. 71

LAVOYER, J. P.: Refugees and internally displaced persons: International humanitarian law and the role of

the ICRC, International Review of the Red Cross, No. 305, str. 3. 72

1. člen Sporazuma med švicarskim Zveznim svetom in MORK o potrditvi pravnega stautsa MORK v Švici,

(nem.) Abkommen zwischen dem Schweizerischen Bundesrat und dem Internationalen Komitee vom Roten

Kreutz zur Festlegung der rechtlichen Stellung des Komitees in der Schweiz določa: »Der Schweizerische

Bundesrat anerkennt die internationale Rechtspersönlichkeit und die Rechtsfähigkeit des Internationalen

Komitees vom Roten Kreuz in der Schweiz…«; HUDEPOHL, A.: Organisationen der Wohlfahrtspflege, Berlin,

Duncker und Humblot, 1996, str. 179. 73

Mission Statement, Discover the ICRC, op. cit., str. 53.

13

Glavna značilnost MORK je, da so mu mandati za pomoč in zaščito žrtev oboroženih

spopadov podeljeni s strani držav, ki so stranke ŽK, zato je tudi njegovo delo močno

povezano z mednarodnim pravom.74

Pravna podlaga za delovanje MORK v času mednarodnih oboroženih spopadov so štiri ŽK in

Dopolnilni protokol I.75

126. člen III. ŽK daje delegatom MORK pravico obiskati vse kraje,

kjer so vojni ujetniki. Dopolnitev predstavlja 143. člen IV. ŽK, na podlagi katerega ima

MORK pravico obiskati vse kraje, kjer so zaščitene osebe. S tem je MORK omogočena skrb

za usodo celotnega civilnega prebivalstva.76

ŽK vsebujejo samo omejeno število določb, ki se

izrecno nanašajo na vlogo MORK, kar pa ne predstavlja omejitve drugim humanitarnim

dejavnostim MORK, pod pogojem, da o njih zainteresirane strani v spopadu soglašajo.77

Tako

9. člen prvih treh ŽK in 10. člen IV. ŽK določajo naloge MORK na način, da so v besedilu

določene vnaprej, saj si jih je MORK ob soglasju udeleženih strani sam določil.78

Pravna podlaga za delovanje MORK v nemednarodnih oboroženih spopadih je 3. člen vseh

štirih ŽK, ki vsebuje pravico do humanitarne iniciative, na podlagi katere lahko MORK

stranem v spopadu79

ponudi svoje usluge. 3. člen vseh štirih ŽK se uporablja v vseh

nemednarodnih oboroženih spopadih, tudi tistih, ki so pokriti z Dopolnilnim protokolom II.80

Dostop do žrtev v nemednarodnih oboroženih spopadih je odvisen od vsakokratnih

razgovorov z vojskujočimi stranmi.81

V situacijah, ki ne dosegajo praga oboroženega spopada se uporablja Statut Gibanja, Statut

MORK in resolucije Mednarodne konference Rdečega križa.82

MORK ponudi svoje usluge na

podlagi pravice do iniciative, vsebovane v Statutu Gibanja.83

74

The ICRC: Its Mission and Work, op. cit., str. 7. 75

ICRC: ICRC Protection policy, International Review of the Red Cross, op. cit., str. 756. 76


9. člen prvih treh ŽK, 10. člen IV. ŽK in 81. člen Dopolnilnega protokola I se nanašajo na pravico do

humanitarne iniciative; PICTET, J. S.: Commentary, I. Geneva Convention, Geneva, ICRC, 1952, str. 107. 78


MORK lahko ponudi svoje usluge tako vladnim oblastem, kot tudi uporniškim skupinam. GASSER, H. P., op.

cit., str. 209. 80


Ibid. 82

8. člen Statuta Gibanja določa: »Mednarodna konferenca je vrhovno posvetovalno telo Gibanja. Na

Mednarodni konferenci se predstavniki sestavnih delov Gibanja sestajajo s predstavniki držav podpisnic ŽK,

predvsem zaradi opravljanja obveznosti do konvencij in zaradi podpore celotnemu delu Gibanja…«, kot

opazovalci nastopajo predstavniki vladnih, nevladnih in regionalnih organizacij. Konferenca določa glavne

smernice organizacijskega in operativnega delovanja mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega

14

S sprejemom Dopolnilnega protokola I so države pogodbenice potrdile vlogo in naloge

MORK v MHP in se zavezale, da bodo v mejah svojih pooblastil dale MORK vse olajšave, ki

so potrebne za izvrševanje humanitarnih funkcij.84

Štiri temeljna področja delovanja MORK:

1. Pomoč in zaščita žrtev mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.85

MORK izvaja svoje aktivnosti na podlagi MHP in pod pogojem, da obstaja ali se

pričakuje potreba po humanitarni pomoči.86

2. V situacijah, ki se ne obravnavajo kot oboroženi spopadi MORK deluje le, če obstaja

resna potreba in nujnost po zagotavljanju pomoči. Hkrati presoja, če lahko naredi več

kot drugi akterji zaradi svojega posebnega statusa in izkušenj.87

V situacijah, ki niso

pokrite z MHP, npr. notranji nemiri, izbruhi nasilja,88

njegove aktivnosti temeljijo na

univerzalno sprejetih humanitarnih načelih, na temeljnih človekovih pravicah, ki

morajo biti vedno spoštovane.89

polmeseca ter obravnava vprašanja MHP; ICRC: ICRC protection and assistance activities in situations not

covered by international humanitarian law, International Review of the Red Cross, No. 262, January-February

1988, str. 13. 83

3. člen Statuta Gibanja, glej Priloga 2; ICRC: ICRC Protection policy, International Review of the Red Cross,

op. cit., str. 756. 84

Prvi odstavek 81. člena Dopolnilnega protokola I. 85

MORK nadaljuje z nekaterimi aktivnostmi tudi po prenehanju sovražnosti in začenja izvajati nove aktivnosti,

ki se nanašajo na tranzicijsko obdobje, HARROFF-TAVEL, M.: Do wars ever end? International Review of the

Red Cross, No. 851, September 2003, str. 465-496. 86


Ibid. 88

(Angl.) Internal disturbances and tensions. Definicijo notranjih nemirov je oblikoval MORK na prvi

Konferenci vladnih ekspertov (1971). Definicija v angl. izvirniku: »This involves situations in which there is no

non-international armed conflict as such, but there exists a confrontation within the country, which is

characterized by a certain seriousness or duration and which involves acts of violence.These latter can assume

various forms, all the way from spontaneous generation of acts of revolt to the struggle between more or less

organized groups and the authorities in power. In these situations, which do not necessarily degenerate into open

struggle, the authorities in power call upon extensive police forces, or even armed forces, to restore internal

order. The high number of victims has made necesarry the application of minimum of humanitarian rules«.

Nemiri se nanašajo na resne politične, verske, rasne, socialne, ekonomske nemire, običajno so nadaljevanje oz.

posledica oboroženega spopada ali notranjih nemirov; ICRC: ICRC protection and assistance activities in

situations not covered by international humanitarian law, op. cit., str. 12. 89

LAVOYER, J. P., op. cit., str. 1.

15

3. V primeru naravne, tehnične nesreče ali epidemije na področju, kjer MORK že deluje,

se lahko hitro odzove in s svojimi zmogljivostmi v sodelovanju z Gibanjem bistveno

prispeva k odpravi posledic. Ta odziv je omejen samo na nujno fazo.90

4. S svojim znanjem in izkušnjami, ki jih jima kot ekspert na določenih področjih, npr.

pri širjenju MHP in temeljnih načel, pri iskanju pogrešanih prispeva k naporom vseh

humanitranih organizacij in agencij. Skrb za razvoj MHP je ena izmed glavnih nalog

organizacije. MORK se ne vidi le v vlogi branilca MHP, ampak tudi kot njegov

promotor.91

Glede na navedeno lahko naloge, ki jih MORK opravlja na navedenih področjih razdelimo v

šest kategorij:92

- nadzor nad spoštovanjem MHP;

- zaščita ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženi sil;

- zaščita vojnih ujetnikov in političnih pripornikov;

- zaščita civilistov;

- vzpostavljanje družinskih vezi in iskanje pogrešanih;

- posredovanje med vojskujočimi stranmi.

2.2.3 CILJI

Raison d'être MORK je zagotovitev spoštovanja življenja, dostojanstva, fizične in psihične

integritete žrtev oboroženih spopadov in drugih primerov nasilja skozi svoje nevtralne in

neodvisne humanitarne aktivnosti. Vse delo MORK je usmerjeno k uresničenju teh temeljnih

ciljev. MORK si s svojimi aktivnostmi prizadeva izpolniti potrebe teh ljudi v skladu z

njihovimi pravicami in obveznostmi naloženimi oblastem.93

Za dosego ciljev imamo štiri pristope, ki jih MORK na podlagi poglobljene analize združuje v

enotno strategijo.94

90

Ibid. 91

Ibid. 92

FORSYTH, D. P., op. cit., str. 157. 93


Ibid., str. 14.

16

Pristop zaščite si prizadeva vzpodbuditi oblasti in druge akterje k spoštovanju njihovih

obveznosti in pravic posameznikov. Hkrati poskuša preprečiti trenutne kršitve MHP in drugih

pravnih pravil, ki ščitijo posameznike.

Pristop pomoči zagotavlja osnovne človekove in skupnostne potrebe, ki se določajo glede na

socialne in kulturne razmere. Običajno se nanaša na zagotavljanje sredstev in storitev za

izboljšanje zdravstvene, vodne, bivalne in ekonomske varnosti.

Pristop sodelovanja si prizadeva povečati sodelovanje MORK z nacionalnimi odbori, kar

optimizira delo Gibanja. Ta pristop pokriva tudi postopek sprejemanja in implementacije

politik Gibanja.

Preventiven pristop služi preprečevanju trpljenja z vplivanjem na tiste, ki imajo neposreden

ali posreden vpliv na usodo ljudi, ki so prizadeti v oboroženih spopadih in v drugih primerih

nasilja. Preventiven pristop vključuje širjenje, razjasnitev, razvoj, promocijo in

implementacijo MHP ter priznavanje dela MORK. Vključuje načrte, ki so srednjeročne in

dolgoročne narave.

2.3 ODNOS MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA S

HUMANITARNIM SISTEMOM ZDRUŽENIH NARODOV

Temeljna pravna podlaga za odnos MORK s humanitarnim sistemom ZN95

je vsebovana v 1.

členu UL OZN, ki nalaga pospeševati sodelovanje pri reševanju humanitarnih problemov in v

6. členu Statuta MORK, ki nalaga MORK, naj vzdržuje odnose z vladnimi oblastmi,

državnimi in mednarodnimi institucijami, katerih pomoč šteje za koristno.96

Odnosi med OZN in MORK se prvič formalno vzpostavijo leta 1946 z Resolucijo št. 1,97

ki

jo je sprejel Odbor guvernerjev,98

s katero priporoča GS OZN, naj spodbuja države članice k

ustanavljanju nacionalnih odborov Rdečega križa in Rdečega polmeseca in h krepitvi

sodelovanja z njimi. Neodvisnost in prostovoljnost morata biti spoštovana v vseh okoliščinah

95

Humanitarni sistem ZN sestavlja Urad visokega komisarja za begunce (UNHCRC), Svetovni program za

hrano (WFT), Razvojni program ZN za pomoč (UNDP), Sklad za pomoč otrokom (UNICEF) in Urad ZN za

koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA). 96

Glej Priloga 1; Handbook of the International Red Cross and Red Crescent Movement, Geneva, ICRC, 2008,

str. 552. 97

Board of Governors, XIXth Session, Oxford, 1946, Resolution I. 98

Odbor guvernerjev je organ Mednarodne zveze društev Rdečega križa. Sestavljajo ga predstavniki nacionalnih

združenj Rdečega križa.

17

in priznana s strani nacionalnih oblasti, ki morajo delovati v skladu z ženevskimi in haškimi

konvencijami in v humanitarnem duhu Rdečega križa. Države ne smejo omejevati stikov med

nacionalnimi odbori.

16. oktobra 1990 je GS ZN s konsenzom sprejela resolucijo, s katero je MORK priznala

status opazovalca.99

Takrat so se porajala mnoga vprašanja v zvezi s spremembami delovanja,

ki bodo nastale v praksi in so se nanašala na specifično vlogo MORK.100

Resolucija se

najprej v svoji preambuli sklicuje na ŽK iz leta 1949, ki določajo poseben položaj MORK v

mednarodnih humanitarnih odnosih in njegov mandat. Nadalje potrjuje prizadevanja GS po

krepitvi sodelovanja med ZN in MORK. V svojih izvedbenih členih resolucija vabi MORK k

sodelovanju na zasedanjih in delu GS v okviru statusa opazovalca, in poziva Generalnega

sekretarja, da stori vse potrebno za implementacijo resolucije.101

Pred 16. oktobrom 1990 MORK ni imel statusa opazovalca v ZN, kot veliko nevladnih

organizacij pa je že dolgo imel posvetovalni status v Ekonomskem in socialnem svetu.102

Vendar posvetovalni status ne omogoča rednega in neposrednega sodelovanja na sestankih in

konferencah organov ZN, niti pravice do lastne iniciative.103

Sodelovanje je bilo odvisno od

vsakokratnih povabil na sestanke glavnih organov ZN, ki so se nanašali na humanitarne

zadeve ali pa od posrednega vpliva preko držav, ki so zagovarjale pozicijo MORK. Tako na

primer, ko se je GS ali VS sestal na nujni seji ob izbruhu nasilja na okupiranih palestinskih

ozemljih je bilo MORK s svojo striktno nepristransko in nevtralno naravo onemogočeno

sodelovati na zasedanjih, in tako prispevati strokovno znanje in izkušnje za pomoč žrtvam

izraelsko-palestinskega spora.104

Že takrat je obstajal strah, da bo tesnejše sodelovanje med ZN in MORK predstavljalo

tveganje za nevtralnost in diskretnost slednjega in s tem pogoja sine qua non za učinkovitost

MORK. Kot se je kasneje izkazalo je bil strah odveč, saj do kršitev zaupnosti ni prišlo.105

99

Resolucija GS A/RES/45/6. 100

KOENIG, C.: Observer status for the ICRC at the United Nations: a legal viewpoint, International Review of

the Red Cross, No. 280, str. 1. 101

Handbook of the International Red Cross and Red Crescent Movement, op. cit., str. 495. 102

Na podlagi 71. člena UL in resolucije 1296 (XLIV) iz leta 1968 (na podlagi II. kategorije nevladnih

organizacij s posebnimi, mednarodno priznanimi funkcijami iz področja Ekonomskega in socialnega sveta). 103

Introduction to ECOSOS Consultative Status, na voljo:

http://esango.un.org/paperless/Web?page=static&content=intro. 104

KOENIG, C., op. cit., str. 1. 105

Ibid.

18

Ne glede na okoliščine mora MORK skrbeti za ohranjanje svoje neodvisnosti, še posebej

nasproti ZN, kjer se nevtralnost in apolitičnost lahko hitro postavi pod vprašaj, saj so ZN,

kljub temu, da povečujejo humanitarne aktivnosti, prvenstveno politična organizacija, katere

glavni cilj je političen: ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.106

Za učinkovito delovanje

obeh in s tem povečano in boljšo zaščito in pomoč žrtvam, pa je nujen skupen organizacijski

okvir, ki omogoča koordinirano delovanje.

Bistvena sprememba s pridobitvijo statusa opazovalca je stalen in neposreden dostop do

srečanj ZN in s tem mnogo večji vpliv na postopke sprejemanja odločitev, čeprav MORK kot

opazovalec nima pravice do udeležbe pri glasovanju. (Ne)omejenost dostopa oz. stopnja

sodelovanja je pogojena z naravo in funkcijami posameznega opazovalca.107

Pravila, ki

določajo opazovalni status specializiranih agencij in so vsebovana v 63. členu UL se

razlagajo zelo široko (npr. možnost sodelovanja IAEA na zasedanjih VS), vendar pri MORK

ne pridejo v poštev, saj striktna politika zaupnosti MORK prekludira vsak dostop na podlagi

reciprocitete, kot je npr. zagotovljena med Ekonomskim in socialnim svetom in

specializiranimi agencijami v 70. členu UL.108

Zaradi posebne vloge in statusa MORK bi bila smiselna sklenitev sporazuma med MORK in

ZN, ki bi upošteval potrebe obeh organizacij na podlagi nasprotnega razlogovanja s

sporazumom med Ekonomskim in socialnim svetom in specializiranimi agencijami, ki je

sklenjen na podlagi 63. člena UL. Kakor 7. člen sporazuma z IAEA dovoljuje Generalnemu

direktorju udeležbo v VS, kadar gre za nuklearna vprašanja, bi moralo biti dovoljeno tudi

MORK sodelovati v VS, kadar se razprava nanaša na MHP, npr. situacija na okupiranih

palestinskih ozemljih. Čeprav MORK ni vladna organizacija, bi premišljena analogija s 63.

členom lahko služila kot podlaga za sporazum med MORK in VS, ki bi bil potrjen s strani

GS. Druga možnost bi bila, da glavni organ odločanja GS predlaga status opazovalca v

posameznih specializiranih agencijah, ki bi morale prilagoditi proceduralna pravila, vendar

ima vsak posamezen organ pravico določiti pogoje za sprejem in sodelovanje.109

Tako v uradih kot na terenu se sodelovanje med sistemom ZN in MORK krepi in povečuje.

Pomembna je možnost participacije pri oblikovanju pogodb in ostalih pravnih instrumentov.

106

1. člen Ustanovne listine ZN. 107

Več o statusu opazovalca v literaturi: OCHSNER, M.: Le statut d'observateur dans le système des Nations

Unies, Genève, Faculté de droit Genève, 1983. 108

KOENIG, C., op. cit., str. 1. 109

Ibid.

19

VS si še posebej zelo prizadeva za spoštovanje MHP, ki obvezuje vse države in ne le tiste, ki

so vpletene v oboroženi spopad. Zato ni tako presenetljivo, da ima MORK v okviru razprav o

reformi ZN, še posebej interes za reformo humanitarnega sistema. Za krepitev koordinacije

pri zagotavljanju nujne humanitarne pomoči je bila z resolucijo GS110

predvidena ustanovitev

Koordinatorja za nujno pomoč111

in IASC.112

MORK je sodeloval v IASC in njegovi delovni

skupini pri razpravi o ustanovitvi Komisije za izgradnjo miru113

in Sveta za človekove

pravice.114

Redni stiki s Komisijo za izgradnjo miru so pomembni in učinkoviti za obe strani

pri humanitarnih operacijah, ki se nanašajo na tranzicijsko oz. post- konfliktno obdobje, ki je

zelo občutljivo, saj naj bi vodilo od sklenitve mirovne pogodbe do dokončne vzpostavitve

miru. Komisija za izgradnjo miru izboljšuje tudi koordinacijo izhodne strategije med

humanitarnimi organizacijami in vstopne strategije novih drugih organizacij. MORK je

sodeloval tudi pri pripravi Humanitarian Response Review115

po naročilu Koordinatorja za

nujno pomoč z dokumentiranjem lastnih sposobnosti in učinkovitosti na različnih področjih

aktivnosti. Pri tem se moramo zavedati tudi omejitve sodelovanja, saj MORK ni del ZN in je

zaradi njegovega specifičnega mandata sodelovanje mogoče le dokler je v skladu z identiteto

in načini aktivnosti organizacije. MORK je odločen ostati neodvisen, nevtralen in

nepristranski akter s poudarkom na bilateralnem, z državami in oboroženimi skupinami, ki so

vključene v oboroženi spopad, reševanju sporov. Jakob Kellenberger pravi: »treba je

pospeševati sodelovanje med skupnimi logističnimi centri ZN, MORK in ostalimi

logističnimi centri in vzpostaviti skupne kriterije za določanje potreb. Ne more pa MORK

prevzeti nalog oz. aktivnosti, ki bi vzpostavljale odgovornost sistemu ZN, npr. koordinacijo

agencij, udeležbo pri proračunskem mehanizmu, četudi bi omogočal hitrejši odziv v nujnih

primerih«.116

110

Resolucija GS A/RES/46/182. 111

Emergency Relief Coordinator je pomočnik generalnega sekretarja za humanitarne zadeve, predsednik

OCHA, predseduje IASC. 112

Inter-Agency Standing Committee je primarni mehanizem za koordinacijo humanitarne pomoči različnih

agencij ZN in humanitarnih organizacij izven okvira ZN. Več o IASC glej:

http://www.humanitarianinfo.org/iasc/. 113

(angl.) Peacebuilding Commission. 114

Več o Komisiji za izgradnjo miru in Svetu za človekove pravice v literaturi: SANCIN, V., BAVDEK, M.,

MOGGI, M.J., MRDAKOVIĆ, N., SUHADOLNIK, N., ŠKRBEC, K., ZUPAN, N.: Lokalni zločinci-

univerzalni zločini: odgovornost zaščititi, Ljubljana, GV založba, 2010. 115

Humanitarian Response Review, An independent report commissioned by the United Nations Emergency

Relief Coordinator & Under-Secretary-General for Humanitarian Affairs, Office for the Coordination of

Humanitarian Affairs (OCHA), 2005. 116

KELLENBERGER, J., Relations of the ICRC with the humanitarian system of the UN, str. 1.

20

MORK velikokokrat dela v istem kontekstu kot Visoki komisar ZN za begunce. Njuno

sodelovanje je posebej tesno na področju zaščite in pomoči notranje razseljenim osebam in

beguncem, ki se nanaša na pravna vprašanja. Kot primer naj navedem sodelovanje pri pripravi

pravnega okvirja, ki določa ločitev in internacijo pripadnikov oboroženih sil, ki prečkajo mejo

z begunci v primerih masivnih migracij in pri razvoju smernic za njegovo implementacijo.117

Sodelovanje poteka tudi na področju izobraževanja zaposlenih.118

Naslednji pomemben vidik odnosa MORK in ZN je sodelovanje na terenu, saj se le s skupnim

odzivom in koordiniranim sodelovanjem lahko doseže celovit odgovor na krizno situacijo.

Lahko je na formalni ravni, kot npr. Memorandum o razumevanju119

iz leta 2003, ki določa

pristojnosti in naloge pri morebitnem valu beguncev iz Iraka, ali pa povsem na praktični ravni

z materialno pomočjo.120

Če je to potrebno, MORK zagotavlja neformalne nasvete

strokovnjakov glede MHP za Urad visokega komisarja za človekove pravice in Svetu za

človekove pravice. Že dolgotrajno je tudi sodelovanje s Svetovnim programom za hrano.121

Z

izmenjavo pisem leta 2004 se je to sodelovanje še okrepilo z odločitvijo izmenjave ekspertov

in vodilnega osebja pri operacijah.122

Po mnenju izvršnega direktorja Svetovnega programa za

hrano si ob načrtovanju aktivnosti najprej zastavijo vprašanje, kaj dela MORK, in ga

uporabijo kot primer dobre prakse.123

Čeprav imajo humanitarne aktivnosti MORK popolnoma drugo pravno podlago kot mirovne

operacije ZN se sodelovanje kaže tudi pri uporabi MHP v mirovnih operacijah. Vse strani v

oboroženih spopadih so dolžne spoštovati MHP. Načelo, da so civilisti zaščiteni pred učinki

sovražnosti, ki je izpeljano v vrsto jasnih in kategoričnih prepovedi je velikokrat kršeno.

Pogosto so ravno mirovne sile tiste, ki preprečijo nadaljnje kršitve. Dokler se same ne

117

Ibid. 118

Več o sodelovanju med UNHCR in MORK glej priročnik, ki ga je pripravil UNHCR: Handbook for

Emergencies in izjavo visoke komisarke za begunce in predsednika MORK iz leta 1998. 119

(angl.) Memorandum of understanding. 120

KELLENBERGER, J., op. cit., str. 1. 121

(angl.) World Food Programme (WFP). 122

Aplication of International Humanitarian Law International Institute of Humanitarian Law, International

Conference, 2005. 123

Izjava izvršnega direktorja Svetovnega programa za hrano na 28. Konferenci Rdečega križa in Rdečega

polmeseca v Ženevi.

21

vključijo v vojskovanje so tudi same zaščitene in ne smejo biti vojaška tarča.124

Tukaj MORK

redno opozarja na klavzule, ki ščitijo civiliste in mirovne sile. Narava konkretne situacije in

posledično uporabno pravo mora biti določeno na podlagi dejstev in ne samo na temelju

formalnega mandata danega s strani VS. Zato je MORK mnenja, da je bistveno za osebje v

mirovnih operacijah in a fortiori v peace-enforcement missions,125

da so poučeni o MHP.126

Status opazovalca za MORK je tako okrepil pravno podlago za že obstoječe sodelovanje obeh

organizacij in prispeva k lažjemu uresničevanju inter arma caritas predlogov.127

124

Več o tem v literaturi: HENCKAERTS, J. M., Študija o običajnem mednarodnem humanitarnem pravu:

prispevek k razumevanju in spoštovanju vladavine prava v oboroženem spopadu, prevod Vasilka Sancin,

Ženeva, MORK, 2008. 125

Podlaga so 39., 41. in 42. člen VII. poglavja UL, vendar stricto sensu ne spadajo v kategorijo mirovnih

operacij. Definicijo vsebuje The US Army’s Field Manual 100-23 of December 1994: »the application of

military force or the threatof its use, normally pursuant to international authorization, to compel compliance with

generally accepted resolutions or sanctions«. Primer Kosova in Afganistana. Več o mirovnih operacijah in

peace- enforcement missions v literaturi: OLIVER, G. F.: The other Side of Peacekeeping: Peace Enforcement

and Who Should Do It?, str. 2.-16. 126

Tako meni tudi šesti generalni sekretar OZN (Kofi A. Annan), ki je izdal Observance by United Nations

Forces of International Humanitarian Law. (ST/SGB/1999/13). 127

3. člen Statuta MORK, glej Priloga 1; Inter arma caritas (Dobrodelnost v vojni) je geslo MORK; International

Review of the Red Cross, ICRC, 1947, 14, str. 55.

22

3. ANALIZA AKTIVNOSTI MEDNARODNEGA ODBORA

RDEČEGA KRIŽA V IZRAELSKO-PALESTINSKEM

SPORU

3.1 ZAGOTAVLJANJE ZAŠČITE IN POMOČI CIVILNEMU

PREBIVALSTVU

Čeprav je MORK ob svojem nastanku imel za cilj samo zaščito ranjencev v oboroženih silah,

je že v prvi svetovni vojni posvečal skrb tudi civilnemu prebivalstvu, in tako začel širiti krog

oseb, ki jim pripadajo različne vrste zaščite.128

S civilnim prebivalstvom so mišljene vse

osebe, ki so civili. S tem, ko so med civilnim prebivalstvom navzoče osebe, ki niso zajete z

definicijo civila, prebivalstvo ne izgubi svojega civilnega položaja.129

Zaščita civilnega

prebivalstva v MHP je dvojna: zaščita oseb, ki so pod sovražnikovo oblastjo in zaščita oseb

pred posledicami sovražnosti.130

Zaščita civilnega prebivalstva, ki je pod oblastjo sovražne

strani v oboroženem spopadu se nanaša na dve situaciji: na tujce, ki so na ozemlju ene od

strani v spopadu, in na prebivalce okupiranega ozemlja.131

V izraelsko-palestinskem sporu je

Izrael okupacijska sila132

na območju Zahodnega brega,133

Vzhodnega Jeruzalema134

in

128

FORSYTHE, D. P.: The ICRC: a unique humanitarian protagonist, International Review of the Red Cross,

Vol. 89, Number 865, March 2007, str. 67. 129

50. člen Dopolnilnega protokola I; po revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je sestavil

MORK, 50. člen Dopolnilnega protokola I. spada med pravila običajnega mednarodnega prava, tako, da

zavezuje tudi Izrael. MORK je leta 2005 izdal študijo o običajnem mednarodnem pravu. Več o tem v literaturi:

HENCKAERTS, J. M.: Customary law, Geneva, ICRC, 2005. Leta 2010 je bila študija dopolnjena z zbirko

pravil običajnega mednarodnega prava, ki je bila nazadnje revidirana novembra 2011. 130

TAKKENBERG, L.: The Status of Palestinian Refugees in International Law, Oxford, Clarendon Press,

1998, str. 200 . 131

Ibid. 132

Več o vojaški okupaciji v literaturi: SANCIN, V. in drugi, op. cit., str. 165-170. 133

Vprašanje izraelske okupacije Zahodnega brega je obravnaval ICJ v svetovalnem mnenju o pravnih

posledicah gradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju, ICJ Reports, 2004. 78. člen svetovalnega mnenja

v angl. izvirniku določa: »The territories situated between the Green Line and the former eastern boundary of

Palestine under the Mandate was occupied by Israel in 1967 during the armed conflict between Israel and Jordan.

Under customary international law, these were therefore occupied territories in which Israel had the status of

occupying Power…All these territories (including East Jerusalem) remain occupied territories and Israel has

continued to have the status of occupying Power«. 134

Resolucija Varnostnega sveta ZN 298 (1971) v angl. izvirniku določa: »All legislative and administrative

action taken by Israel to change the status of the City of Jerusalem, including expropriation of land and

properties, transfer of population and legislation aimed at the incorporation of the occupied section, are totally

invalid and cannot change that status«.

23

Gaze.135

Izrael mora ravnati v skladu z določbami MHP, vključno z IV. HK in k njej

priloženemu HP, IV. ŽK in pravili običajnega MHP. Dopolnilni protokol I in Dopolnilni

protokol II Izraela ne zavezujeta, saj ni njuna pogodbena stranka,136

razen, če gre za določbe

običajnega mednarodnega prava. Izraelsko vrhovno sodišče je potrdilo, da mora Izrael

spoštovati načela mednarodnega prava, izražena v nekaterih določbah Dopolnilnega protokola

I.137

Izraelska vlada priznava, da čeprav ni pogodbenica Dopolnilnega protokola I, jo nekatere

določbe protokola zavezujejo skozi običajno mednarodno pravo.138

IV. ŽK nalaga obveznosti okupacijski sili v razmerju do prebivalcev zasedenega ozemlja, ki

so tako upravičeni do posebne zaščite in humanega ravnanja.139

Med drugim je prepovedano

namerno ubijanje, zanemarljivo zdravljenje ali deportacija zaščitenih oseb.140

Okupacijska sila

je odgovorna za splošno blaginjo prebivalstva pod njenim nadzorom.141

To pomeni, da mora

sprejeti vse ukrepe, ki so v njeni moči, da obnovi in kolikor je mogoče zagotovi javni red in

varnost142

ter poskrbeti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga za osnovne potrebe.143

Osnovne

potrebe določa IV. ŽK in vključujejo zagotavljanje hrane in medicinskih potrebščin.144

Dopolnilni protokol I je razširil zagotavljanje osnovnih potreb tudi na preskrbo z obleko,

posteljnino, začasnimi bivališči145

in druge oskrbovalne predmete, ki so potrebni za obstanek

civilnega prebivalstva na okupiranem ozemlju.146

V primeru nezadostne oskrbe prebivalstva

zasedenega ozemlja, je okupacijska sila dolžna sprejeti programe pomoči in z vsemi sredstvi

135

Okupirana palestinska ozemlja ( Occupied palestinian territories/OPT). Več o zgodovini izraelske okupacije v

literaturi: IMSEIS, A.: Historical Background, Harvard International Law Journal, Volume 44, Number 1,

Winter 2003, pp. 69-86. 136

International Humanitarian Law: Treaties&Documents, ICRC. 137

Public Committee against Torture in Israel v. Government of Israel, HCJ 769/02 at ¶ 19 (11 December 2005). 138

The operation in Gaza: Factual and legal aspects, July 2009, odst. 31. 139

PETEK, M.: Mednarodnopravna analiza Poročila Misije Združenih narodov za ugotavljanje dejstev v

konfliktu v Gazi, diplomska naloga, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2010, str. 19. 140

Ibid. 141

Ibid. 142

43. člen Haaškega pravilnika (1907). 143

Obveznosti okupacijske sile po Haaškem pravilniku (1907) so omejene samo na zagotavljanje javnega reda in

varnosti. V primeru nezadostne oskrbe okupacijska sila ni bila dolžna zagotavljati pomoči; BUGNION, F., op.

cit., str. 833. 144

Prvi odstavek 55. člena IV. ŽK. 145

V angl. izvirniku: »…means of shelter…«, slo. neuradni prevod: »…sredstva za zaklanjanje…«; Zbirka

mednarodnih dokumentov, II. Del Univerzalni dokumenti, Ljubljana, Društvo za Združene narode za Republiko

Slovenijo, 1996. 146

Po revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je sestavil MORK, 69. člen Dopolnilnega

protokola I ne spada med pravila običajnega mednarodnega prava, tako, da ta določba Izraela ne zavezuje.

24

olajšati izvedbo teh programov. Izvedbo programov lahko prevzamejo nevtralne države ali

nepristranske humanitarne organizacije, kot je MORK.147

Zaščitene osebe ne smejo biti v nobenem primeru in na noben način prikrajšane za pravice,

določene v IV. ŽK, še posebej ne zaradi priključitve celotnega zasedenega ozemlja ali

njegovega dela tej sili.148

To je potrdil tudi MORK februarja leta 2004, ko je javno izjavil, da

pomeni gradnja zidu na okupiranih ozemljih in s tem povezani omejevalni ukrepi, kršitev

obveznosti, ki jih ima Izrael po mednarodnem pravu.149

Ker Izrael ne priznava, da bi bil okupacijska sila, in sicer z argumentom, da zasedena ozemlja

pred letom 1967 niso bila pod suverenostjo nobene države, se mehanizmi nadzora in zaščite

niso implementirali.150

V primeru okupiranih palestinskih ozemelj sila zaščitnica ni bila nikoli

napotena. Isto velja za vojni leta 1967 in 1972, ko je MORK ponudil, da bi deloval kot

substitut namesto sile zaščitnice, vendar Izrael tega ni sprejel.151

Kljub temu pa država Izrael

sprejema prisotnost MORK na okupiranih palestinskih ozemljih.152

MORK je svojo vlogo in položaj na okupiranih palestinskih ozemljih označil v letnem

poročilu leta 1970 s sledečimi besedami: »Aktivnost MORK v tem konfliktu temelji na

pogodbenih določilih, ki izrecno določajo njegove obveznosti in na 10. členu VI. ŽK, ki se

nanaša na pravico do humanitarne iniciative in, ki mu daje pravico do humanitarnih

aktivnosti, ki niso izrecno navedene«.153

Vse aktivnosti za katere meni, da so nujne v skladu s

IV. ŽK jih MORK izvaja na bilateralni in zaupni podlagi, ki je omejena s pripravljenostjo

oziroma arbitrarnostjo Izraela za sodelovanje.154

Kljub temu, da Izrael še vedno zatrjuje, da

147

Zagotavljanje pomoči prebivalcem okupiranega ozemlja ureja 59.-62. člen IV. ŽK. Poglavitno vlogo pri

sprejemu teh členov v IV. ŽK je imel MORK, ki si je na podlagi izkušenj pri zagotavljanju pomoči v Grčiji, od

leta 1942 do leta 1945 prizadeval za oblikovanje pravne podlage, ki bi omogočala pomoč civilnemu

prebivalstvu; PICTET J. S., op. cit., str. 319-320. 148

47. člen IV. ŽK. Več o obveznostih Izraela na okupiranih palestinskih ozemljih po IV. ŽK v literaturi:

MOMTAZ, D.: Obligations of Israel in the Occupied Palestinian Territories under the Fourth Geneva

Convention, Yearbook of International Humanitarian Law, Volume 8, 2005, str. 350- 355. 149

Israel/ Occupied and Autonomous Palestinian Territories: West Bank Barrier causes serious humanitarian and

legal problems, News Release. 150

To izraelsko trditev so v mednarodnih organizacijah široko zavrnili, SANCIN, V., op. cit. str. 169. Več o

pravnem statusu okupiranih palestinskih ozemelj glej: ICJ, Advisory Opinion of 4 July 2004, Legal

Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory. 151


TAKKENBERG, L., op. cit., str. 310. 153

Ibid. 154

Ibid.

25

formalno ne sprejema de iure uporabe IV. ŽK,155

zagotavlja, da bo spoštoval humanitarna

pravila konvencije na de facto podlagi,156

ki je pa ni nikoli definiral.157

Stališče Izraela do

uporabe IV. ŽK na okupiranih palestinskih ozemljih že od leta 1968 kritizira tudi MORK.158

MORK je glavna humanitarna organizacija, ki skrbi za implementacijo MHP v izraelsko-

palestinskem sporu in že od leta 1948 ščiti in zagotavlja pomoč stotisočim Palestincem,

predvsem na okupiranih palestinskih ozemljih, Libanonu in Siriji. MORK pri tem tesno

sodeluje z OZN, npr. pri žrtvah civilne vojne v Libanonu in v času intifade. V izogib

morebitnemu podvajanju aktivnosti se predstavniki obeh organizacij redno srečujejo z

namenom koordinirati skupne operacije.159

Temeljno načelo MORK pri implementaciji MHP

je »all victims approach«,160

katerega namen je zaščititi življenje in dostojanstvo vseh žrtev

oboroženih spopadov in drugih situacij nasilja, in jih oskrbeti s potrebno pomočjo.

3.1.1 BEGUNCI IN NOTRANJE RAZSELJENE OSEBE

»Ti nesrečni ljudje ne smejo postati samo predmet trgovanja pri pogajanjih za dokončno

rešitev spora«. Dean Rusk, 3. december 1948.161

V vasi Deir Jassin, ki leži zahodno od Jeruzalema je bilo v vojni za neodvisnost, kot jo

imenujejo Izraelci, oziroma v katastrofi ( Al-Naqua) za Palestince ubitih 254 moških, otrok in

žensk. Masaker je bil potrjen s strani MORK. To je bil glavni povod za masovno izseljevanje

Palestincev. V arabsko-izraelski vojni leta 1948 je bilo uničenih več kot 400 arabskih vasi v

Palestini in ozemlje je okupiral Izrael.162

Vojna je za Palestince posebej boleča zaradi

155

Izrael navaja kot glavni razlog, da bi de iure priznanje pomenilo priznanje, da sta imela pred letom 1967

Egipt in Jordanija suvereno oblast na Zahodnem bregu in Gazi. Na podlagi tega Izrael zatrjuje, da se navedena

ozemlja ne morejo šteti kot ozemlja visokih pogodbenic ŽK. Od leta 1977 je Izrael pri glasovanju v GS OZN

vedno glasoval proti de iure uporabi IV. ŽK. Mednarodna skupnost stališča in pravne razlage Izraela ne

sprejema; The applicability of international humanitarian law to the occupied Palestinian territories, Al Haq. 156

Izraelsko stališče, da podpira de facto uporabo IV. ŽK je bilo prvič razvidno v članku, ki ga je na simpoziju v

Tel Avivu leta 1979 predstavil nekdanji izraelski pravosodni minister Shamgar, The observance of International

Law in the Administered Territories, Israel Yearbook on Human Rights, Volume 1, Faculty of Law, Tel Aviv

University, 1971, str. 366- 376. 157

MOMTAZ D.: The Applicability of the Fourth Geneva Convention to the Occupied Palestinian Territories,

Yearbook of International Humanitarian Law, Volume 8, 2005, str. 344-349. 158

ICRC Annual Reports, 1968. 159

Overview of operations 2012, ICRC, str. 85. 160

Nediskriminatorna obravnava vseh žrtev. 161

QUIGLEY, J.: Displaced Palestinians and a Right to Return, Harvard International Law Journal, Winter 1998,

Vol. 39, No. 1. str. 171. 162

Dokumentarni film Deir Yassin Remembered.

26

največjega števila beguncev kadarkoli doslej, to je 750.000,163

kar je vplivalo tudi na sosednje

države. Naslednja vala beguncev sta bila leta 1956 v vojni za Suez, in leta 1967, kot posledica

šestdnevne vojne. Zadnji val je bil leta 1973 v Yom Kippur vojni.164

Od 4,6 milijona

Palestincev s statusom begunca jih je 2,8 milijona zunaj okupiranih palestinskih ozemelj, v

Siriji, Libanonu in Jordaniji.165

Število vseh begunskih taborišč je 58, kjer pa živi samo

tretjina vseh beguncev.166

Problem palestinskih beguncev ostaja nerešen že več kot 60 let, dlje kot katerikoli drug

tovrsten problem.

Civilnemu prebivalstvu mora biti tudi v času oboroženega spopada ali notranjih nemirov

omogočeno nadaljevati normalno življenje. Bistven predpogoj za to je, da smejo ostati na

svojih domovih. Če pa to slučajno ni mogoče, so a fortiori zaščiteni po MHP. Z razliko od

mednarodnega begunskega prava, ki podaja natančno definicijo begunca,167

je ženevsko pravo

glede tega zelo nedoločno. Čeprav begunci v 4. členu IV. ŽK niso izrecno omenjeni je

splošno sprejeto mnenje, da uživajo enako splošno zaščito kot ostali civilisti v oboroženih

spopadih.168

Po IV. ŽK se jih obravnava enako kot tujce na ozemlju ene od strani v

spopadu.169

Temeljni kriterij za uporabnost IV. ŽK je odsotnost zaščite s strani nacionalne

163

Occupied Palestinian Territory, No end to internal displacement, Internal Displacement Monitoring Centre,

5. July 2011. 164

Več o izraelsko-arabskih vojnah in zgodovini izraelsko-palestinskega spora v literaturi: BREGMAN, A.:

Israeli wars- a history since 1947, London and NY. Routledge, 2003; EL- ALAMI, D.: The palestine- israeli

conflict: a beginners guide, Oxford, Oneworld, 2001. 165

Deutsche Gesellschaft fur die Vereinten nationen e. V., Humanitare Hilfe zwischen den Fronten, str. 3. 166

Palestine refugees in ongoing crises: an UNRWA perspectve, Speech by UNRWA Commissioner-General

Karen Konig AbuZayd, New Zealand Institute of International Affairs, Victoria University of Wellington,

8.10.2007. 167

1. člen Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 določa: »Begunec je vsak, ki se zaradi utemeljenega strahu

pred preganjanjem, osnovanim na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali

določenemu prepričanju nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče

uživati varstva te države, ali oseba, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela običajno

prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov zaradi omenjenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo. V

primeru osebe, ki ima več kot eno državljanstvo, se izraz »država, katere državljan je«, nanaša na vsako od

držav, katerih državljanstva ima. Ne velja pa neka oseba za nezaščiteno s strani države svojega državljanstva, če

brez veljavnega razloga, ki temelji na utemeljenem strahu, ni pripravljena sprejeti zaščite ene od držav, katerih

državljanstvo ima«. Leta 1969 je bila sprejeta Konvencija Organizacije afriške enotnosti o problemu beguncev v

Afriki ter leta 1984 Kartagenska dekleracija o beguncih, ki sta razširili definicijo beguncev tako, da sta vključili

tudi ljudi, ki bežijo pred dogodki, ki resno ogrožajo javni red, kot npr. oboroženi spopadi in nemiri. 168


35.- 46. člen IV. ŽK.

27

vlade.170

Zaščitene osebe so tiste osebe, ki med spopadom ali okupacijo v kateremkoli

trenutku pridejo pod oblast ene od strani v spopadu ali ene od okupacijskih sil, katerih

državljani niso.171

Da spadajo begunci med zaščitene osebe je izrecno določeno v 73. členu

Dopolnilnega protokola I.172

Begunci, ki dejansko niso deležni zaščite nobene vlade po 44. členu IV. ŽK ne smejo biti

obravnavani kot sovražni tujci samo zato, ker pripadajo sovražni državi. 73. člen

Dopolnilnega protokola I potrjuje to pravilo, hkrati pa prišteva med zaščitene osebe tudi osebe

brez državljanstva. Določeno je tudi, da se zaščitenih oseb pod nobenim pogojem ne sme

predati državi, kjer bi lahko bile preganjane zaradi svojega političnega ali verskega

prepričanja.173

Po MHP je vsakršno nasilno preseljevanje civilnega prebivalstva z zasedenega

ozemlja prepovedano, razen, če so izpolnjeni strogo določeni pogoji.174

Če osebe bežijo zaradi oboroženega spopada na teritorij države, ki ni udeležena v

mednarodnem oboroženem spopadu, te MHP ne ščiti, in zato tudi MORK zanje ni pristojen,

razen v primeru, če v gostujoči državi poteka civilna vojna, ko so zaščiteni s 3. členom vseh

štirih ŽK in Dopolnilnim protokolom II. V slednjem primeru so begunci žrtve dveh situacij,

spopada v svoji državi in v državi, ki jih sprejema.175

Vendar to ni absoluten pogoj, saj lahko

MORK na podlagi svoje pravice do humanitarne iniciative posreduje tudi v situacijah, ki niso

pokrite z ŽK. Poleg MORK se skrbi za begunce posveča tudi UNHCR.176

Razlikovanje med

pristojnostmi MORK in UNHCR je jasno razmejeno v Resoluciji XXI o mednarodni pomoči

Rdečega križa beguncem, sprejeti na mednarodni konferenci Rdečega križa v Manili leta

170


4. člen IV. ŽK. 172

73. člen Dopolnilnega protokola I določa: »Osebe, ki so se pred začetkom sovražnosti štele za osebe brez

državljanstva ali za begunce v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, ki so jih sprejele strani, za katere

gre, ali v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri prebivajo se štejejo v vseh okoliščinah in brez

kakršnegakoli sovražnega razlikovanja za osebe pod zaščito v smislu I. in III. dela IV. Konvencije«.

TAKKENBERG, L., op. cit., str. 201.

Po revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je sestavil MORK, 73. člen Dopolnilnega protokola I.

ne spada med pravila običajnega mednarodnega prava, tako, da ta določba Izraela ne zavezuje. 173

Četrti odstavek 45. člena IV. ŽK. 174

49. člen IV. ŽK. Pogoji za popolno ali delno evakuacijo so: če to zahtevajo razlogi varnosti prebivalstva ali

skrajno nujni vojaški razlogi. Tako evakuirane osebe je treba vrniti na njihove domove takoj, ko prenehajo

sovražnosti na prizadetem področju. 175

LAVOYER, J. P., op. cit., str. 1. 176

Več o UNHCR glej na: http://www.unhcr.org/cgi-bin/texis/vtx/home.

28

1981.177

Resolucija določa politiko pomoči beguncem, notranje razseljenim osebam in

beguncem, ki so se vrnili. Primarna odgovornost za zaščito in pomoč beguncem je na vladah.

Če to ne pride v poštev nastopi UNHCR, ki zagotavlja mednarodno zaščito in materialno

pomoč. Subsidiarna in komplementarna vloga MORK je določena v 1. točki izjave o politiki k

resoluciji: »Rdeči križ mora biti vedno v pripravljenosti za pomoč in zaščito beguncem,

razseljenim osebam in beguncem, ki so se vrnili, ki so kot žrtve zaščitene s IV. ŽK ali kot

begunci po 73. členu Dopolnilnega protokola I ali v skladu s Statutom MORK«.178

Subsidiarna vloga pride v poštev, kadar je MORK edini, ki je že na terenu oziroma edini

sposoben izvajati aktivnosti179

ali, če so potrebe tako velike in se lahko učinkovito odzove ali

če gre za situacije, ki niso pokrite z ŽK. Aktivnosti MORK so v tem primeru omejene do

prevzema nalog s strani UNHCR.180

Primer subsidiarne vloge MORK je pomoč palestinskim beguncem v začetku leta 1948.

Pobuda za pomoč je prišla na mednarodni konferenci Rdečega križa leta 1948 v Stockholmu.

Na konferenci je prišlo do sprejema resolucije, ki je pozvala vlade in nacionalna združenja

Rdečega križa k ukrepanju za zmanjšanje trpljenja žrtev vojne in na podlagi katere je GS ZN

19. novembra ustanovila Agencijo Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem

(UNRPR). Zaradi razsežnosti humanitarne krize je UNRPR še naprej sodeloval z MORK,

Gibanjem in American Friends Service Committee (AFSC)181

. Kot odgovor na posledice

arabsko-izraelske vojne leta 1948 je GS ZN 8. decembra 1949 ustanovila UNRWA, ki še

danes skrbi za palestinske begunce v Gazi, Zahodnem Bregu, Jordaniji, Libanonu in Siriji. V

primeru, da so izvzeti iz zaščite je odgovoren UNHCR.182

Program pomoči je bil UNRWA

zaupan v celoti šele 1. maja 1950, s prenehanjem skupnega programa med MORK, Gibanjem

in AFSC.183

177

24. Mednarodna konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Manili, 1981, Resolucija XXI. Več o tem

glej na: http://ec.europa.eu/home-affairs/news/consulting_public/0017/contributions/red_cross_annex.pdf. 178

Ibid., str. 612. 179

V primeru, da gostujoča država ni pogodbenica Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 ali, če zavrne

vpletanje ZN ali, če izvršni odbor UNHCR zavrne opravljanje aktivnosti, kot je bilo to v primeru Južne Afrike;

KRILL, F., The ICRC s policy on refugees and internally displaced civilians, International Review of the Red

Cross, september 2001, Vol. 83, No. 843, str. 616. 180

Ibid., str. 616. 181

Na podlagi sklenjenih sporazumov je bilo 395.000 beguncev pod pristojnostjo MORK, 300.000 v okviru

Gibanja in 245.000 pod AFSC; Humanitare Hilfe zwischen den Fronten, str. 3. 182

Ibid. 183

KRILL, F., op. cit., str. 608.

29

Na podlagi resolucije iz Manile je odgovornost MORK vzporedna/konkurirajoča, kadar gre za

begunce, ki so se zatekli v sosednjo državo, kjer divja civilna vojna ali, ki je vključena v

mednarodni oboroženi spopad z državo izvora beguncev, in so postali žrtev nasilja ali

vojaških operacij usmerjenih neposredno na begunska taborišča v gostiteljski državi, ki se

običajno nahajajo ob meji.184

Naloge se med MORK in UNHCR razdelijo v duhu

komplementarnosti in v skladu s potrebami, za optimalno zaščito žrtev.185

Najhujši notranji spopad v Libanonu po letu 1990, ko se je končala državljanska vojna je bil

20. maja 2007 začet spopad med libanonsko vojsko in ekstremistično skupino Fatah-al-Islam

iz begunskega taborišča Nahr al-Bared v severnem delu Libanona, ki je trajal tri mesece.

Taborišče je ustanovil MORK leta 1949. Na podlagi sporazuma iz Kaira leta 1969 libanonska

vojska ne sme vstopati v taborišče. Za notranji red in varnost skrbijo Palestinci sami. Kljub

temu so boji potekali tudi znotraj taborišča, tako, da je bilo to zelo poškodovano. Ostali so

brez elektrike, poškodovan je bil vodni sistem. Takoj po izbruhu spopadov je delegaciji

MORK uspelo obiskati taborišče. Poleg opozarjanja strani udeleženih v oboroženem spopadu

na spoštovanje določb IV. ŽK, so poskušali na operacionalni ravni pridobiti dostop do

beguncev, in jih tako oskrbeti s potrebno pomočjo in zaščito.186

MORK v svojem poročilu

izraža zaskrbljenost nad varnostjo beguncev, ki potrebujejo takojšnjo nujno pomoč (vodo,

higienske pripomočke in medicinsko opremo)187

in zaščito. Hkrati je bilo treba poiskati varen

dostop medicinskega osebja PRCS in LRC do ranjencev in bolnikov in omogočiti njihovo

evakuacijo. MORK, LRC in PRCS so vzpostavili stike s stranmi udeleženimi v spopadih, ki

so omogočile koordinirano pomoč.188

MORK je večkrat pozval in opozoril strani, da morajo

omogočiti dostop do žrtev.189

Kljub temu je zdravstveno osebje delalo v ekstremno težkih

razmerah in bilo izpostavljeno velikemu tveganju.190

V izjavi za javnost je MORK skupaj z

184

Lavoyer, J. P., op. cit., str. 1. 185

KRILL, F., op. cit., str. 615. 186

Lavoyer, J. P., op. cit., str. 1. 187

MORK in PRCS sta z 11 kamioni in 220 tonami materialne pomoči oskrbela 20.000 palestinskih beguncev in

razdelila 17.000 litrov vode. 188

Lebanon- ICRC Bulletin No. 01/2007. 189

Ubitih je bilo 179 vojakov in 50 civilistov. Veliko več jih je bilo ranjenih. Na strani Fatah al-Islam je bilo

ubitih 226 pripadnikov in 215 ujetih, The International Donor Conference for the Recovery and Reconstruction

of the Nahr el-Bared Palestinian Refugee Camp and Conflict-Affected Areas of North Lebanon, A Common

challenge A Shared Responsibility, Vienna, June 23, 2008. 190

Lebanon- ICRC Bulletin No. 01/2007.

30

drugimi organi Gibanja obžaloval tragično smrt dveh prostovoljcev za nujno medicinsko

pomoč libanonskega Rdečega križa.191

Na tisoče beguncev je zapustilo taborišče. Večina se jih je zatekla v bližnji Beddawi, tudi

palestinsko taborišče, kjer se je število beguncev iz 15.000 podvojilo.192

Nameščeni so bili v

UNRWA šole in mošeje. Fatah-al-Islam je iz humanitarnih razlogov septembra 2007 ponudil

premirje. Nadzor nad in v taborišču je prevzela libanonska vojska. Aktivnosti MORK so se po

prenehanju sovražnosti nadaljevale. Že naslednji mesec je začel izvajati rehabilitacijske

dejavnosti. S sodelovanjem ZN in UNRWA je pomagal pri vrnitvi beguncev v taborišče, ki

se postopoma nadaljuje še danes. Glavni izziv v začetni fazi je bila oskrba prebivalstva z

nujnimi življenjskimi sredstvi.193

Takoj je sledila obnova poškodovanega vodovoda.194

Pri

obnovi je MORK dnevno zaposloval lokalno prebivalstvo.195

Skozi programe zaščite

ozavešča različne oborožene skupine v palestinskih taboriščih o temeljnih pravilih MHP in

mandatu organizacije. MORK sodeluje tudi pri mesečnih usposabljanjih novega osebja

začasnih sil ZN v Libanonu. Izvaja monitoring nad razmerami civilistov, ki so se vrnili v

Nahr-el-Bared. Pri humanitarni pomoči je dejaven tudi na področju zdravstvene oskrbe. Z

materialno pomočjo, tečaji in izobraževanjem podpira pet bolnišnic, ki jih vodi PRCS. MORK

organizira tudi seminarje o vojni kirurgiji za zdravnike, ki delajo v libanonskih in palestinskih

bolnišnicah. Za primer novega oboroženega spopada ali drugega oboroženega nasilja

zagotavlja stalno nujno medicinsko pomoč, ki bi omogočala oskrbo do 1500 žrtev. Posebno

skrb nameni MORK koordinaciji in organiziranju s PRCS ter ostalimi komponentami

Gibanja, UNRWA in drugimi agencijami ZN, kar omogoča hiter in učinkovit humanitarni

odziv.196

Odgovornost MORK je komplementarna, v primerih, ko je pristojen UNHCR, vendar se

lahko zaradi posebnih sposobnosti in znanj za določene naloge aktivira MORK. Na podlagi

9. točke izjave o politiki k resoluciji iz Manile lahko MORK kadarkoli ponudi aktivnosti

191

Tragic death of Lebanese Red Cross emergency medical volunteers. 192

Beddawi refugee camp, UNRWA. 193

MORK je sprožil štiri mesečni projekt, ki je omogočil dnevno oskrbo z vodo 1200 vrnjenim družinam. V

povprečju 75 vozil s 4000 litri vode dnevno. 194

Obnovljeni so bili trije rezervoarji, nameščen generator za črpalko in sistem za kloriranje. V obzir je bila

vzeta verjetna potreba po naraščanju števila prebivalcev taborišča. 195

Lebanon: ICRC helps restore water, work and hope at NAhr el-Bared. 196

Sporazum iz Seville o organizaciji mednarodnih aktivnosti sestavnih delov Gibanja (26. 11. 1997),

International Review of the Red Cross, No. 322. Po sporazumu ima pristojnost v primeru naravnih in tehničnih

nesreč Mednarodna zveza društev Rdečega križa, v primeru oboroženih spopadov in notranjih trenj pa MORK.

31

Centralne iskalne agencije.197

Kot primer naj navedem Libanon, kjer si MORK kot nevtralni

posrednik med izraelskimi in libanonskimi oblastmi že od arabsko-izraelske vojne leta 1948

prizadeva vzpostavljati stike med ločenimi družinskimi člani na strani državljanov Libanona

in palestinskih beguncev, ki imajo sorodnike v Izraelu in na okupiranih palestinskih ozemljih.

Tako jim je preko izmenjave sporočil s sorodniki omogočeno pošiljanje novic in uradnih

dokumentov. Libanonskim in palestinskim družinam pomaga pri repatriaciji družinskih

članov, ki so umrli v Izraelu.198

V sodelovanju z UNHCR pridobiva tudi potovalne dokumente

za begunce, ki veljajo tudi za tretje države.199

Pri repatriaciji beguncev MORK običajno ne sodeluje. Po njegovem mnenju morajo države

in organizacije, ki so vpletene izbrati primeren čas in pogoje za vrnitev beguncev. Lahko pa

MORK na podlagi dobrega poznavanja razmer v državi izvora poda mnenje in predloge, ki

naj omogočijo varno vrnitev domov. V več primerih je opozarjal na tveganje zaradi prehitre

vrnitve na nestabilna območja ali področja z uničeno infrastrukturo.200

Za rešitev begunskega

vprašanja imamo na voljo tri možnosti: repatriacija oziroma pravica do prostovoljne vrnitve,

lokalna integracija in naselitev v tretji državi.201

Vrnitev palestinskih beguncev je bila prvič

formalno omenjena s strani ZN v Poročilu o napredku,202

z dne 16. septembra 1948, v

katerem je mediator ZN203

priporočil potrditev pravice palestinskih beguncev do vrnitve v

najkrajšem možnem času.204

Priporočila so bila vključena v resolucijo GS,205

s katero je bila

ustanovljena UNCCP,206

z nalogo poiskati mirno rešitev spora in pospešiti repatriacijo,

197

Na podlagi sporazuma iz Seville in aneksa k sporazumu iz leta 2005 gre vodilna vloga v zvezi z aktivnostmi

Centralne iskalne agencije MORK; ICRC: ICRC Protection policy, International Review of the Red Cross, op.

cit., str. 756. KRILL, F., op. cit., str. 617. 198

Lebanon: overview of ICRC activities. 199


Pred prezgodnjo vrnitvijo je MORK opozarjal v primeru Kambodže, Afganistana, Hrvaške, Bosne in

Hercegovine in Ruande; KRILL, F., op. cit., str. 619. 201


Progress Report of the UN Mediator for Palestine, UN GAOR, 3rd Sess., Supp. No. 11, UN Doc. A/648, 14. 203

Grof Folke Bernardotte. 204

(angl.) »The right of the Arab refugees to return to their homes in Jewish controlled territory at the early

possible date should be affirmed by the United Nations, and their repatriation, ressetlement and economic and

social rehabilitation, and payment of adequate compensation for the property of those choosing not to return,

should be supervised and assisted by the United Nations Conciliations Commission…«. Pravica do samoodločbe

je bila eksplicitno omenjena v resoluciji 2694 in 2672C. 205

Resolucija GS A/RES/194. 206

(angl.) United Nations Conciliation Commission for Palestine.

32

naselitev v tretje države, ekonomsko in socialno rehabilitacijo in plačilo kompenzacije.207

GS

je v 11. členu resolucije potrdila pravico do vrnitve v najkrajšem možnem času,208

vendar pod

dvema pogojema: vrnitev mora biti prostovoljna in v primeru, da se begunec noče vrniti, mu

mora biti dano primerno nadomestilo.209

To je GS potrdila še enkrat leta 1954 z resolucijo

513.210

Po vojni leta 1967 je bilo sprejetih več resolucij, ki ločeno obravnavajo begunce in

notranje razseljene osebe. Prvič se taka dihotomija pojavi v resoluciji GS 2452.211

Section B

se nanaša na begunce iz leta 1948, in potrjuje sklepe prejšnjih resolucij. Resoluciji VS 242 in

338 povesta zelo malo o problemu palestinskih beguncev. Omenjena je samo nujnost doseči

pravično rešitev begunskega vprašanja. Korak naprej v pristopu ZN k temu vprašanju sledi

leta 1969 z resolucijo 2535B,212

ki prvič poleg pravice do vrnitve omenja tudi pravico do

samoodločbe.213

Deklaracija o načelih glede prehodne samouprave,214

ki sta jo podpisala

Izrael in PLO 13.9.1993 in, ki naj bi veljala do sklenitve bližnjevzhodne mirovne pogodbe,

predvideva mirovna pogajanja za dokončno rešitev izraelsko-palestinskega spora, ki naj bi

temeljila na resolucijah VS 242 in 338, in naj bi obravnavala vprašanje Jeruzalema, beguncev,

naselbin, varnosti, mejne ureditve, odnose in sodelovanje s sosednjimi državami in ostala

vprašanja, ki so v skupnem interesu.215

Od takrat je stališče Izraela in PLO, da se vprašanje

beguncev odloži do zaključka pogajanj o dokončnem statusu okupiranih palestinskih

ozemelj.216

Najpomembnejšo vlogo pri rešitvi begunskega vprašanja ima politika in njena pripravljenost

za rešitev tega problema. Ob zagnanosti in energičnosti humanitarnih delavcev so na politični

strani le maloštevilni konkretni rezultati. Takšno stanje je med drugim tudi rezultat delovanja

mednarodne skupnosti, ki s svojo spremenljivostjo podpira politike, ki imajo za posledico

207

Več o pravici do kompenzacije v literaturi: LYNK, M.: The Right to Restitution and Compensation in

International Law and the Displaced Palestinians, Refuge, Canada's Periodical on Refugees, Vol. 21, No. 2,

February 2003. 208

(angl.) »…earliest practicable date…« 209


Reslucija GS A/RES/513. 211


Resolucija GS A/RES/2535B. 213

(angl.) »…the problem of the Palestine Arab refugees has arisen from the denial of their inalienable rights

under the Charter of the United Nations and the Universal Decleration of Human Rights...«. 214

Declaration of Principles on Interim Self-Government Arrangements, September 13,1993. 215

Tretji odstavek 5. člena Deklaracije o načelih glede prehodne samouprave, z dne 13.9. 1993. Deklaracija ne

določa ali se morajo sporna vprašanja obravnavati skupaj, ali po vrstnem redu. Večinsko mnenje je, da se mora

rešiti najprej teritorialni status Zahodnega brega in Gaze; TAKKENBERG, L., op. cit., str. 332. 216

Ibid., str. 84.

33

oteževanje življenja Palestincev. Učinkovita podpora se kaže samo še skozi finančne donacije

in materialno pomoč za delovanje humanitarnih organizacij. Humanitarne aktivnosti so

omejene le na preprečevanje najhujših kriz in najhujših kršitev mednarodnega prava. Kot

primer, naj navedem palestinsko taborišče Nahr al-Bared, kjer je bil po končanju sovražnosti

cilj rekonstrukcija oziroma celo povečanje obstoječega taborišča. Vse to pa ne omogoča

trajnega izboljšanja življenjskih razmer palestinskih beguncev in še naprej onemogoča

uveljavitev njihove pravice do vrnitve. Primeren čas za vrnitev beguncev je glede na časovno

trajanje begunskega vprašanja in spremenjene razmere verjetno že zdavnaj zamujen.217

Čeprav notranje razseljene osebe po MHP niso posebna kategorija, ampak se obravnavajo

skupaj z begunci,218

se pristojnosti, ki jih ima MORK in druge humanitarne organizacije za

njihovo zaščito, razlikujejo od tistih za zaščito beguncev, zato jih bom v nadaljevanju

obravnaval ločeno.

Najbolj splošno razširjeno definicijo notranje razseljenih oseb najdemo v Vodilnih načelih o

notranje razseljenih osebah iz leta 1998, ki so jih sprejeli ZN: notranje razseljene osebe so

osebe ali skupina oseb, ki so bile prisiljene ali so morale zbežati ali zapustiti svoje domove

oziroma kraje običajnega prebivališča, še posebej kot posledico oboroženega spopada

oziroma v izogib temu in, ki niso prestopile mednarodno priznane državne meje.219

Ta

dokument celovito obravnava problem notranje razseljenih oseb in samo potrjuje, razjasnjuje

in ne nadomešča oziroma spreminja obstoječih obveznosti, kar je izrecno navedeno v drugem

odstavku 2. načela. Čeprav je MORK sodeloval pri oblikovanju dokumenta, ga uporablja

samo v primerih, kadar MHP ne ureja posebej specifične situacije, kot npr.: vrnitev notranje

razseljenih oseb v varne in dostojne razmere, ali če predstavlja dodatno zaščito.220

Leta 2009

so afriške države sprejele Konvencijo Organizacije afriške enotnosti za zaščito in pomoč

notranje razseljenim osebam v Afriki (Kampala Convention, 23. 10. 2009). Čeprav še ni

217

Več o pravici do vrnitve palestinskih beguncev in mirovnem procesu v literaturi: WEINER, J.R.: The

Palestinian Refugees »Right to Return« and the Peace Process, Boston College International and Comparative

Law Review, Vol. XX, No. 1, Winter 1997. 218


Guiding priciples on Internally Displaced Persons; UN doc. E/CN.4/1998/53/Add.2 of 11 February 1998.

SANCIN, V. in drugi op. cit. str. 138. 220


34

začela veljati, je to prva mednarodna pogodba, ki ureja problematiko notranje razseljenih

oseb.221

Odgovornost za zaščito notranje razseljenih oseb je najprej na nacionalnih oblasteh. V kolikor

je zaščita s strani nacionalnih oblasti nezadostna, je Interagency Standing Committee

(IASC)222

aprila 2000 v Rimu potrdil primarno vlogo MORK in njegov poseben mandat za

varstvo notranje razseljenih oseb, ki so žrtve oboroženih spopadov, nasilja in notranjih trenj.

Svoj mandat izvaja povsod tam, kjer se nahajajo notranje razseljene osebe, tudi izven

območja, kjer potekajo sovražnosti.223

Subsidiarna odgovornost je na UNHCR, vendar samo

izjemoma, kot velja to v primeru beguncev za subsidiarno vlogo MORK. V primeru notranje

razseljenih oseb je pravna podlaga za delovanje UNHCR predvsem mehko pravo (soft law),

torej Vodilna načela o notranje razseljenih osebah iz leta 1998, ki niso pravno zavezujoča,

medtem, ko MORK deluje na podlagi mednarodnih pogodb. Komparativna prednost MORK

je tudi v ekspertnem znanju, zagotavljanju zaščite in pomoči hkrati,224

hitrejšem odzivu, saj ne

potrebuje avtorizacije s strani generalnega sekretarja oziroma GS, in nenazadnje UNHCR

deluje samo na teritoriju, ki ga nadzorujejo vladne oblasti.225

MHP ne obravnava notranje razseljenih oseb kot posebne kategorije, ampak so vključene v

pojem civilnega prebivalstva. Notranje razseljene osebe uživajo isto zaščito in pomoč, kot

ostalo civilno prebivalstvo.226

Vloga MORK je v tem, da poskuša s pozivanjem k spoštovanju MHP in aktivnostmi na terenu

ustvariti razmere v katerih lahko civilno prebivalstvo, če je le mogoče ostane varno in

dostojno na svojih domovih. Če pa že pride do preselitve, pa spodbuja njihovo čimprejšnjo

221

Določena vprašanja kot so npr.: varna in svobodna vrnitev ali pravica do kompenzacije ali drugih oblik

povračila, ureja natančneje in celoviteje od dosedanjih pogodb MHP; Internally Displaced, Humanitarian

Response to Internally Displaced People in Armed Conflict, ICRC, Geneve, June 2010, str. 5. 222

IASC je primarni mehanizem za koordinacijo različnih agencij, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem humanitarne

pomoči. Vključuje tudi humanitarne akterje izven OZN. Več o IASC glej na:

http://www.humanitarianinfo.org/iasc/. 223

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo(ICTY) je v primeru Tadić (Prosecutor v. Tadić, case

No. IT-98-34-T, Decision on the defence motion for interlocutory appeal on jurisdiction of 2 October 1995)

razširilo koncept oboroženega spopada na področja, ki mejijo na območje spopada; International Review of the

Red Cross,september 2001, Vol.83, No.843, str. 621; SASSOLI, M.: La première décision de la chambre d'appel

du Tribunal pénal international pour l'ex-Yougoslavie: TADIC (compétence), Revue Générale de Droit

International Public, Vol. 100, No.1, 1996, str. 101-134. 224

Dvojen mandat je podlaga za multidisciplinaren pristop. 225



35

vrnitev. Namen zaščite je skozi pogovore z udeleženimi stranmi o zatrjevanih kršitvah, doseči

dogovor o potrebnih ukrepih in tako odstraniti vzroke za preseljevanje. Takšni vzroki so:

napadi na civiliste, uporaba civilistov za človeški ščit, stradanje civilistov, nadlegovanje,

aribitrarni priporni razlogi, spolno nasilje, kolektivno kaznovanje, ki se v praksi kaže v

poškodovanju in uničevanju domov, prisilne izselitve, omejitve dostopa do zemlje, trgovin in

ostalih nujnih storitev, omejevanje prostega prehoda humanitarne pomoči.227

Zaščita je glaven

aspekt delovanja MORK. S programi pomoči pa poskuša najti ravnovesje med operacijami za

notranje razseljene osebe in tistimi za celotno civilno prebivalstvo.228

Slednja vključuje nujno

medicinsko pomoč in rehabilitacijo (vojna kirurgija, ortopedija, podpora zdravniškemu

osebju), pomoč pri javnih zdravstvenih programih, še posebej kadar gre za oskrbo s pitno

vodo, nujno pomoč v hrani in drugo pomoč za pokrivanje temeljnih potreb (gradbeni material,

semena, kmetijsko orodje, higienski pripomočki), pomoč pri vzpostavitvi stikov med ločenimi

družinskimi člani in obiskovanju priprtih oseb. MORK nudi tudi usluge pri pospeševanju

komunikacije med stranmi vključenimi v spopad in pomoč pri sklenitvi posebnih

humanitarnih dogovorov, ki se nanašajo na razširitev uporabnosti MHP.229

Razsežnosti problema notranje razseljenih oseb po svetu in še posebej v izraelsko-

palestinskem sporu kažejo na zahtevnost te naloge. V zadnjih štirih desetletjih je bilo na

okupiranih palestinskih ozemljih več kot 160.000 notranje razseljenih oseb.230

V času po 2.

intifadi je število notranje razseljenih oseb in tistih, ki jih preselitev ogroža močno naraslo.

Trenutno je okrog 90.000 ljudi, ki so zaradi izraelske politike omejevanja, diskriminacije,

odvzemanja stalnega prebivališča, širjenja naselbin in gradnje zidu ogroženi zaradi verjetnosti

preselitve, od tega 60.000 v Vzhodnem Jeruzalemu.231

Od januarja 2010 pa do junija 2011 je

bilo kljub obsojanju s strani mednarodne skupnosti več kot 1180 Palestincev razseljenih

zaradi rušenja hiš in stanovanj na območju Zahodnega Brega, od tega največ v coni C (Dolina

Jordan, beduinske skupnosti v puščavi Negev in v coni med Zeleno črto in zidom) in na

območju Vzhodnega Jeruzalema. Hkrati pa še vedno, že od blokade leta 2007 živi v Gazi v

227

Internally Displaced, Humanitarian Response to Internally Displaced People in Armed Conflict, op. cit., str.

4. Overview of operations 2011, ICRC, Geneve, str. 87. 228

Refugees and internally displaced persons: International humanitarian law and the role of the ICRC, 30-04-

1995 Article, International Review of the Red Cross, No. 305, glej na:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/57jmf3.htm. 229

LAVOYER, J. P., op. cit., str. 1. 230


Occupied Palestinian Territory, No end to internal displacement, Internal Displacement Monitoring Centre, 5.

July 2011.

36

neprimernih razmerah na desettisoče notranje razseljenih oseb.232

Po sporazumu iz Osla sta

Gaza in Zahodni Breg enotno ozemlje, zato tudi osebe razseljene med tema dvema

območjema ne izpolnjujejo kriterijev za notranje razseljene osebe. Te osebe se štejejo za

sekundarno razseljene osebe, na katere se Vodilna načela še vedno nanašajo in so še vedno

vključene v statistike kot notranje razseljene osebe.233

Čeprav gre pri statističnih podatkih in

monitoringu za navidezno nepomembno stvar, so za učinkovit humanitarni odziv zelo

pomembni. Identifikacija je v tem primeru še posebej težavna, ker je UNRWA leta 1948 vse

prebivalstvo, ki je zapustilo domove vključilo pod kategorijo beguncev. Tako po ocenah

različnih humanitarnih organizacij prihaja do precejšnjih odstopanj. Najbolj problematična je

ocena notranje razseljenih oseb med tistimi, ki jim je bilo odvzeto premoženje ali porušeni

domovi. Veliko je takih, ki so potomci razseljenih oseb leta 1948 in so pri UNRWA

registrirani kot begunci. Glede na situacijo jih lahko označimo kot begunce in notranje

razseljene osebe hkrati.234

Notranje razseljene osebe so največkrat posledica kršitev MHP in dober pokazatelj

nespoštovanja MHP. Čeprav je definicija notranje razseljenih oseb samo deskriptivna in nima

zavezujoče moči, je njen namen, da opozarja na posebno situacijo v kateri se znajdejo

notranje razseljene osebe in na pravice, ki jim pripadajo.

3.1.2 POLITIČNI PRIPORNIKI

Z ustanovitvijo MORK leta 1863, kot odzivom na trpljenje na bojišču so bili najprej zaščiteni

ranjenci in bolniki. Takoj zatem pa, kot tretja kategorija ranljivih oseb, tudi priporniki.235

Priporniki so še posebej ranljiva skupina, ki je v času oboroženega spopada, nasilja ali

politične nestabilnosti izpostavljena vrsti mogočih zlorab, od kršenja temeljnih procesnih

garancij, pomanjkanja pripornih razlogov, slabih bivanjskih razmer, pomanjkanja hrane in

vode, slabega dostopa do zdravstvene oskrbe do omejenih stikov z zunanjim svetom. Vse to

močno vpliva tudi na fizično in psihično stanje pripornikov.236

232

Ibid. 233

Ibid. 234

ABOU SAMRA, D., ZEENDER, G.: Can the IDP label be used in Israel/ Palestine? 235

AESCHLIMANN, A.: Protection of detainees: ICRC action behind bars, International Review of the Red

Cross, Volume 87, Number 857, March 2005, str. 83. 236

Protecting children when their parents are detained, 5.10.2011, Interview.

37

Trenutno najbolj razširjen in pereč problem v izraelsko-palestinskem sporu so politični

priporniki.237

Politični priporniki so civilisti, ki so iste narodnosti kot sovražna stran in so v

času oboroženega spopada238

priprti brez kazenske obtožbe iz razlogov ali dogodkov, ki niso

povezani z oboroženim spopadom, običajno gre za varnostne razloge.239

Čeprav mednarodno

pravo (še) ne ureja koncepta političnih pripornikov, izvaja MORK aktivnosti zaščite za to

kategorijo pripornikov že od prve svetovne vojne dalje.240

Zaščita političnih pripornikov je

del splošne zaščite civilnega prebivalstva in ne temelji na določbah o varstvu vojnih

ujetnikov.241

Leta 1935 je MORK ustanovil posebno komisijo, ki naj bi sistematično

obravnavala problem političnih pripornikov.242

Mednarodno pravo ureja samo temeljne

obveznosti državnih oblasti, kar ne zagotavlja zadostne zaščite pred zlorabami.243

Obenem

imamo širok spekter nacionalnih zakonodaj, ki urejajo politični pripor brez upoštevanja

mednarodnih standardov, kar povzroča probleme s katerimi se soočajo priporniki. Zato se

bom osredotočil na ureditev in razmere v administrativnih priporih v Izraelu in na okupiranih

palestinskih ozemljih.

Uporaba administrativnega pripora v Izraelu se prvič pojavi v času britanskega mandata z

vojaškimi uredbami iz leta 1945,244

ki so omogočale neomejeno trajanje pripora. Ob

razglasitvi neodvisnosti leta 1948 jih je izraelska država prevzela, takoj omogočila pravico do

pritožbe in jih kasneje modificirane uporabila tudi na okupiranih palestinskih ozemljih.

Namen sprejete zakonodaje je bil boj proti ilegalnim podzemnim gibanjem in šele sredi

petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja je postala uporabna tudi za palestinske

prebivalce v Izraelu. Leta 1979 je bil sprejet Zakon o izrednih pooblastilih, ki je uredil pripor

v sili. Ta pride v poštev samo v času izrednih razmer, ki jih razglasi Knesset.245

Izredne

razmere trajajo že ves čas od takrat. Nalog za pripor se lahko izda največ za 6 mesecev, z

237

(angl.) Political or security detainees. 238

V zadnjem času je vedno bolj pogosta uporaba političnega pripora tudi v času miru, iz razlogov državne

varnosti in javnega reda in miru, kot ukrep za preprečevanje terorističnih dejanj, Experts Meeting on Security

Detention Report, str. 326. 239

FORSYTHE. D. P., op. cit., str. 67. 240

Prva primera humanitarne zaščite političnih pripornikov sta bila na Madžarskem in Rusiji po prvi svetovni

vojni. FORSYTHE. D. P., op. cit., str. 67. 241


Ibid. Več o posebni komisiji za politične pripornike v literaturi: MOREILLON J.: Le Comite international de

la Crox-Rouge et la protection des detenus politques, HenryDunant Institute, Geneva, 1973. 243

Po mnenju ekspertov vsebujejo pravila MHP, ki urejajo pripor veliko mero fleksibilnosti, kar naj bi

spodbudilo države k spoštovanju določb v praksi; Experts Meeting on Security Detention Report, str. 334. 244

Regulations 108 and 111 of the Defense (Emergency) Regulations of 1945. 245

Izraelski parlament.

38

možnostjo ponovnega podaljšanja za 6 mesecev. V roku 48 ur mora biti pripornik priveden

pred okrožno sodišče in potem vsake naslednje tri mesece. Pritožba je mogoča na Vrhovno

sodišče. Leta 1986 je bilo priprtih 21 Libanoncev, ki so jih zadrževali kot predmet pogajanj za

vrnitev izraelskih vojakov. Zaradi članstva v ilegalnih organizacijah so bili obsojeni na 2 do 8

let zapora. Na podlagi razloga nacionalne varnosti so bili priprti še naprej, kljub preteku

kazni. Vrhovno sodišče je leta 1997 potrdilo to kot legitimno iz razlogov nacionalne

varnosti.246

Leta 2000 je Vrhovno sodišče spremenilo odločitev. Izrael ne sme pripreti oseb

razen, če individualno predstavljajo grožnjo. Po tej odločitvi so bili izpuščeni vsi razen dveh

pripornikov. Čeprav je odločba naložila oblastem, da omogočijo MORK dostop do

pripornika, ki ni bil niti še obtožen, se to ni uresničilo.247

Leta 2002 je bil sprejet nov zakon,

ki je definiral nezakonite borce, brez statusa vojnega ujetnika po MHP. Najbolj sporna je

domneva, da dokler trajajo sovražnosti, izpustitev ogroža nacionalno varnost, razen, če priprta

oseba ne dokaže nasprotno. Zakon je bil namenjen samo libanonskim pripornikom, vendar,

ker je v času sprejemanja zakona izbruhnila druga intifada, so vključili tudi palestinske

prebivalce.

Ureditev pripora na okupiranih palestinskih ozemljih je bila predmet nenehnega prilagajanja

in spreminjanja v želji ugoditi domačemu in mednarodnemu pravu. Po veljavni zakonodaji

lahko pripor največ do 6 mesecev z možnostjo podaljšanja odredi vojaški poveljnik in v roku

96 ur mora biti priveden pred sodnika.248

Za razliko od uporabe administrativnega pripora v Izraelu je uporaba na okupiranih

palestinskih ozemljih pogostejša.249

V zadnjem času je med priporniki veliko tistih, ki

nasprotujejo gradnji zidu in se upirajo režimu ločevanja.250

Po poročilu ZN je bilo leta 2011

okrog 6.000 palestinskih pripornikov, od tega 200 otrok,251

ki so bili/so priprti v 22 izraelskih

246

Experts Meeting on Security Detention Report, str. 26. 247

Jurist Legal Intelligence. 248


V prvih petih letih od prve intifade je bilo število vseh priprtih 15.000. Leta 2005 je bilo okrog 7000

Palestincev v administrativnih zaporih, od tega 126 žensk in 310 otrok; Israel Continues to Deny Palestinian

Prisoners their Basic Rights, 11.10.2010, Al Haq. 250


United Nations International Meeting on the Question of Palestine, The urgency of adressing the plight of

Palestinian political prisoners in Israeli prisons and detention facilities, UN Office at Vienna, 7 and 8 March

2011, str. 1.

39

zaporih in različnih pripornih prostorih. Večina jih je izven okupiranih palestinskih ozemelj,

kar predstavlja kršitev IV. ŽK.252

IV. ŽK in Dopolnilni protokol I postavljajo pet zahtev, ki morajo biti izpolnjene za pripor v

času oboroženega spopada: standard absolutne nujnosti,253

v primeru okupiranega ozemlja

velja standard nujnosti zaradi varnostnih razlogov;254

čimprejšnji sodni ali upravni nadzor

nad odločitvijo o priporu,255

možnost pritožbe na to odločitev in občasen, vsaj dvakrat na leto,

nadzor, ki mora biti v primeru okupiranega ozemlja izveden vsakih 6 mesecev, če je to

mogoče.256

Dopolnilni protokol I dodaja zahtevo, da mora biti priprta oseba takoj obveščena

v jeziku, ki ga razume, o pripornih razlogih.257

IV. ŽK vsebuje dva sklopa pravil. Prvi se

nanaša na politične pripornike na teritoriju lastne države, drugi sklop pa na okupirana

ozemlja, kjer je dopuščena večja fleksibilnost, kar omogoča vzpostavitev ravnotežja med

varnostnimi razlogi in stopnjo omejevanja svobode.258

MORK izvaja svoj mandat za zaščito političnih pripornikov iz 143. člena IV. ŽK, ki mu

omogoča neposreden dostop do priprtih civilistov, kar je predpogoj za vse ostale aktivnosti

med katerimi je najpomembnejša pridobivanje vseh potrebnih informacij.259

Pravica MORK

do obiskovanja političnih pripornikov je vsebovana v 76. člen IV. ŽK.260

Pri tem morata

MORK in sila, ki zadržuje pripornike izpolniti tri obveznosti:261

252


42. člen IV. ŽK določa: »…če je to res nujno za varnost sile…«, 42. člen IV. ŽK v angl. izvirniku: »…only if

the security of the Detaining Power makes it absolutely necessary«. Več o konkretnih primerih, kjer je ta pogoj

izpolnjen v literaturi: PICTET J. S., op. cit., str. 257-59. Takoj, ko prenehajo razlogi za standard absolutne

nujnosti morajo biti priprte osebe izpuščene ( 132. člen IV. ŽK). 254


Več o sodnem in upravnem nadzoru odločbe o priporu v literaturi: PICTET J. S., op. cit., str. 257-59 ( 42.

člen). 256

43. člen in 78. člen IV. ŽK. Namen nadzora je, da bi se prvotno odločbo spremenilo v korist oseb, če bi

okoliščine to dopuščale. 257

Tretji odstavek 75. člena Dopolnilnega protokola I v angl. izvirniku: »…shall be informed promptly…«. Po

revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je sestavil MORK, 75. člen Dopolnilnega protokola I.

spada med pravila običajnega mednarodnega prava.

Več o obvestilu o pripornih razlogih v literaturi: PILLOUD, C., SANDOZ, Y., ZIMMERMANN, B.:

Commentary on the Additional Protocols of 8 June 1977 to the Geneva Conventions of 12 August 1949, Geneva,

ICRC, 1987, 75. člen. 258

Po mnenju ekspertne skupine različna ureditev oziroma različni standardi, ki veljajo v primeru okupiranega

ozemlja, izhajajo iz tega, da sila, ki jih je priprla deluje izven svoje lastne državne ureditve; Experts Meeting on

Security Detention Report, str. 37. 259

Ibid., str. 580. 260


Ibid., str. 583.

40

na podlagi mednarodnega običaja in prakse MORK mora MORK zahtevati odobritev

za napotitev delegatov, ki imajo namen obiskati taborišča ali druge kraje, kjer se

nahajajo priporniki;

delegati MORK morajo zaprositi za dovoljenje za obisk prostorov, kjer so priporniki

in sila, ki zadržuje pripornike jim mora to omogočiti;262

takšni obiski ne smejo biti prepovedani, razen iz razlogov vojaške nujnosti263

in to le

kot izjemen in začasen ukrep.

Pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za delovanje MORK:264

- dostop do vseh, ki imajo status pripornika oziroma spadajo v dogovorjeno kategorijo;

- dostop do vseh prostorov;

- možnost ponovnega obiska;

- možnost svobodnega in zaupnega (brez prič) pogovora z priporniki po izbiri MORK;

- zagotovilo oblasti, da bodo izročile MORK seznam vseh priprtih oziroma mu pustile,

da sam sestavi tak seznam.

Dodatni pogoji in okoliščine se lahko določijo s pogajanji.

Glavni cilj aktivnosti MORK v zvezi s priporniki je preprečiti izginotja, mučenja in druga

nasilna dejanja, neprimerne bivanjske razmere v priporih, onemogočanje družinskih stikov in

zagotoviti spoštovanje osnovnih pravnih garancij.265

Prva skrb MORK je zagotoviti humano ravnanje s priporniki ob spoštovanju njihovega

dostojanstva.266

Za dosego slednjega je treba združiti različne pristope, ki jih ima MORK na

voljo. Pristop prilagoditve omogoča, da se aktivnosti določijo glede na potrebe in specifičnost

razmer v katerih deluje v določenem času. Namen integriranega pristopa je z opominjanjem

na spoštovanje obveznosti države doseči politično voljo. V primeru, da manjka samo know-

262

Prvi odstavek 126. člena III. ŽK in 143. člen IV. ŽK v angl. izvirniku določata: »Representatives or delegates

of the Protecting Powers shall have permission…«. 263

Tretji odstavek 143. člena IV. ŽK v angl. izvirniku določa: »…for reasons of imperative military

necessity…«. Neuradni slovenski prevod se glasi: »…iz razlogov nujne vojaške stvari…«, Človekove pravice,

Zbirka mednarodnih dokumentov, II. Del Univerzalni dokumenti, Ljubljana, Društvo za Združene narode za

republiko Slovenijo, 1996. 264

Ibid., str. 102. Več o utemeljenosti in smiselnosti pogojev v literaturi: BUGNION, F., op. cit., str. 588. 265

AESCHLIMANN, A., op. cit., str. 108. 266

Ibid., str. 83.

41

how, pa MORK zagotovi podporo za okrepitev lokalnih zmogljivosti. Če to ni mogoče,

MORK sam zagotovi direktno pomoč za izpolnitev osnovnih potreb pripornikov. Pri tem je

pomemben obisk pripornikov, ki omogoča neposreden stik s priprtimi in tudi možnost za

praktičen dialog z oblastmi. V sodelovanju z upravo, MORK predlaga ukrepe za izboljšanje

razmer.267

Fleksibilen pristop dopušča združevanje različnih pristopov. Nanaša se tudi na

določitev števila delegatov, pogostnost obiskov in način obiska. Striktno humanitaren,

apolitičen in neodvisen pristop prepoveduje vmešavanje v notranje politične probleme, v

vprašanje razlogov za pripor, legitimnosti zakonodaje in krivde priprtega, saj bi bil s tem

ogrožen odnos zaupanja med MORK in oblastmi. Ker gre za zelo občutljiva vprašanja ne sme

biti nobenega javnega pritiska, vse mora potekati skozi zaupen dialog. Meja zaupnosti

oziroma diskretnosti so zlorabe s strani oblasti. Do javne objave pride kadar so napori

MORK brez učinka oziroma kadar se oblasti ne držijo dogovorjenega postopka. Pri tem

morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.268

MORK v Izraelu in na okupiranih palestinskih ozemljih redno izvaja obiske z namenom

monitoringa pripornih razmer in ravnanja s priporniki. V letu 2010 je obiskal vse skupaj 8.000

palestinskih pripornikov v administrativnih priporih v Izraelu in 3.600 pripornikov v

izraelskih priporih na okupiranih palestinskih ozemljih. MORK je omogočil 124.000 ljudem

iz Zahodnega Brega, Vzhodnega Jeruzalema in okupirane Golanske planote obiske

sorodnikov, ki so priprti v Izraelu. Od junija 2007 je bilo 780 družinam iz Gaze onemogočeno

obiskati sorodnike zaradi suspenza. Kontakte med njimi je vzpostavljal MORK z izmenjavo

več kot 12.500 pisnih in 700 ustnih sporočil med priprtimi in njihovimi sorodniki, čeprav to

ne nadomešča neposrednega stika.269

Kot ugotavlja Al Haq, palestinska nevladna človekoljubna organizacija, administrativni

pripori v Izraelu in na okupiranih palestinskih ozemljih velikokrat ne izpolnjujejo standardov,

ki ji zahteva MHP. Palestinskim političnim pripornikom je kršena pravica do obiskov

267

Ukrepi vključujejo: pravno svetovanje, prevode publikacij in dokumentov MORK, strokovne tečaje za osebje,

koordinira sodelovanje z eksperti iz drugih področij, zagotavlja materialno pomoč pri obnovi bivalnih kapacitet,

dostavlja osnovne življenjske potrebščine in omogoča stike in izmenjavo novic z družinskimi člani priprtih. 268

Pogoji za javno objavo so: obstoj hudih in ponavljajočih se kršitev, ob kršitvah so bili navzoči delegati

MORK oziroma obstoj kršitev temelji na zanesljivih virih, zaupni pristopi MORK so bili brez učinka in razglas

bi imel pozitivni učinek na žrtve; AESCHLIMANN, A., op. cit., str. 94. 269

Israel and the occupied territories: ICRC maintains humanitarian effort.

42

družinskih članov, onemogočen jim je dostop do pravne pomoči, velikokrat so predmet

ponižujoče preiskave pred drugimi zaporniki, omejen jim je dostop do hrane in vode.270

Kot primer MORK delovanja na terenu naj navedem preiskavo in rezultate, ki jih je pridobil

po obisku zapora Ketziot. Predmet preiskave je bil izbruh nasilja 22. oktobra 2007.271

MORK

je ugotovil, da je varnostno osebje reagiralo nepotrebno agresivno in s prekomerno silo. En

palestinski pripornik je bil ubit in vsaj 15 drugih resno ranjenih. Nekateri priporniki so

povedali, da so bili s plastičnimi naboji ustreljeni od blizu, ko so še ležali v postelji oziroma,

ko so bili že vklenjeni. Že takoj, 25. oktobra je skupina 5 delegatov, med njimi tudi zdravnik

obiskala Ketziot zapor. Med obiskom so si ogledali vse zmogljivosti in naredili intervju z

večino vpletenih v nasilje in tudi z osebjem, razen s stražarji, ki so zavrnili razgovor. Vsi naj

bi povedali isti opis dogodkov. Izsledki raziskave so pokazali, da je izraelska zaporniška

služba s svojimi provokativnimi, atipičnimi metodami in prekomerno uporabo sile prispevala

k izbruhu nemira. Zaporniška služba naj bi uporabila elitno matzada tehniko za reševanje

talcev in taktično enoto za nepričakovano preiskavo zaporniških celic. V istem času je

namestila tudi večje število stražarjev in zdravnikov, s čimer naj bi predvidela nasilje. MORK

je potrdil, da so takšne preiskave rutinske in običajno nenasilne in, da imajo spoštljiv in

neprovokativen odnos. Večina zapornikov in priprtih jo sprejema kot normalen del

zaporniškega življenja. Skupina delegatov je od 13. do 16. novembra opravila podrobno

preiskavo in svoje rezultate v zaupnosti posredovala izraelski zaporniški službi, ki je tudi

sama sprožila interno preiskavo, ki naj bi bila po mnenju MORK objektivna in temeljita.

Vodja delegacije MORK je označil splošen trend zaostrovanja ukrepov kot problematičen.

Kot primer je navedel oviranje mladoletnim pripornikom udeleževati se izpitov in to, da ima

vsak pripornik lahko samo enega zunanjega podpornika. To je problematično pri staršu, ki

ima dva otroka v priporu, saj lahko denar pošilja samo enemu. Prvič v času ramadana je bilo

MORK prepovedano dostaviti sladkarije pripornikom. Zelo so omejili tudi zunanje obiske. Od

6. junija 2007 je bil suspendiran program obiskovanja sorodnikov iz Gaze.272

Po mnenju

MORK takšni ukrepi močno vplivajo na moralo pripornikov in njihovih sorodnikov. Razlog v

270

Israel Continues to Deny Palestinian Prisoners their Basic Rights, Al Haq. 271

Za razliko od Amnesty International, ki obravava samo tiste pripornike, ki so se odpovedali uporabi nasilja,

MORK ne izključuje tistih pripornikov, ki so sodelovali v nasilju ali notranjih nemirih. Kot primer navajam

Nelsona Mandelo, ki ga Amnesty International ni obravnaval. To pa ne velja za MORK, ki je celo bolj pozoren

na primere, ki so podobni statusu borca v vojni; FORSYTHE. D. P.. op. cit., str. 68. 272

ICRC activities in Israel and the occupied ans autonomous territories: March 2008.

43

zaostrovanju priporniških razmer vidijo v vsesplošnem povečanju varnostnih ukrepov potem,

ko je prišel na oblast Hamas.273

Zadnja javno znana in uspešna operacija v kateri je sodeloval tudi MORK je bila repatriacija

izraelskega vojaka Gilada Shalita po izpustitvi iz Gaze in izpustitev 447 priprtih Palestincev.

MORK je obžaloval zavrnjene ponavljajoče se prošnje v zadnji petih letih po dostopu in

monitoringu stanja Shalita in pomoči pri izmenjavi novic z njegovo družino. Obžaloval je

tudi, da je na stotine družinskih članov v Izraelu priprtih Palestincev iz Gaze bilo kaznovanih,

ker jim je bil onemogočen dostop oziroma obiski pripornikov. S svojo nevtralno in

nepristransko vlogo je MORK kot posrednik pomagal, da je operacija tekla brez zapletov.274

V sporočilu za javnost je obvestil, da je pomagal 550 pripornikom iz izraelskih zaporov na

Zahodnem Bregu, Vzhodnem Jeruzalemu in Gazi. Ta operacija je sledila že predhodnemu

izpustu 447 Palestincev. MORK jim je z nadzorom omogočil varno vrnitev na svoje domove

v Gazo in na Zahodni Breg. Pred njihovim izpustom so delegati MORK z vsakim

pripornikom posebej opravili intervjuje.275

O rešitvi oziroma izboljšanju položaja palestinskih političnih pripornikov je bila razprava tudi

v okviru OZN leta 2011 na Dunaju, kjer so pozvali mednarodno skupnost k takojšnjemu

ukrepanju in uporabi vseh mehanizmov, ki jih imajo države na razpolago za rešitev tega

vprašanja. Izrael so pozvali k prenehanju kršitev MHP in ob tem poudarili pomembnost vloge,

ki jo ima pri odpravljanju kršitev MORK. Poudarili so tudi, da samo pravična rešitev

problema palestinskih političnih pripornikov lahko pripelje do rešitve izraelsko-palestinskega

spora, ki bi vključevala dve državi, Izrael in Palestino, kjer bi oba naroda živela v miru in

varnosti.276

3.1.3 RANJENCI IN BOLNIKI

16. člen IV. ŽK določa, da morajo biti ranjene, bolne, nemočne osebe in nosečnice deležni

posebne zaščite. Določba je dopolnjena z drugim odstavkom 10. člena Dopolnilnega

protokola I, ki nalaga humano ravnanje ne glede na okoliščine in zagotovitev medicinske nege

in pomoči, ki jo terja njihovo stanje, v največji možni meri in v najkrajšem možnem času. V

273

ICRC finds excessive force used in Ketziot prison. 274

ICRC welcomes release of Israel soldier Gilad Shalit and Palestinian detainees, News Release 11/212. 275

Israel and the occupied territories: ICRC helps released Palestinians reach their homes, News Release 11/263. 276

United Nations International Meeting on the Question of Palestine, The urgency of adressing the plight of

Palestinian political prisoners in Israeli prisons and detention facilities, UN Office at Vienna, 7 and 8 March

2011, str. 1.

44

nemednarodnih oboroženih spopadih so ranjenci in bolniki zaščiteni s 3. členom vseh štirih

ŽK. Humanitarna organizacija, kot je MORK ne sme razlikovati med ranjenci in bolniki v

oboroženih silah in tistimi med civilnim prebivalstvom. Zato so tudi aktivnosti MORK za

zaščito in pomoč obeh kategorij žrtev vojne skoraj enake.277

Zdravstvene aktivnosti MORK so namenjene reševanju življenj in zmanjšanju trpljenja.

Lahko gre za neposredno oskrbo ali pa samo za podporo obstoječim kapacitetam in

spodbujanjem oblasti k spoštovanju obveznosti.278

Vprašanje ali naj MORK izvaja samo

diplomatske aktivnosti ali naj bo aktiven tudi na terenu se pojavi v prvi izraelsko-arabski

vojni, ko je ob koncu britanskega mandata, arabsko in judovsko medicinsko osebje

napovedalo umik iz vseh javnih zdravstvenih ustanov. Takrat je britanska vlada zaprosila za

pomoč MORK. Vloga MORK ni, da bi vodil upravo bolnišnic ali zagotavljal delovanje

javnega zdravstvenega sistema. Vloga MORK je, da zagotovi zaščito bolnišnic in

medicinskega osebja. Potem, ko so mu vojskujoče strani zagotovile sodelovanje je napotil

svoje delegate, med katerimi je bilo tudi medicinsko osebje, da so nadzorovali, da ne bi prišlo

do zlorabe emblema MORK in uporabe v vojaške namene. S tem je MORK zagotovil

učinkovito zaščito tisočih ranjencev in bolnikov.279

Kasneje je MORK razvil tudi neposredno

oskrbo na terenu. Različni programi pomoči vključujejo kurativno in preventivno zdravstveno

oskrbo. Zdravstvene storitve zahtevajo strokovnjake s področij javnega zdravstva, medicine,

operativnih posegov, negovanja, administracije, laboratorijske tehnologije, farmacije,

fizioterapije in protetike.280

Glavna področja zdravstvenih aktivnosti, ki jih pokriva MORK so: prva pomoč, primarna

zdravstvena oskrba, bolnišnična oskrba (vojna kirurgija, osnovna kirurgija, ginekologija,

pediatrija in interna medicina), zdravstvena oskrba v priporih in rehabilitacija.281

Leta 2010 so bili pri oskrbi ranjencev in bolnikov v izraelsko-palestinskem sporu največja

težava izpadi elektrike v Gazi, ki so trajali tudi do 10 ur na dan. Zato je MORK skrbel, da so

imeli generatorji v bolnišnicah dovolj goriva, saj morebitni izpad elektrike vpliva ne samo na

277


Assistance for people affected by armed conflict and other situations of violence, ICRC, Geneve, February

2011, str. 6. 279


Assistance for people affected by armed conflict and other situations of violence, op. cit., str. 6. 281

Ibid.

45

občutljive naprave, ampak tudi na paciente, posebno tiste, ki so priključeni na raznih aparatih.

V primeru potrebnega servisa pa je zelo težko pripeljati rezervne dele.282

Drug problem je slabo sodelovanje med ministrstvi za zdravje v Ramali in Gazi, kar

onemogoča predvidljivo in zanesljivo oskrbo Gaze z zdravili. MORK za rešitev problema

sodeluje z oblastmi in jih poskuša koordinirati, sam pa oskrbuje z zdravili, ki so potrebna ob

transplantaciji, z zdravili za novorojenčke s srčno težavo in nujnimi medicinskimi

pripomočki. V letu 2010 je MORK pripeljal 242 ton zdravil in pripomočkov na ministrstvo za

zdravje v Gazi. Ti predmeti so bili uporabljeni za nujno zdravljenje pri 43.000 pacientih.283

Vsi trenutni napori predstavljajo samo izhod v sili. Za dosego trajne rešitve bi bilo treba

vzpostaviti redno in trajno oskrbo z zdravili in ostalimi medicinskimi pripomočki.

3.2 VLOGA MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA PRI

ODPRAVLJANJU KRŠITEV V HEBRONU

Hebron je drugo največje mesto na Zahodnem bregu s 200.000 prebivalci284

in edino

palestinsko mesto z izraelsko naselbino sredi starega mestnega jedra. Izraelske oblasti so

razdelile mesto na južni in severni sektor in omejile gibanje Palestincem. Različne omejitve in

prepovedi, ki veljajo le za Palestince so povzročile ekonomski propad palestinskih

prebivalcev v starem mestnem jedru, zaradi česar so bili prisiljeni zapreti trgovine in se

izseliti. Nekdaj trgovinsko najpomembnejši kraj za celotni Zahodni breg je postal mesto

duhov.285

Začetki današnje situacije v Hebronu segajo v zadnji večer leta 1968, manj kot eno leto po

izraelski okupaciji Zahodnega brega, ko je skupina Izraelcev najela v mestu za 48 ur hotelsko

sobo in izjavila, da nima namena zapustiti hotela. Izraelska vlada jim je izrazila podporo in jih

opremila z orožjem. Šest mesecev kasneje, septembra 1968 je bila judovska naselbina v

središču mesta uradno dovoljena s strani izraelske vlade. Tri mesece kasneje je bila odločitev

preklicana zaradi spremembe načrta, gradnja naselbin naj bi potekala v bližini mesta. Marca

282

Israel and the occupied territories: ICRC maintains humanitarian effort. 283

Ibid. 284

CHARLES, T.: The Illegal occupation of Hebron, Council for European Palestinian Relations, str. 1. 285

Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center of Hebron, str. 2.

46

1970 je Knesset dovolil ustanovitev Qirat Arba naselbine. V nekaj letih je bilo zgrajenih že

več sto stanovanjskih enot.286

Ideja o izgradnji naselbine v centru Hebrona se spet pojavi leta 1980, ko so Palestinci ubili 7

izraelskih študentov v centru mesta. Leto poprej se je naseljenka iz Qirat Arba naselila v hišo,

v predelu centra, ki je bil nekdaj judovski, vendar izraelske oblasti niso ukrepale, celo podprle

so gradnjo šole v eni izmed hiš. Prepoved zaplembe zasebne lastnine vsebuje 46. člen IV. HK,

ki je del običajnega mednarodnega prava, kar je potrdilo tudi izraelsko Vrhovno sodišče.287

Izjemo od tega pravila predstavlja le razlog vojaške nujnosti.288

Velikokrat pride kasneje do

izogiba prepovedi s spremembo namembnosti zgradbe.

Z leti se je število naseljencev v starem mestnem jedru povečalo na nekaj sto in živijo v štirih

naselbinah. Okrog 800 naseljencev (550 stalnih prebivalcev, od tega 300 otrok in 250

študentov) varuje 1740 pripadnikov izraelskih varnostnih sil. Natančno število ni bilo nikoli

dano v javnost.289

25. februarja 1994 je naseljenec Baruch Goldstein ubil 29 muslimanskih

vernikov in ranil več kot sto drugih v mošeji Ibrahimi, ki je tudi grobnica judovskih očakov v

Hebronu. To se je zgodilo ravno v času mirovnih pogajanj v Oslu290

in ob napovedi umika

izraelske vojske iz nekaterih palestinskih mest.291

ZN so sprejeli resolucijo 904,292

s katero so

obsodili masaker in zahtevali vzpostavitev začasne mednarodne prisotnosti v Hebronu.293

Po

napadu je Izrael sprejel uradno politiko delitve Palestincev in Izraelcev, najprej okrog

grobnice očakov, kasneje tudi v celotnem starem jedru mesta. Do pomembne spremembe je

prišlo maja 1996, ko je bil za predsednika izraelske vlade izvoljen Benjamin Netanjahu.

Netanjahu je začel bistveno oteževati uresničevanje določil Prehodnega sporazuma o umiku

286

B'Tselem, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center of Hebron, str. 10. 287

Sodba Vrhovnega sodišča v Izraelu, Hilu v. Government of Israel, e tal, HCJ 302/72. 288

Izraelsko stališče je, da je gradnja zidu na okupiranih palestinskih ozemljih namenjena zaščiti civilnega

prebivalstva na izraelski strani Zelene črte in naseljencev na okupiranih palestinskih ozemljih. Ta argument ne

zdrži testa sorazmernosti, saj obstaja milejše sredstvo za dosego istega vojaškega cilja. Al Haq, Building walls,

breaking communities: The Impact of the Annexation Wall on East Jerusalem Palestinians, Ramallah, 2005, str.

28. 289

Ibid., str. 11 in 12. 290

Več o mirovnih pogajanjih v Oslu v literaturi: SCHLAIM, A.: The Rise and Fall of the Oslo Peace Process,

International Relations of the Middle East, Oxford, Oxford University Press, 2005, 241-61. 291

BBC News, Jewish settler kills 30 at holy site. 292


Prvi TIPH (Temporary International Presence in the City of Hebron) je bil ustanovljen maja 1994 in ukinjen

avgusta istega leta. Šele januarja 1997 se znova vzpostavi TIPH kakršen je tudi danes, mandat se mu podaljšuje

vsakih šest mesecev.

47

izraelske vojske z Zahodnega brega.294

Najprej je zahteval in dosegel podpis posebnega

sporazuma o Hebronu, s katerim je bilo revidirano določilo v Prehodnem sporazumu o umiku

izraelske vojske iz mesta.295

Tako sta Izrael in PLO 15. januarja 1997 podpisala Protokol o

Hebronu296

s katerim je bilo mesto razdeljeno na dve coni: H1, ki obsega 18 km2 oziroma

80% mesta, kjer živi večina prebivalcev (okrog 115.000) in je pod nadzorom palestinskih

oblasti, in na cono H2, ki obsega 4,3 km2 oziroma 20% mesta, kjer živi okrog 35.000

Palestincev in je pod direktnim nadzorom izraelske vojske z izjemo civilne oblasti nad

palestinskimi prebivalci, ki jo izvršujejo palestinske oblasti. H-2 obsega staro mestno jedro in

izraelske naselbine. Protokol v 9. členu omogoča prosto gibanje vseh prebivalcev v mestu.297

Z izbruhom druge intifade septembra 2000 vojska zaostri politiko ločevanja, kar je z zaporami

cest, policijsko uro za Palestince vodilo v omejitev gibanja. Vse to pa ni zmanjšalo nasilja,

ampak se je pogostost incidentov celo povečala.298

Postopoma se je delitev na H-1 in H-2

zabrisala in potrjena svoboda gibanja in celovitost mesta se nista uresničila. Med operacijo

obrambni ščit aprila 2002 je izraelska vojska prevzela nadzor nad H-1.299

Okupacijska sila je dolžna potem, ko vzpostavi upravo na okupiranem ozemlju, skrbeti za red

in varnost ter zagotoviti temeljne potrebe prebivalstva.300

Legitimni varnostni interesi v

določenih izjemnih primerih dovoljujejo okupacijski sili omejiti temeljne pravice zaščitenih

oseb, vendar to ne vključuje zaščite naselbin.301

To potrjuje tudi absolutna prepoved gradnje

naselbin. Tako Izrael z opustitvijo varovanja palestinskega prebivalstva, zaščito naselbin in

oskrbo naseljencev z orožjem toliko bolj, krši pravila MHP. Izraelsko vrhovno sodišče je z

odločbo, ki dovoljuje omejevanje pravic zaščitenih prebivalcev z namenom varovanja

naselbin, zaščite pred napadi s strani naseljencev in pravico do rušenja privatne palestinske

lastnine kršilo obveznosti po MHP.302

Izrael ima dolžnost zagotoviti razumno varnost za

294

Več o Prehodnem sporazumu glej: The Israeli-Palestinian Interim Agreement, Washington, D.C., September

28, 1995. 295

Uresničevanje Prehodnega sporazuma, Teorija in Praksa, let. 43, 5-6/2006, str. 8. 296

Glej Priloga 3. 297

Ibid. 298

Med drugo intifado so Palestinci ubili 17 pripadnikov izraelskih varnostnih sil in 5 civilistov, med drugim

enega 11 mesečnega otroka. Na strani Palestincev je bilo ubitih 88 ljudi, od tega jih 46 ni sodelovalo v

sovražnostih, ko so bili ubiti; Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from

the Center of Hebron, str. 71. 299

Uresničevanje Prehodnega sporazuma, op. cit., str. 9. 300

43. člen HP. 301

Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center of Hebron, str.

71. 302

Odločba Vrhovnega sodišča v Izraelu, HCJ 769/02, 11. decembra, 2005.

48

Izraelce, ki živijo v Hebronu, hkrati pa mora omogočiti Palestincem normalne pogoje za

življenje.

Najhujše kršitve pravic Palestincev izhajajo iz prisotnosti izraelskih naseljencev v mestu.

Izraelska politika naseljevanja je v nasprotju z 49. člen IV. ŽK, ki prepoveduje okupacijski

sili izseljevanje prebivalstva z okupiranega ozemlja na svoje ozemlje ali na ozemlje kakšne

druge države, ne glede na motiv. Prav tako prepoveduje preseljevanje prebivalstva z ozemlja

okupanta na okupirano ozemlje. Določba se ne nanaša samo na pregon ali preselitev, ki je

posledica prisile ampak na kakršnokoli sredstvo, ki ga okupacijska sila uporabi z namenom

organiziranja in spodbujanja selitve dela svojega prebivalstva na okupirano ozemlje.303

146-

147. člen IV. ŽK klasificirajo nezakonito preselitev zaščitenih oseb kot hudo kršitev

konvencije.304

Po Rimskem statutu gre za vojno hudodelstvo za katerega so posamezniki

individualno odgovorni.305

Izselitev tisočih Palestincev iz mesta je posledica izraelske politike

v Hebronu. V več soseskah blizu naselbin so izraelske varnostne sile preprečile vrnitev

palestinskim družinam na njihove domove.

33. člen IV. ŽK določa: »Nobena zaščitena oseba ne sme biti kaznovana za dejanje, ki ga ni

storila osebno. Kolektivna kaznovanja in podobni ukrepi zastraševanja ali teroriziranja so

prepovedani«. Točka d drugega odstavka 75. člena Dopolnilnega protokola I vključuje

skupinsko kaznovanje, kot dejanje, ki je »prepovedano v vsakem trenutku in mestu«.306

Ukrepi, ki so bili uporabljeni v drugi intifadi proti vsem palestinskim prebivalcem, kot so:

policijska ura, prepoved gibanja, prepoved trgovanja, kršijo prepoved kolektivnega

kaznovanja. Uradna politika Izraela je, da gre za varnostne ukrepe za zaščito naseljencev, ki

živijo v mestu. Ti ukrepi se nanašajo na vse Palestince in trajajo zelo dolgo, kljub temu, da

obstajajo alternativne rešitve za zaščito naseljencev.307

303

ICJ, Advisory Opinion of 4 July 2004, Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied

Palestinian Territory, 120. člen. Več o ilegalnosti naselbin na Zahodnem Bregu glej izčrpno analizo, ki jo je

pripravil B’Tselem, Land Grab: Israel’s Settlement Policy in the West Bank , May 2002, Chapter Two. 304

Več o hudih kršitvah konvencije glej v literaturi: PICTET J. S., op. cit., str. 583-602, (146. in 147. člen). 305

Izrael ni pogodbenica Rimskega statuta. GS OZN je 3. decembra 1986 z resolucijo A/RES/41/63 razglasilo

izraelske kršitve IV. ŽK za vojne hudodelstva. Več o Stalnem mednarodnem kazenskem sodišču in Rimskem

statutu v literaturi: SANCIN, V. in drugi, op. cit. str. 389-398. 306

Po revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je sestavil MORK, 70. člen Dopolnilnega

protokola I. spada med pravila običajnega mednarodnega prava, tako, da zavezuje tudi Izrael. 307

Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center of Hebron, May

2007.

49

PRCS si je leta 2010 za praznovanje svetovnega dneva Rdečega križa in Rdečega

polmeseca308

izbral ravno staro mestno jedro Hebrona in s tem pokazal podporo tamkajšnjim

prebivalcem. Eden izmed govornikov je poudaril tri temeljna področja, kjer je MORK ob

sodelovanju s Palestinskim združenjem Rdečega polmeseca še posebej dejaven: pomoč

ogroženim skupinam, skrb za ranjence in bolnike in obiskovanje zaporov.309

Pierre Wettach,

vodja delegacije MORK na okupiranih palestinskih ozemljih je potrdil izjemne napore

organizacije, da bi bile vse žrtve vojne slišane in vsi civilisti na okupiranih ozemljih in v

Hebronu še posebej zaščiteni. Mednarodno pravo je z gradnjo naselbin, širjenjem različnih

omejitev in blokad na veliki preizkušnji. Po besedah predsednika palestinskega zduženja

Rdečega polmeseca se bo prisotnost organizacije nadaljevala, dokler ne bo dosežen mir in

neodvisnost.310

Če je prebivalstvo celotnega zasedenega ozemlja ali njegovega dela nezadostno oskrbljeno, je

zasedbena sila dolžna sprejeti programe pomoči temu prebivalstvu in z vsemi razpoložljivimi

sredstvi olajšati izvedbo teh programov.311

Kljub temu MORK mesečno razdeljuje pakete s

hrano več kot 1750 družinam. Različni omejevalni ukrepi in zapore Hebrona in celotnega

Zahodnega brega s strani izraelskih oblasti so povzročili izpad dohodka in tako odvisnost od

pomoči MORK. MORK je začel svoj program razdeljevanja hrane januarja 2000 s paketi, ki

so oskrbeli 1000 najbolj potrebnih družin v starem mestu. Pakete je doniralo kuvajtsko

združenje Rdečega polmeseca in so bili v Hebron pripeljani s kamioni MORK. Dostop v

mesto je bil izpogajanj med uradom MORK v Hebronu in izraelskimi lokalnimi oblastmi.

Zaščita civilnega prebivalstva po MHP, vključuje dolžnost, da se omogoči prost prehod

humanitarne medicinske opreme, kot tudi pošiljk bistvenih živil in oblačil za otroke,

nosečnice in matere v najkrajšem možnem času.312

70. člen Dopolnilnega protokola I določa,

da so stranke spora dolžne ob prvi priložnosti in brez odlašanja omogočiti prehod vseh pošiljk

pomoči.313

Distribucijo so nadzorovali lokalni občinski inšpektorji. Leto poprej je MORK

razdelil 4500 šolskih torb v 26 osnovnih šolah. Leta 2001 je MORK poleg paketov s hrano

308

8. maj je svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. 8.5.1828 je bil rojen Henry Dunant. Prva

obeležitev rojstnega dneva Henrya Dunanta oziroma svetovnega dneva Rdečega križa in Rdečega polmeseca leta

1948 sovpada s palestinsko Nakbo. 309

Palestine Red Crescent Society, PRCS Celebrates World Red Cross and Red Crescent Day in Hebron.

310 Ibid.

311 55. in 59. člen IV. ŽK; JOGAN, S., op. cit., str. 29.

312 23. člen IV. ŽK.

313 Po revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je sestavil MORK, 70. člen Dopolnilnega

protokola I spada med pravila običajnega mednarodnega prava in zavezuje tudi Izrael.

50

razdelil še odeje za več kot 21000 družin. Od junija 2007 je sredstva za hrano doniralo

Združenje Rdečega polmeseca iz Združenih arabskih emiratov.314

MORK je zaposlil šest trgovcev v coni H-2, ki shranjujejo in delijo mesečno pakete s hrano315

družinam, ki so posebej prizadete zaradi zapor. Trije dnevi, ki so določeni za delitev hrane v

starem mestnem jedru so najbolj prometni dnevi v mesecu. Takrat se ljudje srečajo in

pogovarjajo, trgovine celo prodajo kakšno stvar, otroci zaslužijo kakšen majhen denar za

prevoz blaga.316

Mreža lokalnih trgovcev, ki so zadolženi za delitev paketov ima dvojni pozitivni učinek.

Najprej je omogočila MORK izogib zapletom na kontrolnih točkah, hkrati pa stimulira

lokalno ekonomijo. MORK vsakemu trgovcu v zameno za stroške, ki jih ima za dostavo

blaga iz skladišč MORK do trgovine da simbolično plačilo, ki omogoča vsaj to, da je trgovina

lahko odprta. Na začetku druge intifade je bilo z vojaškim odlokom zaprtih okrog 400 trgovin.

Zaradi omejevanja dostopa je bilo še 700 drugih primoranih zapreti trgovine. Včasih niti ne

morejo odpreti trgovin zaradi večurnega zadrževanja na kontrolnih točkah. Vojska, ki nadzira

mestno središče velikokrat prepreči prebivalcem dostop do tržnice. Najsrečnejši trgovec

zasluži na dan 50 šeklov pravi Al- Bakri, ki je lastnik trgovine z dišavnicami in eden izmed

šestih distributorjev paketov MORK. Dušan Vukotić iz urada MORK v Hebronu pravi, da je

poleg vseh fizičnih ovir prisoten še stalen strah zaradi splošne varnostne situacije in

prisotnosti vojske. Ljudje se bojijo, da bi bili priprti zaradi incidentov, ki se dogajajo in se

zaradi tega ne bi mogli vrniti domov. Z distribucijo paketov s hrano s strani lokalnih trgovcev

si MORK prizadeva pripeljati ljudi nazaj na tržnico in ostale dele centra mesta. Z izraelskimi

oblastmi poteka koordinacija v smeri zmanjšanja ovir v dneh, ko je predvidena distribucija,

tako, da ljudje ne ostanejo ujeti na kontrolnih točkah. Laway Awni Mohfaseb, začasni

delavec, ki mu je poteklo dovoljenje za delo v Izraelu in mu ni bilo podaljšano je zaradi

ekonomske situacije in omejitev gibanja velikokrat brez dela in je koristnik pomoči MORK.

Pravi, da paketi s hrano predstavljajo veliko pomoč in pomenijo veliko spremembo.317

Ocene potreb izvaja MORK skupaj z ostalimi organizacijami, ki delajo na območjih, kjer se

palestinsko prebivalstvo sooča z restriktivnimi omejevalnimi ukrepi izraelskih oblasti.

314

Life in Hebron: harrasment and increasing poverty.

315 Paket vsebuje temeljne življenjske dobrine kot so leča, moka, olivno olje, kava, čaj, sladkor, bel fižol, riž.

316 Ibid.

317 West Bank: food parcel scheme is good for business in Hebron s souk.

51

Trenutna ocena je pokazala, da ni resnega pomanjkanja hrane in drugih življenjskih

potrebščin na tržnici in v trgovinah. Kljub temu pa po študiji, ki jo je opravil MORK leta

2009, 77% Palestincev v sektorju H-2 živi pod mejo revščine. Družine se soočajo s težkimi

razmerami, ki so posledica zmanjšanega dohodka zaradi omejenega dostopa do delovnega

mesta.318

Glede na to, da se nasilje na okupiranih palestinskih ozemljih nadaljuje in se razmere v

humanitarnem smislu slabšajo, se je MORK odločil, da bo s podporo Mednarodne zveze

društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca okrepil in izboljšal svoj monitoring z namenom

čim hitrejše prilagoditve in odgovora na spreminjajoče se razmere.319

Aktivnosti MORK v Hebronu vključujejo tudi zagotavljanje zaščite in pomoč ranjencem in

bolnikom. Zadnji večji incident se je zgodil decembra 2008, ko je ob napovedani evakuaciji

Beit Hashalom (hiša miru) v Hebronu, ki je bila marca 2007 okupirana s strani naseljencev in

v kateri je prebivalo 20 družin, ki so jih varovale izraelske varnostne sile, prišlo do nasilja s

strani naseljencev. Območje, naj bi 2. decembra spremenili v vojaško cono, kjer bodo

nameščena štiri varnostna podjetja. V dveh dneh je bilo hospitaliziranih okrog 20

Palestincev.320

Mediji so poročali, da je bilo 18 pripadnikov izraelskih varnostnih sil

poškodovanih. Delegatka MORK Catherine Plumridge je poročala, da so Palestinci v

Hebronu opisali situacijo kot najhujšo doslej. Sama se je sestala z vodjo civilne uprave, saj

dogovorjeni sistem za dostop nujne medicinske pomoči ni deloval. Kljub temu je po njenem

mnenju velik preobrat, ker je 150 policistov, ki so varovali območje priprlo 3 naseljence, ki

so poskušali vstopiti na palestinsko območje. Takšna stopnja varovanja je bila brez

primere.321

Izbruhi nasilja se nadaljujejo, porast pa je zabeležen v poletnih mesecih, neodvisno od

političnega dogajanja. Takrat pride do požigov palestinskih polj in oljčnih nasadov z

molotovkami. Vse leto se dogajajo napadi na palestinske hiše, kamenjanje avtomobilov in

pešcev. To predstavlja kršitev Dopolnilnega protokola I, ki prepoveduje napade na civiliste in

civilne objekte ter prepoveduje uničevanje predmetov, nujno potrebnih za preživetje civilnega

318

Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center of Hebron, str.

85. 319

Israel and the occupied/ autonomous territories: ICRC distributes food parcels in Hebron.

320 Trije moški so bili iz zasede hudo pretepeni, ena ženska je bila udarjena s posodo za gorivo, štiri moške so

napadli in razgrizli psi naseljencev, en sedemmesečni otrok je bil zastrupljen s plinom izraelskih obrambnih sil. 321

Escalating settler violence in Hebron as IDF prepares to evacuate Rajabi.

52

prebivalstva.322

Po mnenju MORK so tovrstni incidenti postali tako vsakdanji, da jih

palestinske žrtve niti ne prijavljajo več razen, če pride do resnih poškodb ali škode.323

V primerih izbruhov sovražnosti ali pomanjkanja hrane, vode, medicinskih pripomočkov in

elektrike se Palestinci za pomoč obrnejo najprej na MORK (53%), šele nato na OZN (27%).

Med Izraelci je manjši delež tistih, ki bi se obrnili na MORK ( 31%), ostale organizacije za

njih nimajo večje vloge. Če pa že, se raje kot na OZN obrnejo na druge mednarodne

organizacije ali na svojo vlado.324

Eden izmed osmih palestinskih civilnih zaporov na Zahodnem bregu je zapor Thahrieh v

Hebronu. Leta 2008 je po zaslugi donacije iz Nizozemske prišlo do obnove s katero so se

razmere od katastrofalnih premaknile na sprejemljive. 200 zapornikov je nastanjenih v šestih

sobah s pogradi, ki jih obkroža betonsko, z žico ograjeno dvorišče in, kjer zaporniki preživijo

večino dneva. Prenovljena ambulanta je brez osnovne opreme in zdravil. V primeru bolezni je

najbližja bolnišnica oddaljena 35 kilometrov. Knjižnica oziroma polica s knjigami v kotu

dvorišča je dobro založena s priročniki za industrijsko izobraževanje. Program izobraževanja

in rehabilitacije z delom še ni zaživel. Pristojni zatrjujejo, da je zapor za MORK odprt 24 ur.

Delegati se lahko zglasijo nenapovedano in govorijo z vsemi zaporniki osebno. Največji

problem je pomanjkanje kapacitet. Zapor v Hebronu je v uporabi že od časov britanskega

mandata. MORK je spraševal zakaj nimajo knjižnic, nogometnih igrišč, ambulant. Šef civilne

policije Hatim Atullah pravi, da niti prostora za zapornike ni, kaj šele kaj drugega. Tudi

uniform nimajo za vse, ni prezračevanja. Razumejo opozorila MORK, vendar brez kapacitet

težko kaj spremenijo. Premier Fayyad je obljubljal reformo sistema zaporov, vendar več kot

zamenjati osebja ne morejo, saj so odvisni od obljub evropskih donatorjev. Zamenjava in

prerazporeditev osebja je bil odziv na smrt štirih zapornikov v palestinskih zaporniških

kapacitetah.325

Vse te kršitve mednarodnopravnih obveznosti države Izrael kažejo na konstantno oteževanje

življenja Palestincev v Hebronu in kršitve njihovih temeljnih pravic. Vsi mogoči »varnostni

ukrepi« onemogočajo normalno življenje in delo, in ne dopuščajo druge možnosti kot

322

51., 52. in 54. člen Dopolnilnega protokola I. Po revidirani zbirki običajnega mednarodnega prava, ki jo je

sestavil MORK, navedeni členi spadajo med pravila običajnega mednarodnega prava in zavezujejo tudi Izrael. 323

Settler violence in the West Bank continues.

324 Country report Israel, the occupied territories and the autonomous territories, ICRC worldwide consultation

on the rules of war, Geneva, ICRC, 1999. 325

Overcrowded PA prisons seek donor relief.

53

izselitev. Tisti, ki so ostali pa se soočajo z visoko stopnjo revščine, ki resno ogroža blaginjo

družin sredi območja polnega nasilja. To stanje je v svojem trajanju izredno, saj se je začelo

že leta 1967 z okupacijo Zahodnega brega.326

3.3 PRIMER PALESTINSKIH POSLANCEV NA SEDEŽU

MEDNARODNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA V

JERUZALEMU

»Kot plavalec je MORK do vratu v politiki. Kot plavalec, ki napreduje v vodi, vendar, če jo

zajame, se utopi. MORK mora računati s politiko, ampak ne sme postati del nje«.327

25. januarja 2006, prvič pol letu 1996 so bile volitve v palestinski zakonodajni svet. Med

drugimi so bili za poslance izvoljeni Muhammad Abu-Teir, Ahmad Attoun, Muhammad

Totah, in Khaled Abu Arafeh.328

Čeprav jim je bilo kandidiranje in vodenje kampanije s strani

izraelske vlade dovoljeno, je izraelski notranji minister Roni Bar-On objavil v medijih poziv

poslancem k javnemu izstopu iz Hamasa oziroma stranke Change and Reform Party. V

nasprotnem primeru jim bo prenehalo stalno prebivališče v Jeruzalemu, kar pomeni

deportacijo iz Vzhodnega Jeruzalema in odvzem identifikacijskih dokumentov. Izraelska

policija jim je dala na voljo dva meseca za odločitev. Glavni palestinski pogajalec Saeb

Erekat je 1. junija poslal pismo ameriškemu veleposlaniku Welchu, v katerem kritizira

odločitev izraelske vlade in zatrjuje, da gre za kršitev IV. ŽK in Sporazuma o volitvah, ki

predvideva sodelovanje izraelske vlade pri volitvah in, ki je bil podpisan med PLO in

izraelsko vlado. Vlado ZDA poziva k ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih ukrepov s strani

Izraela, saj, da predstavljajo grožnjo 300.000 Palestincem, ki živijo v Vzhodnem

Jeruzalemu.329

Na izraelsko vrhovno sodišče so vložili pritožbo za zaustavitev deportacije.

Ker niso spoštovali zahtev izraelskih oblasti so bili na podlagi izvolitve v Palestinski

zakonodajni svet, » tuji parlament«, s čimer so izrazili lojalnost palestinskim oblastem,

obsojeni na dve do štiri leta zaporne kazni zaradi članstva in vodenja teroristične organizacije

in zaradi prelomitve zvestobe. Stranka, naj bi bila enakovredna Hamasu. Po izpustitvi iz

zapora 3. julija 2010 so jim bili s strani izraelske policije odvzeti dokumenti in dobili so

326

Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center of Hebron. 327

Pictet 1979:59, my emphasis, Like a swimmer, (ICRC) is in politics up to its neck. Also like a swimmer, who

advances in the water but who drowns if he swallow it, the ICRC must reckon with politics without becoming a

part of it. 328

Uprooted Palestinians. 329

Erekat denounces Israeli plan to revoke Jerusalem residency status of Hamas PLC members.

54

ponovno zahtevo po umiku iz Jeruzalema. To je prvi primer od okupacije Vzhodnega

Jeruzalema leta 1967, da so izraelske oblasti kot razlog za prenehanje stalnega prebivališča in

izgon uporabile politično udejstvovanje. Zatočišče pred izgonom in ponovno aretacijo so si

poiskali na dvorišču MORK v Jeruzalemu, da bi s tem opozorili mednarodno skupnost na

deportacijo Palestincev in kršenje MHP s strani Izraela.330

Na dvorišču naj bi se zadrževali

dokler ne bo s strani izraelske vlade preklicana odločitev o izgonu. 26. septembra so izraelske

oborožene sile pod krinko pred vhodom v stavbo MORK ustvarile zmedo, ki je privabila

prisotne na dvorišču MORK na ulico, medtem so izraelske sile udrle na območje MORK in

odpeljala Ahmeda Attouna.331

Državni tožilec ga je obtožil zadrževanja v državi brez

dovoljenja. Izraelsko sodišče ga je 6. decembra obsodilo na deportacijo na Zahodni Breg v

Ramalo. Ostali se še vedno zadržujejo na sedežu MORK.332

Vzhodni Jeruzalem se šteje za

okupirano ozemlje in njegovi prebivalci uživajo posebno zaščito. Izrael je v sporazumu iz

Osla eksplicitno priznal, da so Palestinci, ki prebivajo v Vzhodnem Jeruzalemu del

palestinskega naroda na Zahodnem bregu in Gazi. Dovolil jim je tudi udeležbo na volitvah in

pravico biti izvoljen v PLC. Z zahtevo okupacijske sile po lojalnosti prebivalcev okupiranega

ozemlja in z zahtevo po izselitvi zaradi izvolitve PLC gre za kršitev MHP.

Uradno sporočilo MORK 26. septembra 2011 poudarja zaščito poslancev po 49. členu IV.

ŽK, ki prepoveduje Izraelu, ne glede na motiv, prisilen izgon palestinskega prebivalstva iz

mesta in poziva izraelske oblasti k spoštovanju 4. člena IV. ŽK, ki se nanaša na okupirano

ozemlje in zaščito njegovih prebivalcev.333

Kot odgovor na poročilo MORK sta dva poslanca

poslala pismo Jakobu Kellenbergerju,334

v katerem menita, da odziv organizacije ni ustrezal

resnosti razmer in, da bo lahko postal povod za nemire njihovih podpornikov. V pismu

zatrjujejo tudi grdo ravnanje s strani uslužbencev v času po ugrabitvi Attouna. Uslužbence,

naj bi jih okrivili tudi za protest 1. oktobra, ki je bil namenjen pomanjkljivemu odzivu

MORK. Protestnike, naj bi motil molk MORK ob ugrabitvi in brezbrižnost do sorodnikov

žrtev. Predstavnica MORK Cecilia Goin je za Elektronsko Intifado potrdila, da pritiskajo na

izraelsko vlado, da bi izpolnila obveznosti po MHP. Bistvo sporočila MORK je, da je

Vzhodni Jeruzalem okupirano območje in, da so njegovi prebivalci zaščiteni. Odnosov s

330

Uprooted Palestinians. 331

The Electronic Intifada. 332

Jerusalem Deputies, dosegljivo na: http://en.nuwwabalquds.com/?cat=9. 333

Jerusalem: members od Palestinian Legislative Council arrested, News Release 11/200. 334

Predsednik MORK.

55

poslanci ni želela komentirati. Poudarila je, da so jim razložili, da ne uživajo diplomatskih

imunitet.335

Ves čas, že od prihoda poslancev na sedež MORK poteka javna kampanija za preklic

odločitev s strani Izraela. Vsakodnevni obiski novinarjev, politikov, verskih voditeljev,

študentov in ostalih so spremljani s strani množičnih občil. Tudi sami poslanci javno pozivajo

različne medvladne organizacije in države k rešitvi njihovega vprašanja.

Ob zgoraj navedenem primeru se mi postavlja vprašanje spoštovanja nevtralnega statusa

MORK in s tem tudi enega izmed temeljnih načel, načela nevtralnosti. Nevtralni status

organizacije izhaja iz subjektivne zaveze nevtralnosti v svojih statutih336

in objektivnega

priznanja s strani celotne mednarodne skupnosti oziroma pogodbenic ŽK, ki potrjujejo ta

status. Načelo nevtralnosti pomeni vzdržati stališč do ene ali druge sovražne strani in vzdržati

se v odnosu do političnih, ideoloških ali verskih sporov. Samo na podlagi nevtralnega pristopa

bo MORK uspel ohraniti zaupanje vseh udeleženih strani v sporu, ki mu bodo tako omogočale

svobodo pri opravljanju svojih aktivnosti in dostop do vseh žrtev.337

Ker niso besede tiste, ki najbolj definirajo identiteto entitete, ampak si slednja sama najbolj

določa identiteto je potrebna analiza aktivnosti MORK na terenu. To je toliko bolj

pomembno, saj se spoštovanje nevtralnosti pokaže šele kadar pride do spora.338

Zato sem si

izbral konkreten primer palestinskih poslancev in si ob tem zastavil vprašanje, ali ne stopa

MORK po političnem robu s tem, ko jih je sprejel na svoje dvorišče?

MORK kot humanitarna organizacija z mednarodnopravnim priznanim statusom nevtralnosti

se mora vzdržati vsakršnega političnega vmešavanja, saj že po definiciji ne more in ne sme

biti političen. V nasprotnem primeru tvega izgubo zaupanja. Pri tem bom poskušal ugotoviti,

ali biti nevtralen, nujno pomeni biti apolitičen.339

Primer palestinskih poslancev je poseben v tem, da ne gre samo za civilne žrtve, ki so se

zatekle na sedež MORK po zaščito in pomoč, ampak so hkrati tudi predstavniki oblasti.

Zatrjevane kršitve poslancev so povezane z izvolitvijo v zakonodajni organ ene od strani

udeleženih v sporu. Vendar, ker je status žrtve na podlagi načela nepristranskosti, ki 335

The Electronic Intifada. 336

4. člen Statuta MORK, 5. člen Statuta Gibanja; glej Priloga 1 in Priloga 2. 337

VALWRIE MCKNIGHT, M.: The discourse of neutrality of the International Committee of the Red Cross: a

political edge? University of Essex, september 2003, str. 21. 338

Ibid., str. 22. 339

Apolitičen pomeni biti brez vpliva na politiko, brez političnih interesov, politično nepomemben,brez moči.

56

prepoveduje vsakršno diskriminacijo žrtev, za MORK nepomemben, to nikakor ni sporno.

Tudi njihovo zadrževanje na sedežu MORK nima uradnega značaja, niti ni neposredno

povezano s palestinskimi institucijami. Problematično je nadaljnje politično delovanje

poslancev na sedežu MORK. Ne gre samo za opozarjanje na kršitve MHP, ampak

organizirajo med drugim tudi politične govore in sprejemajo predstavnike politike. Čeprav se

je MORK vzdržal dajanja izjav o odnosu s poslanci oziroma sodelovanju, ostaja vsaj posredna

povezanost skozi pristojnost in odgovornost za poslance dokler se nahajajo v prostorih

MORK. Zaradi indirektnega odobravanja političnih aktivnosti se poraja vprašanje političnih

interesov, morebitnega vpliva na politiko, ki ga ima MORK. MORK s pozivanjem izraelske

vlade izpolnjuje obveznosti po MHP in ostaja v okviru svojih pristojnosti. Menim, da so

politični interesi in vplivanje na politiko legitimni dokler gre samo za prizadevanja po odpravi

kršitev MHP oziroma pozivanje k spoštovanju MHP ali za drugo vprašanje, ki je povezano s

humanitarno naravo MORK. To bi morala biti tudi meja političnosti MORK in njegove

politične moči. Vse ostalo je hoja po političnem robu in ogrožanje kredibilnosti organizacije.

Popolna izolacija od politike in splošna pasivnost bi pomenila zanikanje vloge, ki jo ima

politika v sporu in s tem odpoved glavnemu namenu nevtralnega statusa, to je, aktivni in

učinkoviti pomoči žrtvam.

57

4. ZAKLJUČEK

Na pomembnost vloge MORK v izraelsko-palestinskem sporu kaže že njegova neprekinjena

prisotnost od leta 1967. Letna poročila MORK opisujejo vedno iste ali vsaj podobne

aktivnosti, ki jih zagotavlja žrtvam.

Primarna vloga MORK ostaja pospeševati spoštovanje MHP, s čimer naj bi se vsaj zaustavilo

nadaljnje kršenje mednarodnih obveznosti s strani izraelske države, če že ne pripomoglo k

odpravi in vzpostavitvi miru. Kljub temu, da je MORK glede na dolgo tradicijo, svojo

pristojnost, ekspertno znanje in izkušnje verjetno najbolj primeren odgovor na ta izziv, je

njegova učinkovitost odvisna tudi od drugih udeležencev v sporu. Sodelovanje med

udeleženci bi moralo potekati v duhu komplementarnosti. Tam, kjer se pristojnost MORK

konča, bi morala prevzeti vlogo druga mednarodna organizacija. Kot omejitev za širšo

aktivnost MORK mislim na temeljna načela, ki določajo politiko organizacije, predvsem

načelo nevtralnosti. Čeprav je ravno to tisto, kar odpira MORK različna vrata, med drugim

tudi v pripore in ščiti njegovo osebje pred posledicami sovražnosti, ga hkrati omejuje pri

kakršnihkoli političnih dogovorih ali širši družbeni mobilizaciji. Posledica striktne

humanitarne vloge MORK je zaupanje s strani izraelskih in palestinskih oblasti, kar je

temeljni pogoj za učinkovito zagotavljanje zaščite in pomoči žrtvam. Kakršnokoli politično

udejstvovanje lahko hitro poruši ta krhek odnos. Od tu naprej morajo vlogo prevzeti politični

akterji, mislim predvsem na OZN, katerih glavni cilj je ravno zagotavljanje miru in varnosti,

ki naj s političnim delovanjem, v sodelovanju z izraelskimi in palestinskimi oblastmi

poskušajo najti način za dosego političnega dogovora, ki je nujen za izboljšanje humanitarne

situacije. Zaradi prepletenosti in soodvisnosti različnih vidikov, predvsem humanitarnega in

političnega je sodelovanje nujno za uspeh pri izboljšanju trenutnih razmer.

MORK meni, da vzrok trenutne situacije ni pomanjkanje mednarodnopravnih pravil, ampak je

razlog v nespoštovanju obstoječih norm. Potemtakem bi morala razprava iti v smer reforme

sredstev za uveljavljanje mednarodnega humanitarnega prava. Že desetletja stalnih kršitev in

nespremenjenih razmer so zadosten pokazatelj na potrebo po spremembah. Morebitna širitev

pristojnosti MORK bi morala biti najprej njegova lastna želja, saj MORK ni samo varuh

MHP, ampak tudi tisti, ki skrbi za kodifikacijo in progresivni razvoj MHP. Vendar glede na

učinkovitost v izraelsko-palestinskem sporu, te potrebe po mojem mnenju ni, je celo

58

nezaželjena, saj vsakršno spreminjanje njegove humanitarne vloge lahko poruši občutljiv

odnos zaupanja med MORK in v tem primeru Izraelom, kot okupacijsko silo.

Kljub apatičnosti, pesimizmu in celo obupu ne samo palestinskega prebivalstva ampak tudi

celotne mednarodne skupnosti je MORK s svojo par excellence vlogo vsakodnevno navzoč

na terenu z nespremenjenim ciljem, to je, vrniti vsem žrtvam dostojanstvo. Četudi bi šlo samo

za pomoč eni sami žrtvi se ne bi spraševal o smiselnosti svojega dela, toliko bolj, če gre za

tisoče žrtev, kot je to v primeru izraelsko-palestinskega spora. Zato menim, da je MORK

izpolnil svojo vlogo in jo še vedno izpolnjuje in kljub vedno istim kršitvam ali celo

poslabšanju, kot je to v času od začetka gradnje zidu, z isto zagnanostjo in optimizmom

nadaljuje svoje delo.

Glede na vlogo, ki jo je imel MORK do sedaj v izraelsko-palestinskem sporu in glede na

trenutne humanitarne potrebe, kaže da bo vloga MORK ostala še naprej nepogrešljiva pri

lajšanju in preprečevanju trpljenja žrtev.

Najboljši odgovor na vlogo MORK, na smiselnost njegove prisotnosti v izraelsko-

palestinskem sporu so tisti, katerim so vse aktivnosti zaščite in pomoči namenjene, to so žrtve

same. Zato naj navedem odgovor na vprašanje, ki ga je postavil MORK palestinskemu

prebivalstvu v eni izmed svojih anket. Na koga bi se obrnili po pomoč in zaščito v primeru

napada vaših mest in vasi, v primeru pomanjkanja hrane, vode, zdravstvene oskrbe in

elektrike? Kar 53-odstotkov bi se jih obrnilo na MORK. To kaže ne le na uspešnost mandata

MORK, ampak tudi na sprejetost s strani lokalnega prebivalstva. Slednje je pogoj tako za

uspešnost humanitarnega dela, kot za celovito politično rešitev, če se želi zagotoviti trajen mir

in sožitje med obema narodoma.

59

5. LITERATURA

5.1 MONOGRAFIJE

BREGMAN, A.: Israeli wars- a history since 1947, London and NY. Routledge, 2003.

BUGNION, F.: The International Committee of the Red Cross, Oxford, Macmillan

Education, 2007.

DOLENC, A.: Ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojn, Ljubljana, Medicinski razgledi,

1989.

EL- ALAMI, D.: The palestine- israeli conflict: a beginners guide, Oxford, Oneworld,

2001.

FORSYTH, D.P.: The Humanitarians: the International Committee of the Red Cross,

United Kingdom, Cambridge, University Press, 2005.

GASSER, H. P.: Humanitares Volkerrecht, Zurich, Basel, Genf, Schulthess Juristische

Medien AG, 2008.

HATHAWAY, J. C.: The Rights of Refugees under International Law, Cambridge,

Cambridge University Press, 2005.

HENCKAERTS, J.M.: Customary law, Geneva, ICRC, 2005.

HENCKAERTS, J.M.: Študija o običajnem mednarodnem humanitarnem pravu:

prispevek k razumevanju in spoštovanju vladavine prava v oboroženem spopadu, prevod

Vasilka Sancin, Geneva, MORK, 2008.

Handbook of the International Red Cross and Red Crescent Movement, Geneva, ICRC,

2008.

HENCKAERTS, J.M., DOSWALD-BECK, L.: ICRC, Customary International

Humanitarian Law, Volume 2, Cambridge, Cambridge University Press, 2005.

HUDEPOHL, A.: Organisationen der Wohlfahrtspflege, Berlin, Duncker und Humblot,

1996.

JOGAN, S.: Mednarodno vojno/ humanitarno pravo, Ljubljana, Ministrstvo za obrambo

Republike Slovenije, 1997.

KALSHOVEN, F.: Reflection on the Law of War, Collected Essays, Leiden, Boston,

Martinus Nijhoff Publishers, 2007.

MOREILLON J.: Le Comite international de la Crox-Rouge et la protection des detenus

politques, HenryDunant Institute, Geneva, 1973.

OCHSNER, M.: Le statut d'observateur dans le système des Nations Unies, Genève,

Faculté de droit Genève, 1983.

PETEK, M.: Mednarodnopravna analiza Poročila Misije Združenih narodov za

ugotavljanje dejstev v konfliktu v Gazi, diplomska naloga, Pravna fakulteta univerze v

Ljubljani, Ljubljana, 2010.

PICTET, J.S.: Commentary, I. Geneva Convention, Geneva, ICRC, 1952.

PICTET, J.S.: Commentary, IV. Geneva Convention, Geneva, ICRC, 1952.

PILLOUD, C., SANDOZ, Y., ZIMMERMANN, B.: Commentary on the Additional

Protocols of 8 June 1977 to the Geneva Conventions of 12 August 1949, Geneva, ICRC,

1987.

ROBERTS, I.: Satow's Diplomatic Practice, Oxford University Press, Sixth Edition,

Oxford, 2009.

60

SANCIN, V., BAVDEK, M., MOGGI, M.J., MRDAKOVIĆ, N., SUHADOLNIK, N.,

ŠKRBEC, K., ZUPAN, N.: Lokalni zločinci- univerzalni zločini: odgovornost zaščititi,

Ljubljana, GV založba, 2010.

SANCIN, V., ŠVARC, D., AMBROŽ, M.: Mednarodno pravo oboroženih spopadov,

Ljubljana, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, 2009.

SCHLAIM, A.: The Rise and Fall of the Oslo Peace Process, International Relations of

the Middle East, Oxford, Oxford University Press, 2005.

SASSOLI, M.: How does law protect in war? Cases, Document and Teaching Materials

on Contemporary Practise in International Humanitarian Law, Geneva, ICRC, 1999.

TAKKENBERG, L.: The Status of Palestinian Refugees in International Law, Oxford,

Clarendon Press, 1998.

TURK, D.: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 2007.

UK Ministry of Defense: The Manual of the Law of Armed Conflict, Oxford, Oxford

University Press, 2004.

VALWRIE MCKNIGHT, M., The discourse of neutrality of the International Committee

of the Red Cross: a political edge? University of Essex, september 2003.

5.2 ČLANKI

AESCHLIMANN, A.: Protection of detainees: ICRC action behind bars, International

Review of the Red Cross, Volume 87, Number 857, March 2005.

FORSYTHE, D.P.: The ICRC: a unique humanitarian protagonist, International Review

of the Red Cross, Vol. 89, Number 865, March 2007.

HARROFF-TAVEL, M.: Do wars ever end? International Review of the Red Cross, No.

851, September 2003.

ICRC: ICRC protection and assistance activities in situations not covered by international

humanitarian law, International Review of the Red Cross, No. 262, January-February

1988.

ICRC: ICRC Protection policy, International Review of the Red Cross, Volume 90,

Number 871, September 2008.

IMSEIS, A.,: Historical Background, Harvard International Law Journal, Volume 44,

Number 1, Winter 2003.

KOENIG, C.: Observer status for the ICRC at the United Nations: a legal viewpoint,

28.2.1991, International Review of the Red Cross, No. 280, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/57jnwj.htm.

KRILL, F., The ICRC s policy on refugees and internally displaced civilians, International

Review of the Red Cross, september 2001, Vol. 83, No. 843.

LAVOYER, J.P.: Refugees and internally displaced persons: International humanitarian

law and the role of the ICRC, International Review of the Red Cross, No. 305, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/57jmf3.htm.

LYNK, M.: The Right to Restitution and Compensation in International Law and the

Displaced Palestinians, Refuge, Canada's Periodical on Refugees, Vol. 21, No. 2,

February 2003.

MEREDITH, V.M.: Victim identity and respect for human dignity: a terminological

analysis, International Review of the Red Cross, Volume 91, Number 874, June 2009.

MOMTAZ, D.: Obligations of Israel in the Occupied Palestinian Territories under the

Fourth Geneva Convention, Yearbook of International Humanitarian Law, Volume 8,

2005.

61

MOMTAZ D.: The Applicability of the Fourth Geneva Convention to the Occupied

Palestinian Territories, Yearbook of International Humanitarian Law, Volume 8, 2005.

PFANNER, T.: Various mechanisms and approaches for implementing international

humanitarian law and protecting and assisting war victims, International Review of the

Red Cross, Volume 91, Number 874, June 2009.

PIERCE, A.B.: Humanitarian Protection fo the Victims of War: The System of Protecting

Powers and the Role of ICRC, Military Law Review Vol. 90, 1980.

QUIGLEY, J.: Displaced Palestinians and a Right to Return, Harvard International Law

Journal, Winter 1998, Vol.39, No.1.

SASSOLI, M.: La première décision de la chambre d'appel du Tribunal pénal

international pour l'ex-Yougoslavie: TADIC (compétence), Revue Générale de Droit

International Public, Vol. 100, No.1, 1996.

The observance of International Law in the Administered Territories, Israel Yearbook on

Human Rights, Volume 1, Faculty of Law, Tel Aviv University, 1971.

Uresničevanje Prehodnega sporazuma, Teorija in Praksa, let. 43, 5-6/2006, str. 8.

WEINER, J.R.: The Palestinian Refugees »Right to Return« and the Peace Process,

Boston College International and Comparative Law Review, Vol. XX, No. 1, Winter

1997.

5.3 PUBLIKACIJE

Al Haq, Building walls, breaking communities: The Impact of the Annexation Wall on

East Jerusalem Palestinians, Ramallah, 2005.

Assistance for people affected by armed conflict and other situations of violence, ICRC,

Geneve, February 2011.

Country report Israel, the occupied territories and the autonomous territories, ICRC

worldwide consultation on the rules of war, Geneva, ICRC, 1999.

Discover the ICRC, ICRC, Geneve, 2005.

Internally Displaced, Humanitarian Response to Internally Displaced People in Armed

Conflict, ICRC, Geneve, June 2010.

Spomin na Solferino, Ljubljana, Rdeči križ Slovenije, 2008.

The ICRC, Its Mission and Work, Geneve, ICRC, 2009.

The ICRC's mandate and mission,URL: http://www.icrc.org/eng/who-we-

are/mandate/overview-icrc-mandate-mission.htm.

5.4 DOKUMENTI

Abkommen zwischen dem Schweizerischen Bundesrat und dem Internationalen Komitee

vom Roten Kreutz zur Festlegung der rechtlichen Stellung des Komitees in der Schweiz,

URL: http://www.admin.ch/ch/d/sr/0_192_122_50/index.html (27.2.2012).

Artikel 60. des Schweizerisches Zivilgesetzbuch (10. Dezember 1907), URL:

http://www.admin.ch/ch/d/sr/2/210.de.pdf (24.4.2011).

Decleration of Principles on Interim Self-Government Arrangements, September 13,

1993, URL:

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/Declaration+of

+Principles.htm (7.1.2012).

Guiding priciples on Internally Displaced Persons; UN doc. E/CN.4/1998/53/Add.2 of 11

February 1998.

62

Handbook for Emergencies, UNHCR: http://www.unhcr.org/cgi-

bin/texis/vtx/home/opendocPDFViewer.html?docid=472af2972&query=UNHCR%20and

%20ICRC (17.1.2012).

Humanitarian Response Review, An independent report commissioned by the United

Nations Emergency Relief Coordinator & Under-Secretary-General for Humanitarian

Affairs, Office for the Coordination of Humanitarian Affairs (OCHA), 2005, URL:

http://www.unicef.org/emerg/files/ocha_hrr.pdf (14.9.2011).

International Humanitarian Law- Treaties&Documents, ICRC, URL:

http://www.icrc.org/ihl.nsf/Pays?ReadForm&c=IL.

Israel and the occupied territories, ICRC, Annual Report, 2011, URL:

http://www.icrc.org/eng/assets/files/annual-report/current/icrc-annual-report-2010-

israel.pdf.

Komentar k Dopolnilnemu protokolu I, URL: http://www.icrc.org/ihl.nsf/COM/470-

750010?OpenDocument.eng.pdf.

MORK zbirka pravil običajnega mednarodnega prava, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/news-release/2011/international-

humanitarian-law-news-2011-11-18.htm (22.4.2012).

Observance by United Nations Forces of International Humanitarian Law,

ST/SGB/1999/13, URL: http://pbpu.unlb.org/pbps/Library/Capstone_Doctrine_ENG.pdf.

(13.9.2011).

Observance by UN Forces of International Humanitarian Law, ST/SGB/1999/13, URL:

http://pbpu.unlb.org/pbps/Library/Capstone_Doctrine_ENG.pdf (13.9.2011).

The Israeli-Palestinian Interim Agreement, Washington, D.C., September 28, 1995, URL:

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/THE+ISRAEL

I-PALESTINIAN+INTERIM+AGREEMENT.htm (3.5.2012).

The operation in Gaza: Factual and legal aspects, July 2009, URL:

http://www.mfa.gov.il/NR/rdonlyres/E89E699D-A435-491B-B2D0-

017675DAFEF7/0/GazaOperation.pdf (22.4.2012).

Protocol Concerning the Redeployment in Hebron, Israel Ministry of Foreign Affairs,

January 17, 1997, URL:

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/Protocol+Conc

erning+the+Redeployment+in+Hebron.htm (24.1.2012).

Resolucija GS A/RES/45/6, Naslov resolucije: Observer status for the International

Committee of the Red Cross, in consideration of the special role and mandates conferred

upon it by the Geneva Conventions of 12. August 1949.

Sporazum iz Seville o organizaciji mednarodnih aktivnosti sestavnih delov Gibanja (26.

11. 1997), International Review of the Red Cross, No. 322.

The Israeli-Palestinian Interim Agreement, Washington, D.C., September 28, 1995, URL:

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/THE+ISRAEL

I-PALESTINIAN+INTERIM+AGREEMENT.htm (7.1.2012).

The US Army’s Field Manual 100-23 of December 1994.

United Nations International Meeting on the Question of Palestine, The urgency of

adressing the plight of Palestinian political prisoners in Israeli prisons and detention

facilities, UN Office at Vienna, 7 and 8 March 2011, URL:

http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/244FD82ECEF3503A852578E1004B646F

(3.4.2012).

30th International Conference of the Red Cross and Red Crescent, Geneva, 26 to 30

November 2007. Official working documents of the 30th International Conference, URL:

63

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/30-international-conference-working-

documents-121007.htm (17.10.2011).

30th International Conference of the Red cross and Red Crescent, Geneva, 2007, URL:

http://www.icrc.org/eng/assets/files/2011/bluebook-2007-english.pdf (17.10.2011).

5.5 INTERNETNI VIRI

ABOU SAMRA, D., ZEENDER, G.: Can the IDP label be used in Israel/ Palestine?,

URL: http://www.fmreview.org/FMRpdfs/FMR26/FMR2619.pdf (6.9.2011).

Aplication of International Humanitarian Law International Institute of Humanitarian

Law, International Conference, 2005, URL:

http://www.iihl.org/iihl/Documents/b6c9fa9a-2fa6-4ec4-ab0c-72be62d5216d.pdf

(27.4.2011).

BBC News, Jewish settler kills 30 at holy site, URL:

http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/february/25/newsid_4167000/4167929.st

m (21.12.2011).

Beddawi refugee camp, UNRWA, URL: http://www.unrwa.org/etemplate.php?id=133y.

B'Tselem, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the Center

of Hebron, URL: http://www.acri.org.il/pdf/ghosttown.pdf (7.2.2012).

B’Tselem, Land Grab: Israel’s Settlement Policy in the West Bank , May 2002, Chapter

Two, URL: http://www.btselem.org/download/200205_land_grab_eng.pdf (4.2. 2011).

CHARLES, T.: The Illegal occupation of Hebron, Council for European Palestinian

Relations, str.1, URL:

http://thecepr.org/index.php?option=com_content&view=article&id=92%3Athe-illegal-

occupation-of-hebron&catid=6%3Aissues-and-briefings&Itemid=34 (2.5.2012).

Dokumentarni film Deir Yassin Remembered, URL:

http://topdocumentaryfilms.com/deir-yassin-remembered/ (7.2.2012).

Erekat denounces Israeli plan to revoke Jerusalem residency status of Hamas PLC

members, 24.8.2011, URL:

http://www.cablegatesearch.net/cable.php?id=06JERUSALEM2223&q=muhammad%20t

otah (28.12. 2011).

Escalating settler violence in Hebron as IDF prepares to evacuate Rajabi, 1.Sept. 2011,

URL: http://www.cablegatesearch.net/cable.php?id=08JERUSALEM2187 (20.12.2011).

Experts Meeting on Security Detention Report, URL:

http://www.icrc.org/eng/assets/files/other/experts-meeting-security-detention.pdf

(17.1.2012).

GABOR, R.: The ICRC's status: in a class of its own, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/5w9fjy.htm (11.3. 2011).

Ghost Town, Israel s Separation Policy and Forced Eviction of Palestinians from the

Center of Hebron, May 2007, URL: http://www.acri.org.il/pdf/ghosttown.pdf (28.1.2012).

Deutsche Gesellschaft fur die Vereinten nationen e. V., Humanitare Hilfe zwischen den

Fronten, URL:

http://www.dgvn.de/fileadmin/user_upload/PUBLIKATIONEN/Blaue_Reihe/Blaue_Reih

e_104_UNRWA.pdf (12.9.2011).

Humanitarni sistem ZN, URL:

http://unocha.romenaca.org/Portals/0/Workshops%20and%20Trainings/United%20Nation

s%20Office%20for%20the%20Coordination%20of%20Humanitariatn%20Affairs%20Fa

miliarisation/UN%20Humanitarian%20Response%20System%20En.pdf (4.3.2012).

64

ICRC activities in Israel and the occupied ans autonomous territories: March 2008, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/update/israel-update-060508.htm(7.1.2012).

ICRC finds excessive force used in Ketziot prison, URL:

http://www.cablegatesearch.net/cable.php?id=07TELAVIV3288&q=detention%20icrc%2

0israeli%20security (17.1.2012).

ICRC welcomes release of Israel soldier Gilad Shalit and Palestinian detainees, News

Release 11/212, URL: http://www.icrc.org/eng/resources/documents/news-

release/2011/israel-palestine-news-2011-10-18.htm (17.1.2012).

Introduction to ECOSOS Consultative Status, URL:

http://esango.un.org/paperless/Web?page=static&content=intro (27.9.2011).

Improving Compliance with International Humanitarian Law, ICRC Expert Seminar,

URL:

http://www.icrc.org/eng/assets/files/other/improving_compliance_with_international_repo

rt_eng_2003.pdf (18.1.2012).

Israel and the occupied territories: ICRC maintains humanitarian effort, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/update/2011/palestine-israel-update-2011-

03-18.htm (17.2.2012).

Israel Continues to Deny Palestinian Prisoners their Basic Rights, 11.10.2010, URL:

http://www.alhaq.org/advocacy/topics/civil-and-social-rights/78-israel-continues-to-deny-

palestinian-prisoners-their-basic-rights (23.9.2011).

Israel and the occupied/ autonomous territories: ICRC distributes food parcels in Hebron,

URL: http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/57jqtq.htm (20.12.2011).

Israel and the occupied territories: ICRC helps released Palestinians reach their homes,

News Release 11/263, URL: http://www.icrc.org/eng/resources/documents/news-

release/2011/israel-palestine-news-2011-12-19.htm (21.12.2012).

Israel and the occupied territories: ICRC maintains humanitarian effort, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/update/2011/palestine-israel-update-2011-

03-18.htm (28.9.2011).

Israel/ Occupied and Autonomous Palestinian Territories: West Bank Barrier causes

serious humanitarian and legal problems, News release 04/12, 18. February 2004, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/5wacnx.htm (21.3.2011).

Izjava izvršnega direktorja Svetovnega programa za hrano na 28. Konferenci Rdečega

križa in Rdečega polmeseca v Ženevi, URL: http://www.wfp.org/content/statement-red-

cross-and-red-crescents-28th-international-conference-geneva-switzerland (3.4.2011).

Izjava visoke komisarke za begunce in predsednika MORK iz leta 1998, URL:

http://www.unhcr.org/cgi-

bin/texis/vtx/search?page=search&docid=3ae68fbe30&query=UNHCR%20and%20ICRC

(7.1.2012).

Jerusalem: members od Palestinian Legislative Council arrested, News Release 11/200,

URL: http://www.icrc.org/eng/resources/documents/news-release/2011/palestine-news-

2011-09-26.htm (14.12.2011).

Jurist Legal Intelligence, URL: http://jurist.law.pitt.edu/world/israel.htm (14.9.2011).

KELLENBERGER, J., Relations of the ICRC with the humanitarian system of the UN,

8.9.2009, URL: http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/6g7ahc.htm

(17.3.2011).

Lebanon- ICRC Bulletin No. 01/2007, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/news-release/lebanon-news-240507.htm

(5.9.2011).

65

Lebanon: ICRC helps restore water, work and hope at NAhr el-Bared, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/feature/lebanon-feature-110308.htm

(5.9.2011).

Lebanon: overview of ICRC activities, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/update/lebanon-update-210409.htm

(5.9.2011).

Life in Hebron: harrasment and increasing poverty, 17.11.2008, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/feature/palestine-feature-171108.htm

(20.12.2011).

Nagovor državnega sekretarja Samuela Žbogarja na Regionalnem srečanju nacionalnih

komisij za mednarodno humanitarno pravo, URL: http://www.mzz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1014/10895/ (29.4.2012).

Nahr al- Bared, URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Nahr_al-Bared (26.9.2011).

Occupied Palestinian Territory, No end to internal displacement, Internal Displacement

Monitoring Centre 5. July 2011, URL: http://www.internal-displacement.org/countries/opt

(1.9.2011).

OLIVER, G. F.: The other Side of Peacekeeping: Peace Enforcement and Who Should

Do It? URL : http://www.internationalpeacekeeping.org/pdf/04.pdf (4.9.2011).

Overcrowded PA prisons seek donor relief, 1.Sept. 2011, URL:

http://www.cablegatesearch.net/cable.php?id=09JERUSALEM1907&q=hebron%20icrc

(20.12.2011).

Overview of operations 2011, ICRC, URL:

http://www.icrc.org/eng/assets/files/reports/2011- overview-operations-rex2010-611-

final.pdf (2.1.2011).

Overview of operations 2012, ICRC, URL:

http://www.icrc.org/eng/assets/files/2011/2012-overview-operations-rex2011-682-

final.pdf (2.1.2012).

Palestine Red Crescent Society, PRCS Celebrates World Red Cross and Red Crescent Day

in Hebron, 16.5.2010, URL:

http://www.palestinercs.org/en/details.php?nid=697(21.12.2011).

Palestine refugees in ongoing crises: an UNRWA perspectve, Speech by UNRWA

Commissioner-General Karen Konig AbuZayd, New Zealand Institute of International

Affairs, Victoria University of Wellington, 8.10.2007, URL:

http://www.victoria.ac.nz/nziia/assets/talks/UNRWA_C-

G%20Karen_K_AbuZayd_8Oct07.pdf (14.5.2011).

Population statistics, URL:

http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_PCBS/Downloads/book1487.pdf (13.9.2011).

Protecting children when their parents are detained, 5.10.2011, Interview, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/2011/detention-children-

interview-2011-10-05.htm (8.1.2012).

Settler violence in the West Bank continues, 1.Sept.2011, URL:

http://www.cablegatesearch.net/cable.php?id=09JERUSALEM1184&q=hebron%20icrc

(20.12.2011).

The applicability of international humanitarian law to the occupied Palestinian territories,

Al Haq, URL:

http://asp.alhaq.org/zalhaq/site/eDocs/txtDocs/intl%20law/IHL/ihlapplicability.htm

(4.3.2011).

66

The Electronic Intifada, URL: http://electronicintifada.net/content/red-cross-slammed-

silence-over-arrest-palestinian-lawmaker/10485 (28.12.2011).

The emblems, ICRC, URL: http://www.icrc.org/eng/war-and-law/emblem/overview-

emblem.htm (21.4.2012).

The International Donor Conference for the Recovery and Reconstruction of the Nahr el-

Bared Palestinian Refugee Camp and Conflict-Affected Areas of North Lebanon, A

Common challenge A Shared Responsibility, Vienna, June 23, 2008 , URL:

http://www.unrwa.org/userfiles/201001193369.pdf (6.1.2012).

The Muslim Brotherhoods Official English web site, URL:

http://www.ikhwanweb.com/iweb/index.php?option=com_content&view=article&id=255

33:2010-07-04&catid=74 (14.3. 2011).

Tragic death of Lebanese Red Cross emergency medical volunteers, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/news-release/lebanon-news-110607.htm.

(21.12.2011).

Uprooted Palestinians, URL: http://uprootedpalestinians.blogspot.com/2010/07/they-

want-us-to-be-loyal-to-occupation.html (28.10.2011).

West Bank: food parcel scheme is good for business in Hebron s souk, URL:

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/feature/palestine-stories-101006.htm

(20.12.2011).

24. Mednarodna konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Manili, 1981,

Resolucija XXI. URL: http://ec.europa.eu/home-

affairs/news/consulting_public/0017/contributions/red_cross_annex.pdf (13.9.2011).

5.6 SODNA PRAKSA

Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory,

Advisory Opinion, 9. July 2004, ICJ, Reports 2004, URL: http://www.icj-

cij.org/docket/files/131/1671.pdf.

Military and Paramilitary Activites in and against Nicaragua (Nicaragua v. Unted States of

America), Merits, Judgement, I.C.J, Reports 1986.

Odločba Vrhovnega sodišča v Izraelu, HCJ 769/02, December 11, 2005, URL:

http://www.icj.org/IMG/Israel-TargetedKilling.pdf.

Prosecutor v. Tadić, case No. IT-98-34-T, Decision on the defence motion for

interlocutory appeal on jurisdiction of 2 October 1995.

Public Committee against Torture in Israel v. Government of Israel, HCJ 769/02 at ¶ 19

(11 December 2005).

Reparation for Injuries Suffered in the Service of the United Nations, Advisory Opinion,

ICJ Reports 1949.

Sodba Vrhovnega sodišča v Izraelu, Hilu v. Government of Israel, e tal, HCJ 302/72.

67

6. DODATEK: PRILOGE

6.1 Priloga 1: Statutes of the International Committee of the Red Cross

Statutes of the International Committee of the Red Cross

Article 1 — International Committee of the Red Cross

1. The International Committee of the Red Cross (ICRC), founded in Geneva in 1863 and

formally recognized in the Geneva Conventions and by the International Conferences of the

Red Cross [1] , is an independent humanitarian organization having a status of its own. 2. It is

one of the components of the International Red Cross and Red Crescent Movement [2].

Article 2 — Legal status

As an association governed by Article 60 and following of the Swiss Civil Code, the ICRC

has legal personality.

Article 3 — Headquarters, emblem and motto

1. The headquarters of the ICRC is in Geneva.

2. Its emblem is a red cross on a white ground. Its motto is Inter arma caritas . It likewise

acknowledges the motto Per humanitatem ad pacem.

Article 4 — Role

1. The role of the ICRC shall be in particular:

a) to maintain and disseminate the Fundamental Principles of the Movement, namely

humanity, impartiality, neutrality, independence, voluntary service, unity and universality;

b) to recognize any newly established or reconstituted National Society which fulfils the

conditions for recognition set out in the Statutes of the Movement, and to notify other

National Societies of such recognition;

c) to undertake the tasks incumbent upon it under the Geneva Conventions [3] , to work for

the faithful application of international humanitarian law applicable in armed conflicts and to

take cognizance of any complaints based on alleged breaches of that law;

d) to endeavour at all times — as a neutral institution whose humanitarian work is carried out

particularly in time of international and other armed conflicts or internal strife — to ensure the

protection of and assistance to military and civilian victims of such events and of their direct

results;

e) to ensure the operation of the Central Tracing Agency as provided in the Geneva

Conventions;

http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/icrc-statutes-080503.htm#a1



68

f) to contribute, in anticipation of armed conflicts, to the training of medical personnel and the

preparation of medical equipment, in cooperation with the National Societies, the military and

civilian medical services and other competent authorities;

g) to work for the understanding and dissemination of knowledge of international

humanitarian law applicable in armed conflicts and to prepare any development thereof;

h) to carry out mandates entrusted to it by the International Conference of the Red Cross and

Red Crescent (the International Conference).

2. The ICRC may take any humanitarian initiative which comes within its role as a

specifically neutral and independent institution and intermediary, and may consider any

question requiring examination by such an institution.

Article 5 — Relations with the other components of the Movement

1. The ICRC shall maintain close contact with the National Societies. In agreement with them,

it shall cooperate in matters of common concern, such as their preparation for action in times

of armed conflict, respect for and development and ratification of the Geneva Conventions,

and the dissemination of the Fundamental Principles and international humanitarian law.

2. In situations foreseen in Article 4, paragraph 1 d) which require coordination of assistance

provided by National Societies of other countries, the ICRC, in cooperation with the National

Society of the country or countries concerned, shall coordinate such assistance in accordance

with the agreements concluded with the other components of the Movement.

3. The ICRC shall maintain close contact with the International Federation of Red Cross and

Red Crescent Societies. It shall cooperate with the latter in matters of common concern in

accordance with the Statutes of the Movement and the agreements concluded between the two

organizations.

Article 6 — Relations outside the Movement

The ICRC shall maintain relations with government authorities and any national or

international institution whose assistance it considers useful.

Article 7 — Membership of the ICRC

1. The ICRC shall co-opt its Members from among Swiss citizens. It shall comprise fifteen to

twenty-five Members.

2. The rights and duties of Members of the ICRC shall be laid down in Internal Regulations.

3. Members of the ICRC shall be subject to re-election every four years. After three terms of

four years they must obtain a three-fourths majority of the full membership of the ICRC in

order to serve any additional term.

4. The ICRC may elect honorary members.

69

Article 8 — Statutory bodies of the ICRC

The statutory bodies of the ICRC shall be:

(a) the Assembly;

(b) the Assembly Council;

(c) the Presidency;

(d) the Directorate;

(e) Internal Audit.

Article 9 — Assembly

1. The Assembly shall be the supreme governing body of the ICRC. It shall oversee all the

ICRC’s activities, formulate policy, define general objectives and institutional strategy, and

approve the budget and accounts. It shall delegate certain of its powers to the Assembly

Council.

2. The Assembly shall be composed of the Members of the ICRC. It shall be collegial in

character. Its President and two Vice-Presidents shall be the President and Vice-Presidents of

the ICRC.

Article 10 — Assembly Council

1. The Assembly Council sha ll be a body of the Assembly which acts on the authority of the

latter. It shall prepare the Assembly’s activities, take decisions on matters within its area of

competence, and serve as a link between the Directorate and the Assembly, to which it shall

report regularly.

2. The Assembly Council shall comprise five members elected by the Assembly.

3. The Assembly Council shall be presided over by the President of the ICRC.

Article 11 — Presidency

1. The President of the ICRC shall assume primary responsibility for the external relations of

the institution.

2. As President of the Assembly and of the Assembly Council, he shall ensure that the areas

of competence of these two bodies are safeguarded.

3. The President of the ICRC shall be assisted in the performance of his duties by a permanent

Vice-President and a non-permanent Vice-President.

Article 12 — Directorate

70

1. The Directorate shall be the executive body of the ICRC, responsible for applying and

ensuring application of the general objectives and institutional strategy defined by the

Assembly or the Assembly Council. The Directorate shall also be responsible for the smooth

running and the efficiency of the Administration, which comprises ICRC staff as a whole.

2. The Directorate shall be composed of the Director-General and three to five Directors, all

appointed by the Assembly.

3. The Directorate shall be chaired by the Director-General.

Article 13 — Power of representation

1. All commitments made by the President or the Directorate shall be binding on the ICRC.

The terms and conditions under which they exercise their powers shall be set out in the

Internal Regulations.

2. All documents involving financial commitments on the part of the ICRC towards third

parties must bear the signature of two duly authorized persons. The Assembly Council shall

determine, on a proposal from the Directorate, the amounts below which this requirement may

be waived.

Article 14 — Internal Audit

1. The ICRC’s Internal Audit shall have an internal monitoring function independent of the

Directorate. It shall report directly to the Assembly. It shall proceed through internal

operational and financial audits.

2. Internal Audit shall cover the ICRC as a whole, both field and headquarters. Its aim shall be

to assess, on an independent basis, the performance of t he institution and the pertinence of

the means deployed in relation to the ICRC’s strategy.

3. In the area of finance, the role of Internal Audit shall complement that of the firm(s) of

external auditors mandated by the Assembly.

Article 15 — Assets and financial verification

1. The principal assets of the ICRC shall be the contributions of governments and National

Societies, funds from private sources and its income from securities.

2. These assets, and such capital funds as it may have at its disposal, shall alone, to the

exclusion of any personal or collective liability of its Members, guarantee commitments

entered into by the ICRC.

3. The utilization of those assets and funds shall be subject to independent financial

verification, both internally (by Internal Audit) and externally (by one or more firms of

auditors).

4. Even in case of dissolution, Members shall have no personal claim to the assets of the

ICRC, which shall be used solely for humanitarian purposes.

71

Article 16 — Internal Regulations

The Assembly shall provide for the implementation of the pres ent Statutes, in particular by

establishing Internal Regulations.

Article 17 — Revision

1. The Assembly may revise the present Statutes at any time. Revision shall be the subject of

discussion at two separate meetings, on the agendas of which it shall be an item.

2. The Statutes may be amended only if so decided by a final two-thirds majority vote of the

Members present and constituting at least half of the full membership of the ICRC.

Article 18 — Entry into force

The present Statutes shall replace the Statutes of the International Committee of the Red

Cross of 21 June 1973, revised on 20 July 1998, and shall take effect as from 8 May 2003.

72

6.2 Priloga 2: Statutes of the International Red Cross and Red Crescent

Movement

73

74

75

76

77

78

79

80

81

82

83

84

85

86

87

88

89

90

91

92

93

94

95

96

97

98

99

100

101

102

103

104

105

6.3 Priloga 3: Protocol Concerning the Redeployment in Hebron (17.

1. 1997)

Protocol Concerning the Redeployment in Hebron

January 17, 1997

In accordance with the provisions of the Interim Agreement and in particular of Article VII of Annex I to the Interim Agreement, both Parties have agreed on this Protocol for the implementation of the redeployment in Hebron.

Security Arrangements Regarding Redeployment in Hebron

1. Redeployment in Hebron

The redeployment of Israeli Military Forces in Hebron will be carried out in accordance with the Interim Agreement and this Protocol. This redeployment will be completed not later than ten days from the signing of this Protocol. During these ten days both sides will exert every possible effort to prevent friction and any action that would prevent the redeployment. This redeployment shall constitute full implementation of the provisions of the Interim Agreement with regard to the City of Hebron unless otherwise provided for in Article VII of Annex I to the Interim Agreement.

2. Security Powers and Responsibilities a.

1. The Palestinian Police will assume responsibilities in Area H-1 similar to those in other cities in the West Bank; and

2. Israel will retain all powers and responsibilities for internal security and public order in Area H-2. In addition, Israel will continue to carry the responsibility for overall security of Israelis.

b. In this context - both sides reaffirm their commitment to honor the relevant security provisions of the Interim Agreement, including the provisions regarding - Arrangements for Security and Public Order (Article XII of the Interim Agreement); Prevention of Hostile Acts (Article XV of the Interim Agreement); Security Policy for the Prevention of Terrorism and Violence (Article II of Annex I to the Interim Agreement); Guidelines for Hebron (Article VII of Annex I to the Interim Agreement); and Rules of Conduct in Mutual Security Matters (Article XI of Annex I to the Interim Agreement).

3. Agreed Security Arrangements a. With a view to ensuring mutual security and stability in the City of Hebron,

special security arrangements will apply adjacent to the areas under the security responsibility of Israel, in Area H-1, in the area between the Palestinian Police checkpoints delineated on the map attached to this Protocol as Appendix 1 (hereinafter referred to as "the attached map") and the areas under the security responsibility of Israel.

b. The purpose of the abovementioned checkpoints will be to enable the Palestinian Police, exercising their responsibilities under the Interim

http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/Protocol+Concerning+the+Redeployment+in+Hebron.htm#app1

106

Agreement, to prevent entry of armed persons and demonstrators or other people threatening security and public order, into the abovementioned area.

4. Joint Security Measures a. The DCO will establish a sub-office in the City of Hebron as indicated on the

attached map. b. JMU will operate in Area H-2 to handle incidents that involve Palestinians

only. The JMU movement will be detailed on the attached map. The DCO will coordinate the JMU movement and activity.

c. As part of the security arrangements in the area adjacent to the areas under the security responsibility of Israel, as defined above, Joint Mobile Units will be operating in this area, with special focus on the following places:

1. Abu Sneinah 2. Harat A-Sheikh 3. Sha'aba 4. The high ground overlooking new Route No. 35.

d. Two Joint Patrols will function in Area H-1: 1. a Joint Patrol which will operate on the road from Ras e-Jura to the

north of the Dura junction via E-Salaam Road, as indicated on the attached map; and

2. a Joint Patrol which will operate on existing Route No. 35, including the eastern part of existing Route No. 35, as indicated on the attached map.

e. The Palestinian and Israeli side of the Joint Mobile Units in the City of Hebron will be armed with equivalent types of weapons (Mini-Ingraham submachine guns for the Palestinian side and short M16s for the Israeli side).

f. With a view to dealing with the special security situation in the City of Hebron, a Joint Coordination Center (hereinafter the "JCC") headed by senior officers of both sides, will be established in the DCO at Har Manoah/Jabel Manoah. The purpose of the JCC will be to coordinate the joint security measures in the City of Hebron. The JCC will be guided by all the relevant provisions of the Interim Agreement, including Annex I and this Protocol. In this context, each side will notify the JCC of demonstrations and actions taken in respect of such demonstrations, and of any security activity, close to the areas under the responsibility of the other side, including in the area defined in Article 3(a) above. The JCC shall be informed of activities in accordance with Article 5(d)(3) of this Protocol.

5. The Palestinian Police a. Palestinian police stations or posts will be established in Area H-1, manned by

a total of up to 400 policemen, equipped with 20 vehicles and armed with 200 pistols, and 100 rifles for the protection of the police stations.

b. Four designated Rapid Response Teams (RRTs) will be established and stationed in Area H-1, one in each of the police stations, as delineated on the attached map. The main task of the RRTs will be to handle special security cases. Each RRT shall be comprised of up to 16 members.

c. The above mentioned rifles will be designated for the exclusive use of the RRTs, to handle special cases.

d. 1. The Palestinian Police shall operate freely in Area H-1. 2. Activities of the RRTs armed with rifles in the Agreed Adjacent Area,

as defined in Appendix 2, shall require the agreement of the JCC. 3. The RRTs will use the rifles in the rest of Area H-1 to fulfil their above

mentioned tasks.

107

e. The Palestinian Police will ensure that all Palestinian policemen, prior to their deployment in the City of Hebron, will pass a security check in order to verify their suitability for service, taking into account the sensitivity of the area.

6. Holy Sites a. Paragraphs 2 and 3(a) of Article 32 of Appendix 1 to Annex III of the Interim

Agreement will be applicable to the following Holy Sites in Area H-1: 1. The Cave of Othniel Ben Knaz/El-Khalil; 2. Elonei Mamre/Haram Er-Rameh; 3. Eshel Avraham/Balotat Ibrahim; and 4. Maayan Sarah/Ein Sarah.

b. The Palestinian Police will be responsible for the protection of the above Jewish Holy Sites. Without derogating from the above responsibility of the Palestinian Police, visits to the above Holy Sites by worshippers or other visitors shall be accompanied by a Joint Mobile Unit, which will ensure free, unimpeded and secure access to the Holy Sites, as well as their peaceful use.

7. Normalization of Life in the Old City a. Both sides reiterate their commitment to maintain normal life throughout the

City of Hebron and to prevent any provocation or friction that may affect the normal life in the city.

b. In this context, both sides are committed to take all steps and measures necessary for the normalization of life in Hebron, including:

1. The wholesale market - Hasbahe - will be opened as a retail market in which goods will be sold directly to consumers from within the existing shops.

2. The movement of vehicles on the Shuhada Road will be gradually returned, within 4 months, to the same situation which existed prior to February 1994.

8. The Imara

The Imara will be turned over to the Palestinian side upon the completion of the redeployment and will become the headquarters of the Palestinian Police in the City of Hebron.

9. City of Hebron

Both sides reiterate their commitment to the unity of the City of Hebron, and their understanding that the division of security responsibility will not divide the city. In this context, and without derogating from the security powers and responsibilities of either side, both sides share the mutual goal that movement of people, goods and vehicles within and in and out of the city will be smooth and normal, without obstacles or barriers.

Civil Arrangements Regarding the Redeployment in Hebron

10. Transfer of Civil Powers and Responsibilities a. The transfer of civil powers and responsibilities that have yet to be transferred

to the Palestinian side in the city of Hebron (12 spheres) in accordance with Article VII of Annex I to the Interim Agreement shall be conducted concurrently with the beginning of the redeployment of Israeli military forces in Hebron.

108

b. In Area H-2, the civil powers and responsibilities will be transferred to the Palestinian side, except for those relating to Israelis and their property, which shall continue to be exercised by the Israeli Military Government.

11. Planning, Zoning and Building a. The two parties are equally committed to preserve and protect the historic

character of the city in a way which does not harm or change that character in any part of the city.

b. The Palestinian side has informed the Israeli side that in exercising its powers and responsibilities, taking into account the existing municipal regulations, it has undertaken to implement the following provisions:

1. Proposed construction of buildings above two floors (6 meters) within 50 meters of the external boundaries of the locations specified in the list attached to this Protocol as Appendix 3 (hereinafter referred to as "the attached list") will be coordinated through the DCL.

2. Proposed construction of buildings above three floors (9 meters) between 50 and 100 meters of the external boundaries of the locations specified in the attached list will be coordinated through the DCL.

3. Proposed construction of non-residential, non-commercial buildings within 100 meters of the external boundaries of the locations specified in the attached list that are designed for uses that may adversely affect the environment (such as industrial factories) or buildings and institutions in which more that 50 persons are expected to gather together will be coordinated through the DCL.

4. Proposed construction of buildings above two floors (6 meters) within 50 meters from each side of the road specified in the attached list will be coordinated through the DCL.

5. The necessary enforcement measures will be taken to ensure compliance on the ground with the preceding provisions.

6. This Article does not apply to existing buildings or to new construction or renovation for which fully approved permits were issued by the Municipality prior to January 15th, 1997.

12. Infrastructure a. The Palestinian side shall inform the Israeli side, through the DCL, 48 hours in

advance of any anticipated activity regarding infrastructure which may disturb the regular flow of traffic on roads in Area H-2 or which may affect infrastructure (such as water, sewage, electricity and communications) serving Area H-2.

b. The Israeli side may request, through the DCL, that the Municipality carry out works regarding the roads or other infrastructure required for the well being of the Israelis in Area H-2. If the Israeli side offers to cover the costs of these works, the Palestinian side will ensure that these works are carried out as a top priority.

c. The above does not prejudice the provisions of the Interim Agreement regarding the access to infrastructure, facilities and installations located in the city of Hebron, such as the electricity grid.

13. Transportation

The Palestinian side shall have the power to determine bus stops, traffic arrangements and traffic signalization in the city of Hebron. Traffic signalization, traffic arrangements and the location of bus stops in Area H-2 will remain as they are on the date of the redeployment in Hebron. Any subsequent change in these arrangements in Area H-2 will be done in cooperation between the two sides in the transportation sub-committee.

109

14. Municipal Inspectors a. In accordance with paragraph 4.c of Article VII of Annex I of the Interim

Agreement, plainclothes unarmed municipal inspectors will operate in Area H-2. The number of these inspectors shall not exceed 50.

b. The inspectors shall carry official identification cards with a photograph issued by the Municipality.

c. The Palestinian side may request the assistance of the Israel Police, through the DCL of Hebron, in order to carry out its enforcement activities in Area H-2.

15. Location of Offices of the Palestinian Council

The Palestinian side, when operating new offices in Area H-2, will take into consideration the need to avoid provocation and friction. Where establishing such offices might affect public order or security the two sides will cooperate to find a suitable solution.

16. Municipal Services

In accordance with paragraph 5 of Article VII of Annex I of the Interim Agreement, municipal services shall be provided regularly and continuously to all parts of the city of Hebron, at the same quality and cost. The cost shall be determined by the Palestinian side with respect to work done and materials consumed, without discrimination.

Miscellaneous

17. Temporary International Presence

There will be a Temporary International Presence in Hebron (TIPH). Both sides will agree on the modalities of the TIPH, including the number of its members and its area of operation.

18. Annex I

Nothing in this Protocol will derogate from the security powers and responsibilities of either side in accordance with Annex I to the Interim Agreement.

19. Attached Appendices

The appendices attached to this Protocol shall constitute an integral part hereof.

Done at Jerusalem, this 17th day of January 1997.

110

D. Shomrom

_____________________

For the Government of the State of Israel

S. Erakat

_____________________

For the PLO

Appendix 1

Hebron Redeployment Map

Appendix 2 (Article 5)

Agreed Adjacent Area

The Agreed Adjacent Area ("AAA") shall include the following:

1. An area defined by a line commencing from AAA Reference Point (RP) 100, proceeding along old Route No. 35 until RP 101, continuing by a straight line to RP 102, and from there connected by a straight line to RP 103.

2. An area defined by a line commencing at RP 104, following a straight line to RP 105, from there following a line immediately westward of checkpoints 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12 and 13, and from there connected by a straight line to RP 106.

3. An area defined by a line connecting RPs 107 and 108, passing immediately northward of checkpoint 15.

Appendix 3 (Article 12)

List of Locations

The area of Al Haram Al Ibrahimi/the Tomb of the Patriarchs (including the military and police installations in its vicinity)

Al Hisba/Abraham Avinu Osama School/Beit Romano (including the military location in its vicinity) Al Daboya/Beit Hadasseh Jabla Al Rahama/Tel Rumeida The Jewish Cemeteries Dir Al Arbein/the Tomb of Ruth and Yishai Tel Al Jaabra/Givaat Avot Neighborhood (including the police station in its vicinity) The Road connecting Al Haram Al Ibrahimi/the Tomb of the Patriarchs and Qiryat

Arba