Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in … · 2015-06-23 · Akademija za gledališče, radio, film in televizijo P O R O Č I L O AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE,

Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

P O R O Č I L O

AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI

O S P R E M L J A N J U

I N Z A G O T A V L J A N J U K A K O V O S T I ZA LETO 2011

Komisija za sestavo poročila:

- izr. prof. Tomaž Gubenšek, predsednik

- Alenka Burger

- mag. Darja Markoja

- Nejc Cijan Garlatti Dekan UL AGRFT: red. prof. Miran Zupanič

Februar 2012

Poročilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti na UL AGRFT v letu 2011

2

Kazalo

1. UVOD ............................................................................................................................................... 3

2. ANALIZA KAKOVOSTI NA POSAMEZNIH PODROČJIH IN DEJAVNOSTIH DELOVANJA ..................... 4

2.1. IZOBRAŽEVANJE ....................................................................................................................... 4

2.2. MEDNARODNA DEJAVNOST .................................................................................................... 6

2.3. RAZISKOVANJE, RAZVOJNA IN UMETNIŠKA DEJAVNOST ........................................................ 8

2.4. KNJIŽNIČNA IN ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST ................................................................................ 9

2.5. INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE, PROSTORI IN OPREMA ......................................................... 10

2.6. INFORMACIJSKI SISTEM ......................................................................................................... 11

2.7. ČLOVEŠKI VIRI, OSEBJE .......................................................................................................... 12

2.8. STORITVE ZA ŠTUDENTE, TUTORSTVO, ŠTUDENTSKI SVET IN INTERESNA DEJAVNOST........ 12

3. AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ SPREMLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI ..................................... 14

3.1. DELOVANJE SISTEMA KAKOVOSTI, PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA SISTEM ........................... 14

KAKOVOSTI, INSTRUMENTOV IN KAZALCEV KAKOVOSTI .................................................................. 14

3.2. SESTAVA IN DELOVANJE KOMISIJE ZA KAKOVOST ................................................................ 14

3.3. IZVAJANJE ŠTUDENTSKIH ANKET ........................................................................................... 14

3.4. IZVAJANJE DRUGIH ANKET, ANALIZ IN METOD ZA PRIDOBIVANJE POVRATNIH ................... 14

INFORMACIJ RAZLIČNIH SKUPIN IN NJIHOV VPLIV NA KAKOVOST ................................................... 14

3.5. MOREBITNE ZUNANJE EVALVACIJE IN AKREDITACIJE ........................................................... 15

4. POVZETEK IN ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 15


3

1. UVOD Poročilo o kakovosti, ki ga vsako leto pripravljamo članice Univerze v Ljubljani, je namenjeno oceni kakovosti, identifikaciji ključnih dosežkov, prepoznavi pomanjkljivosti in na koncu priložnost, da se pregleda izvajanje zadanih ciljev in usmeritev na področjih, na katerih deluje Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: UL AGRFT ali Akademija). Stanje na področjih delovanja in ocena kakovosti sta v veliki meri vključena v Letno poročilo UL AGRFT za leto 2011, v pričujočem poročilu pa na kratko ocenjujemo in analiziramo področja in ukrepe za izboljšave izobraževalne, umetniške, raziskovalne in druge dejavnosti, vključno z izpopolnjevanjem sistema zagotavljanja kakovosti delovanja. Glede na to, da je bil razlog večine ugotovljenih ključnih pomanjkljivosti na strani izven naše pristojnosti in vpliva, Senat UL AGRFT posebnih ukrepov v letu 2011 ni sprejel. Pravna podlaga, ki ureja spremljanje kakovosti v visokem šolstvu je zajeta v Zakonu o visokem šolstvu, Statutu Univerze v Ljubljani, Pravilih o sistemu spremljanja in zagotavljanja kakovosti Univerze v Ljubljani ter Pravilih za pripravo programa dela, finančnega načrta in letnega poročila Univerze v Ljubljani. Področje kakovosti urejajo tudi Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, sprejetih s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Ta Merila določajo, da so poročila o kakovosti en izmed pogojev v postopkih (re)akreditacije študijskih programov in (re)akreditacije visokošolskega zavoda. Predmetno poročilo, ki ga je pripravila komisija za kakovost, omogoča vpogled v problematiko na glavnih področjih delovanja akademije in daje podlago pri sprejemanju ukrepov za izboljšave stanja, predvsem zagotavljanja kakovosti delovanja članice UL.


4

2. ANALIZA KAKOVOSTI NA POSAMEZNIH PODROČJIH IN DEJAVNOSTIH DELOVANJA 2.1. IZOBRAŽEVANJE Izobraževalna dejavnost je potekala skladno s sprejetimi načrti UL AGRFT. Izvajali smo vse akreditirane bolonjske programe 1. stopnje (dodiplomske) in štiri bolonjske programe 2. stopnje (podiplomske). Kombinirano izvajanje novih in starih (predbolonjskih) programov ter skrb za kvalitetno pedagoško dejavnost predstavlja izziv, s katerim se še vedno soočamo - bolj ali manj uspešno. Splošna ocena soočanja s takšnimi izzivi pa je, da akademija, glede na razpoložljive kadrovske in prostorske kapacitete, uspešno usklajuje delovanje vseh programov na takšni stopnji, kot jo pričakujejo tako študenti kot pedagogi. Sprotno reševanje nastalih težav nam pomaga, da je prehod na nove programe sorazmerno tekoč. Pri tem pa smo vstopili že v četrto študijsko leto, v katerem se soočamo s težavami pri mobilnosti študentov pri izbirnih predmetih v okviru Univerze v Ljubljani. Neobstoječ usklajen način mobilnosti povzroča, da študentje zaradi birokratskih zapletov ne morejo izbirati splošnih izbirnih predmetov večine preostalih članic UL. UL AGRFT v študijskem letu 2011/2012 izvaja sledeče programe: - na prvi stopnji: Film in televizija (s smermi: Filmska in televizijska režija, Filmska in televizijska montaža in Filmsko in televizijsko snemanje), Dramaturgija in scenske umetnosti, Dramska igra in Gledališka režija; - na drugi stopnji: Oblike govora (s smerema: Oblikovanje govorjenih sporočil in Govorno sporočanje), Filmsko in televizijsko ustvarjanje (s smermi: Filmska režija, Televizijska režija, Montaža, Scenaristika), Scensko oblikovanje (smer Kostumografija). Poleg izvajanja bolonjskih programov je študijsko leto 2011/2012 tudi zadnje leto organiziranega izvajanja starih dodiplomskih programov. V letu 2011 smo na podlagi notranje evalvacije študijskih programov pripravili in akreditirali manjše spremembe vseh prvostopenjskih študijskih programov. Večina sprememb se je nanašala na redakcijske popravke (uskladitev števila ur med predmetniki in učnimi načrti, odprava tipkarskih in drugih nevsebinskih napak), preostali predlogi malih sprememb pa so odraz vsakoletne evalvacije študijskih programov in so se večinoma nanašali na popravke učnih načrtov (vrsta kontaktnih ur, metode preverjanja znanja, seznam temeljne literature, sprememba nosilcev predmetov ipd.). Dolgotrajnost in pretirana birokratizacija postopkov, ki jih NAKVIS zahteva pri določenih spremembah študijskih programov pa onemogočajo hitrejšo implementacijo sprememb v študijski proces, s čimer se zavira dvig kvalitete samega študija. V letu 2011 smo pripravili in posredovali v postopek akreditacije novi drugostopenjski študijski program Umetnost giba. V letu 2011 smo izvedli, skupaj z Akademijo za glasbo in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje obisk štirih slovenskih srednjih šol, na katerih smo potencialnim študentom predstavili študijske programe, ki se na UL AGRFT izvajajo.


5

Pri priznavanju v drugih študijskih programih opravljenih študijskih obveznosti ter pri priznavanju neformalnega učenja, naši študenti nimajo težav. Prejete vloge so obravnavali ustrezni organi na članici, študentom pa so bile priznane obveznosti ali v obliki celotnega letnika, ali celotnega predmeta ali pa v obliki kvote kreditnih točk. Pritožb v zvezi s temi vlogami nismo zabeležili.

Število vpisanih študentov glede na način študija

stopnja/ študij Redni Skupna vsota

1. stopnja 83 83

2. stopnja 21 21

DODIPLOMSKI ŠTUDIJ 36 36

DOKTORAT ZNANOSTI (PREJŠNJI) 1 1

Skupna vsota 141 141

Število vpisanih študentov po stopnjah/študiju v posameznem letniku

stopnja/ študij 1. let. 2. let. 3. let. 4. let. ABS Skupaj

1. stopnja 30 30 23 83

2. stopnja 6 6 9 21

DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

17 19 36

DOKTORAT ZNANOSTI (PREJŠNJI)

1 1

Skupna vsota 36 36 23 18 28 141

Ključni dosežki, prednosti in dobre prakse na področju Obrazložitev vpliva na kakovost

- izvajanje študijskih programov na podlagi notranje evalvacije izboljšujemo študijske programe z namenom, da zagotovimo čim večjo kakovost vsebin in oblik izvajanj

- prezentacija umetniškega dela akademije, ki izhaja neposredno iz študijskega procesa, tuji in domači javnosti

kot potrditev vrhunskega umetniškega dela akademije predstavljajo številne zelo pomembne mednarodne in domače nagrade, ki nas uvrščajo med najuglednejše gledališke in filmske šole

- visoko zanimanje kandidatov za študij na akademiji potrditev kvalitete našega dela pomeni tudi še vedno veliko zanimanje kandidatov za študij na naših prvo- in drugostopenjskih študijskih programih

Ključne pomanjkljivosti, priložnosti za izboljšave in izzivi na področju

Predlogi ukrepov za izboljšave

- skrajna prostorska stiska za kvalitetno izvajanje vseh oblik pedagoškega procesa

izgradnja novih akademij, do tedaj pa povečanje finančnih sredstev za najem ustreznih prostorov

- nestrokovni in dolgotrajni postopki akreditacije novih študijskih programov

uspešnost te, za visokošolske institucije ključne aktivnosti, je odvisna od meril, ki si jih je za svoje delovanje predpisala NAKVIS

- nedogovorjenost načina in možnosti za mobilnost študentov na ravni univerze (izbirni predmeti)

izdelati sistem za učinkovito sodelovanje članic univerze pri možnostih izbire izbirnih vsebin, ki so del vseh študijskih programov


6

Najpomembnejše točke, ki so v preteklem letu najbolj vplivale na kakovost področja

Obrazložitev za izbor točke

- izvedba študijskih programov ne glede na prostorsko in kadrovsko podhranjenost in skrčenost vsebin v primerjavi z nebolonjskimi študijskimi programi ugotavljamo, da slušatelji dosegajo cilje, ki smo jih s programi predvideli

- mednarodni in domači dosežki UL AGRFT na umetniškem področju

posebno obliko nenehnega preverjanja kakovosti dela akademije predstavljajo udeležbe na domačih in tujih javnih predstavitvah umetniškega delovanja

2.2. MEDNARODNA DEJAVNOST Na Akademiji poteka mednarodna izmenjava študentov preko programov VŽU Erasmus, CEEPUS in Basileus. Zaradi podhranjenosti in nesistemsko urejenega financiranja izvajanja posebnosti, ki jih študij na umetniških področjih zahteva, lahko sodelovanje pri študijskem procesu zagotovimo le minimalnemu številu tujih študentov, dodatni razlog za to pa predstavlja tudi čedalje obsežnejša nerešena prostorska problematika vseh umetniških akademij Univerze v Ljubljani. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je zaradi mednarodne uveljavljenosti, ki jo je skozi čas pridobila z odlično kakovostjo dela, vabljena na številne mednarodne festivale; v letu 2011 je tako gostovala na mednarodnem gledališkem festivalu in konferenci o E. Ionescu, ki sta potekala avgusta 2011 v Bostonu. Izjemno pomembno za kvaliteto študija na akademiji je tudi aktivno sodelovanje na največjem slovenskem gledališkem festivalu – na Boršnikovem srečanju – kjer študenti naše akademije poleg sodelovanja pri samem festivalu, v debatah in kongresih, aktivno sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah, ki so organizirane za ta namen v okviru srečanja. V okviru pedagoškega procesa so študentje sodelovali s svojimi filmskimi in gledališkimi projekti na mednarodnih gledaliških in filmskih festivalih in prejeli večje število nagrad, kar bistveno vpliva na mednarodno odmevnost in prepoznavnost akademije. Študenti 2. letnika dramske igre in gledališke režije so se v začetku oktobra udeležili mednarodnega srečanja Metodi Festival v Toskani, kjer so imeli priložnost razširiti svoja znanja na delavnicah s svetovno priznanimi trenerji igralskih/uprizoritvenih metod poučevanja. Mednarodna pisarna AGRFT, ki skrbi za formalne postopke pri izmenjavi tujih in domačih študentov in učiteljev, spremlja aktualne razpise in dogodke s področja mednarodnega sodelovanja na pedagoškem, umetniškem in raziskovalnem področju ter opravlja aktivnosti za večjo prepoznavnost akademije v mednarodnem prostoru, je v letu 2011 organizirala podpis 3 novih bilateralnih Erasmus pogodb med AGRFT in dvema turškima ter eno portugalsko univerzo z namenom študijske in učiteljske izmenjave ter podaljšala bilateralne pogodbe s tremi tujimi institucijami (Antwerpen, Praga, Warwick). Za učiteljsko izmenjavo je AGRFT podpisala novo Erasmus pogodbo z belgijsko fakulteto.


7

V želji po čim boljšem mednarodnem sodelovanju in prenosu znanj se je akademija v letu 2011 prijavila na tri javne razpise v zvezi z učiteljsko mobilnostjo: na Javni razpis za sofinanciranje vključevanja gostujočih visokošolskih učiteljev v pedagoški proces v letih 2011-2013, na razpis mobilnost z namenom poučevanja (STA) VŽU/ERASMUS 2011/12 ter na razpis za študijske obiske visokošolskih učiteljev v letu 2012 na univerzah v tujini (ZDA). Akademija je bila uspešna le pri slednjih dveh razpisih in bo obiske visokošolskih učiteljev na tujih institucijah realizirala v letu 2012. V preteklem letu se je močno povečalo tako zanimanje tujih študentov za študij na AGRFT kot tudi zanimanje za študentsko izmenjavo. Spodnja tabela prikazuje realizirano gibanje števila tujih študentov na izmenjavi pri nas in naših v tujini od leta 2007 do leta 2011: Leto št. študentov AGRFT na izmenjavi v tujini št. tujih študentov na izmenjavi na AGRFT

2007 3 (Erasmus) 1 (Erasmus)


2009 1 (Erasmus) + 4 poletna šola Exploring European Identities / Ideologies by means of (re)presentations of Ancient Greek Drama

5 (Erasmus)


2011 2 (Erasmus) 2 (CEEPUS) + 3 (Erasmus)

Študijski programi in pedagoški proces so na AGRFT organizirani tako, da študentje s priznavanjem v tujini opravljenih obveznosti nimajo težav. Ključni dosežki, prednosti in dobre prakse na področju Obrazložitev vpliva na kakovost



- povečano število izmenjav študentov doprinos h kvaliteti študijskih programov, hkrati pa akademija z gostovanjem tujih študentov pri nas povečuje svojo razpoznavnost v svetu

- gostovanja pedagogov na mednarodnih znanstvenih in umetniških dogodkih (simpoziji, delovna srečanja, kongresi, festivali ipd.)

pedagogi svoje izsledke in dosežke prenašajo v pedagoški proces in ga s tem bogatijo



- prostorske nezmožnosti za večje število izmenjav tujih študentov

izgradnja novih akademij

- omejene možnosti sofinanciranja mednarodnega umetniškega sodelovanja s strani države

javni razpisi, namenska sredstva za mednarodno umetniško dejavnost




kot potrditev vrhunskega umetniškega dela akademije predstavljajo številne zelo pomembne mednarodne in domače nagrade, ki nas uvrščajo med najuglednejše gledališke in


8

filmske šole

- povečano število izmenjav študentov dobre tuje prakse vedno pomenijo doprinos h kvaliteti študijskih programov, hkrati pa akademija z gostovanjem tujih študentov pri nas povečuje svojo razpoznavnost v svetu



2.3. RAZISKOVANJE, RAZVOJNA IN UMETNIŠKA DEJAVNOST Na področjih raziskovalne, razvojne in umetniške dejavnosti smo dosegli realizacijo načrtov za leto 2011. Akademija s sodelovanjem na vseh pomembnejših umetniških manifestacijah doma in v tujini utrjuje prepoznavnost in kvaliteto svojega dela. Študentska filmska produkcija je prisotna na vseh pomembnejših svetovnih filmskih festivalih, kjer žanje zavidljive uspehe, gledališka produkcija pa se z enakim uspehom predstavlja na domačih in tujih gledaliških festivalih. V letu 2011 ima posebno težo udeležba akademije na festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru. Pedagoško delo se je iz akademije dobesedno prestavilo v okolje dogajanja desetdnevnega festivala, kjer so študenti, poleg udeležbe na delavnicah in razgovorih z umetniškimi ustvarjalci, organizirali samostojen dramaturški kongres. Naši študenti sodelujejo pri vseh večji kulturnih prireditvah Univerze v Ljubljani, prav tako pa s takšnim udejstvovanjem prihaja do povezovanja in bogatenja študijske in obštudijske dejavnosti študentov na umetniškem delovanju. Na raziskovalnem področju se je v letu 2011 uspešno nadaljeval raziskovalni program Gledališke in medumetnostne raziskave, ki ga vodi naša članica. Program, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, povezuje vse tri umetniške akademije Univerze v Ljubljani. V programsko skupino sta vključeni s svojimi raziskovalci tako Akademija za glasbo kot tudi Akademija za likovno umetnosti in oblikovanje, v letu 2011 pa se je skupini pridružila tudi raziskovalka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo se bo nadaljevalo tudi v letu 2012 s podaljšanjem financiranja navedenega programa, pričakujemo pa tudi ugoden izid prijavljenih novih projektov. Celotno akademijo je v juliju pretresla smrt vodje raziskovalne skupine, dr. Barbare Sušec Michieli, ki je s svojim izjemno plodnim raziskovalnim in pedagoškim delu, pustila velik pečat. Ključni dosežki, prednosti in dobre prakse na področju Obrazložitev vpliva na kakovost



- ohranjanje in širjenje sodelovanja pri raziskovalnem programu z ostalimi članicami UL

s povezovanjem uspešno bogatimo raziskovalne vsebine in pedagoško delo na različnih članicah UL


kot potrditev vrhunskega umetniškega dela akademije predstavljajo številne zelo pomembne mednarodne in domače nagrade, ki


9

nas uvrščajo med najuglednejše gledališke in filmske šole



- nezadostne možnosti sofinanciranja umetniškega sodelovanja s strani države

javni razpisi, namenska sredstva za umetniško dejavnost

- omejene prostorske možnosti za prezentacijo umetniškega dela akademije

izgradnja novih akademij, zagotovitev sredstev za najem ustreznih prostorov

- premajhna fleksibilnost med pedagoškim in

raziskovalnim delom (preobremenjenost s

pedagoškim in administrativnim delom)

izboljšanje sistema financiranja in kadrovske

okrepitve (možnost za začasno razbremenitev

za večjo posvečenost raziskovalnemu delu)





- nadaljevanje in podaljšanje raziskovalnega program izsledki domačih (in tujih) znanstvenikov pomenijo kontinuirano in pomembno obogatitev vsebin in pedagoškega dela akademije



2.4. KNJIŽNIČNA IN ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST V knjižnici, čitalnici in arhivu je knjižnično-informacijska dejavnost potekala po zastavljenem programu in posebnosti nismo zaznali. Prostorska problematika je opisana v poglavju 2.5. Anket o zadovoljstvu s storitvami knjižnice, delovnim časom in dostopnostjo v letu 2011 nismo izvajali, jih pa v okviru evalvacije storitev in zadovoljstva uporabnikov za pretežno vsa področja delovanja akademije nameravamo izvesti v prihodnjem letu. Več o tem v poglavju 2.6. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST V ŠTEVILKAH: Število enot prirasta knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih (knjižno in neknjižno gradivo)

829

Aktivni uporabniki: študenti - 1.stopnja - redni 289

Aktivni uporabniki: študenti - 1.stopnja - izredni 8

Aktivni uporabniki: študenti - 2.stopnja - redni 31

Aktivni uporabniki: študenti - 2.stopnja - izredni 5

Aktivni uporabniki: študenti - 3.stopnja 3

Aktivni uporabniki: srednješolci 5

Aktivni uporabniki: zaposleni 106

Aktivni uporabniki: upokojenci 7

Aktivni uporabniki: tuji državljani 2


10

Aktivni uporabniki: drugi 59

Število strokovnih delavcev (EPZ) 2

Število aktivnih uporabnikov knjižnice z matične članice UL 185

Število aktivnih uporabnikov knjižnice z UL 350

Število izposojenih knjižničnih enot na dom 11786

Število izposojenih knjižničnih enot v čitalnico 2812

Število medknjižnično posredovanih dokumentov 41

Število oblik organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice 2

Skupno število izvedb različnih oblik organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice

2

Skupno število udeležencev različnih oblik organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice

31

Skupno število izvedenih pedagoških ur različnih oblik organiziranega izobraževanja uporabnikov knjižnice

2

Število udeležencev individualnega usposabljanja 113

Skupno število ur individualnega usposabljanja uporabnikov 29

Število kreiranih in redaktiranih zapisov v COBISS.SI za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva)

260

Število računalnikov za uporabnike v prostorih knjižnice 4

Skupno število čitalniških sedežev 10

Sredstva za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR) 16582,52

2.5. INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE, PROSTORI IN OPREMA Akademija izvaja svoje dejavnosti v najetih prostorih. Stavba, katero nam daje v najem Frančiškanski samostan Ljubljana Center, je zaradi izvajanja novih študijskih programov in s tem novih smeri, vsako leto prostorsko manj primerna. Glede na status najemnika, posebnih investicij v samo stavbo nismo izvedli. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev so na Akademiji največja investicija računalniška in druga oprema, potrebna za izvajanje študijskega procesa. Del opreme, na kateri se izvaja študijski proces, glede na finančne zmožnosti postopoma obnavljamo, oprema večje vrednost pa žal ostaja zastarela. Že več let trajajoče pomanjkanje zadostnega števila prostorov za izvajanje študijskega procesa ter dejstvo, da smo tudi v letu 2011 hkrati izvajali stare dodiplomske ter prenovljene bolonjske programe 1. in 2. stopnje, predstavljajo v procesu priprave in izvedbe urnika poseben logističen izziv, s katerim se spopadamo pred začetkom vsakega študijskega leta. Prostorski primanjkljaj se kaže tudi v premajhnih oziroma neustrezno zasnovanih knjižničnih prostorih tako za uporabnike kot tudi za zaposlene in tudi za skladiščenje knjižničnih enot. Opažamo, da je na razpolago premalo čitalniških mestih za različne namene: tiha uporaba, skupinsko delo,... Glede na vsesplošno pomanjkanje ustreznih prostorov za izvajanje pedagoškega procesa, nam posledično primanjkuje tudi prostorov za neorganizirane oblike študijskega procesa


11

(samostojno učenje, skupinsko delo študentov) in tudi za preživljanje prostega časa študentov. Ključne pomanjkljivosti, priložnosti za izboljšave in izzivi na področju


- skrajna prostorska stiska za izvajanje študijskih programov in za prezentacijo umetniškega dela akademije

izgradnja novih akademij, do tedaj pa zagotovitev sredstev za najem ustreznih prostorov s strani financerja



- skrajna prostorska stiska za izvajanje študijskih programov in za prezentacijo umetniškega dela akademije

z ustreznimi prostori bi lahko akademija kvaliteto svojega dela še povečala

2.6. INFORMACIJSKI SISTEM V letu 2011 smo nadaljevali z uporabo informacijskega sistem za študijsko dejavnost EŠ3G. Težave pri uporabi sistema EŠ3G so se iz preteklih let nadaljevale, prav tako tudi nezadovoljstvo pri uporabnikih. Ker smo članice, ki še vedno uporabljamo EŠ3G, rektorat neuspešno opozarjale na težave tega sistema, smo na AGRFT konec leta 2011 sklenili pogodbo s ponudnikom drugega informacijskega sistema za podporo študijskemu procesu. Prenos bo izveden v začetku leta 2012. Študentske ankete smo zaradi neustreznega informacijskega sistema v letu 2011, predvidoma zadnjič, izvedli v papirni obliki.

Vzdrževanje IT opreme opravlja za potrebe akademije zunanji izvajalec. Kvaliteta storitev in odzivnost pri odpravljanju napak je temu primerno na nižjem nivoju kot pa bi bila v primeru redno zaposlenega informatika. Neustrezen sistem Quick Time, ki naj bi zagotavljal podporo kadrovski službi, bomo v prihodnjem letu prav tako nadomestili z novim kadrovskim podsistemom. V letu 2011 smo vzdrževali obstoječo spletno stran AGRFT, za katero ugotavljamo, da bi jo bilo nujno potrebno posodobiti oziroma nadgraditi z aktualnimi vsebinami. Le to bomo v okviru finančnih zmožnosti poskusili izpeljati v prihodnjem letu.

Ključni dosežki, prednosti in dobre prakse na področju Obrazložitev vpliva na kakovost

- aktivnosti v zvezi s prehodom na nov informacijski sistem za podporo delovnim procesom v referatu za študentske zadeve in kadrovski službi

informacijska podpora ključnim spremljajočim delovnim procesom povečuje učinkovitost in kvaliteto dela



- težave z informacijskim sistemom za študijsko dejavnost

odpraviti težave oz. vzpostaviti učinkovit informacijski sistem (že v teku)

- nepovezani in nezdružljivi informacijski sistemi ter prepočasen odziv rektorata pri iskanju skupnih rešitev

težave pri zajemanju podatkov in nepotrebno dodatno delo nujno terja prehod na delujoč sistem, ki je v uporabi večine članic UL


12



- težave z informacijskim sistemom za študijsko dejavnost

stalne težave s sistemom onemogočajo racionalizacijo in nemoten potek dela

2.7. ČLOVEŠKI VIRI, OSEBJE Na AGRFT smo v letu 2011 imeli za polni delovni čas zaposlenih 36 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter 3 v dopolnilnem delovnem razmerju. Na raziskovalnem področju smo imeli zaposleno 1 mlado raziskovalko, 3 v dopolnilnem delovnem razmerju, 1 za krajši delovni čas od polnega ter 1 raziskovalko za polni delovni čas (2 meseca). Nepedagoških delavcev je bilo v letu 2011 zaposlenih 21. Trend pomlajevanja kadra zaradi nadomeščanja upokojenih delavcev z mlajšimi, se še vedno nadaljuje, vendar z manjšim odstotkom (v lanskem letu ena nadomestitev med nepedagoškim kadrom). Bolonjska prenova študijskih programov in porast kandidatov na področju mednarodnega sodelovanja terja nujne kadrovske okrepitve, ki pa jih zaradi finančne in prostorske podhranjenosti ne moremo realizirati. Javni sektor pa je poleg vsega naštetega omejen tudi z varčevalnimi ukrepi in restriktivno zaposlovalno politiko na državni ravni. Te težave rešujemo s honorarnimi sodelavci. Zaradi vseh zgoraj navedenih vzrokov, v letu 2011 noben pedagog ni koristil sobotnega leta. Vsi habilitacijski postopki, ki so bili v teku, so bili uspešno zaključeni, bodisi z izvolitvami v višji naziv bodisi s ponovnimi izvolitvami v isti naziv; pedagogov s poteklimi in neobnovljenimi nazivi nismo imeli. Ključni dosežki, prednosti in dobre prakse na področju Obrazložitev vpliva na kakovost

- uspešno zaključeni postopki habilitacij ohranitev kvalitete pedagoškega dela



- pomanjkanje sredstev za zaposlitev večjega števila pedagoških delavcev

povečanje sredstev za zaposlitev pedagoških delavcev



- uspešno zaključeni postopki habilitacij pomemben vidik pri ohranjanju kvalitete pedagoškega dela in eden od redkih dejavnikov, na katerega imamo relativen vpliv

2.8. STORITVE ZA ŠTUDENTE, TUTORSTVO, ŠTUDENTSKI SVET IN INTERESNA DEJAVNOST Tutorstva na AGRFT v formalni obliki ne izvajamo. Zaradi posebnega, mentorskega principa študija, ta ni potreben. Del pomoči prevzamejo pedagogi - mentorji letnikov, drug del pa študenti višjih letnikov in predstavniki študentskega sveta. Sodelovanje s študentskim svetom se krepi, pa vendar je na tem področju še nekaj možnosti za poglobitev sodelovanja in skupnega komuniciranja.


13

Na področju interesnih dejavnosti je AGRFT v celoti realizirala zastavljene cilje, kar kaže na velik interes študentov in pedagogov, da skozi neformalne oblike izobraževanja poglabljajo znanja, pridobljena v študijskem procesu. Študenti delujejo v okviru t.i. »B« produkcij in pa, skupaj s pedagogi, pri pomembnejših projektih zunaj AGRFT. V letu 2011 smo uspešno nadaljevali sodelovanje s Kariernim centrom UL, oziroma s področno karierno svetovalko. Na AGRFT in za študente AGRFT je bilo izvedenih 6 seminarjev in delavnic. Ključni dosežki, prednosti in dobre prakse na področju Obrazložitev vpliva na kakovost

- ustaljen in učinkovit sistem komunikacije med študenti ter med študenti in učitelji

stalni stik študentov z učitelji pomeni tudi neprestano preverjanje in zagotavljanje kakovosti dela

- delovanje kariernega centra UL nudenje pomoči in svetovanje študentom pri iskanju zaposlitve



- omejene možnosti sofinanciranja umetniškega dela študentov s strani države

povečane možnosti za sofinanciranje umetniškega dela študentov

- omejene prostorske možnosti za prezentacijo umetniškega dela akademije

izgradnja novih akademij, zagotovitev sredstev za najem ustreznih prostorov



- ustaljen in učinkovit sistem komunikacije med študenti ter med študenti in učitelji

stalni stik študentov z učitelji pomeni tudi neprestano preverjanje in zagotavljanje kakovosti dela

- prezentacija umetniškega dela študentov, ki izhaja neposredno iz študijskega procesa, tuji in domači javnosti

kot potrditev vrhunskega umetniškega dela študentov predstavljajo številne zelo pomembne mednarodne in domače nagrade, ki akademijo uvrščajo med najuglednejše gledališke in filmske šole


14

3. AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ SPREMLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI 3.1. DELOVANJE SISTEMA KAKOVOSTI, PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA SISTEM

KAKOVOSTI, INSTRUMENTOV IN KAZALCEV KAKOVOSTI Tekočo problematiko s področja samoevalvacije so med letom sprotno obravnavali oddelki in katedre AGRFT, Upravni odbor, Senat, ter delovna telesa senata: Komisija za študijske zadeve, Habilitacijska komisija, Komisija za mednarodno sodelovanje ter Študentski svet AGRFT. Izražene pobude je Komisija za samoevalvacijo vključila v predmetno poročilo. 3.2. SESTAVA IN DELOVANJE KOMISIJE ZA KAKOVOST Komisijo za samoevalvacijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v študijskem letu 2011/2012 sestavljajo: Tomaž Gubenšek, izr. prof. (predsednik), Alenka Burger, univ. dipl. prav. (tajnik), mag. Darja Markoja (vodja službe za mednarodno sodelovanje in službe za stike z javnostmi) in Nejc Cijan Garlatti (predstavnik študentov). Vsi zaposleni na AGRFT se zavedamo, da vsak posameznik s svojim vestnim delom in prizadevanjem pripomore k višji kakovosti študijskega procesa in se trudimo takšno stanje vzdrževati oziroma ga vseskozi izboljševati. Zaradi relativno majhnega števila zaposlenih in študentov se informacije, pripombe, morebitna nezadovoljstva ali pa pohvale hitro širijo, s čimer je vzpostavljen ˝neformalen˝ način zbiranja vsebin za presojo kakovosti, poleg formalnega načina – spremljanja in obravnavanja tekoče problematike na sejah oddelkov, kateder, senata in njegovih delovnih teles. 3.3. IZVAJANJE ŠTUDENTSKIH ANKET Akademija za gledališče, radio, film in televizijo redno izvaja anketiranje študentov, ker le-to predstavlja izhodišče za ugotavljanje morebitnih težav, ki bi se lahko pojavile znotraj pedagoškega delovanja. Poleg tega ima Akademija dobro razvit model komuniciranja znotraj pedagoško-delovnih skupin, kjer je imajo študenti možnost, da se o težavah neposredno pogovorijo s pedagogi. Prav tako poskušamo težave, ki se pojavljajo, reševati z mediacijo (pomoči neprizadetega pedagoga ali druge strokovne osebe), ki pomaga v dani situaciji. V letu 2011 izstopajočih težav v komunikaciji med študenti in pedagoškimi oz. tudi nepedagoškimi delavci nismo zaznali, komunikacijo pa poskušamo razvijati v smeri odprtega dialoga. 3.4. IZVAJANJE DRUGIH ANKET, ANALIZ IN METOD ZA PRIDOBIVANJE POVRATNIH

INFORMACIJ RAZLIČNIH SKUPIN IN NJIHOV VPLIV NA KAKOVOST AGRFT do sedaj ni imela vzpostavljenih mehanizmov za spremljanje zaposljivosti diplomantov ali spremljanje učnih izidov in kompetenc v smislu povratne informacije diplomantov, delodajalcev ali drugih. Glede na obvezne vsebine, ki jih predpisuje NAKVIS v postopku reakreditacije Univerze v Ljubljani (z vsemi 26 članicami) bo potrebno v najkrajšem možnem času vzpostaviti mehanizme, ki nam bodo pomagali zbirati te podatke. Z aktivnostmi bomo pričeli v letu 2012.


15

Prav tako bomo pripravili in pričeli z izvajanjem anket, s katerimi bomo zbirali povratne informacije o delovanju storitev (knjižnice, študentskega referata, informacijskega sistema, strokovnih služb,...), saj bomo le tako lahko zagotavljali višjo raven storitev. 3.5. MOREBITNE ZUNANJE EVALVACIJE IN AKREDITACIJE AGRFT v letu 2011 ni načrtovala niti izvedla zunanjih evalvacij in akreditacij. 4. POVZETEK IN ZAKLJUČEK Leto 2011 je bilo posvečeno nadaljevanju izvajanja prenovljenih študijskih programov. Novi programi kvalitetno in uspešno zaživijo ob sprotni samoevalvaciji vseh, ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa. Prizadevamo si ohranjati in razvijati komunikacijo vseh, ki sodelujejo pri pedagoškem delu na AGRFT, saj lahko samo s takšnim načinom ponudimo kvalitetno in visoko strokovno izobrazbo vsem našim študentom. Ob tehtanju med pozitivnimi in negativnimi ugotovitvami, ki smo jih s področja kakovosti navedli v pričujočem poročilu, moramo izpostaviti presenetljivo in nasprotujoče si dejstvo: kljub skrajno omejenim prostorskim in finančnim možnostim ter kljub pomanjkanju zadostnega števila zaposlenih pedagogov in raziskovalcev akademija še vedno vzdržuje in povečuje raven kvalitete svojega dela, o čemer pričajo naši domači in mednarodni dosežki ter ugotovitve naših študentov in diplomantov. Več kot očitno je, da so vrednote, ki vodijo in usmerjajo življenje akademije, prave, torej take, ki zagotavljajo napredek in razvoj in ki jih družba prepoznava kot pozitivne in pomembne. Predsednik Komisije za sestavo poročila izr. prof. Tomaž Gubenšek

Documents

Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in … · 2015-06-23 · Akademija za gledališče, radio, film in televizijo P O R O Č I L O AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE,