Univerza na PrimorskemUniverza na Primorskem ... 11-12/IzvedbaProgramov/UN...Univerza na PrimorskemUniverza na Primorskem FakultFakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijeta

Univerza na PrimorskemUniverza na PrimorskemUniverza na PrimorskemUniverza na Primorskem FakultFakultFakultFakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije eta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije eta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije eta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Aplikativna kineziologija, magistrski program, 2. stopnja UČNI NAČRTI 2011/12

PODATKI O UMEŠČENOSTI PREDMETA

Študijski program: Aplikativna kineziologija Vrsta in stopnja študijskega programa: Redni, 2. stopnja

Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni

Letnik študija: 1

Semester: 1

Študijska smer:

Steber programa: Naravoslovni

PODATKI O OBVEZNOSTIH IZ PREDMETA Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne u re)

Oblika Število ur Število kreditnih točk (ECTS)

Izvajalec

Predavanja 60 2 Šimunič, Prot

Seminar 30 1 Šimunič

Seminarske vaje 30 1 Asistent

Laboratorijske vaje 30 1 Asistent

SKUPAJ 150 5

Samostojno delo študent-a/-ke

Oblika Število ur Število kreditnih to čk (ECTS)

Seminarska naloga 60 2

Študij literature in virov 90 3

Izpit in priprava na izpit 60 2

SKUPAJ 210 7

PREDZNANJE, KI GA MORA IMETI ŠTUDENT

Študent mora imeti ustrezna temeljna kineziološka znanja, sposoben mora biti umestiti kineziologijo v življenje in delo posameznika in družbe.

UČNI CILJI PREDMETA IN KOMPETENCE

OSNOVNI PODATKI O PREDMETU

Ime predmeta: Aplikativna kineziologija

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta: Rado Pišot, Nejc Šarabon

Ime podpredmeta:

Nosilec podpredmeta: Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 12

Učni jezik: Slovenski



A) CILJI

Predmet nadgrajuje znanja in kompetence, ki si jih je diplomant pridobil na prvi stopnji dodiplomskega študija AK. Študentu odpira širok prostor aplikativnosti področja kineziologije na različlnih področjih delovanja človeka s pomembno vlogo njegove gibalne učinkovitosti in uspešnosti na področju dela, športa in rekreacije, zdravja in krativnosti. Posebej pa študenta usmerja v razumevanje in razvoj kritičnega odnosa do raziskovanja in umeščanja kineziologije med druge raziskovalne discipline in področja. Vsebine predmeta bodo študentom predstavljene na teoretični kot tudi praktični način. Ob uspešno opravljenem izpitu, bodo študentje znali:

1. analizirati in oceniti pomen in vlogo kineziologije na različnih področjih življenja posameznika in sodobne družbe v celoti

2. vrednotiti zakonitosti sodobnega pristopa h gibalni/športni aktivnsoti in izhodišča sistema športne vadbe

3. analizirati, oblikovti programe in promovirati pomen in vlogo optimalizacije gibalnega statusa z vidika gibalne učinkovitosti posameznika

4. vrednotiti in uporabiti, zase in za druge, kineziologijo kot dejavnik kakovosti življenja (na področju preventive, identifikacije, kreativnosti, terapije, rehabilitacije, ...)

5. iskati in prebirati strokovno literaturo ter kritično presojati literaturo in iskati soodvisnosti med posameznimi področji interdisciplinarnosti kineziologije v obravnavi človeka;

6. osamiti problem in pravilno zastaviti raziskovalni poskus in ga objektivno ter subjektivno ovrednotiti;

7. poročati o rezultatih svojega dela strokovni javnosti.

B) SPLOŠNE KOMPETENCE

1. Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija 2. Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno

delovanje s ciljem trajnostnega razvoja 3. Sposobnost oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika

kakovosti življenja 4. Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in

mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved 5. Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov,

presoj, razprav,...);

C) PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE *(ni obvezno navesti)

1. Poglobljeno poznavanje interakcije človeka in okolja – znotraj področij usmeritev (ergonomija, fiziologija napora in okoljska fiziologija)

2. Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti

3. Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo

VSEBINA PREDMETA (po tematskih sklopih)

1. pojavnost vloge gibalne/športne aktivnosti v sodbnem življenjskem slogu 2. sodobni pristopi v identifikaciji in analizi osnovnih gibalnih struktur - behavioristični in funkcionalni

modeli. 3. diferencijacija, analiza in spremljanje sistemov gibalne/športne vadbe 4. možnost in vplivi različnih okolij (časovne in prostorske dimenzije) na izbor in vsebino

gibalne/športne aktivnosti (bivalno, delovno, prosti čas, ...) 5. izbor, analiza in evalvacija gibalnih/športnih aktivnosti glede na specifične potrebe in razsežnost

življenjske dobe 6. vloga in pomen aplikativne kineziologija v trajnostnem razvoju sodobne družbe 7. področja raziskovanja aplikatiivne kineziologije – kot samostojne discipline in kot področjem

interdisciplinarnih raziskav 8. meje podpore in raziskovanja kineziologije – v medicinski znanosti, naravoslovju, družboslovju in

humanistiki

LITERATURA



Osnovna literatura

J. Shephard, T. Stephens, J. R. Sutton, B. D. McPherson, (ur.). (2005) Exercise, fitness and health: A consensus of current knowledge, 637–53. Champaign, IL: Human Kinetics Publishers. Mišigoj Duraković, M. in sodelavci. (2003). Telesna vadba in zdravje. Ljubljana: FŠ, Zavod za šport Slovenije; Zagreb: Kineziološka fakulteta. Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill. Eitzen, D. S. (2000). Sport in contemporary Society: An Anthology. New York: Worth Publishers. Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.

Dopolnilna literatura

Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007. Fentem, P.H., Turnbull, N.B. & Bassey, E.J. (1990) Benefits of Exercise - the Evidence. London, UK: A and C Black Hardman, A.E. & Stensel, D.J. (2003) Physical Activity & Health: the Evidence Explained. London: Routledge

Dodatna literatura

Hardman, A.E. (1999) Physical activity intervention studies with health-related outcomes: some issues [editorial]. J Sports Sci 17 (9): 685-687 Whipp, B.J. and Sargeant, A.J. (Eds) (1999) Physiological Determinants of Exercise Tolerance in Humans. London: Portland Press

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI DOSEŽKI

Znanje in razumevanje

Študent bo usvojil osnovna znanja stroke. Spoznal se bo razsežnosti terminologijo. Spoznal bo osnovne regulatorne možnosti človekove adaptacije na vadbo. Spoznal se bo z skrajnimi mejami človekovega dosežka. Samostojno bo lahko študiral strokovno literaturo in strokovno literaturo ostalih interdisciplinarnih in medisciplinarnih področij.

Uporaba

Uporaba znanj bo na področju oblikovanja in priprave programov in strategij ter razvojnega dela. Snovanje novih, alternativnih in interdisciplinarnih pristopov in programov na različnih področjih delovanja človeka z vključevanjem vsebin in sredstev kineziologije. Uporaba se kaže tudi v študiju relevantne strokovne literature in kompetentnega dialoga s strokovnjaki drugih področij. Študent bo usposobljen identifikacije različnih orodij in sposoben izbor ustreznih vsebin in porgramov za izboljšanje kakovosti življenja posameznika in družbe.

Refleksija Študent bo zmožen stalnega nadaljnjega raziskovalnega razvoja in samostojnega projektnega dela.

OBLIKE IN METODE POUČEVANJA, UČENJA TER OCENJEVANJA

Uporabljene metode pou čevanja in u čenja

Predavanja, seminarske vaje, seminarji, laboratorijsko delo

Uporabljene metode / na čini preverjanja znanja (ocenjevalna lestvica)

Seminar, pisno in/ali ustno

POGOJI IN VIRI, POTREBNI ZA IZVEDBO PREDMETA



Delitev študentov na skupine

Za potrebe nemotenega laboratorijskega dela bomo študente razdelili v skupine skladno z ustreznimi pravilniki.

Potrebni materialni pogoji za izvedbo predmeta

Računalnik, projektor, dostop do interneta, laboratorij

Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

1. habilitiran visokošolski učitelj in 1. visokošolski sodelavec

METODE IN OBLIKE EVALVACIJE IZVEDBE PREDMETA

Mnenja študentov Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe predavanj Evalvacija v okviru zavoda Analiza uspešnosti študentov v okviru katedre, samoevalvacija.

SESTAVLJALEC U ČNEGA NAČRTA

Ime in priimek in naziv



UČNI NAČRT




Letnik študija: 1

Semester: 1

Študijska smer: /




Izvajalec

Predavanja 60 2 Visokošolski učitelj

Seminar 30 1 Visokošolski učitelj



SKUPAJ 150 5






SKUPAJ 210 7


Študent mora imeti ustrezna predznanja iz predmetov matematike, statistike in priporočeno tudi iz metodologije.


A) CILJI


Ime predmeta: Raziskovalne metode v kineziologiji

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:


Učni jezik: Slovenski in angleški



Kritična presoja in razumevanje metod in postopkov v kineziologiji je ključna za uspešno praktično delo. Študentje bodo spoznali pomen in potencial raziskovalnega dela na področjih kineziologije kot tudi drugih sorodnih področjih. Študentom bomo predstavili širino in raznolikost raziskovalnih pristopov in bodo pridobili zmožnosti kritične presoje metod in postopkov raziskovanja. Spoznali se bodo z orodji dimenzioniranja raziskav, merjenja oziroma spremljanja, analiziranja in interpretacije podatkov. Ta predmet se logično navezuje na predmet Raziskave in razvoj v kineziologiji, ki bo njegovo logično nadaljevanje. Nadalje se navezuje tudi na predmet Snovanje merilnih sistemov. Študentje se bodo tekom študija spoznali s principi kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega dela, se spoznali s statističnimi orodji in orodji za obdelavo podatkov. Posebej se bodo spoznali z etičnimi dejstvi, s katerimi se srečuje raziskovalno delo v kineziologiji in ergonomiji.


• Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.


• Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost zagotavljanja dodane vrednosti za učinkovito interakcijo med sposobnostmi delavca in zahtevami delovnega okolja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo


1) filozofija znanosti in njen pomen v kineziologiji in ergonomiji; 2) prispevek naravoslovnih in socioloških znanosti k raziskovalnemu delu na področjih kineziologije in ergonomije; 3) metodološki pristopi in eksperimentalni dizajn v kineziologiji; 4) Metode in postopki zajema podatkov v kineziologiji; 5) Metode upravljanja s podatki; 6) Napredne statistične metode 7) Multi variantna analiza podatkov; 8) Metode analize podatkov v kineziologiji; 9) Multipla regresija, regresijska analiza; 10) Kanonična, kvazikanonična in pseudokaninična korelacijska analiza 11) Kanonična in kvazikanonična diskrimitativna analiza, multivariantna analiza variance in kovariance 12) Faktorska analiza, konfirmacijske in eksploracijske tehnike, hierarhični modeli 13) Strukturno linearno modeliranje; 14) Analiza nominalnih spremenljivk; 15) Analiza kvantitativnih sprememb; 16) Analiza kvalitativnih sprememb; 17) Pisanje poročil raziskovalnega dela; 18) Desiminacija rezultatov raziskovalnega dela; 19) Pregled standardov raziskovalnega dela (etična vprašanja, kvaliteta dela); 20) Prenos znanja iz raziskovalnega dela v aplikativno kineziologijo.



LITERATURA

Osnovna literatura

Robson, C. (2002) Real World Research 2 ed.. Oxford: Blackwell. Momirović, K., F. Prot, D. Dugić, K. Bosnar, N. Erjavec, M. Gredelj, J. Kern, V. Dobrić i J. Radaković (1987). Metode, algoritmi i programi za analizu kvantitativnih i kvalitativnih promjena. Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu, Institut za kineziologiju.


Thomas, J.R., and Nelson, J.K. (2005) Research Methods in Physical Activity 5 ed. Champaign, Il.: Human Kinetics. Hyllegard, R., Mood, D.P. and Morrow, J.R. (2000) Interpreting Research in Sport and Exercise Science 2 ed. St. Louis, Missouri: Mosby-Year Book Inc. Creswell, J. (1998) Qualitative Inquiry and Research Design: Choosing Among Five Traditions. London: Sage. Momirović, K. (1988). Uvod analizu nominalnih varijabli. Metodološke zveske 2. JUS Sekcija za metodologiju i statistiku. Ljubljana Good. V.C i D.E. Scates (1967). Metode istraživanja u pedagogiji, psihologiji, i sociologiji. Rijeka: Otokar Keršovani. Mraković, M. (1994). Uvod u sistematsku kineziologiju. Fakultet za fizičku kulturu, Zagreb Prot, F. (1996). Metode, modeli i algoritmi za analizu kvalitativnih promjena pod utjecajem kinezioloških transformacijskih opertaora. (Disertacija), Zagreb: Fakultet za fizičku kutluru Sveučilišta u Zagrebu. Silobrčić,V. (1998). Kako sastaviti, objaviti i ocijeniti znanstveno djelo. Zagreb: Medicinska naklada.

Dodatna literatura

Cohen, L. and Manion, L. (2007) Research Methods in Education. (7th Ed.) London: Routledge. Crotty, M. (1998) The Foundations of Social Research: Meaning and Perspective in the Research Process. London: Sage. Denzin, N. and Y. Lincoln (1998) The Handbook of Qualitative Research. London: Sage. check right editionFielding, J. and Gilbert, N. (2000) Understanding Social Statistics. London: Sage.



Študenti bodo razumeli pomen raziskovalnega dela in prenos znanja v aplikativno kineziologijo. Naučili se bodo kritično presoditi metodološke metode in postopke ter se pravilno odločiti pri uporabi le-njih. V primeru etičnih vprašanj se bodo znali pravilno odločiti. Razumevali bodo kompleksnejše statistične metode in ostale metode obdelave podatkov.

Uporaba

Zna uporabljati strokovno literaturo. Zna pravilno postaviti problem dela. Zna se pravilno odločiti o uporabi najprimernejših tehnologij in ostalih metodoloških orodij. Zna pravilno izvesti raziskovalno nalogo. Zna primerno obveščati javnost o rezultatih svojega dela.

Refleksija

Je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja. Je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj. Pri predmetu razvije čut do odgovornosti strokovnega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na bodočem delovnem mestu. Je sposoben samostojnega kot tudi timskega dela in projektnega vodenja.



Predavanja, seminarske vaje, seminarji, laboratorijske vaje






Delitev študentov na skupine Študente bomo razdelili v skupine v skladu z veljavnim pravilnikom


Računalnik, projektor, dostop do interneta, kineziološki laboratorij


En visokošolski učitelj in en habilitiran visokošolski sodelavec







UČNI NAČRT


Študijski program: APLIKATIVNA KINEZIOLOGIJA Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program (II. stopnje)


Letnik študija: 1

Semester: 1

Študijska smer: /




Izvajalec

Predavanja 60 2 Učitelj

Seminar 30 1 Učitelj



SKUPAJ 180 6






SKUPAJ 180 6


Poznati mora osnovne fizikalne zakonitosti (npr. Biomehanika 1 ali Fizika 1) in osnovna matematična orodja (npr. Matematika 1).


Ime predmeta: Analiza gibanja in obremenitev človeškega telesa

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Študenti spoznajo: • Osnovna matematično biomehanska orodja za obravnavo segmentov človeškega telesa. • Različne mehanske modele človeka. • Vpliv okolice na obremenitev človeškega telesa. • Mehansko energijo gibanja človeka • Osnove viskolestaičnosti, ki predstavljajo modele odziva tkiv in mišično-skeletnih sistemov. • Nihanja in vibracije ter povezava z odzivi človeškega telesa. • Osnove anatomije lokomotornega sistema • Nevrofiziološke osnove motoričnega nadzora

Upravljanje hotenih gibov • Refleksna mišična dejavnost • Značilnosti mišičnih vlaken – biokemične in kontraktilne lastnosti • Spremembe gibanja v odraščanju in starosti • Značilnosti telesne drže in ravnotežja • Značilnosti normalne hoje in teka • Patofiziološke osnove gibalnih motenj • Klinične in instrumentalne preiskave gibanja • Poraba energije - energetske zahteve in meritve • Elektromiografija


• Razumevanje delovanja celice, tkiva, organa in sistema organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem • Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic;


• Poglobljeno poznavanje interakcije človeka in okolja – znotraj področij usmeritev (ergonomija, fiziologija napora in okoljska fiziologija) • Razumevanje vpliva okvare posameznih sistemov organizma človeka na njegovo integriteto • Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo


Ponovitev osnovnih fizikalnih količin Dvo in tro dimenzionalna reprezentacija človeškega gibanja Različni koordinatni sistemi Somatski koordinatni sistem Fizikalna interpretacija antropometričnih modelov Antropometrija človeka Vztrajnostni tenzor segmentov človeka Klasični fizikalni model



Model prostih teles Sklepne reakcijske sile Neto mišični navor Neto mišične sile Sile kost na kost Modeliranje in merjenje obremenitev posameznih delov človeškega telesa: Specifične gibalne naloge Delovno okolje Športno okolje (različne športne zvrsti in rekviziti) Mehanska energija telesa med gibanjem Osnove odziva človeških tkiv in mišinčno-skeletnega sistema Teorija viskoelastičnosti: prožnostni modul, strižni modul Elastični odziv

Viskozni odziv Viskoelastični modeli

Nihanje in vibracije

Sinusno nihanje, dušenje Vsiljeno nihanje

Resonanca Osnove anatomije lokomotornega sistema Nevrofiziološke osnove motoričnega nadzora Upravljanje hotenih gibov Refleksna mišična dejavnost Posturalni refleksi (vestibularni, tonični vratni refleksi) Segmentni refleksi hrbtenjače (refleks na nateg, umaknitveni refleksi) Značilnosti mišičnih vlaken – biokemične in kontraktilne lastnosti Spremembe gibanja v odraščanju in starosti Značilnosti telesne drže in ravnotežja Značilnosti normalne hoje in teka Patofiziološke osnove gibalnih motenj Živčnomišične bolezni. Okvare hrbtenjače Hemisferne okvare možganov Ekstrapiramidni sindromi Cerebralna paraliza Spastičnost – ocenjevanje in osnove zdravljenja Klinične in instrumentalne preiskave gibanja Analiza drže in ravnotežja. Statična in dinamična stabilometrija. Analiza hoje Kinematika- merjenje časovnih in dolžinskih parametrov hoje, klinične preiskave in meritve, elektrogoniometrija, elektrooptični sistemi Kinetika – meritve sil s pritiskovnimi senzorji in ploščami Poraba energije - energetske zahteve in meritve Elektromiografija Osnove elektromiografije, elektrofiziološka kineziologija, analiza mišične aktivnosti pri hoji zdravega in bolnega človeka



LITERATURA

Osnovna literatura

• Winter D. A.: Biomechanics and motor control of human movement (3rd ed.). – New York: J. Willey, 2004.

• Enoka, R.M.: Neuromechanical basis of kinesiology. Human Kinetics, Champaigne, 1994.


• Winters J, Woo S.: Multiple Muscle systems, Springer Verlag 1990

• Smith L, Lawrence E, Lehmkuhl L: Brunnstrom's Clinical Kinesiology , F.A. Davis company 1996

• Hall S.: Basic Biomechanics, McGraw-Hill, 1999

Dodatna literatura • Zastiorsky V.M.: Kinetics of human motion, Human Kinetics, 2002

• Zastiorsky V.M.: Kinematics of human motion, Human Kinetics, 1998



Poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov delovanja gibalnega aparata, njegovih obremenitev in zdravstvenih posledic pri nekaterih vsakodnevnih in športnih obremenitvah. Poznavanje modelov gibanja človeka mu omogoča posploševanje, abstrahiranje, analiziranje in optimiranje gibalnih verig. Študent razume tudi nekatere odzive človeškega telesa na nihanja in vibracije.

Uporaba

Temeljno poznavanje vzrokov gibanja človeka v odnosu na okolje. Poznavanje temeljnih zakonitosti obremenitve posameznih delov telesa, kar je neposredno povezano z zdravim načinom gibanja in uspešno ter varno vadbo. Študent pridobi tudi nekatera znanja za industrijsko raziskovalno-razvojno delo.

Refleksija

Razumevanje fizikalnih količin, pojmov in principov v teoriji in v povezavi z izkušnjami v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli, meritvami, analizami in praktičnim ravnanjem v konkretni športni panogi in v delovnem okolju.



Predavanja, seminarske vaje, seminarji, laboratorijske vaje




Delitev študentov na skupine Delitev študentov bo izvedena v skladu z veljavnimi pravilniki


Računalnik, projektor, dostop do interneta, biomehanski laboratorij




En habilitiran visokošolski učitelj in en habilitiran visokošolski sodelavec







UČNI NAČRT


Študijski program: Aplikativna kineziologija Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski, 2. stopnja

Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni za modul Fiziologija gibalne/športne aktivnosti

Letnik študija: 1

Semester: 2

Študijska smer: /

Steber programa: Medicinski



Izvajalec





SKUPAJ 150 5






SKUPAJ 210 7


Študent mora imeti ustrezna predznanja iz fiziologije in anatomije.


Ime predmeta: Fiziologija gibalne/športne aktivnosti

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Predmet nadgrajuje fiziologijo in anatomijo dodiplomskega študija z razumevanjem adaptacije človeškega telesa na vadbo oziroma napor. Različna vadba oziroma napor predstavlja specifičen stres na človeško telo in s tem njegov odziv/adaptacijo. To bo študentom predstavljeno na teoretični kot tudi praktični način. Predmet se bo nadgrajeval z ostalimi predmeti predvsem na področju meritev človeškega odziva na vadbo/napor in dimenzioniranja vadbe za različne ciljne skupine. Študentje bodo spoznali kritično razmišljanje med športno vadbo in zdravjem. Ob uspešno opravljenem izpitu, bodo študentje znali: 1) iskati in prebirati strokovno literaturo področja fiziologije gibalne/športne aktivnosti; 2) kritično presojati literaturo in iskati soodvisnosti med posameznimi fiziološkimi odzivi človeka; 4) razumevati fiziološke odzive človeka na gibalno/športno aktivnost; 5) razumevati fiziološko adaptacijo človeka na redno gibalno/športno aktivnost; 6) proučevati kompleksne fiziološke odzive človeka; 7).osamiti problem in pravilno zastaviti raziskovalni poskus in ga objektivno ter subjektivno ovrednotiti; 8) Poročati o rezultatih svojega dela strokovni javnosti.


• Razumevanje delovanja celice, tkiva, organa in sistema organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem • Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.


• Razumevanje vpliva okvare posameznih sistemov organizma človeka na njegovo integriteto • Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo


- Akutne in kronični odzivi človeka na vadbo oziroma napor; - Kardiovaskularni adaptacija na vadbo - Respiratorna adaptacija na vadbo - Nevromišična adaptacija na vadbo - Centralna in periferna utrujenost - Celični mehanizmi mišične utrujenosti - Biokemična kontrola energijskih provesov; - Vpliv vadbe na promocijo zdravega življenjskega sloga; - Principi vadbe; - Odziv Imunskega sistema na vadbo.

LITERATURA

Osnovna literatura

Åstrand, P-O., Rodahl, K., Dahl, H.A. and Stromme, S.B. (2003) Textbook of Work Physiology: Physiological Bases of Exercise. 4th ed. Champaign, IL.: Human Kinetics Powers, S.K. and Howley, E.T. (2001) Exercise Physiology: Theory and Application to Fitness and Performance. (4th ed.) Boston: McGraw-Hill.




Fentem, P.H., Turnbull, N.B. & Bassey, E.J. (1990) Benefits of Exercise - the Evidence. London, UK: A and C Black Hardman, A.E. & Stensel, D.J. (2003) Physical Activity & Health: the Evidence Explained. London: Routledge

Dodatna literatura

Hardman, A.E. (1999) Physical activity intervention studies with health-related outcomes: some issues [editorial]. J Sports Sci 17 (9): 685-687 Thompson, P.D., Crouse, S.F., Goodpaster, B., Kelley, D., Moyna, N., Pescatello, L. (2001) The acute versus the chronic response to exercise. Med Sci Sports Exerc 33 (6): S438-S445 Whipp, B.J. and Sargeant, A.J. (Eds) (1999) Physiological Determinants of Exercise Tolerance in Humans. London: Portland Press



Študent bo usvojil osnovna znanja stroke. Spoznal se bo z medicinsko terminologijo. Spoznal bo osnovne regulatorne možnosti človekove akutne in kronične adaptacije na vadbo. Spoznal se bo z skrajnimi mejami človekovega dosežka. Samostojno bo lahko študiral strokovno literaturo in strokovno literaturo ostalih interdisciplinarnih in meddisciplinarnih področij.

Uporaba

Uporaba znanj bo na področju tehnološkega in razvojnega dela. Snovanje merilnih sistemov je trenutno področje uporabe v razcvetu. Uporaba se kaže tudi v študiju relevantne strokovne literature in kompetentnega dialoga s strokovnjaki drugih področij. Študent bo usposobljen identifikacije fiziološkega odziva človeka in s tem interpretacije rezultatov.








Delitev študentov na skupine Študente bomo razdelili v skupine v skladu z veljavnimi pravilniki


Računalnik, projektor, dostop do interneta, fiziološki laboratorij











UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Modulski izbirni za Fiziologija gibalne/športne aktivnosti in modulski izbirni za Kineziologijo v ergonomiji

Letnik študija: 1/2

Semester: 2/3

Študijska smer:

Steber programa: Družboslovni



Izvajalec




SKUPAJ 90 3






SKUPAJ 90 3


Študent mora imeti predznanja iz načrtovanja vadbe, fiziologije.


Ime predmeta: Dimenzioniranje športne vadbe za razli čne ciljne skupine

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Predmet dimenzioniranje športne vadbe za različne ciljne skupine bo skupaj z ostalimi predmeti modula Fiziologija gibalne/športne aktivnosti omogočal razumevanje različnih aspektov človekovega udejstvovanja z gibalno/športno aktivnostjo. Študenti, ki bodo uspešno opravili izpit pri predmetu dimenzioniranje športne vadbe za različne ciljne skupine bodo:

• Razumevanje vplivov vadbe na posamezne ciljne skupihe in adaptacije • Sposobni bodo pripraviti splošno fizično vadbo (ogrevanje, stretching, ravnotežje, agilnost) za vse

ciljne skupine • Sposobni bodo pripraviti plan vadbe za posamezne ciljne skupine (otroci, mladostniki, starostniki,

športniki, ženske) • Sposobni bodo pripraviti specifični vadbeni plan za posamezne telesne segmente (roke, noge,

trup) • Sposobni bodo pripraviti vadbeni plan glede na kraj izvajanja vadbe (na prostem, dvorana, fittness) • Sposobni bodo pripraviti vadbeni plan za hitrejšo rehabilitacijo


• Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice vadbe človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja

• Sposobnost oblikovanja strategij in vadbenih programov gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja


• Poglobljeno poznavanje vpliva vadbe na človeka • Sposobnost pripravljanja in implementacije vadbe za ohranjanje in varovanje zdravja


Razumevanje fizioloških procesov pri različnih populacijah (hormoni, kri…) Osnove splošne fizične priprave Motorična učinkovitost in kontrola v različni populaciji Priprava vadbenih planov za različne populacije, za posamezne telesne segmente Osnove aerobne in anaerobne vadbe, ter njuna primernost v določenih ciljnih skupinah

LITERATURA

Osnovna literatura Physiological Bases of Human Performance During Work and Exercise Edited by: Nigel A.S. Taylor and Herbert Groeller


Dodatna literatura



Študent bo usvojil osnovna znanja o pripravi vadbenih planov za različne ciljne skupine. Spoznal se bo s terminologijo, ki se uporablja v procesih vadbe. Prepoznal bo vplive, ki jih vadba povzroča na človekov organizem, ter njegovo adaptacijo. Sposoben bo samostojnega študiranja strokovne literature in izpopolnjevanja po končanem študiju.

Uporaba Študent bo usposobljen pripraviti vadbeni program za različne ciljne skupine. Prav tako bo poznal in prepoznal vplive vadbe na človekovo telo v različnih ciljnih skupinah (otroci, starostniki, ženske,...).

Refleksija Študent bo zmožen stalnega nadaljnjega raziskovalnega razvoja in samostojnega dela.





Predavanja, seminarske vaje, seminarji




Delitev študentov na skupine Študente bomo razdelili v skupine v skladu z ustreznimi pravilniki


Računalnik, projektor





SESTAVLJALEC U ČNEGA NAČRTA Ime in priimek in naziv



UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Skupni izbirni


Semester: 2/3

Študijska smer: /




Izvajalec

Predavanja 45 1,5 Visokošolski učitelj


Laboratorijske vaje 15 0,5 Asistent

SKUPAJ 90 3






SKUPAJ 90 3


Študent mora imeti opravljen izpit iz Fiziologije gibalne/športne aktivnosti oz. Aplikativne ergofiziologije.


Ime predmeta: Prehrana in hidracija med naporom

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Prehrana in hidracija imata velik efekt na zdravje človeka in njegovo delazmožnost. Zato se bomo v tem predmetu usmerili v iskanju vloge prehrane in hidracije v procesu zagotavljanja zdravja človeka. Predmet je primeren za tiste, ki želijo svoje znanje nadgraditi za različne ciljne skupine in spoznati nekaj ključnih naših in tujih strokovnjakov tega področja. Predmet združuje module predavanj strokovnjakov področja poznavanja prehrane in hidracije med naporom. Nosilec predmeta bo smiselno povezoval svoja predavanja in predavanja gostujoči strokovnjakov. Predavanje zaokroža splošna načela prehrane v povezavi z vadbo in nekaj najnovejših študij, ki nam prehrano predstavljajo v novi luč – orodje za zaviranje katabolnih procesov ob nekaterih okoljskih faktorjih. Pokazali bomo odnos med prehrano, vadbo, boleznijio in vseživljenjskim razvojem človeka. Največji poudarek bo v uravnavanju pravilne telesne sestave preko primernega dimenzioniranja vadbe in prehrane. Predstavili bomo tudi načine prehranjevanja vrhunskih športnikov, rekreativnih športnikov kot tudi ostalih. Študenti bodo pozvani k študiji relevantne literature in s tem sodelovanju pri predstavitvi pomembnih del na tem področju.


1) Spoznati vlogo prehrane in pijače pri preživetju človeka; 2) azumeti povezo med vadbo, prehrano, pijačo, zdravjem in sposobnostmi.


1) Sposobnost analize pomena posameznih goriv na človeka; 2) Poznavanje relacij med prehrano in naporom; 3) Razumeti odnosa med dejansko potrebo in vnosom.


Osnovni gradniki prehrane: Ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, vitamini, minerali, voda Presnova in absorbcija živil Optimalna prehrana med vadbo: energijska vrednost posameznih hranil, energijski prenos v telesu, energijski prenos med vadbo, meritev energijske porabe, bazalna energijska poraba, energijska poraba med vadbo, individualne razlike v energijski porabi. Telesna sestava, dimenzioniranje energijske porabe, regulacija telesne teže: meritev telesne sestave, meritev gibalnih sposobnosti, meritev količine gibalne/športne aktivnosti, regulacija telesne teže. Termoregulacija in hidracija: hidracija/dehidracija, vadba v vročem okolju. Vabljena predavanja – pregled najnovejših raziskav.

LITERATURA

Osnovna literatura Sports and exercise nutrition. McArdle WD, Katch FI, Katch FL (2008). Pub. Lippincott Williams & Wilkins 3rd edition.


Nutrition and sports: Advances in sport and exercise science. MacLaren D, Spurway N (2007). Pub. Churchill Livingstone.

Dodatna literatura



Študent bo usvojil osnovna znanja stroke. Spoznal se bo z pomenom prehrane in hidracije med gibalno/športno aktivnostjo. Spoznal bo njenim pomenom med adaptacijo na vadbo, okoljske faktorej, predvsem na termoregulacijo.

Uporaba

Uporaba se kaže v študiju relevantne strokovne literature in kompetentnega dialoga s strokovnjaki drugih področij. Praktična znanja, ki jih bo usvojil mu bodo dopuščala samostojno delo na regulaciji telesne teže in s tem zdravja tako športnika kot ostalih.






Predavanja, laboratorijske vaje, seminarji




Delitev študentov na skupine Ne bo potrebno


Računalnik, projektor, dostop do interneta









UČNI NAČRT


Študijski program: Aplokativna kineziologija Vrsta in stopnja študijskega programa: 2. stopnja



Semester: 2/3

Študijska smer:




Izvajalec

Predavanja 40 1,33 Učitelj

Seminar 15 0,50 Učitelj

Seminarske vaje 10 0,33 Učitelj in sodelavec

Terenske vaje 10 0,33 Učitelj in sodelavec

SKUPAJ 75 2,50



Projektna naloga 30 1


Izpit in priprava na izpit 45 1,5

SKUPAJ 105 3,5


Diploma I. Stopnje in osnovno predznanje iz izbranih poglavij iz naravoslovja.


Ime predmeta: Delo, okolje in zdravje

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Temeljni cilj programa je pridobiti znanja o izpostavljenostih človeka dejavnikom tveganja iz delovnega in življenjskega okolja in naučiti se vrednotiti vplive teh dejavnikov na zdravje človeka in njegovo delazmožnost.


• Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.

C) PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE *(ni obvezno navesti) • Poglobljeno poznavanje interakcije človeka in okolja – znotraj področij usmeritev (ergonomija, fiziologija napora in okoljska fiziologija) • Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika • Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja


• Higiena dela in okolja • Določanje izpostavljenosti: kvalitativno, kvantitativno, semikvantitativno • Princip tveganja, pojem 'nevarna snov' in princip previdnostnega načela. • Določanje (računanje) tveganja • Karcinogene snovi • Alergogene snovi • Dodatki v živilih (aditivi) • Najpogostejše poklicne in okoljske bolezni • Onesnaženost zraka (ozon, prašni delci, VOC, zrak v bivalnem okolju) in posledice na zdravju

človeka • Pitna voda (onesnaženost, mikrobiološka kakovost, fizikalno-kemijska kakovost • Nadzor onesnaženosti zraka in vode • Odpadki (ločevanje, recikliranje, zmanjševanje količine odpadkov, upravljanje z odpadki in

nevarnimi odpadki.

LITERATURA

Osnovna literatura

• Yassi, A., Kjellstrom, T., de Kok, T. in Guidotti, T. Basic Environmental Health. Oxford University Press for the World Health Organization (2001).

• Timbrell, J. Introduction to toxicology, 3rd.ed., CRC Press (2002). • Deshpande, S.S. Handbook of Food Toxicology. Marcel Dekker, Inc.,

New York - Basel (2002).




• Moeller, Dade W. Environmental Health. Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, 1992.

• Timbrell, J. Paradoks strupa, Kemikalije kot prijatelji in sovražniki, Ljubljana, IVZ (2008).

Dodatna literatura

• Aktualni predmetno specifični članki in strokovne revije, navedeni sproti na predavanjih oziroma seminarjih.



Ob zaključku študija je študent sposoben: • Identificirati izpostavljenost in oceniti stopnjo te. • Razumeti možne posledice te izpostavljenosti. • Predvideti posledice določene izpostavljenosti in znati oceniti verjetnost

tvegana. • Razumeti in uporabiti kriterije za določitev razlike med vzročno

odvisnostjo in slučajnimi povezavami okoljskih dejavnikov in zdravja. • Razumeti znanstvene osnove na katerih temeljijo standardi okoljskega

zdravja, stopnje v postavljanju teh standardov ter prednosti in pomanjkljivosti postavljanja omejitev (zakonodaje, regulative).

Uporaba

Pri predmetu pridobljena znanja uporabi za utemeljitev zasnove novih konceptov v stroki; različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije praktičnih primerov; znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi projektnih nalog. • Študent/-ka je usposobljen-na oceniti zdravstvene vidike onesnaženosti

in obremenjenosti okolja in presojati o izpostavljenosti posameznemu onesnažilu, zlasti z vidika zdravega športa.

• Študent/-ka je sposoben-na razpravljati o sodobnih trendih in ciljih v okoljskem zdravju in ustreznem ravnanju z nevarnimi snovmi z upoštevanjem principa tveganja ter previdnostnega načela.

• Študent/-ka je sposoben-na uporabiti pridobljena znanja pri aplikaciji kineziologije v konkretnih okoljih (delovnih in življenjskih)

Refleksija

Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi. • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje in delovanje na področju

delovnega in okoljskega zdravja glede uresničevanja zastavljenih ciljev in odziva ciljnih skupin javnosti s katerimi se ukvarja.

• Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela s skupinami javnosti oziroma v delovni skupini, v kateri deluje.



• Predavanja • Seminarji • Vaje (praktično reševanje problemov v delovnih skupinah • Terensko delo


• Opravljene naloge v okvirju seminarjev v skladu z navodili. • Opravljene naloge v okviru vaj in terenskega dela v skladu z navodili. • Projektno delo • Aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarjih • Aktivna udeležba pri vajah. • Aktivna udeležba pri terenskem delu. • Dva kolokvija. • Pisni in ustni izpit.





Vsak študent se samostojno pripravi na napovedani seminar in aktivno sodeluje v skupini pri rešitvah nalog v okviru seminarja. V skupini sodelujejo največ trije študentje. Vaje in terensko delo opravijo študentje v skupinah po dva, naloge rešujejo in oddajo individualno.


Predavalnica z avdio-vizuelno opremo. Potrebna oprema za terensko delo.


• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec – asistent


Mnenja študentov Sprotni razgovori učitelja in asistenta s študenti. Ocenjevanje uspešnosti izvajanja predmeta (anonimna anketa študentov).

Evalvacija v okviru zavoda Analiza uspešnosti študentov pri izpitih.





UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni za modul Fiziologija gibalne/športne aktivnosti in izbirni za modul Kineziologija v ergonomiji

Letnik študija: 2

Semester: 3

Študijska smer: /




Izvajalec

Predavanja 45 1,5 Visokošolski učitelj


Laboratorijske vaje 15 0,5 Asistent

SKUPAJ 90 3






SKUPAJ 90 3


Študent mora imeti opravljen izpit iz Fiziologije gibalne/športne aktivnosti.


A) CILJI

Predmet nadgrajuje fiziologijo, anatomijo dodiplomskega študija in Fiziologija gibalne/športne aktivnosti z


Ime predmeta: Okoljski vplivi na človeka

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:





razumevanjem adaptacije človeškega telesa na vadbo oziroma napor v odvisnosti od okoljskih faktorjev. Človeške zmogljivosti in adaptacija na različne okoljske faktorje je v veliki meri odvisna od slednjih. Potrebno jih je prepoznati, odziv človeka na njih ovrednotiti in razumeti ter poiskati zaščitne ukrepe preživetja. Znanja bomo razširili tudi na psihološke komponente soočanja z okoljskimi faktorji kot tudi z prehranskimi in hidracijo. To bodo tudi cilji tega predavanja. Študenti bodo ob uspešno opravljenem izpitu znali: 1) nadgraditi znanja iz Fiziologije gibalne/športne vadbe s stališča okoljskih faktorjev, kot dodatnega napora; 2) razumeti psihološke odzive človeka na različne okoljske faktorje; 3) razumevati pomen ustrezne prehrane in hidraciji pri soočanju z okoljskimi faktorji; 4) razumevati kondicijsko pripravo pri zoperstavljanju z okoljskimi faktorji; 5) iskati in prebirati strokovno literaturo področja fiziologije gibalne/športne aktivnosti in okoljskih faktorjev; 2) kritično presojati literaturo in iskati soodvisnosti med posameznimi fiziološkimi odzivi človeka na okoljske faktorje; 7). Pravilno izločiti problem in zastaviti raziskovalni poskus in ga objektivno ter subjektivno ovrednotiti; 8) Poročati o rezultatih svojega dela strokovni javnosti.


• Razumevanje delovanja celice, tkiva, organa in sistema organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem • Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij


• Poglobljeno poznavanje interakcije človeka in okolja – znotraj področij usmeritev (ergonomija, fiziologija napora in okoljska fiziologija) • Razumevanje vpliva okvare posameznih sistemov organizma človeka na njegovo integriteto • Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika • Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost zagotavljanja dodane vrednosti za učinkovito interakcijo med sposobnostmi delavca in zahtevami delovnega okolja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja


Osnove okoljskih faktorjev (senzorika in percepcija, regulacija v fizioloških sistemih, procesiranje informacij) Okoljski faktorji v Ergonomiji (zahteve opravil, motivacija, timsko delo, kadrovanje, okoljski faktorji v proizvodnji in upravljanje) Klimatski okoljski faktorji (vročina, mraz, nadmorska višina, vlaga) Vibracije ob prevozu Osvetljenost delovnega mesta Zvok na delovnem mestu Vadba oz. napor v različnih okoljskih faktorjih (mraz, vročina, nadmorska višina) Adaptacija na toplo in mrzlo okolje Adaptacija na breztežnostno okolje (pomen uravnotežene prehrane)



Psihološki odziv človeka na okoljske faktorje

LITERATURA

Osnovna literatura Physiological Bases of Human Performance During Work and Exercise Edited by: Nigel A.S. Taylor and Herbert Groeller

Dopolnilna literatura Handbook of Human Factors and Ergonomics Gavriel Salvendy (Editor).

Dodatna literatura



Študent bo usvojil osnovna znanja stroke. Spoznal se bo z medicinsko terminologijo. Ob že usvojenih osnovah regulatorne možnosti človekove akutne in kronične adaptacije na vadbo bo spoznal še okoljske faktorje, ki človeku dodatno otežujejo preživetje oziroma znižujejo učinkovitost. Spoznali se bodo z zaščitnimi sistemi in možnostmi adaptacije. Samostojno bo lahko študiral strokovno literaturo in strokovno literaturo ostalih interdisciplinarnih in meddisciplinarnih področij.

Uporaba

Uporaba znanj bo na področju tehnološkega in razvojnega dela. Snovanje merilnih sistemov je trenutno področje uporabe v razcvetu. Uporaba se kaže tudi v študiju relevantne strokovne literature in kompetentnega dialoga s strokovnjaki drugih področij. Študent bo usposobljen identifikacije fiziološkega odziva človeka na vadbo in okoljske faktorje ter s tem interpretacije rezultatov.



















UČNI NAČRT


Študijski program: Aplikativna kineziologija

Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski študij, 2. Stopnja

Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni na modulu Fiziologija gibalne/športne aktivnosti in izbirni na modulu Kineziologija v Ergonomiji

Letnik študija: 2

Semester: 3

Študijska smer:




Izvajalec

Predavanja 75 2,5 Šarabon, Pišot

Seminar 15 0,5 Šarabon, Pišot

Laboratorijske vaje 15 0,5 asistent

SKUPAJ 105 3,5



Seminarska naloga 15 0,5



SKUPAJ 75 2,5


• Funkcionalna anatomija • Osnove kineziologije • Osnove kibernetike • Osnove športnega treniranja


Ime predmeta: Motori čna kontrola in motori čno u čenje

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:


Učni jezik: Slovenski, lahko angleški




A) CILJI

Namen predmeta je podati osnovna in specialna biološka znanja s poudarkom na topologiji in funkciji centralnega živčnega sistema ter bioloških procesih, ki se odvijajo ob učenju novega gibanja. Vsebina predmeta bo stalno iskala aplikativne povezave znanj s praktično uporabnostjo le-teh v praksi. Poseben poudarek je na sočasni obravnavi anatomskega, fiziološkega in funkcionalnega vidika ter njihovi medsebojni povezanosti in odvisnosti. Ta znanja omogočajo študentu boljše razumevanje živčno-mišičnega nadzora človekovega gibanja, vadbenih sredstev in metod obremenjevanja organizma ter seznanitev z raziskovalnimi pristopi pri proučevanju motorične kontrole in motoričnega učenja. Program poglablja znanja predmetov katerih vsebina je osnovna motorika, transformacijski procesi v športu, funkcionalna anatomija in biomehanika športa. Osnovna motorika, Osnove športnega treniranja, Živčno-mehanske osnove gibanja in Biomehanike športa. Program daje poglobljena temeljna znanja za razumevanje kontrole človekovega gibanja in zahtevnega procesa motoričnega učenja. Študent se bo usposobil za razumevanje različnih posebnosti procesa motoričnega učenja. Usvojil bo relacije in odnos med gibalnim razvojem, motoričnem učenjem in motoričnim obnašanjem.


• Razumevanje delovanja celice, tkiva, organa in sistema organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem • Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.


• Poznavanje teoretičnega ozadja o procesih, ki stojijo za izvedbo hotenega, avtomatskega oz. refleksnega motoričnega delovanja ter stopnjami osvajanja novih gibalnih znanj;

• Poznavanje nekaterih nevrofizioloških, funkcionalnih in biomehanskih metod, ki se uporabljajo pri proučevanju centralne kontrole gibanja;

• Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika

• Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti

• Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja

• Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo

VSEBINA PREDMETA (po tematskih sklopih) Razvoj in spreminjanje živ čnega sistema:

• oblikovanje živčnega sistema (ektoderm,diferenciacija živčnih cleic, dejavniki diferenciacije možganske skorje)

• ciljno usmerjena rast aksonov (molekularni dejavniki rasti, stopenjska narava rasti) • oblikovanje in regulacija sinaps (embrionalne sinapse, oblikovanje novih sinaps) Možganska skorja: • topologija možganske skorje (hemisferi, struktura skorje, primarna motorična in senzorična skorja,

predmotorična in predsenzorična področja) • cerebralni tok informacij (vhodne in izhodne informacije, priprava hotenega giba)



Mali možgani: • topologija (hemisferi, cerebralna jedra, peduncli, analogija humunclusa z cerebelumom) • informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, vloga malih možganov pri zavestnem gibu Možganska jedra: • topologija (piramidno-ekstrapiramidna soodvisnost, povezanost jeder) • informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, posredne in neposredne povezave, vpliv na

kontrolo gibanja, nepravilnosti in motorični deficiti) Ascenden čne in descenden čne poti: • ascendenčne poti (aferentni tok v hrbtenjačo, pot zadnjih stebričev, obravnava posameznih

traktov) • descendenčne poti (posamezni trakti) Zavestni gib: • izhodišča (vloga za strukturo moči, primerjava z ostalimi strukturami moči) • mehanizmi kontrole (zaprta-odprta zanka, servo kontrola, alfa-gama koaktivacija, kontrola

eksplozivnega giba, enosklepni-večsklepni gib, predprogramirane reakcije) Pokon čna drža in lokomocija: • kontrola pokončnega položaja (vertikalni položaj, vloga vestibularnega aparata, vloga vida, vloga

propriocepcije, posturalne prilagoditve) • lokomocija (sekvenčna struktura, osrednji centri lokomocije, generatorji centralnih vzorcev,

periferna kontrola lokomocije) Motori čno u čenje: • analize spemljanja procesa motoričnega učenja – fenomenološki in funkcionalni modeli • sinhronizacija usvajanja gibalnih znanj in razvoja gibalnih sposobnosti – odnosi • analiza kvalitativnih in kvantitativnih gibbanj • relacija motorično učenje – motorično obnašanje – celostni pristopi Metode raziskovanja: • elektromiogram in elektroneurogram • senzorični evocirani potenziali • motorični evocirani potenziali • CT, fMRI • Motorični testi Aplikativna znanja: • centralna in periferna kontrola eksplozivnih kontrakcij • učenje gibanja • možnosti za učinkovitejši trening

LITERATURA

Osnovna literatura

• Kandel, E.R., Schwartz, J.H., & Jessel, T.M. (2000) Principles of Neural Science (4th Eddition). Hardcover: McGraw & Hill.

• Latash, M.L. (2008) Neurophysiological Basis of Movement. Champaign: Human Kinetics.

• Schmidt, R.A., Wrisberg, C.A. (2004) Motor Learning and Performance. Human Kinetics.


• Magill, R.A. (2006) Motor Control and Learning: Concepts and Applications. McGraw-Hill College.

• Shumway-Cook, A., Woollacott, M.H. (2006) Motor Control: Translating Research into Clinical Practice. Lippincott Williams & Wilkins.

• Rose, D.J., Christina, R.W. (2005) A Multilevel Approach to the Study of Motor Control and Learning. Benjamin-Cummings.

Dodatna literatura

• Šarabon, N. Transcranial magnetic stimulation offers new possibilities for the study of motor control. Kinesiol. slov., 2004, 10, 2.

• Šarabon, N. Učinki proprioceptivnega in eksteroceptivnega dotoka na funkcijsko stanje motoričnega korteksa pri človeku: doktorsko delo. Ljubljana, 2005.





Poznavanje in razumevanje strukture in temeljnih konceptov delovanja centralnega živčnega sistema pri človeku, diagnostičnih metod za proučevanje le-teh, ter praktične vrednosti teh znanj za nadzor in učenje gibanja.

Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri analizi funkcioniranja in obremenitve telesa, pri analizi ozadja izvedenih motoričnih oziroma senzorično-motoričnih aktivnosti.

Refleksija Sposobni so teoretične refleksije in prepoznavanja gibalnih strategij ter delovanja gibalnega aparata v praksi. Kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.



Predavanja, seminar, laboratorijske vaje, samostojen/voden študij literature in izdelava seminarske naloge.


Pozitivno opravljen kolokvij kot pogoj za pristop k izpitu. Ustni ali pisni izpit. Ocenjevalna lestvica: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno). Skupno oceno predstavlja kombinacija treh ocen (20 seminarska naloga; 30% kolokvij, 50% izpit).



V okviru predavanj ni omejitve števila študentov. Skupine študentov pri vajah v skladu z veljavnimi pravilniki.


Predavalnica, mobilni računalnik, računalniški projektor, laboratorij z opremo za temeljne biomehanske in nevrofiziološke meritve.


Najmanj en učitelj in en asistent.


Mnenja študentov Samoevalvacija in skupno predpisani evalvacijski postopki (študentska anketa, institucionalna samoevalvacija, zunanja evalvacija)

Evalvacija v okviru zavoda





UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni za modul Fiziologija gibalne/športne aktivnosti Izbirni za modul Kineziologija v ergonomiji

Letnik študija: 2

Semester: 3

Študijska smer: /




Izvajalec



Seminarske vaje 15 0,5 Asistent

SKUPAJ 90 2,5






SKUPAJ 210 3,5


Študent mora imeti ustrezna predznanja iz fiziologije, anatomije in patofiziologije.


Ime predmeta: Gibalna/športna aktivnost in zdravje

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Predmet nadgrajuje fiziologijo, anatomijo in patofiziologijo dodiplomskega študija z razumevanjem povezav gibalne/športne aktivnosti in zdravja. Študenti se bodo spoznali z:

• variabilnostjo bioloških sistemov, ki so pomembne za gibalno športno aktivnost • vplivi gibalne/športne aktivnosti na rast in razvoj • dozorevanja in športne uspešnosti • Novimi principi spremljanja telesnih značilnosti in gibalnih navad • Pomembnost in evaluacija kinezioloških programov pri zmanjšanju degenerativnih sprememb in

povečanju gibalnih sposobnosti • Pomembnimi faktorji za preventivo obolenj in poškodb srčno-žilnega, dihalnega in lokomotornega

sistema; • Tveganjem vadbe v tretjem obdobju življenja • Faktorjem rizičnosti ob povečani stopnji gibalne/športne neaktivnosti • Vpliv redne gibalne/športne aktivnosti na preventivo proti zvišanemu krvnemu pritisku, koronarni

bolezni srca, obolenji presnove, metabolnemu sisndromu, aterosklerozi, diabetesu melitisu, osteoporozi, COPD, degenerativnem obolenjem sklepov in mišic, …


• Razumevanje delovanja celice, tkiva, organa in sistema organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja • Sposobnost oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic;


• Poglobljeno poznavanje interakcije človeka in okolja – znotraj področij usmeritev (ergonomija, fiziologija napora in okoljska fiziologija) • Razumevanje vpliva okvare posameznih sistemov organizma človeka na njegovo integriteto • Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika • Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja


Vsebina predmeta: • variabilnost bioloških sistemov in pomen na gibalno/športno aktivnost • vplivi gibalne/športne aktivnosti na pravilno rast in razvoj • dozorevanje in športna uspešnost • Novi principi spremljanja telesnih značilnosti in gibalnih navad • Pomembnost in evaluacija kinezioloških programov pri zmanjšanju degenerativnih sprememb in povečanju gibalnih sposobnosti • Pomembni faktorji za prevencijo obolenj in poškodb srčno-žilnega, dihalnega in lokomotornega sistema; • Tveganje vadbe v tretjem obdobju življenja



• Faktorji rizičnosti ob povečani stopnji gibalne/športne neaktivnosti • Vpliv redne gibalne/športne aktivnosti na prevencijo proti zvišanemu krvnemu pritisku, koronarni bolezni srca, obolenji presnove, metabolnemu sisndromu, aterosklerozi, diabetesu melitisu, osteoporozi, COPD, degenerativnem obolenjem sklepov in mišic, …

LITERATURA

Osnovna literatura

Wilmore, I.K. i D.L. Costill (2003). Physiology of Sport and Exercise. Human Kinetics Books, Champaign, Illinois.( Odabrana poglavlja) Malina R, Bouchard C, Bar-Or O (ur.) (2004). Physical Activity, Growth, Maturation and Physical Activity.2nd Edition Human Kinetics, Champaign, Illinois.


Mišigoj-Duraković, M., Medved, R. (1999). Rast i sazrijevanje. U: Tjelesno vježbanje i zdravlje. Zagreb: Grafos, FFK. Mišigoj-Duraković, M. (ur.).Kin antropologija. Kineziološki fakultet, Zagreb, 2005 (u postupku recenzije).

Dodatna literatura

Heyward VH, Wagner DR. Applied Body Composition Assessment. 2nd Edition Human Kinetics , Champaign, Illinois Pariskova, J. (1996). Nutrition and Health in Early Life. Physical Activity. New York: CRC Press Boca Raton. Viru A., (1995). Adaptation in Sports Training, CRC Press.



Ob opravljenem predmetu bodo študenti kompetentni v planiranju in vodenju celostnih znanstvenih raziskav na področju kineziologije v antropologiji. Poudarek bo na razumevanju nastanka nekaterih kroničnih bolezni in načinov preventivnega dela.

Uporaba Znanja bodo uporabna predvsem na preventivnemu področju ohranjanja zdravja človeka skozi celotne življenjski razpon.




Predavanja, seminarske vaje, seminarji


Seminar in ustni izpit




Računalnik, projektor, dostop do interneta,




Mnenja študentov Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe predavanj



Evalvacija v okviru zavoda Analiza uspešnosti študentov v okviru katedre, samoevalvacija.





UČNI NAČRT


Študijski program: Aplikativna kineziologija Vrsta in stopnja študijskega programa: 2. stopnja

Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni na modulu kineziologija v ergonomiji in izbirni na modulu Fiziologija gibalne/športne aktivnosti

Letnik študija: 2

Semester: 3

Študijska smer:




Izvajalec



Seminarske vaje 10 0,33 Učitelj in sodelavec

Terenske vaje 10 0,33 Učitelj in sodelavec

SKUPAJ 75 2,50



Projektna naloga 30 1



SKUPAJ 105 3,5


Diploma I. Stopnje in osnovno predznanje iz izbranih poglavij iz naravoslovja.


Ime predmeta: Epidemiologije in ergoepidemiologija

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Študent se seznani z osnovnimi epidemiološkimi metodami dela. Spozna stopnje epidemiološkega raziskovanja od deskriptivnega dela do vzročnega povezovanja izpostavljenosti s posledicami. Spozna Bredford Hillove principe vzročnosti, se jih nauči aplicirati v raziskavo, se nauči načina epidemiološkega sklepanja in interpretacije okoljskih rezultatov. Cilj ergonomske epidemiologije je naučiti se vrednotiti telesni položaj, obremenitev in obremenjenosti med delom, jih izraziti kot količino in jo primerjati z boleznijo, ki se kaže v t.i. sindromu čezmerne obremenitve (SČO). Študent se mora naučiti ocenjevati verjetnost, da bo delavec izpostavljen določeni obremenitvi imel določeno verjetnost, da razvije SČO. Na ta način bo v določenem delovnem okolju lahko določil ljudi, ki so najbolj izpostavljeni, imajo največje tveganje za razvoj bolezni in se zato tam najprej uvedejo ukrepi, da s e bolezen prepreči.


• Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno

delovanje s ciljem trajnostnega razvoja • Sposobnost oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne ktivnosti kot

dejavnika kakovosti življenja • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni

in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in

tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.


• Sposobnost podrobne analize vpliva specifičnih ergonomskih izpostavljenosti na zdravje človeka in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika


• Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, vzroka, razumevanja, preprečevanja bolezni in ohranjanja ter varovanja zdravja

• Sposobnost zagotavljanja dodane vrednosti za učinkovito interakcijo med sposobnostmi delavca in zahtevami delovnega okolja

• Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja • Sposobnost evalvacije zdravja v smislu »ergonomska« doza – učinek.


• Splošna epidemiologija • Ergonomska epidemiologija: deskriptivne metode dela, distribucije izpostavljenosti, korelacije,

vzročne povezave (t- test, chi kvadrat), vzročna povezava med izpostavljenostjo (repetitivni gibi, vibracije, uporaba moči, hrup…) in boleznijo (SČO): logistična analiza, regresijska analiza.

• Vrednotenje vzročne zveze • Sistematične napake in moteče spremenljivke v ergonomski epidemiologiji • Sindrom zdravega delavca in vpliv na rezultate epidemioloških študij • Postavljanje ergonomskih standardov na osnovi epidemioloških raziskav • Določanje SČO kot poklicne bolezni na osnovi epidemioloških rezultatov



LITERATURA

Osnovna literatura

Hennekens CH. Epidemiology in medicine. Boston/Toronto: Little, Brown and Company, 1987. Rothman KJ. Modern Epidemiology. Boston/Toronto: Little, Brown and Company, 1998. Checkoway H, Pearce N, Kriebel D. Occupational Epidemiology. New York: Oxford University Press, 2004. Hernberg S. Introduction to Occupational Epidemiology. Boca Raton: Lewis Publishers, 2000. Greenberg MI. Occupatinal and Environmental Medicine. Review. New York, Chicago, San Francisco: McGraw-Hill. Medical Publishing Division, 2006.


Checkoway H. Research Methods in Occupational Epidemiology. New York: Oxford University Press, 2004. Kleinbaum DG, Kupper LL, Muller KE.Applied Regression Analysis and Other Multivariable Methods. PWS-KENT Publishing Company, Boston, 1988.

Dodatna literatura

Ergonomics, izbrani članki in drugi aktualni predmetno specifični članki in strokovne revije, navedeni sproti na predavanjih oziroma seminarjih.



Poznavanje in ustrezno navajanje osnovnih pojmov stroke. Razumevanje teoretičnih in praktičnih problemov ter konceptov stroke in identifikacija aktualne problematike. Z uspešnim zaključkom pri predmetu je študent/-ka sposoben/-na: • Vrednotiti rezultate ergonomskih epidemioloških študij • Oceniti, kaka je verjetnost, da bo določena izpostavljenost pri človeku

sprožila SČO, da bo lahko pravočasno uveden program preprečevanja zbolevanja

• Razumeti dejavnike izpostavljenosti (tveganja) na zdravje in vrednotenje medsebojnih vplivov (odvisne spremenljivke) in učinkov (neodvisna spremenljivka)

• Razpoznati moteče spremenljivke in sistematične napake, ki lahko vodijo do skrivljenega rezultata vzročne povezave med vplivom okolja in SČO

• Razumeti in uporabiti kriterije za določitev razlike med vzročno odvisnostjo in slučajnimi povezavami okoljskih dejavnikov in zdravja

Razumeti znanstvene osnove na katerih temeljijo ergonomski standardi

Uporaba

Pri predmetu pridobljena znanja uporabi za utemeljitev zasnove novih konceptov v stroki; različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije praktičnih primerov; znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi projektnih nalog. • Študent/-ka je usposobljen-na na osnovi stopnje obremenitve in

obremenjenosti skupine oceniti verjetnost tveganja za nastanek SČO • Študent/-ka je sposoben-na izločiti vplive motečih spremenljivk in

sistematičnih napak na nastanek SČO tako, da so ukrepi bolj usmerjeni in upravičeni

• Študent/-ka je sposoben-na poiskati vzročno povezavo med stopnjo izpostavljenosti in boleznijo (SČO)

• Študent/-ka je sposoben-na kot argument pri razpravi uporabiti epidemiološke rezultate in jih pravilno interpretirati

• Na osnovi rezultatov epidemioloških študij oblikovati in predlagati vsebine in programe preventive in izboljšanja zdravja

Refleksija • Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično

ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi.



• Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje in delovanje na obravnavanem področju glede uresničevanja zastavljenih ciljev in odziva ciljnih skupin (postavljanja ergonomskih standardov) s katerimi se ukvarja.

• Strokovno ravnanje utemeljuje z rezultati, pridobljenimi s sodobnimi metodami ergonomske epidemiologije.



• Predavanja • Seminarji • Vaje (praktično reševanje problemov v delovnih skupinah) • Terenske vaje


• Opravljene naloge v okvirju seminarjev v skladu z navodili. • Aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarjih • Aktivna udeležba pri vajah. • Dva kolokvija. • Pisni in ustni izpit.


Delitev študentov na skupine V okviru predavanj ni omejitve števila študentov.


Predavalnica, računalniški projektor


• 1 habilitiran visokošolski učitelj in • 1 habilitiran visokošolski sodelavec – asistent


Mnenja študentov Sprotni razgovori učitelja in asistenta s študenti. Ocenjevanje uspešnosti izvajanja predmeta (anonimna anketa študentov).


Analiza uspešnosti študentov pri izpitih in študentska anketa.





UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Izbirni za modul Fiziologija gibalne/športne aktivnosti


Semester: 2/3

Študijska smer:




Izvajalec




SKUPAJ 90 3






SKUPAJ 90 3


Študent mora imeti predznanja iz načrtovanja vadbe, fiziologije.


A) CILJI


Ime predmeta: Zmožnosti in meje aerobne in anaerobne vadbe

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:


Učni jezik: Slovenski, Angleški



Glavni cilj predmeta je sposobnost poznave mej aerobnega in anaerobnega napora v človekovem organizmu, predvsem z vidika vrhunskega športa. Prav tako je cilj tega predmeta poznavanje in uporaba različnih tipov vadbe. Študenti, ki bodo uspešno opravili izpit pri predmetu bodo:

• Razumeli kratkoročni in dolgoročni vpliv anaerobne vadbe na organizem in adaptacije organizma na vadbo

• Razumeli vpliv aerobne vadbe na organizem in adaptacije organizma na vadbo • Sposobni bodo pripraviti vadbeni načrt za aerobno ali anaerobno vadbo • Sposobni bodo pripraviti specifični vadbeni plan za posamezne telesne segmente (roke, noge,

trup)


• Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice vadbe človeka • Sposobnost oblikovanja strategij in vadbenih programov gibalne/športne aktivnosti


• Poglobljeno poznavanje vpliva vadbe na človeka • Sposobnost pripravljanja in implementacije vadbe


Anaerobni trening Bioenergetika treninga (osnovni pojmi, energijski sistemi, bioenergijski prag, zmogljivosti, Metabolne specifičnosti treninga) Hormonski odziv na trening (sinteza in sproščanje hormonov, Receptorji hormonskih sprememb) Biomehanika anaerobnega treninga Adaptacija na anaerobni trening Vpliv spola in starosti Prehrana Aerobni trening Bioenergetika treninga (osnovni pojmi, energijski sistemi, bioenergijski prag, zmogljivosti, Principi treninga Adaptacija na trening vzdržljivosti Limitni faktorji Vpliv spola in starosti Prehrana

LITERATURA

Osnovna literatura

Essentials of Strength Training and Conditioning, Thomas R. Baechle, Roger W. Earle Physiology of Sport and Exercise, Fourth Edition, Jack H. Wilmore, David Costill, W. Larry Kenney


Dodatna literatura



Študent bo usvojil osnovna znanja o pripravi vadbenih planov za različne ciljne skupine. Spoznal se bo s terminologijo, ki se uporablja v procesih vadbe. Prepoznal bo vplive, ki jih vadba povzroča na človekov organizem, ter njegovo adaptacijo. Sposoben bo samostojnega študiranja strokovne literature in izpopolnjevanja po končanem študiju.

Uporaba Študent bo usposobljen pripraviti vadbeni program za različne ciljne skupine. Prav tako bo poznal in prepoznal vplive vadbe na človekovo telo v različnih ciljnih skupinah (otroci, starostniki, ženske,...).



Refleksija Študent bo zmožen stalnega nadaljnjega raziskovalnega razvoja in samostojnega dela.







Delitev študentov na skupine Študente bomo razdelili v skladu z ustreznimi pravilniki


Računalnik, projektor, dostop do interneta, fiziološki in biomehanski laboratorij


En habilitiran visokošolski učitelj in en habilitiran visokošolski sodelavec







UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Izbirni v modulu Fiziologija gibalne/športne aktivnosti


Semester: 2/3

Študijska smer:




Izvajalec

Predavanja 45 1.5 Visokošolski učitelj

Seminar 30 1 Visokošolski učitelj Asistent


SKUPAJ 105 3,5






SKUPAJ 75 2,5


Študent mora imeti ustrezna predznanja iz psihologije.


Ime predmeta: Psihologija v kineziologiji 2

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:


Učni jezik: Slovenski in Angleški




A) CILJI

Predmet je oblikovan tako, da lahko študent integrira spoznanja iz obče, razvojne ter pedagoške psihologije v specifične vloge in situacije tekom gibalnega razvoja in različnih gibalnih obremenitev posameznika. Študent skozi predstavljene vsebine spozna različne psihične procese in vzorce obnašanja otrok, mladih in odraslih ljudi med gibalno/športno aktivnostjo in po njej. Študent se tudi seznani z diferencialno psihologijo in usvoji razumevanje psiholoških metod za analizo kinezioloških aktivnosti ter programiranje in kontrolo učenja in vadbe. Posebej si pridobijo poglobljena znanja o populaciji, s katero bodo kot diplomati programa največ v stiku, t.j. populacija srednje odrasle dobe, ki ima največji socialni vpliv in ekonomsko moč v sodobni družbi. Spoznali pa bodo tudi definicije stališč in vedenja do gibalne/športne aktivnosti ter se seznanili z z izsledki raziskovanja področja.


• Sposobnost iskanja novih spoznanj, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost avtonomnega in timskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in

mednarodni ravni, na področju kineziologije in sorodnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje ter oblikovanje samostojnih prispevkov (člankov,

referatov, ocen, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe in integracija teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih

postopkov in tehnologij



• Sposobnost poznavanja sodobnih psiholoških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja

• Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo


• Definicija, predmet in metode kineziološke psihologije. • Osnove razvojne psihologije, s posebnim poudarkom na razvoj gibalnih funkcij človeka • Elementi diferencialne psihologije • Kognitivne sposobnosti, model procesiranja informacij • Vpliv osebnostnih potez na uspešnost v gibalnih/športnih aktivnostih • Vpliv kognitivnih in konativnih značilnosti na gibalne učinkovitosti posameznika • Pojem emocionalne inteligence • Modeli raziskovanja kognitivnih sposobnosti • Modeli raziskovanja osebnosti • Psihološke metode analize kinezioloških aktivnosti • Metoda usmerjanja izbora ter programiranja in kontrole učenja in vadbe • Psihološke karakteristike populacije srednjega življenjskega obdobja (aktivna populacija) • Definicija pojma «srednje odraslo obdobje» kronološka in v smislu telesnih in gibalnih sprememb • Kognitivno delovanje in procesi učenja v srednji odrasli dobi • Razvoj osebnosti in interpersonalni odnosi v srednji odrasli dobi • Srednje odrasla doba in napoved obnašanja v starosti • Stališča do gibalnih/športnih aktivnosti in njihova povezanost z vadbo in aktivnim življenjskim

slogom • Predstavitev raziskav s področja

LITERATURA

Osnovna literatura

Smith. E.E., S. Nolem-Hoeksema, B. L. Frederickson, G. R. Loftus, D. J. Bem, i S. Maren (2007) Atkinson / Hilgard Uvod u psihologiju. Jastrebarsko: Naklada Slap. Bosnar , K. (1996). Empirijska evaluacija kibernetičkog modela ličnosti. (Disertacija), Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.



Gardner, H., Kornhaber, M. L. i Wake, W. K. (1999). Inteligencija: različita gledišta. Jastrebarsko: Naklada Slap. Zarevski, P. (2000). Struktura i priroda inteligencije. Jastrebarsko: Naklada Slap. Shaie, K.W. i S. L. Willis (2001). Psihologija odrasle dobi i starenja. Jastebarsko: Naklada «Slap». Papalia, D. E., Olds, S. W. i Feldman, R. D. (2004). Human Development. 9th edition. New York, NY: McGraw-Hill.

Dopolnilna literatura *

Bosnar, K. i Prot, F. (2000.). Stavovi prema sportu studenata jednog kineziološkog fakulteta. U v. Findak (ur.), zbornik radova 9. ljetne škole pedagoga fizičke kulture. Primjena novih tehničkih i tehnoloških dostignuća u edukaciji, sportu, sportskoj rekreaciji i kineziterapiji. (str. 180-182) Zagreb: Hrvatski savez pedagoga fizičke kulture. Horga, S. i Baršnik, T. (1991). Metrijske karakteristike i latentna struktura novog upitnika stava prema tjelesnom vježbanju. Primijenjena psihologija, 12 (3-4), 95-108. Pennington, D.C.(1997.). Osnove socijalne psihologije. Jastrebarsko: Naklada Slap. Prišlin, R. (1991). Kada se i kako ponašanje slaže s našim stavovima. U Kolesarić, V, Krizmanić, M. i Petz, B. (ur.), Uvod u psihologiju. Zagreb: Grafički zavod Hrvatske. Bosnar, K., Sertić, H. i Prot, F. (1999). Razlike u stavu prema borilačkim sportovima djevojčica i dječaka, učenika viših razreda osnovne škole. U D. Milanović (ur.), Kineziologija za 21. stoljeće (str. 123-125). Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u Zagrebu. Bosnar, K. i Prot, F. (1999). Bavljenje sportom zagrebačkih maturantica. U Zbornik radova IV. konferencije o sportu (str. 282-285). Rovinj: Radna zajednica Alpe – Jadran. Bosnar, K. in Gošnik, J. (2000). Preference športov mestnih otrok v višjih razredih osnovne šole. Zbornik prispevkov "Otrok v gibanju", Ljubljana: Univerza v Ljubljani, str. 159-164. Bosnar, K., Prot, F. i Šafarić, Z. (2000.). Primjena semantičkog diferencijala u istraživanju odnosa prema sportu. U V. Findak (ur.), Zbornik radova 9. ljetne škole pedagoga fizičke kulture. Primjena novih tehničkih i tehnoloških dostignuća u edukaciji, sportu, sportskoj rekreaciji i kineziterapiji (str.131-132). Zagreb: Hrvatski savez pedagoga fizičke kulture.

Dodatna literatura



Študenti bodo spoznali principe in vsebine psihologije v kineziologiji. Dodatno se bodo seznanili s postopki spremljanja, evidence in raziskovanja specifičnega psihološkega področja. Študenti bodo znali izbrati kazalce, jih meriti in tako spremljati spremembe in stanje na obravnavanem področju.

Uporaba Uporaba teh znanj bo predvsem na področju zagotavljanja večje strokovnosti in usposobljenosti diplomanta na področju njegovega dela.

Refleksija Sposobni so teoretične refleksije in prepoznavanja konceptov psihologije v kineziologiji ter delovanja v praksi. Kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.



Predavanja z razlago teoretičnih vsebin, seminarji, demonstracije in seminarske vaje.






Delitev študentov na skupine Sladno z veljavnimi pravilniki.


Računalnik, projektor, dostop do interneta.


Visokošolski učitelj in en habilitiran visokošolski sodelavec







UČNI NAČRT




Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Skupni Izbirni


Semester: 2/3

Študijska smer: /




Izvajalec



Laboratorijske vaje 15 0,5 asistent

SKUPAJ 105 3,5






SKUPAJ 75 2,5


• Funkcionalna anatomija • Motorična kontrola • Fiziologija napora • Aplikativna kineziologija


Ime predmeta: Regeneracijske tehnike

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:


Učni jezik: Slovenski, lahko angleški




A) CILJI

Namen predmeta je podajanje teoretičnega ozadja oziroma bioloških procesov, ki potekajo v fazi psiho-fizične regeneracije na eni strani, ter osvajanje praktičnih znanj o postopkih za optimizacijo fizioloških procesov v anabolni fazi procesa telesne aktivnosti na drugi strani. Študent osvoji temeljna znanja pasivnih in aktivnih postopkov s katerimi lahko pripomore k intenzivnejši obnovi športnikovega organizma po obremenitvi.


• Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in

mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in

tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.


• Razumevanje vpliva okvare posameznih sistemov organizma človeka na njegovo integriteto • Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije

učinkovitosti delovanja posameznika • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja,

preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja

VSEBINA PREDMETA (po tematskih sklopih) Biološke osnove regeneracije:

• Metastaza • Anabolno-katabolni cikel • Regeneracija energetskih substanc • Regeneracija strukture tkiv • Poraba škodljivih metabolnih produktov • Povezanost psiho-fizičnih procesov • Glavne skupine regenerativnih tehnik (manualne, nutricistične, termoterapevtske, farmakološke,

elektroterapevtske, aktivno gibalne) • Prepoznavanje pretreniranosti in merilni pristopi

Manualne regenerativne tehnike:

• Masaža, ročna limfna drenaža, globoka prečna frikcijska masaža • Terminologija in opis masažnih tehnik posamične metode • Struktura in funkcija limfnega sistema in limfnih žil • Glavne značilnosti in razlike • Mehanični, fiziološki, refleksni in psihološki učinki • Indikacije, kontraindikacije

Trakcija:

• Teoretične osnove mehaničnih in nevrofizioloških učinkov sklepne mobilizacije • Načela izvajanja sklepne mobilizacije • Artrokinematika in osteokinematika • Biomehanske in anatomske značilnosti sinovialnega sklepa • Položaji sklepa (v mirovanju, zaklenjen) • Ročne, strojne in pozicijske trakcijske tehnike

Termo- in elektro-terapevtske tehnike:



• Fizikalno in biološko ozadje metod • Spoznavanje glavnih metod • Nizko frekvenčna električna stimulacija • Izmenične kopeli in krioterapija • Hipobarična, hiperbarična vreča

Prehrana in prehranska dopolnila:

• Teoretična izhodišča telesne presnove • Smernice celostne prehrane športnika • Izbor živil in osnove sestave jedilnikov • Pomen razporeditve dnevnih obrokov • Hidracija • Pogojenost prehrane s cilji in vsebinami vadbe (nadzor telesne teže, vzdržljivost, hitrost, moč) • Prehranska dopolnila in njihova uporaba v regeneraciji

Aktivna gibalna regeneracija:

• Biološko ozadje učinkovitosti aktivnih regenerativnih tehnik • Učinkovanje nizko intenzivne aerobne telesne aktivnosti • Mišična črpalka in odplavljanje metabolnih produktov • Izbor gibalne vsebine (tek, plavanje, trenažerji, itd.) • Regenerativni učinki raztezanja

LITERATURA

Osnovna literatura • Kellmann, M. (2002) . Enhancing Recovery – Preventing Underperformance in Athletes, Human Kinetics.


• Clark, N. (2008) Nancy Clark`s Sports Nutrition Guidebook, Human Kinetics.

• Karinch, M. (2002) Diets Digested for Athletes, Human Kinetics. • Tidus D. M. (2008) Skeletal Muscle Damage and Repair, Human Kinetics. • Borer, K.T. (2003) Exercise Endocrinology, Human Kinetics. • Benjamin, J.P., Lamp, S.P. (2005) Understanding Sports Massage – 2nd

edd, Human Kinetics. • Štefančič M. (2003) Osnove fizikalne medicine in rehabilitacije gibalnega

sistema, DZS. Dodatna literatura



Poznavanje in razumevanje delovanja in izvajanja aktivnih in pasivnih regeneracijskih tehnik. Razumevanje izhodišč za izbor količinske, časovne in vsebinske umestitve različnih regeneracijskih pristopov v proces gibalne vadbe. Združevanje znanj o regeneracijskih metodah s področja nutricistike, manualne terapije, elektroterapije, termoterapije in kinezioterapije.

Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri načrtovanju in izvajanju vadbenega procesa, katerega pomemben segment predstavlja ravno obnova energetskih zalog, strukture tkiv in kompleksnejših funkcij organskih sistemov.

Refleksija Sposobni so teoretične refleksije in prepoznavanja pomena in optimalnega pristopa k regeneraciji v procesu gibalne vadbe. Kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.



Predavanja, seminar, laboratorijske vaje, samostojen/voden študij literature in izdelava seminarske naloge, konzultacije.




Kolokvij kot pogoj za pristop k izpitu. Ustni ali pisni izpit. Ocenjevalna lestvica: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno). Skupno oceno predstavlja kombinacija treh ocen (20 seminarska naloga; 30% kolokvij, 50% izpit).



V okviru predavanj ni omejitve števila študentov. Pri seminarju in laboratorijskih vajah bo skupina študentov sestavljena glede na obstoječe pravilnike.


Predavalnica, mobilni računalnik, računalniški projektor, laboratorij z opremo za izvajanje/demonstracijo pasivnih regenerativnih tehnik (elektrostimulator, trakcijski pripomočki, 5 masažnih miz, itd.).


Najmanj en učitelj in en asistent – nujnost gostujočih izvajalcev za posamične vsebinske sklope.


Mnenja študentov Samoevalvacija in skupno predpisani evalvacijski postopki (študentska anketa, institucionalna samoevalvacija, zunanja evalvacija)






UČNI NAČRT





Semester: 2/3

Študijska smer:




Izvajalec



SKUPAJ 90 3






SKUPAJ 90 3


Ni potrebno.


Ime predmeta: Upravljanje programov za varovanje zdravja

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Študent se bo seznanil s spremembami v domačih in mednarodnih programih za varovanje zdravja in dobil vpogled v prilagoditev ter integracijo mikro in makro domačih programov. Študent se bo seznanil z informacijsko tehnologijo, ki omogoča spremljanje dejavnikov zdravja. Podrobno bomo analizirali nekatere programe varovanja zdravja (metabolni sindrom, rehabilitacija, poškodbe pri delu) in kritično presodili njihove pristope in kvaliteto povratne informacije upraviteljem, stroki kot tudi ljudem. Analizirali bomo prednosti in slabosti makro ter mikro mehanizmov spremljanja programov varovanja zdravja. Študenti se bodo spoznali z administrativnimi in upraviteljskimi sposobnostmi, potrebnimi za delo na področju upravljanja s programi zdravja v podjetjih in ostalimi javnimi ustanovami.


• Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja

• Sposobnost oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja

• Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved

• Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...);

• Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic;


• Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika • Sposobnost zagotavljanja dodane vrednosti za učinkovito interakcijo med sposobnostmi delavca in zahtevami delovnega okolja • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja


• Uvod v upravljanje (osnovni pojmi, maneaement in upravljanje, učinkovitost, uspešnost in družbena odgovornost, temeljne funkcije upravljanja)

• Ekonomski vidiki zdravja (ekonomija, politika, zdravje, podjetništvo) • Mednarodno zdravstveno pravo • Dobre medicinske in zdravstvene prakse • Evaluacija v medicini in zdravstvu • Raziskave in praksa • Dimenzioniranje informacijskih sistemov za spremljanje programov varovanja zdravja (mikro,

makro) • Kazalci in vrednotenje upravljanja

LITERATURA

Osnovna literatura

Quality Improvement Research: Understanding The Science of Change in Health Care, Richard Grol, Richard Baker, Fiona Moss Assessment of Health Care Technologies: Case Studies, Key Concepts and Strategic Issues, Ala Szczepura, Jari Kankaanpää


Dodatna literatura





Študenti se bodo seznanili z vlogo tovrstnih sistemov na strateški ravni države in EU in ravni podjetja. Znali bodo implementirati programe varovanja zdravja in jih spremljati oziroma vrednotiti.

Uporaba Uporaba tovrstnih znanj bodo strateškega pomena za doseganje dolgoročnih ciljev varovanja zdravja ljudi in s tem dviga učinkovitosti delavcev.

Refleksija



Predavanja, seminarji



POGOJI IN VIRI, POTREBNI ZA IZVEDBO PREDMETA Delitev študentov na skupine Študente bomo delili v skupine v skladu z ustreznimi pravilniki


Računalnik, projektor





SESTAVLJALEC U ČNEGA NAČRTA Ime in priimek in naziv



UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni za modul Kineziologija v ergonomiji

Letnik študija: 1

Semester: 2

Študijska smer: /




Izvajalec





SKUPAJ 150 5






SKUPAJ 210 7


Študent mora imeti ustrezna predznanja iz fiziologije in anatomije.


A) CILJI


Ime predmeta: Ergonomija

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:





Predmet nadgrajuje fiziologijo in anatomijo dodiplomskega študija z razumevanjem odzivanja in adaptacije človeškega telesa na obremenitve in obremenjenosti pri delu. Slednje povzročijo bolezen ali adaptacijo. Lahko jih ovrednotimo in predvidimo pojav bolezni oz. to z ukrepi preprečimo. Cilj predmeta je, da študenti spoznajo obremenitve in obremenjenosti ter bolezni, ki nastanejo kot posledice teh ter predvidijo ukrepe, da do bolezni ne pride. Študentom bomo vsebino predmeta predstavili tako na teoretični kot tudi na praktični ravni. Predmet se bo nadgrajeval z ostalimi predmeti tudi na področju meritev človeškega odziva na vadbo/napor in dimenzioniranja vadbe za različne ciljne skupine.

B) SPLOŠNE KOMPETENCE • Razumevanje delovanja telesnih sistemov v interakciji z obremenitvami in obremenjenostmi s posebnim ozirom na delovno mesto • Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...); • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.


• Razumevanje nastanka bolezni kot posledice obremenitve in obremenjenosti • Razumevanje vpliva okvare posameznih organskih sistemov na človekovo delazmožnost • Sposobnost presojanja verjetnosti nastanka zdravstvene okvare na osnovi obremenitev in

obremenjenosti • Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov

sodobnih problemov kineziološke znanosti • Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja,

preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo


Informacije: - Vidne informacije - Slušne informacije - Percepcija gibanja Sistemi adaptacije na okolje: - termoregulacijski sistem - življenje na višini - življenje v globini Efektorni sistem: - ergonomska antropometrija Bioenergetika: - Anaerobna energija - Kardiovaskularne sinergije - MAK - Energetska poraba pri delu Adaptacije organizma: - Respiratorna adaptacija na vadbo - Nevromišična adaptacija na vadbo - Centralna in periferna utrujenost - Odziv Imunskega sistema na vadbo Delo v posebej zahtevnem okolju: - Delo v izmenah, nočno delo - Delo v področju nevarnih onesnaženosti - Delo v okolju z visoko in nizko temperaturo zraka



- Delo s posebej zahtevnimi skupinami prebivalstva (izgorelost)

LITERATURA

Osnovna literatura

Powers, S.K. and Howley, E.T. (2001) Exercise Physiology: Theory and Application to Fitness and Performance. (4th ed.) Boston: McGraw-Hill. Karwowski W, MArras WS. Occupational Ergonomics. Boca Raton, London New York, Washington D.C.: Taylor& Francis 2003. Marras WS, Karkowski W. Fundamentals and assessemnt tools for occupational ergonomics. 2nd edition. Boca Raton, London, New York: Taylor& Francis 2006. Sušnik J. Ergonomska fiziologija. Radovljica: Didakta 1992. Kroemer KHE, Kroemer HJ, Kroemer KE. Engineering Physiology. Bases of Human FActors/Ergonomics. 3rd edition. New York, Albany, Boston,…: Van Nostrand Reinhold 1997.


Študentom bodo pripravljeni najnovejši članki in izbrana poglavja usmerjena v specifično področje Hardman, A.E. & Stensel, D.J. (2003) Physical Activity & Health: the Evidence Explained. London: Routledge

Dodatna literatura Whipp, B.J. and Sargeant, A.J. (Eds) (1999) Physiological Determinants of Exercise Tolerance in Humans. London: Portland Press Physiology Of Work, Kaare Rodahl



Študent bo usvojil osnovna znanja stroke. Spoznal se bo z medicinsko terminologijo. Spoznal bo osnovne regulatorne mehanizme človekove akutne in kronične adaptacije na napor. Spoznal se bo z skrajnimi mejami človekovih sposobnosti. Samostojno bo lahko študiral strokovno literaturo in strokovno literaturo ostalih interdisciplinarnih in meddisciplinarnih področij. Ocenil bo lahko tveganje za nastanek bolezni in presodil o upravičenosti ukrepanja.

Uporaba

Uporaba znanj bo na področju tehnološkega in razvojnega dela. Študent bo znal analizirati obremenitve in obremenjenosti na delovnem mestu in predvideti akutne in kronične obremenitve na človeka, kot tudi posledice na njegov organizem. Uporaba se kaže tudi v študiju relevantne strokovne literature in kompetentnega dialoga s strokovnjaki drugih področij.





















UČNI NAČRT


Študijski program: Aplikativna kineziologija Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski i, 2. stopnja

Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni na modulu Kineziologija v ergonomiji

Letnik študija: 2

Semester: 3

Študijska smer:




Izvajalec




SKUPAJ 105 3,5




Študij literature in virov 15 0,5


SKUPAJ 75 2,5


Študent mora imeti ustrezna predznanja iz predmeta Analiza gibanja in obremenitev človeškega telesa


Ime predmeta: Ergodidaktika

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






A) CILJI

Predmet je zasnovan multidisciplinarno v namen izobraževanja v ergonomiji. Študent se spozna z osnovnimi človeškimi faktorji, ki odigrajo ključno vlogo pri delu in interakciji s stroji. V nadaljevanju bodo študentu podana znanja o posredovanju teh znanj ostalim delavcem in odgovornim v podjetju.


Razumevanje osnovnih človeških faktorjev v ergonomiji. Sposobnost poučevanja ergonomije med zaposlenimi v podjetju oz. zavodih.


Študenti bodo sposobni izobraziti odgovorne v industriji o osnovnih pojmih ergonomije za zagotavljanje večje delazmožnosti in zagotavljanja varnosti pri delu. Imeli bodo sposobnost implementacije strateških programov in projektov ter kontrole na področju ergonomije v vseh vrstah podjetij.


Analiza delovnih opravil Obravnava človeških faktorjev v ergonomiji Interakcija med človekom in strojem Delo kot osnova za človekovo interakcijo Človeške fizične in psihične sposobnosti Procesno dizajniranje strojev in delovnega okolja Kazalci uspešnosti dela: izbira, merjenje, odzivnost Programi industrijskega inženiringa, bioinženiringa in higiene v industriji Kontrola varnosti s standardi varnega dela

LITERATURA

Osnovna literatura Bulat: Sistem čovjek-stroj Mikeln: Študij dela


Hackstein, R.: Arbeitswissenschaft in Umriss, Girardet, 1976 Kaltnekar-Mikeln: Humaniziranje dela

Dodatna literatura



Študenti bodo razumeli človeške faktorje, ki jih je potrebno analizirati pri optimizaciji delazmožnosti. Dodatno se bodo spoznali z značilnostmi delovnih strojev. Študenti bodo znali izbrati kazalce, jih meriti in tako spremljati delazmožnost in varnost pri delu

Uporaba Uporaba teh znanj bo predvsem na področju zagotavljanja večje varnosti in delazmožnosti zaposlenih. Izdelovalci delovne opreme, zaščitne opreme in strojev bodo dobili navodila in možnosti za testiranje svojih produktov.

Refleksija



Predavanja z razlago teoretičnih vsebin, demonstracije in praktične vaje na računalnikih.






Delitev študentov na skupine Ne bo potrebno


Računalnik, projektor, dostop do interneta, računalniška učilnica


Visokošolski učitelj in en habilitiran visokošolski sodelavec







UČNI NAČRT



Vrsta predmeta (obvezni /izbirni) Obvezni predmet za modul Kineziologija v ergonomiji

Letnik študija: 2

Semester: 3

Študijska smer: /




Izvajalec




SKUPAJ 105 3,5






SKUPAJ 75 2,5


Ime predmeta: Izbrana poglavja iz okoljske psihologije in okoljsk e sociologije

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:






Študent mora imeti temeljna predznanja iz psihologije in sociologije.


A) CILJI

Vsebina predmeta študente seznani osnovnimi vidiki odnosov med ljudmi in njihovim okoljem (naravnim in družbenim) ter jih usposobi za razumevanje teh odnosov v kontekstu spreminjanja življenjskega sloga in s ciljem trajnostnega razvoja in kakovosti življenja. Seznanijo se z vplivi posegov v okolje na ljudi in obratno. Pridobijo znanja kako rizična vedenja družbe in sprememb v okolju ogrožajo človekovo zdravje, spreminjajo njegovo vedenje in doživljanje sveta. Študentje se seznanijo z osnovnimi metodami vrednotenja posegov in sprememb ter se tako usposobili za obravnavo konkretnih okoljskih problemov in dilem s katerimi se srečujemo v sodobnih družbah in kateri ogrožajo zdravje in kakovost življenja, tako posameznika kot družbe.


• Sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekstu študija. • Sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno

delovanje s ciljem trajnostnega razvoja. • Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in

mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved. • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in

tehnologij


• Sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika.

• Sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti.

• Sposobnost zagotavljanja dodane vrednosti za učinkovito interakcijo med sposobnostmi delavca in zahtevami delovnega okolja.

• Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo. • Sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja.


Vsebina predmeta : - teoretična izhodišča okoljske psihologije in okoljske sociologije • raziskovalna področja in metode raziskovanja v okoljski psihologiji in sociologiji • utemeljitev temeljnih konceptov odnosa med družbo in naravo, • paradigme in konstrukti sodobne okoljske psiho-sociologije – EU strategije in smernice. • družbeni procesi in okolje, • socialna konstrukcija narave, • opredelitev in analiza javnih in naravnih okolij, • čutne kakovosti in njihovi vplivi, • spoznavni vidiki okolja, • odklonski pojavi v okolju, • interakcija okoljskih dejavnikov in človeka • psihologija in načrtovanje, • značilnosti vedenja in doživljanja v nekaterih posebnih okoljih, • vpliv okoljskih sprememb na življenje in obnašanje posameznika in družbe, • okoljski motivi prostorske mobilnosti • socialne pasti – identifikacija in pristopi – preventiva in reševanje, • konstrukcije okoljskih tveganj, • institucionalna in individualna obravnava okoljskih problemov



• okoljska etika, • management trajnostnega razvoja in okoljska psiho-sociologija • analiza in nabor kompetenc za oblikovanje in upravljanje okolja • okoljska gibanja, sodelovanje državljanov pri varovanju narave, • predstavitev raziskav s področja okoljske psihologije in okoljske sociologije.

LITERATURA

Osnovna literatura

Bechtel R.B. (1997): Environment & Behavior, London: SAGE Bell P.A., Greene T.C., Fisher J.D. & Baum A. (1996): Environmental Psychology, Fort Worth: Harcourt Brace College Publishers Polič M. (1998): Okoljska psihologija, (delovno gradivo) Trstenjak A.: Ekološka psihologija, Ljubljana: Delo, 1984 Veitch R. & Arkkelin D. (1995): Environmental Psychology, Englewood Cliffs: Prentice Hall Foddy M., Smithson M., Schneider S., Hogg M. (Eds.), 1999. Resolving Social Dilemmas. Psychology Press, Philadelphia. O’connor, J., 1998. Natural Causes. The Guilford Press, New York. Beck, Ulrich (2001): Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno. Krtina, Ljubljana. Hannigan, John, A. (1995): Environmental Sociology. Routledge, London Kos, D. (2002). Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora, (Knjižna zbirka Teorija in praksa). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002 Kos, D. (2004). Tri ravni trajnostnega razvoja. TIP, 1-2, FDV, Ljubljana; Kos, D. (2004). Javno mnenje o okolju. v: S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. FDV, Ljubljana


Canter D. (1994): Criminal Shadows, London: Harper Collins Halpern D. (1995): Mental Health and the Built Environment, London: Taylor and Francis Nasar J.L. (Ed.): Environmental Aesthetics, Cambridge: Cambridge University Press, 1988 Polič M. (Ur.) (1994): Psihološki vidiki nesreč, Ljubljana: URSZR Polič M. (Ur.) (1998): Javnost in nesreče: obveščanje, opozarjanje, vplivanje; Ljubljana: ZIFF Zeisel J. (1991): Inquiry by Design; Cambridge: Cambridge University Press

Dodatna literatura Revije Environment and Behavior Journal of Environmental Psychology



Študenti bodo spoznali pomeni in vlogo okoljske psiho-sociologije, znanja povezali s kineziologijo ter se tako usposobili za primerne pristope k zagotavljanju kakovostnega okolja in spodbujanja aktivnega življenjskega sloga. Dodatno se bodo spoznali s postopki spremljanja, evidence in raziskovanja obravnavanega področja. Študenti bodo znali izbrati kazalce, jih meriti in tako spremljati spremembe in stanje na obravnavanem področju.

Uporaba Uporaba teh znanj bo predvsem na področju zagotavljanja večje strokovnosti in usposobljenosti diplomanta na področju njegovega dela in splošnega razumevanja kompleksnih vplivov okolja na sodobno družbo.

Refleksija Sposobni so teoretične refleksije in prepoznavanja konceptov psihologije v kineziologiji ter delovanja v praksi. Kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.





Predavanja z razlago teoretičnih vsebin, seminar in demonstracije ter seminarske vaje.




Delitev študentov na skupine Skladno z veljavnimi pravilniki.


Računalnik, projektor, dostop do interneta.


Visokošolski učitelj in en visokošolski sodelavec












Semester: 2/3

Študijska smer:




Izvajalec


Seminar 15 0,5 Visokošolski učitelj

Laboratorijske vaje 60 2 asistent

SKUPAJ 105 3,5




Študij literature in virov 15 0,5


SKUPAJ 75 2,5


Ime predmeta: Snovanje merilnih sistemov

Šifra predmeta:

Nosilec predmeta:

Ime podpredmeta:



Univerza na PrimorskemUniverza na PrimorskemUniverza na PrimorskemUniverza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Matematične znanosti, magistrski program, 2. stopnja UČNI NAČRTI 2011/12


• Obvladovanje temeljnega računalniškega znanja v okolju Windows


A) CILJI

Namen predmeta je podati osnovna tehnična znanja, ki so potrebna za razumevanje načrtovanja, izdelave in preverjanja funkcionalnosti merilnih sistemov namenjenih strokovnemu in raziskovalnemu delu v športu in medicini. Po obsegu manjši teoretični del podaja temeljna znanja o naravi in generatorjih bioloških signalov ter osnovah merilnih sistemov. Glavnina ur je namenjena praktičnemu delu katerega cilj je usposobiti študenta za samostojno izdelavo enostavnih merilnih sistemov, ki iz vidika senzorike temeljijo na merilcih pospeška, sile, razdalje oziroma slike. Študent se nauči osnov programiranja v programskem okolju LabVIEW, kar v obliki zaključnega seminarskega dela tudi uporabi pri rešitvi aplikativnega problema.


• Sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved • Razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij


• Sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo

VSEBINA PREDMETA (po tematskih sklopih) Osnove digitalnih signalov:

• analogno-digitalna pretvorba signalov • frekvenčna zgradba signalov

Merilni sistem:

• osnovni gradniki merilnega sistema • zajem signalov (osnove senzorike) • senzorika (senzorji sile, merilniki hitrosti, pospeškometri, senzorji razdalje, temperaturni senzorji) • kondicioniranje signalov (prilagajanje signala za obdelavo na računalniku) • prenos surovega signala v centralno merilno enoto – računalnik

Programiranje v programskem okolju LabVIEW:

• osnovna strategija reševanja programskih problemov (scenarij problema, načrt rešitve, implementacija programske kode, testiranje programa, vzdrževanje programske kode)

• programsko okolje LabVIEW (zgradb programskega okolja) • podatkovni tipi in povezovanje podatkov • programske strukture v LabVIEW (while zanka, for zanka, case strukture, časovna kontrola

izvajanja programa) • shranjevanje in branje podatkov v/iz datotek • prikaz podatkov • tipične arhitekture programskih rešitev

Osnove digitalne obdelave signalov:

• filtriranje signalov • časovno-frekvenčna obdelava in analiza signalov

Zajem in generiranje signalov v LabVIEW programu:

• komunikacija s strojno opremo za zajem signalov • zajem in generiranje analognih in digitalnih signalov ter uporaba števcev



Slikovni in video signali:

• osnovni gradniki sistema za zajem slikovnih in video signalov (kamera, komunikacijski vmesniki za prenos slikovnih in video signalov v računalnik, priprava ustreznih pogojev za zajem)

• zgradba slikovnega in video signala • zajem in prikaz slikovnih in video signalov v LabVIEW programskem okolju • osnove digitalne obdelave slikovnih in video signalov (filtriranje, analiza)

Komunikacija in krmiljenje samostojnih merilnih nap rav:

• serijska komunikacija z napravami (RS232, RS422) • komunikacija z napravami preko USB in ethernet vmesnika

Prakti čna izdelava enostavnega merilnega sistema

LITERATURA

Osnovna literatura • LabVIEW Basics 1: Introduction Course Manual (2008) National

Instruments • Bishop, R. (2003) LabView Express Student Eddition, Prentice Hall


• Kehternavaz, N. (2005) Digital Signal Processing System-Level Design Using LabVIEW, Newnes

• Figliola, R., Beasley, D. (2005) Theory and Design for Mechanical Measurements, Wiley

• Wolf, S., Smith, R. (2003) Student Reference Manual for Electronic Instrumentation Laboratories, 2/e, Prentice Hall

Dodatna literatura


Znanje in razumevanje*

Poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov snovanja elektronskih merilnih sistemov uporabnih v vadbeni in raziskovalni športni in medicinski strokovni praksi; ter znanj potrebnih za praktično izdelavo enostavnih merilnih sistemov.

Uporaba

Uporaba pridobljenih znanj pri izdelavi enostavnih merilnih sistemov za potrebe športa in medicine. Uporaba znanj za izdelavo sestavljenih (zajem, merjenje, obdelava) ter segmentnih (zgolj obdelava) programskih rešitev, ki pridejo v poštev pri raziskovalnem in strokovnem delu.

Refleksija Sposobni so teoretične refleksije in prepoznavanja merilnih problemov v praksi. Kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem v iskanju inženirskih merilnih in analiznih rešitev.



Predavanja, seminar, laboratorijske vaje, samostojen/voden študij literature in izdelava seminarske naloge, konzultacije.


Pozitivno ocenjena seminarska naloga je pogoj za pristop k praktičnemu kolokviju. Pozitivno ocenjen praktični kolokvij je pogoj za pristop k izpitu. Ustni ali pisni izpit. Ocenjevalna lestvica: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno). Obvezna najmanj 90% prisotnost na vajah. Skupno oceno predstavlja kombinacija treh ocen (20% seminarska naloga, 50% praktični kolokvij, 30% izpit).


Delitev študentov na skupine Delitev študentov bo izvedena v skladu z veljavnimi pravilniki




Predavalnica, mobilni računalnik, računalniški projektor, učilnica/laboratorij z računalniki (razvojni laboratorij) A/D karticami in demo I/O box-i in LabVIEW programsko opremo.




Mnenja študentov Samoevalvacija in skupno predpisani evalvacijski postopki (študentska anketa, institucionalna samoevalvacija, zunanja evalvacija).




Datum Podpis sestavljavca programa

Documents

Univerza na PrimorskemUniverza na Primorskem ... 11-12/IzvedbaProgramov/UN...Univerza na PrimorskemUniverza na Primorskem FakultFakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijeta