Učni načrtGimnazija

SOCiOLOGija

Gimnazija

Učni načrt

Obvezni predmet, izbirni predmet, matUra (70/210 Ur)

SOCiOLOGija

Splošna, klasična, strokovna gimnazija

Učni načrt

SOCIOLOGIJAGimnazija; Splošna, klasična, strokovna gimnazijaObvezni, izbirni predmet, matura (70/210 ur)

Predmetna komisija:Tanja Popit, Zavod RS za šolstvo, predsednicadr. Stane Andolšek, Gimnazija Poljane, Ljubljana, člandr. Matej Makarovič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, članMatjaž Poljanšek, Gimnazija Vič, Ljubljana, članmag. Jožica Virk Rode, Gimnazija Jožeta Plečnika, Ljubljana, članica

Pri posodabljanju učnega načrta je Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za sociologijo izha-jala iz veljavnega učnega načrta za sociologijo iz leta 1998, upoštevala je mnenja in nasvete učiteljic in učite-ljev in drugih strokovnjakov.

Recenzenta:dr. Ivan Bernik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vedeBlanka Pokeršnik, Prva gimnazija Maribor

Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvoZa ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohorčič

Uredili: Katja Križnik in Nataša PurkatJezikovni pregled: Tatjana Ličen

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.214.1:316

UČNI načrt. Sociologija [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni, izbirni predmet, matura (70,120 ur)/ predmetna komisija Tanja Popit ... [et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008

Način dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_SOCIOLOGIJA_gimn.pdf

ISBN 978-961-234-701-7 (Zavod RS za šolstvo)

1. Popit, Tanja239233792

�

Kazalo

1 OpredeLitev predmeta 5

2 SpLOŠni CiLji/KOmpetenCe 6

OSnOvna raven SOCiOLOGije (70 Ur) 6

3 CiLji in vSebine 7�.1 Posameznik–družba–sociologija 7�.2 Identitetainkultura 8�.� Družbenerazličnostiinneenakosti 9�.4 Odločanjevskupnosti 10�.5 Izzivisodobnegasveta 10�.6 Načiniinmetoderaziskovanjavsociologiji 11

matUritetni deL predmeta (210 Ur) 12�.7 Družba–zdravje,telo,bolezen 12�.8 Družina 12�.9 Šolanje 1��.10Religijainverovanjskisistemi 14�.11Odklonskostinkriminaliteta 14�.12Množičnimedijiinkomunikacije 15�.1�Znanost–družbenirazvojinekološkavprašanja 15�.14Delo,modernedružbeneorganizacijeinprostičas 16

4 priČaKOvani dOSeŽKi/rezULtati 184.1 Posameznik–družba–sociologija 184.2 Identitetainkultura 184.� Družbenerazličnostiinneenakosti 184.4 Odločanjevskupnosti 194.5 Izzivisodobnegasveta 194.6 Načiniinmetoderaziskovanjavsociologiji 194.7 Družba–zdravje,telo,bolezen 194.8 Družina 194.9 Šolanje 194.10Religijainverovanjskisistemi 204.11Odklonskostinkriminaliteta 204.12Množičnimedijiinkomunikacije 204.1�Znanost–družbenirazvojinekološkavprašanja 204.14Delo,modernedružbeneorganizacijeinprostičas 20

5 medpredmetne pOvezave 21

4

6 didaKtiČna pripOrOČiLa 22

7 vrednOtenje dOSeŽKOv 2�

5

1 OpredeLitev predmeta

Namenpredmetasociologijeje,dadijakinjeindijakeopremististimiznanjiinspretnostmi,kisopomembniinpotrebnizarazumevanjelastnegaosebnegaživljenjakottudizarazumevanješir­šihdružbenihpojavovinprocesov,kipresegajoizkušnjoposamezniceinposameznika.Vdemo­kratičnidružbijesposobnostposameznikovinposamezniczaodločanjeinzavedanjeposledicsvojegadelovanja(alinedelovanja)odločilnegapomena.Zatomorajorazvitisposobnosti,dadružbealidejanjposameznikovinposameznicnepresojajozgoljzvidikaomejenelastneizku­šnje,ampakdaseodtrgajoodsamoumevnostivsakdanjegaživljenjainpogledajonadogodkeinpojaveizširšedružbeneinkulturneperspektive,kitemeljinanačelihznanstvenegaspozna­vanja.Prianaliziranjudružbenihdogodkovinpojavovterindividualnihodločitevrazvijajorazu­mevanje,daokoliščine,vkaterihdelujejo,nisozgoljnaključenspletdogodkov,ampakpotekajopodoločenihdružbenihinkulturnihvzorcih.Razumejopatudi,dadelovanjeljudinidoločenosamostemiokoliščinami,temvečdasoljudjehkratitudisaminjihoviustvarjalci.Taznanjainspretnostiomogočajodijakinjamindijakom,dasetvornovključijovdružboinsodelujejoprinjenihpomembnihodločitvahnapodlagiznanstvenihspoznanjinznanstvenihevidenc,omogo­čajopatudiboljšerazumevanjeosebnihodločitevindoživljanj.

Sociologijatakousposabljadijakeindijakinjezasamostojnouporaboključnihsociološkihidejinustreznihmetodprianalizidružbenihpojavovinlastnegaživljenjainomogočatvornovključevanjevdružbo.Posebejomogočaspoznavanjeinanalizoslovenskedružbe,vendarpausmerjaanalitič­nopozornostdijakovindijakinjtudinatemeljneznačilnostidrugihsodobnihdružbinkultur.

6

2 SpLOŠni CiLji/ KOmpetenCe

Dijakinje/dijakirazvijajo:•občutljivostzazaznavanjedružbenihvprašanj,procesovinpojavov;•razumevanjedružbenihinindividualnihvprašanjvkontekstuširšedružbeneinkulturneper­

spektive;•sposobnostrazumevanjatemeljnihsociološkihkoncepcijinteoretičnihpristopovternjihove

uporabeprirazumevanjuinpojasnjevanjudružbenihpojavov;•sposobnostirefleksijelastnegasocialnegapoložajainoblikovanjastališč,prepričanj,pred­

sodkovindelovanjkottemeljazavključevanjevdružbenoživljenjeterzastrpnoinodgovor­noravnanje;

•sposobnostrazumevanjavečplastnostiinkompleksnostidružbenegainosebnegaživljenjaposameznika/posamezniceinzmožnostvečplastnegainkompleksnegaobravnavanjakon­kretnihdružbenihprocesovinpojavovterosebnihtežav;

•sposobnostikritičnega,naznanjuutemeljenegaodnosadodružbenegadelovanja;•sposobnostzaanalizoinkritičnovrednotenjerazličnihpodatkovinizsledkovdružboslovnih

raziskavinrazličnihvrstinformacij,gradivinvirov;•sposobnostizdelaveenostavnejšihsociološkihraziskav;•sposobnoststrokovnega,argumentiranegainstrpnegaizražanjalastnihstališč;•sposobnostempatijeinstrpnostdorazličnosti;•sposobnostizademokratičnodržavljanstvo;•sposobnostpovezovanjasociološkihznanjsspoznanjizdrugihznanstvenihpodročijinhu­

manistike.

OSnOvna raven SOCiOLOGije (70 Ur)Vosnovnemsklopusociologijedijakinjeindijakirazvijejorazumevanje,datudiindividualneodločitveindejanjapotekajovkompleksnemspletuokoliščin,danisonaključneindapogostopotekajopodoločenihdružbenihvzorcih,dapahkratidružboustvarjajoljudjessvojimiodločit­vamiindejanjivdanihokoliščinah.Razumejorazlikomedvsakdanjimobravnavanjemdružbe­nihvprašanjinznanstvenimpristopom,razumejooblikovanjelastneidentitetevsklopudruž­benegadogajanjaindogajanjavširšidružbi.Usposobijosezaanalizoinvrednotenjeosnovnihdejavnikov,kivplivajonadružbenoživljenjeinživljenjeposameznika,razvijejosposobnostzaanalizoinvrednotenjeprocesovodločanjavdružbiinsetakousposobijozanoveizzive,kijihprinašajospremembevsodobnidružbi.

Učninačrtnavajadelitevznanjnasplošnainposebnaznanja.Splošnaznanjasoopredeljenakotznanja,potrebnazasplošnoizobrazboinsonamenjenavsemdijakinjamindijakom,zatojihmoraučiteljicaoziromaučiteljobveznoobravnavati.Posebnaznanjaopredeljujejododatnaalipoglobljenaznanja,kijihučiteljica/učiteljobravnavagledenazmožnostiininteresedijakov.

7

3 CiLji in vSebine

3.1 posameznik – družba – sociologijaNamenpoglavjajepojasnitisociološkipristoppriobravnavidružbenihinindividualnihvpra­šanj.Poudarekjenaanaliziranjudružbenihdogodkovinpojavovter individualnihodločitevvdružbenemkontekstuinnarazumevanju,daokoliščine,vkaterihdelujejoljudje,nisozgoljna­ključenspletdogodkov,ampakpotekajopodoločenihdružbenihinkulturnihvzorcih,ljudjepanisozaznamovanisamostemiokoliščinami,ampaksohkratitudisaminjihoviustvarjalci.Po­udaritijetreba,dajedružbadinamičnakategorijainzatopodvrženaspremembam,intoprika­zatinaanalizispremembmedpredmodernoinmodernodružbo.Družbenespremembesotudivplivalenarazvojproučevanjadružbeinsociologijesame,kijepriopredelitvisvojegapredmeta(družbe,odnosaposameznik–družba)innačinaproučevanjarazvilarazličnesociološkepristo­pe,zatojetrebapojasnitirazličnepristopepriopredeljevanjudružbeinodnosovmedposamez­nikomindružboinznačilnostisociološkegaproučevanjadružbe.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razvijajorazumevanje,dajeindividualnoobnašanjevpetovširšedružbene,kulturneinzgo­

dovinskeokoliščine,razvijajosposobnostzaanalizovsakodnevnihpojavovizteširšeper­spektive(sociološkaimaginacija)inrazumevanjevlogeposameznikakotustvarjalcasvojegasveta;

•razumejo,dajedružbadinamičnakategorija,dasosedružbeneinkulturneokoliščineživlje­njaposameznikovspreminjale(predmoderneinmodernedružbe);

•razumejo,dasodružbenespremembespodbujaleraziskovanjedružbe(inoblikovanjesocio­logijekotvede),vplivalenanačineinvprašanjasociološkegaproučevanjadružbeterrazličnepristopekobravnavidružbenihvprašanj;

•razumejoidejnekonceptepojmadružbeinodnosamedposameznikomindružbozvidikarazličnihteoretskihpristopov.

Posebna znanja: Nastanek sociologije kot znanosti: A. Comte/Saint Simon in okoliščine njene­ga nastanka; H. Spencer: evolucionizem, socialni darwinizem; Pregled sociološke klasike naj­pomembnejših socioloških perspektiv (Durkheim: družbena dejstva; T. Parsons: funkcionalne predpostavke obstoja družbe; Marx: koncepcija razredne družbe in razrednega boja – zgodovin­ski pogled, Weber: koncept družbenega delovanja (tipi delovanja); Luckmann: Družbeno kon­struiranje realnosti; J. H. Mead: družbeno oblikovanje Jaza, Goffman: upravljanje z vtisi – im­pression management, mortificiranje Jaza v totalni instituciji; Giddens: koncept strukturacije. Novejša pojmovanja o strukturalnih predpostavkah človekovega mišljenja in delovanja: M. Ma­uss/Bourdieu: habitus; Posebnosti družboslovne znanosti (sociologije) glede na naravoslovna raziskovanja in odnos do vsakdanjega spoznavanja; W. Mills: sociološka imaginacija.

8

3.2 identiteta in kulturaPoudarekjenarazvijanjurazumevanja,dasečlovekoblikujevinterakcijizdrugimiljudmiindruž­benimiokoliščinami,dasevtejinterakcijinaučiživljenjanekeskupnosti,oblikujesvojesocialneidentiteteinnaučivloge,oblikujesvojolastnoidentitetopritempatudi(re)produciradružbo.

Vpoglavjurazvijamorazumevanje,dajenačinživljenjanekeskupnostiopredeljenskulturo,kiprekvrednot,norm,navad,materialnihdosežkov,…nadzorainssankcijamivplivananačineob­našanjaindelovanjanjenihčlanov.

Pojasnitijetrebadilemepriobravnavilastnekulturekotsamoumevneinprimerjanjezdrugimikulturami,subkulturamialikontrakulturami.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejosocializacijokotproces,vkateremseučimoživljenjavskupnosti(ponotranjanje),

vkateremoblikujemo(inspreminjamo)socialneidentitete,družbenevlogeinlastnoidentite­toterstem(re)produciramodružbo;

•razumejo,daprocessocializacijepotekavrazličnihdružbenihkontekstih(skupine,ustanove,družbeneokoliščine,množičnimediji),teranalizirajoinvrednotijonjihovodelovanje;

•razumejorazličnapojmovanjastarostnihobdobijvrazličnihdružbah(starostnaobdobjakotbiološkiprocesindružbenikonstrukt)inanalizirajospecifičnostiprocesasocializacijevmo­dernihdružbah;

•razumejokulturokotnačinživljenja;•pojasnijopomenvrednot,norm,navad,nadzorainsankcijzadelovanjedružbeinposamezni­

kov,razumejospreminjanjeinpluralnostkultur(medkulturniodnosi)inpomendružbeneganadzorakotmehanizmazaohranjanjedružbeneurejenosti;

•razumejozaznavanjelastnekulturekotsamoumevne,razumejodilemeintežavepriobravna­vidrugihkulturinsubkultur–kulturnirelativizeminetnocentrizem.

Posebna znanja: Mediji in socializacija (medijska konstrukcija realnosti); spreminjanje odnosa do otrok in otroštva skozi zgodovino evropskih družb; adolescenca in podaljševanje mladosti kot poseben pojav sodobnega časa; odnos med kulturo in človekovo naravo; primerjalne (an­tropološke) študije različnih kultur; M. Mauss/Malinowski: obdarovanje kot kulturni in socialni fenomen; razvoj mladinskih subkultur; sociologija rock glasbe; C. L. Strauss: primerjalna anali­za sorodstvenih sistemov domorodskih družb in njihovih mitologij – mogoča tudi druga področ­ja analize rodoslovnih debel in mitskih sistemov; evropski kolonializem, medkulturni stiki in posledice … pomen antropoloških proučevanj – tudi za sociološko znanje in metodo; simbolna narava kulture.

9

3.3 družbene različnosti in neenakosti Poglavjeobravnavanačine,kakosmoljudjegledenarazličnepripisanealipridobljenestatuse(spol,starost,etničnapripadnost,razred,rasa,verskapripadnost,poklicnapripadnost)razpo­rejenivrazlične(hierarhične)strukture,kisolahkoboljalimanjstabilne,invmehanizme,kinatovplivajo.Vpoglavjuobravnavamoposebnostiposameznihpripisanihinpridobljenihstatusovinnjihovpomenzadružboinposameznikaoziromaposameznicoterznačilnostdružbenestra­tifikacijeinnačinenjenegareproduciranjainspreminjanja.Poudarekješeposebejnaneenako­stihvsodobnihdružbah,različnihrazlagahneenakosti,revščineinsocialneizključenostitakoznotrajdružbkottudimeddružbami.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejoučinkepripisanihalipridobljenihstatusov:spol,starost,etničnapripadnost,razred;•razumejorazlikomedbiološkimindružbenimspolom,analizirajorazličnepogledenavlogožen­

skinmoškihvdružbiinpretehtajospreminjanjemoškostiinženskostivsodobnihdružbah;•razumejopomenetničneidentiteteinpresodijonjenpomenzaposameznika,njegovstatus

indružboterrazličneodnosemedetnijami;•razumejoproblematikodružbeneneenakostizvidikastarosti,znajoovrednotitinjenpomen

vsodobnihdružbah;•razumejodružbenostratifikacijoinnjenerazličnerazlage,spomočjorazličnihrazlagpojasniti

družbenestratifikacije;•pojasnijopomenprocesasamoreprodukcijeelitzadružbenostratifikacijo;•razumejovplivdružbeneneenakostinarazličnevidikeživljenja(izobraževanje,zdravje,delo,

poraba,prostičas);•analizirajospremembedružbeneneenakostivsodobnihdružbah(znotrajdružbinmednjimi)

inpojasnijopomensocialnihomrežijinkulturnegakapitalazarazlagodružbeneneenakostivsodobnihdružbah;

•razumejovzrokeinrazličnerazlagerevščineinsocialneizključenostiinpomensocialnedržave.

Posebna znanja: Religijske osnove pripisanih statusov: kastni sistem v Indiji; Institucionalizira­ni rasizem; primerjalna analiza položaja starejših v različnih kulturah in zgodovinskih dobah; spol in neenakost – razvoj feminizma in položaj žensk v sodobnih družbah; profesije in njihov pomen v sodobnem času; W. Mills: Elita oblasti – analiza elit v ameriški družbi; Marxovo razu­mevanje razredne družbe; Webrovo pojmovanje družbene razslojenosti; zgodovina ekonom­skih in političnih bojev delavstva v evropskem prostoru; Konec razredov in strukturacija družbe v postmodernem svetu; socialna omrežja in kulturni kapital – družbena neenakost; komunistič­na skupnostna ureditev izraelskih kibucev; analiza družbenih neenakosti, izključenosti in pojava revščine v Sloveniji; sociologija potrošnje in potrošništva;vpliv rasne, verske in poklicne pripa­dnosti na družbeno slojevitost.

10

3.4 Odločanje v skupnostiPoglavjeobravnavapovezanostodločanjazmočjo,vplivsistemaoblastinanačinrazporejanjamočiznotrajdržave,različneoblikemožnostiodločanjainspremembevtehprocesih.Poudarekjenatemeljnihnačelihdelovanjamodernihdržav,pomenusocialnedržaveinpovezanostide­mokracijespravnodržavo.Vpoglavjuanaliziramonačineinpomembnostrazličnihsubjektovprisprejemanjuodločitev,kisopomembnizaskupnosti,terspremenjenovlogonacionalnedrža­vevsodobnidružbiinnjenovlogovmednarodnihskupnostih.Namenpoglavjajespodbujanjektvornemuvključevanjuvdružboinsodelovanjuprizaskupnostpomembnihodločitvahoziro­marazvijanjedejavnegademokratičnegadržavljanstva.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejo,dajeodločanjevdružbipovezanozmočjoinoblastjo;•razumejonačineoblikovanjaindelovanjamodernihdržav,različnepristopeprirazlagipome­

naindelovanjapolitičneoblasti,močiindržaveterpovezanostdemokracijespravnodržavo(delitevoblasti…);

•analizirajoinpojasnijodilememodernedemokracije;•razumejoinovrednotijopomendelovanjarazličnihsubjektovpriodločanjuvdemokratičnih

družbah(političnestranke,interesneskupine,poklicnazdruženja,skupinepritiska,sindikati,civilnagibanjainposamezniki);

•analizirajoproceseodločanjavlokalnihskupnostih;•razumejoproceseodločanjavmodernihorganizacijah,ovrednotijovplivnaživljenjeljudi,

analizirajoodnosmedbirokracijoindemokracijo;•razumejopomensocialnedržavezadružbenokohezijoinpojasnijonačinnjenegadelovanja;•razumejospreminjanjepomenanacionalnedržaveinnačineodločanjavmednarodnihskup­

nostih(Evropskaunija).

Posebna znanja: Razvoj odnosa med civilno družbo in državo v evropskem prostoru; razvoj in pomen civilnodružbenih gibanj v osamosvojitvenih in demokracijskih procesih v Sloveniji; pri­merjalna analiza različnih tipov oblasti v zgodovini (po Webrovi klasifikaciji tipov oblasti); so­ciološko­zgodovinska analiza nastanka modernih evropskih držav in širjenja njihovih pristojno­sti; klasična grška demokracija in razvoj sodobnih demokratičnih sistemov; cirkulacija in samo­obnavljanje elit; demokratična politična ureditev v Sloveniji (volilni sitem, politično delovanje, oblike participacije in odločanja državljanov, strukturacija političnega prostora v Sloveniji); zna­čilnosti in zgodovinske oblike totalitarnih političnih režimov.

3.5 izzivi sodobnega svetaDijakeusmerjamokrazumevanjuinanaliziranjuvzrokovinznačilnostispreminjanjasodobnegasveta,vrednotenjuprocesovpovezovanjasvetainhkratipovečevanjapomenalokalnihskupnostiterkrazumevanju,daspremembenezadevajosamogospodarskihdejavnikov,ampaktudidrugapodročjadružbenegainindividualnegaživljenja:odsferedela(zaposlenostiinnezaposlenosti),

11

vzorcevdružinskegaživljenja,oblikovanjaosebneidentitete…,innakoncukvrednotenjuprilo­žnostiinnevarnosti,kijihprinašajospremembe.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejoglobalizacijokotprotislovenprocesinovrednotijorazličnepogledenanjo;•razumejodejavnike,kivplivajonapovezovanjesveta:odgospodarskihdejavnikovdomed­

narodnihorganizacij(Evropskaunija),terovrednotijonjihovvplivinpomen;•analizirajovplivglobalizacijenazasebnoživljenjeljudi;•znajoocenitipriložnostiintveganjasodobnegasveta(ekološkavprašanja,staranjeprebival­

stva,razvojtehnologije,spreminjanjerazhajanjmedrazvitimiinnerazvitimi).

Posebna znanja: Evropska integracija in globalizacija; Globalizacija in protiglobalizacijska gi­banja – dileme in problemi, povezani z globalizacijo; Globalizacija in ekološka kriza; Novi ekolo­ški etični pogledi; Pogoji in posledice nizke rodnosti in podaljševanja trajanja življenja v evrop­skih državah – primerjalna analiza; Demografska gibanja – primer Slovenije; Migracijski tokovi v Evropi – nekoč/danes, in posledice: multikulturnost, medetnični konflikti; U. Beck in družba tveganja, biotehnologija in informacijska tehnologija – priložnosti in tveganja, vloga medijev v »globalni družbi«, vpliv globalizacije na sfero dela, družine, identitete, migracije, odnos do sebe, zdravje, telo, bolezen, izobraževanje, problemi moderne urbanizacije .

3.6 načini in metode raziskovanja v sociologijiPoglavjeobravnavanačelaznanstvenegaraziskovanja,različnepristopeinmetodeprirazisko­vanjuvpovezavizrazumevanjempredmeta,sciljiraziskovanjainteoretičnimipredpostavkami.Dijakinjeindijakenaučimonareditinačrtraziskovalnegadelaingautemeljitioziromaizvestikrajšoraziskovalnonalogo.

Dijakinje/dijaki:•razumejoproblematikoobjektivnega,veljavnegainzanesljivegaproučevanjadružbenihpro­

cesovinpojavov;•razumejo,dazrazličniminačiniraziskovanjainrazličnimimetodamipridobivamorazličnedo­

kazevzvezizdoločenimdružbenimpojavom,inspoznajopovezanostizbirenačinovinmetodsteoretskimipredpostavkamiterzraziskovalnimvprašanjem;

•znajouporabljatirazličnepristopeinmetodedružboslovnegaraziskovanja;•razumejoproblematikospecifičnostidružboslovnegaraziskovanja(etičnost,preverljivost,

vrednotnanevtralnostindružbenavpetostraziskovalca);•razumejoproblematikovzorčenja;•usposobijosezaanaliziranje,vrednotenjeinsklepanjevdružboslovnihraziskavah;•pripravijoraziskovalninačrtalienostavnejšoraziskovalnonalogo.

Posebna znanja: Možnosti in dileme vrednotno nevtralne sociologije (Weber, Gouldner); kvanti­tativna in kvalitativna metodologija – možnosti in komplementarnost obeh pristopov; Izdelava raziskovalne naloge.

12

matUritetni deL predmeta (210 Ur)Vmaturitetnemdelupredmetadijakinjeindijakidoločenetemepoglobijo,prinekaterihtemahpaaplicirajoosnovnekoncepteinkoncepcijenaposameznedružbenepodsisteme,kibistvenozaznamujejoživljenjevsodobnihdružbah.

3.7 družba – zdravje, telo, bolezen Poglavjeobravnavarazumevanjetelesavsodobnidružbiindružbenedejavnike,kinatovpli­vajo,družbenevidikezdravja,kivplivajotudinapredstavoobolezniinzdravjuternanjunpo­men(spreminjanjepredstavobolezniinzdravju,modernikonceptibolezniinzdravja).Poglavjeobravnavadružbenedejavnike,kivplivajonazdravje,analiziraodnosmeddružbenimineena­kostmiterzdravjeminboleznijoterspreminjanjevlogeinpomenamedicinevsodobnidružbi,procesmedikalizacijeindružbenokonstrukcijozdraveganačinaživljenja,pomeninspreminja­njejavnegazdravstvainodnosmedmedicinoinalternativnimizdravilnimipraksami.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•pojasnijodružbenokonstrukcijotelesa;•analizirajo različnapojmovanjabolezni inzdravjavkontekstuzdružbenimi inkulturnimi

opredelitvami;•problematizirajokonceptzdravegaživljenja;•analizirajoodnosmeddružbenimineenakostmiinzdravjem;•razumejoprocesmedikalizacije;•razumejospreminjanjezasnovejavnegazdravstva,vlogemedicineinmedicinskegapoklica,

problematizirajoindividualizacijoodgovornostizazdravje;•analizirajoproblematikoalternativnemedicine.

Posebna znanja: Kakovost življenja in zdravje; delovno mesto in stres; odnosi med zdravnikom in bolnikom (Parsons); položaj starejših in družbena blaginja, alternativna medicina in možno­sti profesionalizacije; medicinska sociologija; socialna patologija in zdravje; etična vprašanja sodobne medicine: evtanazija, transplantacijska kirurgija, kloniranje, prisilna hospitalizacija in terapevtsko nasilje.

3.8 družinaPoglavjeobravnavapomeninvlogodružinekotprimarneskupineininstitucijezaposamezni­kaindružbo,razumejozapletenostdružinskihoblikteruniverzalnostinspremenljivostoblikinfunkcijdružin,razumejopravilaoblikovanjadružinternačineinvzrokespreminjanjadružinvsodobnihdružbah.

1�

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejopomendružinzaposameznikaindružbo;•razumejodilemegledeuniverzalnostidružine;raznolikostdružinznotrajskupnostiinmed

kulturami;•razumejoobstojpravilzaoblikovanjedružine(kateri–sorodstvenezveze,rasa,vera,raz­

red…,kolikopartnerjev,krajbivanja…);•analizirajoodnosevdružinahinovrednotijospreminjanjedružinvsodobnidružbiindejavni­

ke,kivplivajonato.

Posebna znanja: Primerjalna analiza družinskih oblik v različnih družbah in kulturah; spremi­njanje družine v modernih družbah (alternativne družinske skupnosti in življenjski slogi; struk­turna in funkcijska dezorganizacija družine: primeri družinske disfunkcionalnosti. Urejanje dru­žinskih razmerij: sociološki vidik (dolžnosti in pravice družinskih članov, skrbništvo, problema­tika razvez zakonske zveze).

3.9 Šolanje Poglavjeobravnavapomenšolekotdružbeneinstitucije,kizagotavljakontinuitetoizobraževanja,zasnovaneganateoretskihspoznanjih,razumevanjerazmerijmedšoloindrugimioblikamipri­dobivanjaznanja,razumevanjerazličnihfunkcijšole,dejavnikov,kivplivajonauspešnostvšoli,inpomenizobraževanjazadružbenomobilnostindejavniketveganja,razumevanjeodnosamediz­obraževanjemindružbenimineenakostmiterrazličnapojmovanjafunkcijinpomenovšole.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•znajopojasnitišolokotdružbenoinstitucijozvečfunkcijami(izobraževanje,dejavniksocializacije)

innjihoverazličneteoretskerazlage(liberalistične,funkcionalistične,konfliktne,komunitarne);•razumejodejavnike,kivplivajonarazličnedosežkevšoli,inrazličnerazlagepomenadejavnikov;•problematizirajoizobraževanjekotdejavnikmobilnosti;•analizirajoodnosmeddružbenimineenakostmiinizobraževanjem;•razumejorazličnerazlagepomenaizobraževanjazadružboinposameznika(pomen,vredno­

te,odnosi);•razumejopomenspreminjanjarazmerijmedformalnimiinneformalnimioblikamiizobraževa­

njavmodernidružbiinpomenvseživljenjskegaizobraževanja;•ovrednotijorazmerjamedzahtevamitrgainšolanjem.

Posebna znanja: Zgodovinski razvoj in pomen množičnega šolanja. Alternativne oblike organi­ziranja in izvajanja šolskega dela (summerhillsko šolstvo, waldorfsko šola); Pomen in perspek­tive izobraževanja po medmrežju; Šola in družbena reprodukcija neenakosti (Bowles, Bourdieu, Boudon); Šola in skriti kurikulum (Apple); Šola, jezikovne kompetence in družbena neenakost (Bernstein); Šola, stres in nasilnost (buling).

14

3.10 religija in verovanjski sistemiPoudarekjenareligijikotenemizmedverovanjskihsistemov,napomenureligijzaposameznikainzadružboternarazličnihrazlagah;poglavjeobravnavarazličnenačineorganiziranjaverskihskupnostivrazličnihreligijah,spreminjanjereligioznostivsodobnihdružbah(vodnosudopo­sameznika/posameznice,družbe,države)terodnosemedreligijami.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejoreligijokotenegaodverovanjskisistemov;•razumejorazličnerazlagereligije,njenihfunkcijinsestavin;•poznajotemeljneznačilnostirazličnihreligij;•analizirajoprocessekularizacijeinrevitalizacijereligije;•poznajorazličnenačineorganiziranjareligioznihskupnostivrazličnihsvetovnihreligijah;•razumejospremembevreligioznostivsodobnihdružbah(organiziranost,pomenreligijeza

posameznika,spreminjanjeodnosareligioznaskupnost–družbaindržava,razumejorazličneodnosemedreligijami–verskipluralizem,fundamentalizem,civilnareligija).

Posebna znanja: Verski fundamentalizem – zgodovinski primeri in njegova pojavnost v sodob­nem svetu; primerjalna analiza različnih religijskih sistemov – stvarjenje, odnos do smrti, do nasprotnega spola, do narave, do spolnosti; pojav novih religijskih gibanj (new age, teozofija, ekoreligija, scientistična cerkev, Bahajci …), njihov zgodovinski izvor in družbeni razlogi; Nevi­dna religija (T. Luckmann); kriza smisla v modernih družbah; pojavi okultizma (astrologija, ma­gija, spiritizem); novi misticizem in kriza razsvetljenske paradigme; Cerkev in politika – zgodo­vinski pogled.

3.11 Odklonskost in kriminalitetaVpoglavjuobravnavamoodnosmedkriminalominodklonskostjoterrazličnerazlageodklon­skostiinkriminala.Analiziramorazličneoblikekriminalainodnosmedkriminalitetoinspolom,starostjo,etnijoinrazredomterproučimodilemevzvezizoblikamiinnačinikaznovanja.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razlikujejomedkriminalominodklonskostjo;•razumejorazličnevrsteinoblikekriminalitete(žrtveinstorilci),problematizirajostatistike

okriminalu,vrednotijorazličnenačinespopadanjazkriminalomvdružbitveganja;•razumejorazličnerazlageodklonskostiinkriminalitete(biološke,psihološkeinsociološke:

funkcionalistične,interakcionistične,konfliktneinnadzorne);•razumejodilemekaznovanja.

Posebna znanja: Načini kaznovanja in nadzorovanja – zgodovinsko sociološki pogled (M. Faucault); Mladinsko prestopništvo – razlogi in smernice (pregled statistične evidence in analiza); smrtna

15

kazen; spoštovanje človekovih pravic na področju kaznovanja; sociološki pogledi na odklonsko ve­denje in kriminal – primerjalna analiza, mediji in kriminal, svoboda, kriminal in varnost.

3.12 množični mediji in komunikacijePoglavjeobravnavaprotislovnovlogomnožičnihmedijevprioblikovanjuinposredovanjuinfor­macijininterpretacijsstališčadružbeinposameznika,možnostavtonomijeinnadzoragledenapolitikoinlastništvo,analiziravplivprocesaustvarjanjanovic,različnerazlageovplivumedijevtervečplastnovlogonovihkomunikacijskihtehnologijvsodobnidružbiinvprocesuglobalizacije.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejopomenmnožičnihmedijevinkomunikacijskihtehnologijzaoblikovanjeodnosado

svetainsamegasebe;•razumejorazličnerazlagevplivamedijevnajavnosti;•analizirajomočinnemočmedijevvsodobnidružbi;•razumejoproblematikoavtonomnostimnožičnihmedijev(lastništvo,politika);•preiščejopredstavitverazličnihdružbenihskupinvmnožičnihmedijih(spol,starost,etnija,

razred);•analizirajoinvrednotijospremembe,kijihprinašajonovetehnologijekomuniciranjavvsak­

danježivljenje;•ovrednotijovpliveglobalizacijenamnožičnemedije.

Posebna znanja: Mladi in novi načini komuniciranja; razvoj množičnih medijev; množični mediji in zloraba v politiki; mediji in nasilje; mediji in otrok – računalniške igrice, risanke, film; moral­na panika; politika in mediji; vpliv globalizacije na delovanje medijev; oglaševanje in politična propaganda; načini prikazovanja spola, starosti, razreda, narodnostnih skupin.

3.13 znanost – družbeni razvoj in ekološka vprašanja

Vpoglavjujepoudareknaanalizivlogeinpomenaznanostivsodobnidružbi,problematizacijipo­menarazvojaznanosti,tehnologijeindružbeneganapredkazvidikamožnostizatrajnostnirazvojdružbe,vrednotenjuodnosamedznanostjoinznanjemteruporaboznanja,pozitivnihinnegativ­nihplatiuporabeznanostiinmožnostijavnostizaodločanjeouporabiznanstvenihdosežkov.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejovečplastnostznanostikotspoznavnegainlegitimacijskegasistema;•problematizirajoavtonomnostznanosti,profesionalizacijoznanostiinanalizirajodružbeno

odgovornostznanstvenikov;

16

•razvijajorazumevanjerazvojaznanostiintehnologijekotprotislovnegarazvoja;•analizirajoposledicenespremenjeneganačinarazvojavlučinaraščajočeekološkekrize(gle­

denazdravje,načininkakovostživljenja,gospodarskirazvoj,enakopravnostdostopadonaravnihvirov);

•problematizirajokoncepttrajnostnegarazvojainvprašanjenoveekološkeetike;•pretehtajomožnostizaudeležbojavnostipriusmerjanjurazvojaznanostiinnjeneuporabe;•pretehtajoetičnavprašanjarazvojainuporabeznanosti.

Posebna znanja: Razvoj moderne znanost; revolucija v biotehnologiji, posledice, možnosti upo­rabe in zlorabe in etična vprašanja v zvezi z razvojem biološke znanosti in tehnologije; znanost in novi misticizem, globalno segrevanje in njegove posledice; razvoj informacijske znanosti in tehnologije in njen vpliv na zasebnost, varovanje osebnih podatkov, človekove pravice in nad­zor; okolje in meje rasti; izčrpavanje virov in onesnaževanje.

3.14 delo, moderne družbene organizacije in prosti čas

Poudarekjenaanalizispreminjanjadelainzaposlitevvmodernidružbiinvplivudelanaži­vljenjeljudi,presojispremembvsferidelainekonomijevsodobnidružbiznanjainnjihovemvplivunasocialno,osebnoindružinskoživljenje. Izpostavljenasotudiproblematikaodno­sameddelominprostimčasomterspremembenapodročjunezaposlenostiinvvrednotenjudelainporabe.Poglavjeobravnavapovezanostmeddružbenimineenakostmiinsferodelainnezaposlenostjo.Polegspremembvsferidelaingospodarskihorganizacijpoglavjeobravnavatudinaraščajočopomembnostorganizacijvrazvojumodernihdružb,presojaposledicerazvojaorganizacijzarazvojdružbeinživljenjeposameznikovinposameznic.

Cilji:Dijakinje/dijaki:•razumejorazlikomeddelominzaposlitvijo;•analizirajospreminjanjesferedelainzaposlitevtergospodarstvavsodobnidružbiinvredno­

tijoposledicezadružboinposameznikeinposameznice;•proučijoproblematikoprilagodljivostiinnegotovostizaposlitve;•analizirajodružbeneneenakostivpovezavizdelominnezaposlenostjovsodobnihdružbah;•vrednotijospreminjanjeodnosadodelainporabe;•raziščejoodnosmeddelominprostimčasom,analizirajospreminjanjepomenaprostega

časaternjegovobseginnačinizrabezarazličnedružbeneskupine;•razumejopomeninspreminjanjeorganizacijvsodobnihdružbahternjihovvplivnadružboin

življenjeposameznicinposameznikov;•razumejoinocenijospremembevnačinihdelovanjainodnosih(avtoriteteinnadzor)vso­

dobnihorganizacijahteranalizirajodilemevzvezizbirokratizacijooziromadebirokratizacijoinmcdonalizacijosodobnedružbe.

17

Posebna znanja: Posledice fleksibilnosti dela za družbo in posameznike oziroma posameznice; posledice dolgotrajne brezposelnosti, spreminjanje odnosa do dela; mednarodne družbe; žen­ske v upravljanju, zadovoljstvo in nezadovoljstvo pri delu; totalne institucije (Goffman).

18

4 priČaKOvani dOSeŽKi/rezULtati

Pričakovanidosežkiizhajajoizzapisanihciljev,vsebininkompetenc.Zapisanisosplošno,karpo­meni,dajihbododijakinje/dijakidoseglivrazličnemobseguinnarazličnihtaksonomskihstopnjah.Zadoseganjepričakovanihdosežkovposkrbijoučiteljiceinučiteljiskakovostnimizvajanjempoukaindijakinjeindijakissvojimdelominodgovornostjovskladussvojimisposobnostmi.

4.1 posameznik – družba – sociologijaDijakinje/dijaki:•analizirajovsakodnevnedružbenepojavezvidikavpetostivdružbeneinkulturneokoliščinein

ocenijovlogoposameznika/posameznicevnjih;razlikujejomedvsakodnevniminsociološkimobravnavanjemdružbenihvprašanj;pojasnijodinamičnostdružbenarazličnihkonkretnihpodroč­jih;znajopojasnitirazličnepristopepriopredelitvipredmetasociologijeinnačinovraziskovanjadružbeterrazličnepristopepripojasnjevanjuvlogeposameznikaoziromaposameznicevdružbi.

4.2 identiteta in kulturaDijakinje/dijaki:•pojasnijoprocessocializacije(kotprocesinterakcije)zvidikaposameznice/posameznikain

družbeinpresodijospecifičnostprocesasocializacijevsodobnihdružbah;pojasnijoinpreso­dijovplivrazličnihdružbenihkontekstovinskupin(dejavnikovsocializacije)naprocessociali­zacije;pojasnijonačinepotekasocializacijeinspreminjanjepomenainvlogživljenjskihobdobijvrazličnihdružbahinkulturah;pojasnijopomenkultureprioblikovanjuidentitet,kulturokotnačinživljenja,analizirajopomenvrednot,norm,navad,nadzorainsankcijzadelovanjeposa­meznicinposameznikovterdružbetervzrokezaspreminjanjeinpluralizacijokulturvsodobnihdružbah;analizirajoinpresojajoodnosdolastnekulture,subkultureindrugihkultur.

4.3 družbene različnosti in neenakosti Dijakinje/dijaki:•pojasnijopomenpripisanihinpridobljenihpoložajev:spol,starost,etničnopripadnost,raz­

red,zaposameznikaindružbeinocenijonjihovvplivvsodobnihdružbah;pojasnijodružbenostratifikacijo(slojevitost)innjenerazličnerazlageinjihuporabljajozapresojodružbenestra­tifikacijevsodobnidružbi;pojasnijovzrokeinrazličnerazlagerevščineinsocialneizključe­nostiinjihuporabljajozapresojovsodobnihdružbah.

19

4.4 Odločanje v skupnostiDijakinje/dijaki:•raziščejopovezanostmedmočjo,političnooblastjoinodločanjemvskupnosti.Poznajonačeladelo­

vanjamodernedržave,značilnostiindilemedemokracije.Znajopojasnitiinpresoditipomeninna­čindelovanjarazličnihsubjektovvprocesuodločanjaznotrajdržaveinvmednarodnemprostoru.

4.5 izzivi sodobnega svetaDijakinje/dijaki:•pojasnijoglobalizacijokotprotislovenprocesinnjenvplivnarazličnapodročjaživljenjain

ocenijopriložnostiinglavnedejavniketveganjarazvojasodobnihdružb.

4.6 načini in metode raziskovanja v sociologijiDijakinje/dijaki:•razumejoznačilnostidružboslovnegaraziskovanja,poznajorazličnemetodeintehnikeraz­

iskovanjaterseusposobijozauporaboinizdelavoraziskovalnenaloge.Vosnovnemdeluseusposobijozaizdelavoenostavnejšegaraziskovalneganačrtaalikrajšeraziskovalnenaloge,vmaturitetnemdelupazaizdelavozahtevnejšeraziskovalnenaloge.

4.7 družba – zdravje, telo, bolezen Dijakinje/dijaki:•pojasnijodružbenokonstrukcijotelesainzdravja,razložijodružbenevidiketelesainpresodijo

spreminjanjeodnosadozdravjaintelesa,zdravstveneoskrbeinvlogemedicinevsodobnidružbi.

4.8 družinaDijakinje/dijaki:•znajopojasnitipomendružinzaposameznico/posameznikaindružbe,pojasnijodilemegle­

deuniverzalnostidružin,različnenačineoblikovanjainrazličnefunkcijedružininznajopre­soditispremembedružinvsodobnihdružbah.

4.9 ŠolanjeDijakinje/dijaki:•pojasnijošolokotdružbeno institucijoz različnimi funkcijami, različnerazlagevloge

inpomenovšole,presodijovplivrazličnihdejavnikovnašolskouspešnostinnjenopo­

20

vezanostzdružbenimineenakostmiternačinespreminjanjašoleinšolanjavsodobnidružbi.

4.10 religija in verovanjski sistemiDijakinje/dijaki:•pojasnijoreligijo,različnerazlagereligij,njenihfunkcijinsestavinteranalizirajoinovredno­

tijoprocesespreminjanjareligijvsodobnihdružbah.

4.11 Odklonskost in kriminalitetaDijakinje/dijaki:•razlikujejomedkriminalominodklonskostjo,pojasnijoinpresodijorazličnerazlagekrimina­

liteteinodklonskosti,načinespoprijemanjaskriminalom.

4.12 množični mediji in komunikacijeDijakinje/dijaki:•pojasnijoinpresojajovlogoinpomenmnožičnihmedijevinkomunikacijskihtehnologijvso­

dobnidružbi,analizirajoprezentacijerazličnihdružbenihskupinvmnožičnihmedijihinspre­membe,kijihpovzročaglobalizacija.

4.13 znanost – družbeni razvoj in ekološka vprašanja

Dijakinje/dijaki:•pojasnijovečplastnovlogoznanostiintehnologijeinprotislovnostnjunegavplivanadružbe­

nirazvoj,presojajokonceptinmožnostitrajnostnegarazvojainetičnedileme,kijihporajatarazvojznanostiintehnologije.

4.14 delo, moderne družbene organizacije in prosti čas

Dijakinje/dijaki:•pojasnijospreminjanjedelovnegapodročja,zaposlitevinekonomijevsodobnihdružbahin

presodijoposledicetehspremembzadružbo,življenjeposameznicinposameznikov,razi­ščejovplivspremembnadružbenoneenakost,povezanostdelainprostegačasazarazličnedružbeneskupineinpomendružbenihorganizacijvsodobnihdružbah.

21

5 medpredmetne pOvezave

medpredmetne povezave: Zgodovina:zgodovinavsakdanjegaživljenja,odmagijedoreligije,razvojdemokracije,selit­veprebivalstva,vzponmeščanstva inuveljavitevparlamentarizma,znanost intehnologijav20.stoletju,spreminjajočisenačiniživljenjanaSlovenskempodrugisvetovnivojni.Psihologija:osebnost,socializacija inskupine,medosebniodnosi inkomunikacija,stališča,predsodkiinmoralnirazvoj.Geografija:prebivalstvo,trajnostnirazvoj,družbeneznačilnosti,verstvasveta,Evrope.Filozofija:kajlahkovem?,kajnajstorim?,filozofijareligije,političnafilozofija,vprašanjamora­le,posameznikinskupnost.Biologija:biologijaindružba.Matematika:statistika,verjetnostniračun.Slovenskijezik.

22

6 didaKtiČna pripOrOČiLa

Vučnemnačrtujepoudareknatem,dasedijakinjeindijakeopremijostistimiznanjiinspretnostmi,kisopomembniinpotrebnizarazumevanjelastnegaosebnegaživljenjakottudizarazumevanješiršihdružbenihpojavovinprocesov.Zatomorajorazvitisposobnosti,dadružbealidejanjposameznikovinposameznicneocenjujejozgoljzvidikaomejenelastneizkušnje,ampakdarazvijejosposobnosti,dajihpogledajoizširšedružbeneinkulturneperspektive,kitemeljinanačelihznanstvenegaspoznavanja.Pripoučevanjunajbopoudareknarazumevanjudružbenihpojavovinprocesov,različnihrazlaginteoretičnihpristopovinnjihoviuporabinakonkretnihdružbenihprimerih.Takosepoučeva­njepribližavprašanjem,kisoblizuvsakdanjimizkušnjamdijakovindijakinj,hkratipaseodda­ljiodzdravorazumskegarazpravljanjao»družbenihproblemih«.Pripoučevanjumorajobitiodvsegazačetkanakazaneraziskovalnanaravnanostsociologije,njenaaktualnostintežnja,dabiprispevalakracionalizacijidružbenegaživljenja.Zatonajbostavsebinainrabaposameznihpojmovopredeljenizzglediizsodobnihsociološkihraziskav,šezlastiraziskav,kiobravnavajoslovenskodružbo.

Podobnoveljazaobravnavanjerazličnihteoretskihusmeritevvsociologiji,kinajsevključuje­jopredvsempriobravnaviposameznihteminraziskovalnihvprašanj.Pritemjetrebapokazati,darazličneteoretičneusmeritvepogostovključujejoizbirorazličnihraziskovalnihpostopkovinrazličnepredstaveopraktičnipomembnostisociološkihspoznanj.

Vrstniredobravnavetem,kijihvsebujeučninačrt,niobvezen,pomembnopaje,dadijakiindi­jakinjespoznajomedsebojnopovezanostposameznihdružbenihpojavovinzapletenostproce­sovvdružbi.Toomogočatatudipovezovanjesociološkihspoznanjzznanjizdrugihpredmetnihpodročijinusposabljanjedijakovindijakinjzauporabosociološkihznanjpridrugihpredmetih.

Vučnemnačrtusozapisanasplošnaznanja,kisoobveznazavsedijakinjeindijake,medponu­jeniminajučiteljiceinučiteljiizberejoznanjagledenaintereseinsposobnostidijakinjindija­kov.Vokviruposebnihznanjpalahkoobravnavajoaktualnedogodke.

Pripoučevanjujetrebanamenitipozornosttudirazvijanjusposobnostiempatije,strpnostidodrugačnosti;sposobnostargumentiranegainstrpnegaizražanjalastnihstališč;sposobnostire­fleksijelastnegasocialnegapoložaja,prepričanj,predsodkovindelovanj;sposobnostkritičneanalizeinpresojeizsledkovraziskavpatudirazličnihvrstgradivinvirov,kijihsrečujejovvsak­danjemživljenju,raziskovalnesposobnostiinspretnosti.

Učiteljiceinučiteljisoneodvisnipriizbirimetodpoučevanja,razvijanjuspretnostiinsposobno­sti,pritempajetrebaupoštevati,dapoučevanjesociologijezahtevaizbordidaktičnihmetod,kiomogočajovisokosamostojnostininiciativnostdijakovindijakinj.Obtemmorabitizagotovlje­no,dasedijakiindijakinjeusposabljajozadoslednorabosociološketerminologijeinzajasnoizražanjesociološkihidej.

2�

7 vrednOtenje dOSeŽKOv

Različnicilji,spretnostiinsposobnosti,kijihrazvijasociologija,usmerjajovrazličnenačineoce­njevanja.Učiteljiceinučiteljinajzatokombinirajorazličneoblikevrednotenjagledenazasta­vljenecilje,priporočamopa,daenoocenodijaki/dijakinjepridobijospripravoinpredstavitvijosamostojnegadela(krajšepisneinterpretacijemanjzahtevnegasociološkegabesedila,kritič­neanalizemedijskihsporočil,spripravoinpredstavitvijoosnutkaraziskovalnenaloge,izdelavekrajšeraziskovalnenalogealidrugegasamostojnegadela).

Priocenjevanjunajbopoudareknaosmišljanjuinvrednotenjupodatkov,dejstev,definicij,nastro­kovnemutemeljevanjutrditev,pojasnjevanjuinpresojanjuprocesovinpojavovzrazličnihzornihkotov,uporabisociološkihkoncepcij,razlaginteorijpripojasnjevanjudružbenihpojavov,sevedazupoštevanjemstopnje,kijodijakinjeindijakilahko,gledenasvojostarostinznanje,dosežejo.

Gimnazija

ISBN 978-961-234-701-7