UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA NAMENJENI MLADIM BREZPOSELNIM V OS

KOPER

Kandidatka: Patricija Fabjan Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80024291 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Sebastjan Strašek

Koper, September 2006

2

PREDGOVOR V Sloveniji se tako kot v večini Evropskih držav soočamo s problemom naraščanja brezposelnosti. Brezposelnost lahko prizadane vsakega izmed nas, ne glede na to ali smo mladi, stari, invalidi, ženske, izobraženi, brez izobrazbe, itd... Ker bi bilo preučevanje problema brezposelnosti za vsako posamezno zgoraj omenjeno skupino preobsežno, sem se odločila posvetiti se samo eni izmed teh skupin in sicer mladim. Omejila sem se na mlade brezposelne v območni službi Koper, to pa zato ker se neposredno ukvarjam z zaposlovanjem kadra ravno znotraj te območne službe. Naloga je bila zame izziv, in priložnost, da podrobneje spoznam svojo regijo, trg dela, aktivno politiko zaposlovanja, delovanje Zavoda RS za zaposlovanje, delovanje območne službe Koper in položaj mladih na trgu delovne sile ter možnosti za zaposlovanje. Brezposelnost mladih postaja pereči problem tudi v OS Koper. Vzrokov za brezposelnost je veliko. V povezavi z naraščajočo brezposelnostjo se kot poglaviten razlog navaja nezadostna izobrazbena in kvalifikacijska struktura mladih. Z nezadostnim znanjem mladi ne morejo slediti novim tehnološkim zahtevam potreb na trgu dela. Potrebno je opozoriti tudi na pomanjkanje delovnih izkušenj, saj jih mladi ob uspešno zaključenem šolanju nimajo dovolj, da bi z njimi lahko konkurirali na trgu delovne sile. Z izvajanjem ukrepov APZ območna služba Koper strmi k cilju zmanjševanja brezposelnosti mladih. Mladim kot posebni ciljni skupini težje zaposljivih oseb namenja posebno pozornost. Cilj teh ukrepov je hitrejše in učinkovitejše zaposlovanje, zmanjševanje brezposelnosti, predvsem pa povečanje možnosti za delovno in socialno integracijo. Vendar pa menim, da samo ukrepi aktivne politike zaposlovanja niso dovolj. Mladi se bodo morali zavedati dejstva, da je potrebno za rešitev problema brezposelnosti storiti veliko več kot le prijava na zavodu za zaposlovanje in vključitev v enega od programov. Potrebno bo aktivnejše iskanje zaposlitve, večja angažiranost in vztrajnost.

3

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................. 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................ 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 5 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ......................................................................... 5

2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV................................................................. 6 2.1 Brezposelnost ........................................................................................................ 6

2.1.1 Vrste brezposelnosti....................................................................................... 6 2.2 Mladi na trgu delovne sile in brezposelnost .......................................................... 8

2.2.1 Položaj mladih na trgu delovne sile .............................................................. 8 2.2.2 Značilnosti mladih ......................................................................................... 9 2.2.3 Vzroki za brezposelnost mladih ................................................................... 12

2.3 Aktivna politika zaposlovanja ............................................................................. 13 2.3.1 Značilnosti Aktivne politike zaposlovanja ................................................... 13 2.3.2 Struktura programov in ukrepov Aktivne politike zaposlovanja ................. 14 2.3.3 Prioritetna področja Programa ukrepov APZ za leto 2006........................ 15 2.3.4 Program ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 .................... 16

3 BREZPOSELNOST V OBMOČNI SLUŽBI KOPER .......................................... 20 3.1 Zavod RS za zaposlovanje................................................................................... 20

3.1.1 Območna služba Koper ............................................................................... 21 3.2 Brezposelnost v območni službi Koper ............................................................... 22

3.2.1 Registrirana brezposelnost v OS Koper ...................................................... 22 3.2.2 Struktura registrirano brezposelnih v OS Koper......................................... 24

4 UKREPI APZ NAMENJENI MLADIM BREZPOSELNIM V OS KOPER ...... 26 4.1 Svetovanje in pomoč pri zaposlitvi ..................................................................... 26

4.1.1 Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve......................... 26 4.1.2 Klubi za iskanje zaposlitve .......................................................................... 27 4.1.3 Delovni preizkus .......................................................................................... 28

4.2 Programi usposabljanja in izobraževanja ............................................................ 29 4.2.1 Formalno izobraževanje in pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije... 29 4.2.2 Projektno učenje za mlade – PUM.............................................................. 30 4.2.3 Usposabljanje za življenjsko uspešnost – UŽU .......................................... 31 4.2.4 Projekt ISM – informiranje in svetovanje za mlade na vzporedni poti ....... 32 4.2.5 Usposabljanje na delovnem mestu .............................................................. 32

4.3 Spodbujanje samozaposlovanja........................................................................... 33 4.4 Neposredno ustvarjanje novih delovnih mest – Javna dela................................. 34

5 SKLEP ........................................................................................................................ 35

POVZETEK....................................................................................................................... 37

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 39

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Brezposelne osebe lahko razdelimo v različne skupine na podlagi kriterijev kot so npr. spol, izobrazba ali starost. Ena takih skupin so mladi stari do 26 let. V diplomskem delu se bom posvetila ravno tej skupini in njej namenjenim ukrepom aktivne politike zaposlovanja. Mladi se na trgu delovne sile srečujejo s številnimi težavami, ki jih poskušajo omiliti različni ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Z vključevanjem v te ukrepe se mladim brezposelnim nudi pomoč pri prehodu v poklicni status vključno z usposabljanjem, izobraževanjem in možnostjo samozaposlitve. Tej ukrepi so izredno pomembni pri omogočanju dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, preprečevanju brezposelnosti in zagotavljanju, da tisti, ki postanejo brezposelni, ostanejo tesno povezani s trgom dela in povečujejo svojo zaposljivost. Problem, ki ga v diplomskem delu obravnavam je brezposelnost mladih, predvsem tistih z nizko stopnjo izobrazbe in ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni prav tej skupini. Natančen pregled prednosti in slabosti bo lahko omogočil boljše razumevanje tega problema. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstaviti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območno službo Koper, ter ukrepe aktivne politike zaposlovanja namenjene mladim brezposelnim v tej regiji. Ker je tema aktualna in ker se je vsakdo od nas srečal s problemom brezposelnosti vsaj enkrat npr. ob prehodu iz šolskih klopi na trg dela, sem se odločila predstaviti razmere v območni službi Koper, položaj mladih na trgu dela in skrb za zmanjšanje brezposelnosti mladih s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Glavni cilj diplomskega dela je, da na podlagi pridobljenega znanja v času študija, dodatne literature, pridobljenih delovnih izkušenj v času zaposlitve v podjetju, kjer se neposredno ukvarjam tudi z zaposlovanjem kadra in strokovne pomoči tako notranjih kot zunanjih sodelavcev podam realno oceno o vlogi in pomenu ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri zmanjševanju brezposelnosti mladih. Ostali cilji diplomskega dela so predstaviti temeljne oblike pomoči, ki jih zavod za zaposlovanje nudi mladim brezposelnim v sklopu aktivne politike zaposlovanja, in pa predstavitev problemov, ki so vzrok za brezposelnost mladih. Poleg tega bom predstavila tudi značilnosti te skupine brezposelnih. Trditve, ki jih bom skušala dokazati v diplomskem delu so: prednosti, ki jih nudijo ukrepi aktivne politike zaposlovanja, izobrazbena struktura kot pomembnejši vzrok za brezposelnost mladih in kot posledica vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja z namenom zmanjševanja brezposelnosti.

5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam lahko, da so mladi brezposelni obravnavani kot posebna ciljna skupina, kateri je potrebno nameniti veliko pozornost. Mlade brezposelne lahko zato obravnavam kot skupino težje zaposljivih oseb, predvsem tistih z nižjo stopnjo izobrazbe. Mladi se sicer zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve odločajo za nadaljevanje študija, kar za seboj potegne posledico kasnejšega vstopa na trg delovne sile. Poleg tega ima zelo velik vpliv na zaposlovanje mladih njihovo neznanje ali bolje pomanjkanje delovnih izkušenj. Ravno zato zavod RS za zaposlovanje posveča veliko pozornost mladim in z ukrepi aktivne politike zaposlovanja zmanjšuje brezposelnost. V okviru diplomskega dela “Ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni mladim brezposelnim v OS Koper” nameravam predstaviti delovanje zavoda za zaposlovanje - območna služba Koper. Opredeliti brezposelnost, mlade na trgu delovne sile, aktivno politiko zaposlovanja in podrobneje predstaviti ukrepe in programe namenjene mladim brezposelnim. Pri obravnavanju problema brezposelnosti sem se omejila na ciljno skupino mladih do 26 let. To ciljno skupino sem obravnavala na področju, ki ga pokriva Območna služba Koper. Kot najpomembnejšo omejitev lahko omenim problem, na katerega naletimo pri razvrščanju mladih v posamezne kategorije po katerih se vodijo evidence brezposelnih. Mladi namreč spadajo v skupine mladih brezposelnih, tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, dolgotrajno brezposelni idr... Pri obravnavanju pojava brezposelnosti je ena od omejitev na katero lahko naletimo pri oblikovanju in pisanju diplomskega dela preobsežnost informacij. Veliko je podatkov do katerih se težko pride oz. na katere je potrebno čakati (npr. objava letnih in mesečnih poročil). Druge omejitve so: pomanjkanje časa odgovornih ljudi in čas dopustov, ki onemogočajo razgovore in uspešnejše sodelovanje. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Raziskava, ki jo bom opravila v okviru priprave diplomskega dela, je poslovne narave. Raziskava je dinamična, ker preučuje nastajanje sprememb v zaposlovanju na podlagi izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Med pisanjem diplomskega dela se bom poslužila deskriptivnega pristopa, v okviru katerega bom uporabljala metodo deskripcije in metodo kompilacije predvsem v prvem delu diplomskega dela. V drugem, analitičnem delu in zaključku, pa se bom poslužila analitičnega pristopa v sklopu katerega bom uporabljala metodo deduktivnega in metodo induktivnega sklepanja. Pri svojem delu bom izhajala iz podatkov pridobljenih v strokovni literaturi, preko internetnih strani in znanja osvojenega na predavanjih. Veliko podatkov sem pridobila na Zavodu RS za zaposlovanje, OS Koper.

6

2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV 2.1 Brezposelnost Brezposelni so raznolika skupina, ki se razlikuje po starosti, izobrazbi, po delovnih izkušnjah, delovni dobi, interesih ipd.... Brezposelnim kot zelo različni skupini pa je skupno to, da nimajo rednega plačanega dela in da delo iščejo. Brezposelnost je pravzaprav položaj posameznika, ki ni zaposlen, je brez dela oz. službe. Svetlik pravi (1985, 21), da je brezposelnost eden najresnejših problemov sodobnih razvitih tržnih družb. Za brezposelne osebe pa šteje vse osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in, ki delo iščejo. Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 opredeljuje brezposelnost kot zapravljanje razpoložljivih virov, ki zmanjšuje potencialni proizvod in dohodek, povečuje neenakost in načenja kakovost človeškega kapitala (UL RS 92/2001).

2.1.1 Vrste brezposelnosti Žižmond (1998, 112) deli brezposelnost na tri vrste: Frikcijska brezposelnost, Strukturna brezposelnost in Ciklična brezposelnost.

Frikcijska brezposelnost Frikcijska brezposelnost nastaja zaradi stalnega gibanja prebivalstva med posameznimi regijami ali zaradi iskanja nove zaposlitve. Tudi v primeru polne zaposlenosti bi obstajala vedno neka določena stopnja frikcijske brezposelnosti zaradi razlogov kot so: ljudje, ki končajo šolo, iščejo zaposlitev; nekateri se preselijo in iščejo zaposlitev v novem kraju; posebno v razvitih deželah se ženke odločajo za zaposlitev šele potem, ko so rodile otroke. V primeru frikcijske brezposelnosti gre v glavnem za ljudi, ki so brezposelni v času med dvema stalnima zaposlitvama, ali za takšne ki iščejo boljšo zaposlitev. Zato govorimo o začasni ali prostovoljni brezposelnosti (Žižmond 1998, 112).

Strukturna brezposelnost Pojavlja se ob neskladjih med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. Do neskladij pride, ko se povpraševanje po neki vrsti povečuje, po drugi pa zmanjšuje, ponudba pa se ne more tako hitro prilagajati spremembam povpraševanja. To je običajno posledica različnih stopenj rasti posameznih sektorjev. Če bi se plače hitro prilagajale spremembam ponudbe in povpraševanja po delu, bi morda ta neskladja izginila, saj bi se plače zmanjšale v sektorjih s presežki delovne sile oz. porasle tam kjer delovne sile primanjkuje. Plače se na trgu ne prilagajajo tako hitro, saj traja par let da se prilagodijo presežkom oz. primanjkljajem delovne sile, zato prihaja ponekod do pomanjkanja delovne sile, drugod pa se pojavi neprostovoljna brezposelnost, ki je običajno zelo visoka (Žižmond 1998, 113).

7

Ciklična brezposelnost

Pojavi se ko je celotno povpraševanje po delu nizko. To se običajno dogaja v času recesij, ko družbeni produkt in celotno trošenje upadata zaradi česar se brezposelnost povečuje skoraj v vseh sektorjih in regijah. Tudi ta brezposelnost je neprostovoljna (Žižmond 1998, 113). Svetlik (1985, 25-47) pa deli brezposelnost na Prostovoljno, Tehnološko, Odkrito in Prikrito brezposelnost:

Prostovoljna brezposelnost Za prostovoljno brezposelne se štejejo tisti posamezniki, ki niso pripravljeni sprejeti dela za nižjo plačo, ki se niso pripravljeni preseliti v kraj, kjer so na voljo prosta delovna mesta, ali ki se niso pripravljeni prekvalificirati. Čim bolj je oseba pripravljena popustiti pri plači, delovnih pogojih, oddaljenosti delovnega mesta od doma in podobnem, ko se pogaja za zaposlitev, tem bolj neprostovoljna je njena brezposelnost. O prostovoljni brezposelnosti se veliko razpravlja v zvezi z raznimi oblikami pomoči, ki so je deležni brezposelni. Če je ta pomoč previsoka, jih to spodbuja, da zapuščajo delo, se ne zaposlujejo in so bolj izbirčni pri iskanju nove zaposlitve (Svetlik 1985, 25-30).

Tehnološka brezposelnost Tehnološka brezposelnost nastaja v bistvu zaradi inovacij, uvajanja novih tehnologij ter se ne ponavlja več ciklično, temveč postaja zaradi hitrega razvoja trajna. Ta gibanja niso več jasna, ko podjetja ohranjajo delavce na zalogo (Svetlik 1985, 30-34).

Odkrita brezposelnost Odkrito brezposelnost predstavlja aktualna ponudba delovne sile. Kakšne vrste je odkrita brezposelnost, pa je odvisno od razmerja med aktualnim povpraševanjem in aktualno ponudbo delovne sile, torej od števila in vrste prostih delovnih mest na eni strani ter od števila in karakteristik iskalcev zaposlitve na drugi strani. Odkrita brezposelnost se deli na frikcijsko brezposelnost, brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja pa se loči še na ciklično brezposelnost in pa brezposelnost zaradi neskladne rasti (Svetlik 1985, 30-34).

Latentna ali prikrita brezposelnost Latentna brezposelnost so ljudje, ki niso zaposleni, ne iščejo več zaposlitve ali pa to iskanje ni nikjer registrirano, vendar so se pripravljeni takoj ali pa za pod določenimi pogoji zaposliti (Svetlik 1985, 37-47).

8

2.2 Mladi na trgu delovne sile in brezposelnost Opredelitev starostnih meja kategorije mladih pri preučevanju trga delovne sile in s tem brezposelnosti ni. Spodnjo mejo načeloma opredeljuje zakonsko najnižja starost pri kateri se oseba lahko zaposli oz. prijavi na zavodu za zaposlovanje. V Sloveniji je ta meja dopolnjenih 15 let (ZDR). Trbanc pravi (2002, 339), da je starostno mejo smiselno opredeliti s starostjo ob dokončanju najnižje oz. najvišje stopnje izobrazbe, po kateri se je možno zaposliti. Tako opredeljene meje se ujemajo s starostnimi mejami od 15 do 24 let oz. od 15 do 26 let za registrirano brezposelne mlade. Najzahtevnejši in tudi ključni prehod mladih je prav prehod s področja izobraževanja v področje dela. Uspešen prehod v zaposlitev mlade spravi v položaj enakopravnih članov družbe, saj jim zaposlitev zagotavlja socialno – ekonomsko neodvisnost. Za mlade je sicer značilno, da relativno zgodaj prihajajo na trg delovne sile in sicer že med časom študija. Vendar pa kljub izkušnjam, ki jih mladi naberejo med opravljanjem občasnih del ostaja prehod po zaključenem šolanju v zaposlitev pogosto problematičen. To problematičnost prehoda mladih izražajo stopnje brezposelnosti mladih, ki so praviloma višje od stopenj brezposelnosti v drugih kategorijah (Trbanc 2002, 338).

2.2.1 Položaj mladih na trgu delovne sile Na položaj mladih na tgu delovne sile vplivajo različni dejavniki, ki izhajajo iz povpraševanja in ponudbe po delovni sili. V zadnjih desetletjih je opaziti podaljševanje prehodov iz šolanja v zaposlitev. Med pomembnejše okoliščine, ki vplivajo na položaj mladih na trgu delovne sile navaja Trbanc (1992,125): nižjo rodnost, spremembe v izobraževalnih sistemih, zviševanje izobraževalnih aspiracij ter spremembe na trgu delovne sile. Dejavniki, ki vplivajo na zaposlitvene možnosti mladih pa so splošna situacija ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile, ukrepi regulacije trga delovne sile in ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni brezposelnim. Pomanjkanje ali zmanjšanje povpraševanja po delovni sili med prvimi prizadene mlade, še posebej tisti del mladih, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe.

Znižanje rodnosti v večini evropskih držav Znižanje rodnosti v preteklih desetletjih se v večini držav kaže v manjših pritokih mladih na trg delovne sile. Trbanc (2002, 343) pravi, da če se bodo stopnje rodnosti nadaljevale ali celo zniževale lahko pričakujemo primanjkljaje delovne sile. Pravi tudi, da zniževanje rodnosti vpliva na spreminjanje odnosa do mladih v razvitih družbah. Mladi tako postajajo naložba v prihodnost.

9

Spremembe v izobraževalnih sistemih in zviševanje izobraževalnih aspiracij Udeležba mladih v izobraževanju in usposabljanju na višji in visoki stopnji se povečuje, s čimer mladi dejansko odlagajo vstop na trg delovne sile. Večjo vključenost mladih v nadaljevanje šolanja je mogoče pojasniti na različne načine (Trbanc in Verša 2002, 345):

- neugodne gospodarske razmere in pomanjkanje razpoložljivih zaposlitev, zaradi česar se mladi odločajo za nadaljne šolanje

- visok življenjski standard v državah evropske unije omogoča mladim, da ostajajo v izobraževanju ob pomoči svojih družin

- povečanje želje po izobraževanju med mladimi saj tej menijo, da pomeni boljša izobrazba pridobitev boljšega poklica

- širjenje izobraževalnih sistemov, ki postajajo zelo razvejani, s številnimi možnimi vstopi in izstopi

Spremembe v strukturi zaposlitvenih priložnosti za mlade Ob tem, »da je upad stalnih zaposlitev splošen trend« (Trbanc in Verša 2002, 347) je treba povdariti, da so za mlade bolj kot za katerokoli drugo skupino na trgu delovne sile značilne netipične oblike zaposlitve kot so zaposlitve za določen čas in zaposlitve za krajši delovni čas. Še posebej velja to za skupine mladih, ki so slabše izobraženi in usposobljeni. Zanje obstaja nevarnost, da bodo tudi kasneje ohranile nizke stopnje udeležbe v zaposlitvi, ter da se bodo obdobja pogostih brezposelnosti daljšala in tako vplivala na marginalizacijo in visoko stopnjo socialne negotovosti teh skupin (Trbanc in Verša 2002, 347) . Trbanc (2002, 346) pravi, da je dejstvo, da je bila za mlade že tradicionalno značilna večja vključenost v začasna dela, občasna dela in dela s krajšim delovnim časom. To je predvsem posledica izbire mladih, ki se šolajo in občasno opravljajo različna dela ali pa mladih, ki se še ne želijo stalno zaposliti. Predvsem študentsko delo lahko že obravnavamo kot poseben segment delovne sile. Mladi dejansko delajo, pridobivajo si delovne izkušnje, sprejemajo odgovornosti, kljub temu pa niso zaposleni.

2.2.2 Značilnosti mladih Mlade ločijo od ostalih kategorij, ki se pojavljajo na trgu delovne sile, specifične značilnosti, ki vplivajo na odnos delodajalcev do te kategorije. Mladinski trg delovne sile je obravnavan kot poseben segment trga na katerem je na eni strani zaloga mladih, ki išče prve stalne zaposlitve, na drugi strani pa zaloga delovnih mest, ki so jih delodajalci pripravljeni mladim ponuditi (Pečar 2002, 20).

10

Osnovna značilnost mladih na trgu delovne sile je mladost kot obdobje prehoda in vključevanja v različne vloge. Trbanc (2002, 339) pravi, da mladost pogojuje tri sklope značilnosti, ki so pomembni z vidika delodajalcev:

- znanje - delovne izkušnje - osebnostne lastnosti

Znanje Ključna konkurenčna prednost mladih je vsekakor novejše in kompleksno znanje, ki ga pridobivajo v času izobraževanja. To sicer velja samo za mlade, ki uspešno končajo izobraževanje. Tisti, ki šolanje zapustijo predčasno, tako imenovani »osipniki«, so namreč na trgu delovne sile v slabšem položaju kakor starejša slabo izobražena delovna sila, saj ta vsaj delno lahko nadomesti pomanjkljivo izobrazbo z delovno dobo, delovnimi izkušnjami, pripadnostjo delodajalcu in podobno, medtem ko so slabo izobraženi mladi na trgu v izrazito obrobnem položaju, opravljajo občasna in začasna, slabo plačana dela s pogostimi prehodi v brezposelnost ali ostajajo celo dolgotrajno brezposelni (Pečar 2002, 21). Poleg samega znanja mladi bolj kakor starejša delovna sila premorejo tudi spretnosti in kompetence, po katerih je, zaradi spreminjajoče se narave dela in delovnih procesov, pri delodajalcih veliko povpraševanje in, ki pogosto predstavljajo dodatne pogoje oziroma prednosti v konkurenci za zaposlitev. Gre npr. za uporabo računalnika in računalniških aplikacij ter interneta, za sposobnost iskanja in uporabe raznih informacij, komunikacijske spretnosti, delo v skupinah, projektno delo, aktivno uporabo tujih jezikov ipd. Del teh spretnosti in kompetenc si mladi pridobijo z izobraževanjem, precejšen del pa tudi s socializacijo in različnimi izkušnjami, ki jih dobijo med odraščanjem in osebnostnim oblikovanjem. Da postaja znanje vedno bolj pomembno ni novost, saj sta v gospodarstvu vse bolj pomembni produktivnost in inovativnost, ki se jih da doseči le z znanjem. Znanje in ustrezna usposobljenost danes predstavljata poglavitna dejavnika pri dostopu do zaposlitvenih priložnosti. Mladi vstopajo na trg delovne sile po zaključenem začetnem izobraževanju, zato je njihova glavna prednost, v primerjavi s tistimi, ki so izobraževanje zaključili pred dlje časa, najnovejše znanje. Zaradi hitrega tehnološkega napredka ter z njim povezanim zastarevanjem proizvodnih tehnologij in poslovnih procesov, lahko človek konkurira na trgu delovne sile le, če je pripravljen neprestano izpopolnjevati svoje znanje. (Pečar 2002, 21)

Delovne izkušnje

Pomanjkanje delovnih izkušenj je navadno razumljeno kot glavna konkurenčna pomanjkljivost mlade delovne sile. Kljub temu da izobrazba zagotavlja osnovno znanje za opravljanje dela, ji šele delovne izkušnje dajo uporabno vrednost. Poleg tega delodajalci iz delovne zgodovine posameznika lahko sklepajo na nekatere lastnosti, kakršne so stalnost, pripadnost, delovna oblikovanost, dejanska usposobljenost za neko vrsto dela in podobno.

11

Pogosto pa mladi, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, niso povsem brez delovnih izkušenj. Vsaj deloma si jih lahko pridobijo z delovno prakso med šolanjem, s počitniškim in prostovoljnim delom ter opravljanjem raznih študentskih del, vendar pa te izkušnje pogosto niso vezane na poklicno oziroma profesionalno področje, za katero so se izobraževali in na katerem iščejo zaposlitev. Pogosto se dogaja, da mladi z različnimi izkušnjami teh ne zaznavajo kot delovnih izkušenj ali pa jih kot takih ne znajo predstaviti delodajalcem. Pomembno je vprašanje ali in če uspe mladim svoje izkušnje predstaviti delodajalcem na zanimiv način (Trbanc in Verša 2002, 341).

Osebnostne lastnosti Pri selekciji za zaposlitev poleg izobrazbe in delovnih izkušenj, delodajalci pri zaposlovanju ocenjujejo tudi določene osebnostne lastnosti, kot npr. zanesljivost, prizadevnost, delavnost, odgovornost. Te lastnosti so lahko tudi predstave, ki se vežejo na mlade, oziroma predstave, ki jih imajo delodajalci o mladih. Lastnosti, po katerih se mladi razlikujejo od ostalih kategorij, predvsem starejših kategorij delovne sile, lahko opišemo kot konkurenčne prednosti ali pa slabosti mladih na trgu delovne sile. Gre za lastnosti kot so npr. novo znanje, pomanjkanje delovnih izkušenj in podobno. Mladim pogosto pripisujejo negativne osebnostne lastnosti, in sicer manjšo odgovornost, manjšo pripadnost, nestalnost, neresnost, nezrelost, nestabilnost, večji absentizem, ipd., zaradi katerih za delodajalce predstavljajo tvegano delovno silo (http://www.revija.mojedelo.com/revija/iskanjezaposlitve). Mladi so bolj nagnjeni k menjavanju zaposlitev in zaradi tega tudi večkrat za krajši čas brezposelni, saj iščejo poklicni položaj, ki bi bil najbolj usklajen z njihovimi pričakovanji. Vendar je tega v zadnjem obdobju čedalje manj kajti konkurenca za zaposlitev se je zaostrila, tako da mladi raje obdržijo zaposlitev, četudi niso najbolj zadovoljni z njo. Po drugi strani pa so mladi veliko bolj prilagodljivi za spremembe v delovnem procesu od starejših delavcev, bolj inovativni, bolj dovzetni za spremembe, manj zahtevni, tako glede višine plač, kot glede delovnega časa in ostalih delovnih pogojev. Pogosto so pripravljeni sprejeti slabše zaposlitve, začasne zaposlitve, neustrezne z njihovo izobrazbo, zaposlitve za krajši čas ter fizično naporna dela (Trbanc 1992, 125). Kot taki pa za delodajalce pomenijo cenejšo delovno silo in jih zato tudi pogosto izkoriščajo. Socialne karakteristike in njihovo ozadje mladim v veliki meri oblikujejo aspiracije, pričakovanja in načrte, ki se tičejo izobrazbe in zaposlitve. Prav te zadnje lastnosti so pri vse večji fleksibilnosti trgov delovne sile konkurenčna prednost mladih (Trbanc in Verša 2002, 343).

12

2.2.3 Vzroki za brezposelnost mladih Prehod iz sfere izobraževanja v sfero dela je za mlade eden izmed najzahtevnejših prehodov. Najpogostejši problem predstavlja vprašanje, kako premagati razkorak med pričakovanji in željami na eni strani, ter realnostjo na drugi strani. Problematičnost prehoda mladih iz šole v zaposlitev dobro odražajo relativno visoke stopnje brezposelnosti mladih, ki so običajno višje od stopenj brezposelnosti drugih starostnih kategorij. Vzrokov za brezposelnost mladih je lahko več. Eden takih je lahko neskladje med potrebami na trgu delovne sile in izobrazbeno strukturo tistih, ki končujejo izobraževanje. Že nekaj let je opaziti izrazito povečan vpis na družboslovne fakultete, medtem ko ni zadostne tovrstne ponudbe delovnih mest in trg ne zmore sprejeti vseh, ki imajo ta profil. Na drugi strani pa je opaziti pomanjkanje profilov kot so npr. naravoslovni. Mladi tako po lastni želji pridobijo poklic ali izobrazbo za katero na trgu ni povpraševanja (Krištof Počivavšek 2005, 35). Drugi razlog je pomanjkanje ustreznih delovnih izkušenj mladih, ki vstopajo na trg delovne sile, oboroženi s formalnim znanjem, ki so ga pridobili z izobraževanjem, manjkajo pa jim praktične izkušnje na delovnem mestu. Kljub temu, da imajo nekatere prednosti, npr. ustvarjalnost, zagretost, ambicioznost, dojemljivost za nove tehnologije, pripravljenost za pridobivanje novega znanja in znanja tujih jezikov, vedno zahtevnejši delodajalci od svojih zaposlenih pričakujejo tudi delovne izkušnje, da bi bilo potrebno kar najmanj časa za nemoteno vključitev v delovni proces. Težava je seveda, da takšnih izkušenj drugje kakor na delovnem mestu ni mogoče pridobiti, in mlad človek se tako znajde v začaranem krogu. Za mlade je značilno pomanjkanje delovnih izkušenj in delovne usposobljenosti. So brez daljše delovne zgodovine, iz katere bi bilo mogoče sklepati na določene delovne karakteristike in zato pomenijo za delodajalce večje tveganje (Trbanc 1992, 125). Delodajalci menijo, da se z zaposlitvijo mladega poveča nevarnost nesreč, napak, okvar in zastojev v proizvodnji. Poleg tega podjetja nočejo odpustiti odraslih izkušenih delavcev, saj je lahko investicija v njihovo izučenost pogosto izgubljena, če najdejo drugo zaposlitev. Za Slovenijo so analize pokazale, da delodajalci pri več kot 60% povpraševanja po delavcih določajo delovne izkušnje kot najpomembnejši dodatni pogoj, takoj za izobrazbo (Trbanc in Verša 2002, 342). Tretji razlog je pomanjkanje novih delovnih mest, na katera bi bilo mogoče zaposliti mlade. Tista, na katera bi bilo mogoče zaposliti mlade diplomante, so predvsem delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, vendar jih v preteklih letih kljub razmeroma ugodnim makroekonomskim kazalcem ni bilo ustvarjenih dovolj (Krištof Počivavšek 2005, 36).

13

2.3 Aktivna politika zaposlovanja Aktivno politiko zaposlovanja (APZ v nadaljevanju) bi lahko v najbolj strnjeni obliki opisali kot vrsto programov in ukrepov, s katerimi poskuša država neposredno posegati na trg delovne sile, da bi med delavno aktivne vključila in v tem statusu tudi obdržala čim več delovno sposobnih, ter s tem tako zmanjšala brezposelnost. APZ igra pomembno razvojno vlogo v okviru zmanjševanja brezposelnosti saj posameznikom omogoča razvoj lastnih sposobnosti in izboljšanja položaja na trgu delovne sile, poleg tega pa s tem dviga vrednost človeškega kapitala (Svetlik 2002, 174). APZ je sklop ciljno usmerjenih programov in ukrepov, s katerimi je želela poseči na trg delovne sile. Temeljni cilji, ki jih z ukrepi APZ zavod želi doseči so:

- ustvarjanje novih delovnih mest - povečanje mobilnosti delovne sile - prilagajanje znanj in veščin brezposelnih oseb in zaposlenih, spremenjenim

in spreminjajočim se razmeram na trgu delovne sile - vzpodbujanje podjetniške miselnosti in samozaposlovanja - usposabljanje delovne sile, ki omogoča delodajalcem ekonomičnost pri

zaposlovanju novih delavcev ali ohranjanju obstoječih delovnih mest - preprečevanje marginalizacije in nastajanje novih ogroženih skupin

brezposelnih (Košir et al. 2003, 3)

2.3.1 Značilnosti Aktivne politike zaposlovanja V Sloveniji smo se z APZ seznali v osemdesetih letih, čeprav se je v praksi začela uveljavljati šele v začetku devedesetih let. Tako se je APZ začela uveljavljati kot del programov za reševanje vprašanj presežnih delavcev, ki so jih sprejemala podjetja. Nastajali so programi za prekvalifikacije in dodatno izobraževanje delavcev, za preusmerjanje odvečnih delavcev v samozaposlitev in za odpiranje novih delovnih mest (Svetlik in Batič 2002, 186). Osnovni namen APZ je zagotavljanje ekonomske aktivnosti in zaposlivosti čim večjega števila posameznikov. Cilji APZ pa so: usposabljanje in nadgradnja sposobnosti brezposelnih, pomoč pri iskanju dela, načrtovanje dela, pomoč pri samozaposlovanju in pomoč podjetjem pri zaposlovanju brezposelnih. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pravi, da ima brezposelna oseba pravico vključiti se v programe APZ zaradi povečanja zaposlitvenih zmožnosti. Podlaga za vključitev brezposelne osebe v te programe je zaposlitveni načrt, ki ga pripravi zavod ali druga pooblaščena organizacija najpozneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti. Vsebino zaposlitvenega načrta natančneje opredeli minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom (Ur.l. RS št. 79/2006).

14

2.3.2 Struktura programov in ukrepov Aktivne politike zaposlovanja Svetlik (2002, 179) navaja tri skupine programov in ukrepov APZ:

- programi in ukrepi za uravnavanje ponudbe delovne sile, med katerimi osrednje mesto zavzemajo programi za pospeševanje izobraževanja in usposabljanja

- programi za uravnavanje povpraševanja po delovni sili (s temi se poskuša ohranjati zaposlitve). Gre za dve posebni obliki uravnavanja povpraševanja po delovni sili in sicer, znižanje prispevkov delodajalcev za novo zaposlene in pa javna dela

- usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile, kar je naloga služb za zaposlovanje

Različni programi APZ temeljijo predvsem na:

- stimuliranju delodajalcev za vključevanje zaposlenih v izobraževanje in nadomeščanje le-teh z začasnim subvencioniranjem zaposlovanja brezposelnih

- posebnih stimulacijah delodajalcev za zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih (npr. mladi brez temeljne poklicne izobrazbe, starejši,..)

- vključevanje brezposelnih in presežnih delavcev v različne programe usposabljanja in izobraževanja, ki zvišujejo konkurenčnost na trgu delovne sile

- spodbujanje alternativnih oblik zaposlovanja (samozaposlovanje, javna dela, delo na domu, ….) (Košir et al. 2003, 58).

Programi APZ niso usmerjeni samo k pospešenemu zaposlovanju, ampak tudi k aktivnemu sodelovanju pri preoblikovanju podjetij in deloma k šolajoči se mladini kot preventivi za preprečevanje brezposelnosti. Zavod razvija programe APZ v skladu s tokovi na trgu delovne sile in pridobljenimi finančnimi viri za letno izvajanje programov, pri čemer se povezuje z drugimi nosilci razvojne politike v državi. Na ta način zagotavlja, da prosti človeški viri postajajo sestavni del razvojnih potencialov v državi. Razmerje sredstev, ki jih zavod nameni posamezni skupini programov se določi z vsakoletnim finančnim programom ob upoštevanju ukrepov APZ, ki jih vsako leto določi Vlada Republike Slovenije. Posamezni programi zaposlovanja so celote, temelječe na ugotovitvah potreb v procesu zaposlitvenega svetovanja, in se uporabljajo le, ko posredovanje v zaposlitev ni takoj mogoče. Prednost pri vključevanju v programe imajo osebe s specifičnimi potrebami pri zaposlovanju (Kerec 2003, 7).

15

Program za leto 2006 (Uradni list št. 26/2006) je pripravljen na podlagi pregleda stanja na trgu dela v RS, iz katerega izhaja, da:

- ostaja glavni problem na trgu dela strukturno neravnovesje, ki se odraža v veliki vrzeli med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo na trgu dela. Največja neskladja so posledica nizke stopnje izobrazbe iskalcev zaposlitve oz. njihove neustrezne usposobljenosti

- je na trgu dela posebej problematična ciljna skupina težje zaposljivih oseb, kamor štejemo predvsem starejše od 50 let in mlade, iskalce prve zaposlitve, invalide, pripadnike etničnih skupin, ženske

- ostaja stopnja brezposelnosti žensk še vedno precej višja od stopnje brezposelnosti moških

- je potrebno pospeševati razvoj storitvenih dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest, tudi s spodbujanjem razvoja socialne ekonomije in širjenja socialnih storitev

- na trgu dela obstaja premajhna fleksibilnost, tako delodajalcev kot tudi posameznikov, v smislu geografske in poklicne mobilnosti ter sposobnosti hitrejšega prilagajanja potrebam na trgu dela. S tem je povezana potreba po večjem vlaganju v človeški kapital in udeležba odraslih, brezposelnih in zaposlenih, v vseživljenjskem učenju

- so v Sloveniji opazne večje regionalne razlike na trgu dela.

V okviru ukrepov APZ so mladi zajeti v kar dve ciljne skupine, in sicer v skupino iskalcev prve zaposlitve, mlajši od 25 let in s končanim rednim šolanjem pred manj kot dvema letoma ter kot osebe mlajše od 25 let in brezposelne 6 meseceve v zadnjih 8 mesecih (Krištof Počivavšek 2005, 39).

2.3.3 Prioritetna področja Programa ukrepov APZ za leto 2006 Prioritetna področja programa ukrepov APZ za leto 2006 so naslednja: - Spodbujanje in podpora brezposelnim, da aktivno pristopijo k reševanju lastne

brezposelnosti, da se zaposlijo in ohranijo zaposlitev - izboljšanje zaposlitvenih možnosti težje zaposljivih oseb, predvsem oseb, starejših od

55 let; oseb, invalidov, mladih in tistih, pri katerih je ugotovljena zaposlitvena oviranost ali so brez izobrazbe, kvalifikacije ali delovnih izkušenj. Brezposelne osebe brez ustrezne izobrazbe oz. s suficitarnim poklicem bodo imele prednost pri vključevanju v programe usposabljanja in izobraževanja, ki jim bodo omogočili prekvalifikacijo oz. usposabljanje za deficitarne poklice. V programe Spodbude za zaposlovanje se bodo prednostno vključevali mladi s suficitranimi poklici in starejši od 55 let, s suficitarnimi poklici ali zdravstvenimi ovirami ter invalidi, zlasti delovni invalidi.

- Zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela, ki so posledica nizke stopnje izobrazbe iskalcev zaposlitve oz. njihove usposobljenosti, ki ne ustreza povpraševanju delodajalcev na trgu dela. Za prilagajanje delovne sile potrebam na trgu dela in

16

spodbujanje vseživljenjskega učenja bo največji delež sredstev namenjen programom usposabljanja in izobraževanja brezposelnih in zaposlenih, pri čemer se bo posebej spodbujalo vključevanje v programe izobraževanja oz. usposabljanja za deficitarne poklice. Največje število oseb bo vključeno v preventivne aktivnosti poklicne orientacije z namenom odpravljanja strukturnih neskladij na trgu dela, preprečevanja brezposelnosti in motiviranja oseb za aktivno vključevanje na trg dela. Velik obseg sredstev bo namenjen najbolj ranljivim skupinam na trgu dela in sicer za neposredno ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbujalo se bo samozaposlovanje, zagotavljala pa se bodo tudi sredstva za iskanje novih, učinkovitejših pristopov za aktiviranje brezposelnih oseb

- Zmanjševanje razlik med regijami, tako da se sredstva, namenjena za APZ, usmerjajo predvsem v regije z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Tem regijam bo namenjeno 70 % vseh razpoložljivih sredstev za APZ

- Pospeševanje razvoja novih programov in poklicev, predvsem v storitvenih dejavnostih in na področju dejavnosti, ki pomenijo širitev ponudbe socialnih storitev, ter pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti na področju storitev za posameznike in podjetja

- Zagotavljanje dostopa do zaposlitve in usposabljanja v celotnem aktivnem obdobju, tako, da bo pri vključevanju v ukrepe posebna pozornost namenjena mladim do 26 let, iskalcem prve zaposlitve ter starejšim od 55 let, poleg konkretnih vzpodbud za zaposlovanje strejših brezposelnih

- Zagotavljanje enakih možnosti dostopa do trga dela in zaposlitev, tako da bo pri vključevanju brezposelnih v programe zaposlovanja posebna pozornost namenjena tudi ženskam, kar bo omogočilo ohranjanje uravnotežene spolne strukture brezposelnih (http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/programi.htm).

Vključevanje ciljih skupin brezposelnih v programe, ki bodo omogočali njihovo delovno angažiranje, usposabljanje oziroma izobraževanje in ki bodo vsebinsko prilagojeni potrebam tako brezposelnih kot delodajalcev, bo posledično znižalo delež dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih brez izobrazbe ter delež mladih in starejših nad 55 let. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo posebno pozornost posvetilo učinkovitosti ukrepov APZ in učinkovitosti njihovega izvajanja, s sprotnim spremljanjem izvajanja in nadzorom, opravljena pa bo tudi evalvacija ukrepov, ki jo bo izvedel zunanji evalvator.

2.3.4 Program ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 Program ukrepov APZ opredeljuje »Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti« (Uradni list RS št. 5/1991, 12/1992, 71/1993, 38/1994, 69/1998, 67/2002 – v nadaljevanju: ZZZPB), ki v 50. členu določa, da program ukrepov APZ sprejme Vlada Republike Slovenije za koledarsko leto ali za plansko obdobje. Program opredeljuje vrste ukrepov APZ z aktivnostmi, ciljne skupine, število udeležencev in letni obseg sredstev v skladu s predlogom Proračuna RS za leto 2006.

17

Program ukrepov APZ za leto 2006 vključuje ukrepe, katerih cilj je hitrejše in učinkovitejše zaposlovanje, zmanjševanje brezposelnosti, povečevanje možnosti za delovno – socialno integracijo in preprečevanje pasti brezposelnosti ter zmanjševanje regionalnih razlik v državi. Ta program vključuje ukrepe za pospeševanje zaposlovanja, ne glede na to, ali gre za prvo zaposlitev, vrnitev v zaposlitev po premoru ali željo po podaljšanju delovne aktivnosti. Ukrepi APZ so izredno pomembni pri omogočanju dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, preprečevanju brezposelnosti in zagotavljanju, da tisti, ki postanejo brezposelni, ostanejo tesno povezani s trgom dela in povečujejo svojo zaposljivost. To se uresničuje predvsem z zagotavljanjem dostopa do usposabljanja, pri čemer je posebna pozornost namenjena spodbujanju vključevanja prikrajšanih oseb, vključno z nižje usposobljenimi delavci na trg dela, ter z razvijanjem novih zaposlitvenih možnosti. Z vključevanjem v ukrepe APZ se, predvsem brezposelnim osebam in delavcem v postopku izgubljanja zaposlitve, nudi pomoč pri prehodu v poklicnem statusu (predvsem prehod iz suficitarnega poklica v deficitarni), vključno z usposabljanjem, izobraževanjem in samozaposlitvijo (http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf). Ukrepi APZ za leto 2006:

Ukrep 1: POKLICNA ORIENTACIJA IN POMOČ PRI ZAPOSLITVI V ukrepu se prednostno izvajajo aktivnosti preprečevanja prehoda v dolgotrajno brezposelnost. V ta namen se bo povečala intenzivnost pomoči posamezniku pri iskanju zaposlitve, informiranje o poklicnih možnostih in izboljšanje zaposlitvenih možnosti posameznikov na trgu dela in spremljanja brezposelnih. Informiranje in osnovno svetovanje se nudi vsem brezposelnim in tudi presežnim delavcem, da se jih spodbudi k aktivnemu pristopu pri iskanju zaposlitve. Poglobljeno svetovanje se nudi osebam, ki se soočajo z različnimi težavami pri vstopu na trg dela, pomoč pri zaposlitvi pa je omogočena tistim, ki se kljub dosedanjim lastnim aktivnostim in aktivnostim Zavoda RS za zaposlovanje ni uspelo zaposliti. Posebna pozornost bo namenjena spodbujanju aktivnega iskanja zaposlitve in dela, tudi v času, ko so brezposelne osebe vključene v druge aktivnosti ukrepov APZ (http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf). Znotraj tega ukrepa gre za pomoč posamezniku pri iskanju zaposlitve, informiranje o poklicnih možnostih in izboljšanje zaposlitvenih možnosti posameznikov na trgu dela (http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/programi.htm).

Ukrep 2: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ukrep usposabljanja in izobraževanja je namenjen dvigu usposobljenosti oz. izobrazbene ravni zaposlenih in brezposelnih, ter povečanju njihove konkurenčnosti na trgu dela. V okviru ukrepa se izvajajo tudi programi usposabljanja na delovnem mestu, kar omogoča pridobitev praktičnih izkušenj na konkretnem delovnem mestu (http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf).

18

Tovrstno ciljno usmerjeno usposabljanje pomeni hitrejše in učinkovitejše posredovanje in reagiranje na potrebe na trgu dela. Aktivnosti v ukrepu se bodo, tam kjer je to relevantno, povezovale z instrumenti konkurenčnosti in inovativnosti Ministrstva za gospodarstvo (http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/programi.htm). Usposabljanje in izobraževanje je ukrep, ki je namenjen brezposelnim osebam, ki za uspešen nastop na trgu dela potrebujejo dodatno usposabljanje in izobraževanje. Ukrep sestavljajo naslednje aktivnosti:

- Institucionalno usposabljanje - Usposabljanje na delovnem mestu - Program izobraževanja in pridobitve NPK, Program 10.000+ - PUM - projektno učenje za mlajše odrasle - UŽU - usposabljanje za življenjsko uspešnost

Programi izobraževanja in usposabljanja veljajo med programi politike zaposlovanja za najpomembnejše. Pojavljajo se v različnih oblikah, npr. kot programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, programi psihosocialnega usposabljanja in osebnostnega razvoja, različne oblike krajšega poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja, uposabljanje na delovnem mestu, idr….Večina teh programov je kratkotrajna. Pri teh programih imajo prednost dolgotrajno brezposelni, mladi do 26. leta starosti in nekvalificirani delavci. Posamezniki se v te programe vključujejo na podlagi individualnega zaposlitvenega načrta (Svetlik 2002, 187).

Ukrep 3: SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE Ukrep zajema sofinanciranje zaposlovanja za pospeševanje zaposlovanja težje zaposljivih oseb, spodbujanje samozaposlovanja in ohranjanja zaposlitve. Programi znotraj ukrepa v večini primerov predstavljajo državne pomoči, zato se izvajajo v skladu s pravili o dodeljevanju državnih pomoči. Spodbude za zaposlovanje se bodo, kjer je to relevantno, povezovale z instrumenti konkurenčnosti in inovativnosti Ministrstva za gospodarstvo in omogočile sinergije spodbud (http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf). Samozaposlovanje je pomembna oblika zaposlovanja in pomeni ustvarjalno aktivno reševanje brezposelnosti. Svetlik (2002, 190) pravi, da so najpogostejše oblike programov spodbujanja samozaposlovanja informativni seminarji, uvodni seminarji, usposabljanje in razne delavnice, usposabljanje za mala podjetja, uvajanje kooperativ itd….Ti programi so namenjeni brezposelnim, ki želijo razviti in uresničiti svoje poslovne ideje.

19

Ukrep 4: NEPOSREDNO USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST Pomoč pri zaposlovanju skupin brezposelnih oseb, ki najtežje najdejo zaposlitev, v obliki subvencij za zaposlitev pri neprofitnih delodajalcih, in sicer predvsem v dejavnostih, ki se izvajajo v javnem interesu in lahko pomenijo širitev mreže socialnih storitev ali razvoj novih storitev (http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf). Znotraj tega ukrepa spadajo tako imenovani programi javnih del. Ti programi so pomembno prispevali k preprečevanju dolgotrajne brezposelnosti in kot blažilni dejavnik mnogim brezposelnim brez sredstev omogočili minimalno socialno varnost. Najpomembnejši cilj programov javnih del je vključitev dolgotrajno brezposelnih in tistih brezposelnih, ki jih je težje zaposliti v delovne aktivnosti in jim tako omogočiti delovne izkušnje (Svetlik 2002, 191).

Ukrep 5: EKSPERIMENTALNI PROGRAMI S pomočjo pilotnih projektov se bodo iskale nove rešitve za vključevanje ciljnih skupin na trg dela. V okviru ukrepa se bo izvedla tudi promocija zaposlovanja starejše delovne sile, z namenom približati starejšo delovno silo delodajalcem, ustvariti pozitivno podobo starejših delavcev in promovirati njihove komparativne prednosti. Z bojem proti starostni diskriminaciji na trgu delovne sile se želi spremeniti odnos splošne javnosti in še posebej delodajalcev, do starejših delavcev in na ta način spodbuditi njihovo zaposlovanje (http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf 6).

20

3 BREZPOSELNOST V OBMOČNI SLUŽBI KOPER 3.1 Zavod RS za zaposlovanje Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ v nadaljevanju) je med najpomembnejšimi subjekti na trgu dela. Poleg funkcije posrednika med povpraševanjem in ponudbo po delu ima zavod tudi druge vloge in naloge, s katerimi lahko vpliva na obseg in sestavo povpraševanja po delu na eni strani in ponudbo dela na drugi strani. Na omenjeno razmerje posredno ali neposredno vpliva s poklicno orientacijo, štipendiranjem, zaposlitvenim svetovanjem, zavarovanjem za primer brezposelnosti, izdajanjem delovnih dovoljenj, predvsem pa s številnimi programi APZ (Urbas et al. 2003, 17). Trbanc (2002, 51) pravi, da je zavod urad, financiran s strani države in namenjen brezposelnim pri iskanju zaposlitve. Osnovna dejavnost zavoda je zbiranje in posredovanje informacij o iskalcih zaposlitve in prostih delovnih mestih. Poleg tega skrbi zavod za stik med iskalci zaposlitve in delodajalci, čeprav se praviloma najbolj posvečajo brezposelnim. Delo zavoda zajema tako svetovanje, organiziranje izobraževanj in programov usposabljanja. Zavod RS za zaposlovanje ima štiri temeljne cilje:

- zmanjšati brezposelnost in povečati zaposlenost - omogočiti uspešen poklicni razvoj posameznika - zagotoviti upravičencem socialno varnost - zagotoviti enako kvaliteto storitev v Sloveniji

Omenjene cilje zavod uresničuje skladno z normativno ureditvijo, poleg tega svoje delovanje uravnava glede na sprejeti program dela, poslovni načrt, operativne cilje in strokovne doktrine (www.ess.gov.si). Svetlik (2002, 220) pravi, da so glavne naloge, ki jih izvaja ZRSZ naslednje:

- posredovanje zaposlitev in svetovanje - zavarovanje za primer brezposelnosti - programi in ukrepi politike zaposlovanja - izdajanje delovnih dovoljenj za delo in zaposlovanje tujcev - državni program štipendiranja mladine - poklicna usmeritev in obveščanje o trgu delovne sile - izdelava strokovnega gradiva temeljnih dejavnosti zavoda

Dejavnost ZRSZ je financirana iz državnega proračuna. Sredstva za zavarovanje za primer brezposelnosti se zagotavljajo delno s prispevki, ki jih plačujejo delavci in delojemalci in se zbirajo v proračunu Republike Slovenije, delno pa iz drugih virov republiškega proračuna. Ravno tako se zagotavljajo sredstva za programe zaposlovanja. Sredstva za delovanje zavoda pa se zagotavljajo na podlagi pogodbenega razmerja med ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Zavodom (www.ess.gov.si).

21

3.1.1 Območna služba Koper Območna služba Koper (v nadaljevanju OS Koper) statistično zajema dve regiji: Obalno – kraško regijo in del Notranjsko – kraške regije. Ti dve regiji sta glede na razvitost povsem različni. Prva spada med gospodarsko razvite regije in katere položaj se še izboljšuje, druga pa je uvrščena med manj razvite regije. Teritorialno je razdeljena na šest upravnih enot, ki so enake območjem upravnih enot in sicer: Koper, Izola, Piran, Sežana (Obalno – kraška regija) ter Ilirska Bistrica in Postojna (Notranjsko – kraška regija). Znotraj posameznih enot se nahaja naslednjih deset občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Hrpelje – Kozina, Divača, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Regija leži na jugozahodu Slovenije; meji na Italijo (Furlanija Julijska Krajina) in Hrvaško, in je tudi edina regija z morjem. Zaradi svoje geografske lege ima to področje za našo državo pomembno vlogo, saj povezuje Sredozemlje s centralno in vzhodno Evropo (http://www.ess.gov.si/slo/eures/trgdela/obalnokraskaslo.htm). V regiji posluje 6,3 % vseh v državi registriranih gospodarskih družb. Največji delež dodane vrednosti ustvarijo storitvene dejavnosti, med katerimi so najpomembnejše trgovina, promet in nepremičnine, najem ter poslovne storitve, sledita še industrija in gradbeništvo. Za gospodarske družbe na tem območju je značilna izrazita usmerjenost v izvoz (http://www.ess.gov.si/slo/eures/trgdela/obalnokraskaslo.htm). V regiji je bilo marca 2006 55.181 delovno aktivnih prebivalcev. Tri četrtine prebivalstva je zaposlenega v storitvenih dejavnostih. Od slovenskega povprečja najbolj odstopa navzgor odstotek zaposlenih v gostinstvu in turizmu, v prometu, skladiščenju in zvezah, drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah, finančnem posredništvu in nekoliko tudi trgovini. Za regijo je zlasti zaradi njene obmorske lege značilno sezonsko zaposlovanje, ki se poveča od marca do junija zaradi sezonskih del v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, v dveh poletnih mesecih se povpraševanje zmanjša in nato v septembru zopet narašča (http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/statističnipodatki/mesečneinformacije.htm). Območje, ki ga pokriva Območna služba Koper predstavlja desetino države. Na tem območju živi 7 % vsega prebivalstva in 6,8 % delovno aktivnega prebivalstva (ZRSZ, Statistični urad Republike Slovenije). Gostota poselitve v OS Koper je povprečna, najbolj poseljen je obalni del, kraško zaledje pa sodi med najredkeje poseljene dele v Sloveniji. Staranje prebivalstva je sicer značilnost celotne Slovenije, vendar ima OS Koper še posebno neugodno starostno strukturo prebivalstva, še slabše, so razmere v kraškem zaledju, kjer število prebivalstva konstantno upada že vrsto let. Tu je prebivalstvo že ostarelo in dejansko že prihaja do značilnega procesa praznjenja v regiji (Pečar 2002, 37).

22

3.2 Brezposelnost v območni službi Koper Kljub temu, da se stopnja registrirane brezposelnosti v OS Koper znižuje, se veča delež brezposelnih kategorij, ki jih uvrščamo med marginalne. Med težje zaposljive kategorije lahko uvrstimo zlasti neustrezno izobražene oziroma za delo nezadostno usposobljene brezposelne osebe in starejše, medtem ko mladi ostajajo problematični predvsem zaradi svoje številčnosti in izobrazbene strukture. Brezposelnost mladih lahko povzroči za družbo veliko izgubo, ker je med njimi velik del višje in visoko izobraženih kadrov, to pa pomeni izgubo kapitala.

3.2.1 Registrirana brezposelnost v OS Koper V zadnjih letih se obseg brezposelnosti v regiji zmanjšuje. Stopnja registrirane brezposelnosti je v OS Koper januarja 2006 znašala 8 %, kar predstavlja nižjo stopnjo od republiškega povprečja, to se giba okrog 10% (www.ess.gov.si). V prvih treh mesecih leta 2006 je bilo prijavljenih 3.961 potreb, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 20,7 % več. Največ potreb so delodajalci prijavili v storitvenem sektorju in v industriji ter gradbeništvu, najmanj pa v kmetijskem sektorju. Delež potreb za določen čas je bil v prvih treh mesecih leta 2006 enak 76,2 %. Največ potreb po delavcih in pripravnikih je bilo registriranih v upravni enoti Koper (1.451). Sledi upravna enota Sežana, Izola, Piran, Postojna in Ilirska Bistrica. V tem obdobju se je zaposlilo 2.863 oseb. V primerjavi z lanskim letom se je v navedenem obdobju zaposlilo 21 % več oseb. Delež zaposlitev za določen čas od vseh zaposlitev je bil 76,3 %, prvo zaposlitev je dobilo 11 % oseb. Zaposlilo se je 1.166 žensk oz. 40,7 % vseh novo zaposlenih. Največ zaposlitev je bilo realiziranih v upravni enoti Koper in Sežani. Sledijo upravne enote Izola, Postojna, Piran in Ilirska Bistrica. Podatki, ki izhajajo iz prijave v zdravstveno zavarovanje, kažejo, da je bilo v marcu 2006 realiziranih 997 zaposlitev. V primerjavi z marcem 2005 je bilo v regiji realiziranih 20,7 % več zaposlitev. Veliko je bilo zaposlitev za določen čas (81 %), prvih zaposlitev je bilo 12,4 %. Marca 2006 je bil obseg registrirane brezposelnosti v primerjavi s stanjem ob koncu decembra 2005 višji v upravni enoti Koper in v upravni enoti Postojna, v vseh ostalih pa manjši. Največje zmanjšanje števila brezposelnih beležimo v upravni enoti Sežana (ZRSZ OS Koper, mesečne informacije marec 2006).

23

TABELA 1: REGISTRIRANO BREZPOSELNE OSEBE MARCA 2005 IN 2006 V OS KOPER (PO UPRAVNIH ENOTAH) Indeksi rasti

Urad za delo Marec 05 Marec 06 Marec 2006 Marec 2005

I-III. 2006 I-III.2005

Ilirska Bistrica 569 538 94,6 95,1 Izola 762 684 98,8 91,3 Koper 1.596 1.781 111,6 109,6 Piran 705 664 94,2 94,4 Postojna 809 736 91 91,6 Sežana 653 594 91 92,8 Skupaj 5.094 4.997 Vir: ZRSZ OS Koper – mesečno poročilo marec 2005, 2006 Marca 2006 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje OS Koper prijavljenih 4.997 brezposelnih oseb. V primerjavi z letom 2005 se je število brezposelnih oseb zmanjšalo. Med iskalci prve zaposlitve se je večina brezposelnih prijavila po dokončanju ali prekinitvi šolanja, med iskalci ponovne zaposlitve pa so večino novo prijavljenih predstavljali brezposelni zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas (sezonske zaposlitve) in presežni delavci zaradi poslovnih razlogov oz. prisilne poravnave organizacije oz. delodajalca. V tem obdobju so bili vsi registrirano brezposelni v povprečju prijavljeni na Zavodu 1 leto 3 mesece in 21 dni. Marca 2006 je bilo v OS Koper delovno aktivnih 55.181 oseb, kar je za 341 oseb oz. 0,6 % manj kot decembra 2005, ko jih je bilo 55.522 (ZRSZ OS Koper, mesečne informacije marec 2006). TABELA 2: STOPNJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI PO UPRAVNIH ENOTAH REGIJE KOPER, MAREC 2005 DO MAREC 2006 (V%)

Obdobje Uradi

Mar. 05 Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Jan Feb

Mar. 06

Il. Bistrica 9,3 8,9 8,7 8,5 9,1 9,3 9,1 9,6 9,5 9,2 9,3 9,1 8,8Izola 10,9 10,2 10 9,8 9,3 9,2 9,5 9,7 9,7 9,9 10,3 10,1 9,7Koper 7,2 7 6,6 6,5 6,6 6,5 6,8 7,4 7,5 7,5 7,8 7,8 7,8Piran 9,1 8,7 8,2 7,8 7,8 7,5 7,9 8,5 8,8 8,8 9 8,8 8,5Postojna 8,3 8,2 7,7 8 8,1 7,9 8 8,3 7,9 7,5 7,9 7,6 7,4Sežana 6,2 6,2 6 5,9 6 6,2 6,1 6,2 6,2 6 6,1 6 5,7

OS Koper 8 7,8 7,4 7,4 7,4 7,4 7,5 7,9 7,9 7,8 8,1 8 7,8Vir: ZRSZ OS Koper – mesečna poročila - marec 2005, marec 2006 Iz tabele 2 je razvidno, da se je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi marec 2005 – 2006 zmanjšala v vseh upravnih enotah, razen v Kopru. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti znaša v obdobju od marca 2005 do marca 2006 7,7 %.

24

3.2.2 Struktura registrirano brezposelnih v OS Koper Brezposelnost v regiji ima značaj strukturne brezposelnosti. Kljub temu, da je število iz leta v leto manjše, ostaja problematika težje zaposljivih pereča, saj se povečuje število novo prijavljenih starejših oseb ali s suficitarnimi izobrazbami in z večjimi omejitvami pri zaposlovanju. V zadnjih letih se v OS Koper med brezposelnimi osebami povečuje število brezposelnih oseb z visoko in univerzitetno izobrazbo. TABELA 3: ZNAČILNE SKUPINE REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB MARCA 2006 V OS KOPER

Deleži registriranih brezposelnih po posameznih kategorijah

Urad za delo Vsi Ženske

Iščejo prvo

zaposlitevStari do

26 let

Trajno presežni del. in

stečajnikiDolgotrajno brezposelni

Stari od 40 do 50

let Stari 50 let in več

Il. Bistrica 538 52 19,9 20,6 24,3 49,3 24,5 22,7Izola 684 52,3 19,4 24,1 19,3 40,1 22,1 26Koper 1781 52,1 16,9 21,7 23 29,9 22,1 23,2Piran 664 46,2 20,9 19,4 17,5 42,8 17,9 29,4Postojna 736 56,3 19,8 23,1 19 39,5 20 26Sežana 594 52,2 15,5 16,2 32 40,2 20,2 29,3Marec 2006 4.997 52 18,4 21,2 22,4 37,7 21,3 25,5Marec 2005 5.094 51,8 21,2 20,7 18,7 40,5 20,2 25,5Vir: ZRSZ OS Koper – mesečna poročila - marec 2005, marec 2006 Struktura registrirano brezposelnih je bila v mesecu marcu 2006 naslednja:

Brezposelnih žensk je bilo 2.597 ali 52,0 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, v primerjavi z marcem 2005 se je njihov delež povečal za 0,2 %.

Starih do 26. leta starosti je bilo 1.057 ali 21,2 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, njihov delež se je v primerjavi z marcem 2005 povečal za 0,5 %.

Brezposelnih, ki iščejo prvo zaposlitev, je bilo 918 ali 18,4 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, njihov delež pa je za 2,8 % manjši kot delež v marcu 2005.

Brezposelnih zaradi stečajev in trajnih presežkov je bilo 1.119 ali 22,4 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, njihov delež pa je za 3,7 % večji od deleža v marcu 2005.

Dolgotrajno brezposelnih je bilo 1.885 ali 37,7 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, njihov delež se je v primerjavi z marcem 2005 zmanjšal za 2,8 %

Starih 40 let do 50 let je bilo 1.063 ali 21,3 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, v primerjavi z marcem 2005 je njihov delež višji za 1,1%.

Starih 50 let in več je bilo 1.273 ali 25,5 % od vseh registrirano brezposelnih oseb, kar pomeni, da je njihov delež enak kot v marcu 2005.

25

Pri starostni kategoriji do 26 let je na zmanjšanje števila in deleža brezposelnih oseb vplivala posebna pozornost OS Koper kategoriji brezposelnih mladih s I. in II. stopnjo izobrazbe. Veliko teh brezposelnih oseb je bilo vključenih v izobraževanje. Vendar pa bolj kot število brezposelnih oseb, je v OS Koper, zaskrbljujoča struktura brezposelnih - predvsem izobrazbena. Eden glavnih dejavnikov pri iskanju zaposlitve je prav izobrazba. Vedno pomembnejša pa postaja smer zaključenega študija, čeprav delodajalci še vedno zahtevajo delovne izkušnje, ki jih mladi po končanem študiju ravno nimajo največ. TABELA 4: IZOBRAZBENA STRUKTURA REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB V OS KOPER Urad za delo Vsi I. in II. III. In IV. V. VI. VII. In VIII. Il. Bistrica 538 37,5 26,6 24,5 2,8 8,6Izola 684 39,5 27,3 26,3 3,7 3,2Koper 1.781 38,4 25,9 25,9 3,5 6,3Piran 664 34,2 29,2 25,2 3,8 7,7Postojna 736 40,9 22,7 27 3,5 5,8Sežana 594 28,8 23,6 36,4 4,2 7,1Marec 2006 4.997 37,1 25,9 27,1 3,6 6,3Marec 2005 5.094 37,7 24,8 27,8 3,9 5,9Vir: ZRSZ OS Koper – mesečno poročilo marec 2005 in marec 2006 Iz tabele 4. je razvidno, da se je marca 2006 povprečje brezposelnih oseb, s I. in II. stopnjo izobrazbe zmanjšala v primerjavi z marcem 2005, ravno tako se je zmanjšal delež brezposelnih oseb s V. in VI. stopnjo izobrazbe. Med brezposelnimi je opaziti naraščanje števila brezposelnih s III. in IV. stopnjo izobrazbe, v zadnjih letih pa se v regiji med brezposelnimi osebami povečuje tudi število brezposelnih oseb z visoko in univerzitetno izobrazbo. Slednje naraščanje bi lahko pripisala povečanju priliva vedno večjega števila diplomantov na trg dela in pa konkurence za delovna mesta med dobro izobraženimi mladimi, še posebej med iskalci prve zaposlitve. Cilj OS Koper je predvsem povečati zaposlenost, zmanjšati brezposelnost, in izboljšati strukturo brezposelnih. Zato bodo programi zaposlovanja namenjeni predvsem dolgotrajno brezposelnim, brezposelnim brez izobrazbe, mladim brez izobrazbe in mladim s VII. stopnjo izobrazbe, ženskam in starim nad 50 let. Ocena ponudbe delovne sile in povpraševanja kaže, da bo tako kot v prejšnjih letih še naprej neusklajena izobrazbena ter poklicna struktura potreb po delavcih in registrirano brezposelnih (http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/novinarskekonference.htm).

26

4 UKREPI APZ NAMENJENI MLADIM BREZPOSELNIM V OS KOPER

Z vključevanjem različnih skupin brezposelnih oseb v programe APZ skrbi OS Koper za povečevanje zaposljivosti brezposelnih oseb, predvsem tistih rizičnih skupin v katere sodijo tudi mladi do 26 let, predvsem tisti brez ali z nižjo stopnjo izobrazbe. Delež vključenih oseb v programe APZ brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe ( I. in II. stopnja izobrazbe) se iz leta v leto viša, kar pomeni, da OS Koper vedno bolj sledi zastavljenim ciljem in sicer brezposelnim osebam pomagati priti do prvega poklica. Sledi jim skupina s III. in IV. stopnjo izobrazbe, ki se ali prekvalificira ali pridobiva višjo stopnjo izobrazbe. Tudi brezposelne osebe s V. stopnjo izobrazbe, ki se niso uspele zaposliti se vključijo v programe s ciljem pridobivanja višje stopnje izobrazbe ali prekvalifikacije. V OS Koper so v letu 2005 (šolsko leto 2005/2006) izobraževali največ mladih brezposelni, kar 58 % od vseh vključenih je bilo starih do 25 let (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005). V nadaljevanju bom predstavila programe APZ, ki so namenjeni prav mladim do 26. leta storosti, brez izobrazbe ali z nižjo stopnjo izobrazbe. 4.1 Svetovanje in pomoč pri zaposlitvi

4.1.1 Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve V tem sklopu OS Koper vključuje brezposelne osebe v različne krajše in daljše programe z namenom informiranja in motiviranja ter načrtovanja poklicne poti in iskanja zaposlitve. V prvi treh mesecih so vključili skupno 38 mladih brezposelnih. (ZRSZ OS Koper, mesečno poročilo marec 2006) V okviru tega programa OS Koper izvaja naslednje delavnice:

- Iskanje pravega poklica - Šola podjetništva za mlade - Moja prihodnost - moja odgovornost - Poti do dela in zaposlitve - Informacijski centri iskalcev zaposlitve

Delavnica Iskanje pravega poklica, ki jo izvajajo zaposleni Zavoda, je namenjena osebam pred vključitvijo v program pridobitve strokovne izobrazbe. Delavnico Šola podjetništva za mlade izvaja zunanji izvajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu. V enotedenskem programu se pri mladih brezposelnih vzpodbuja podjetniški način razmišljanja.

27

Delavnica Moja prihodnost - moja odgovornost je trimesečni program, ki ga izvaja zunanji izvajalec izbran na javnem razpisu. V program vključujejo težje zaposljive brezposelne osebe, ki potrebujejo več pomoči pri reševanju svojega problema brezposelnosti. Največ vključitev beležijo v delavnico Poti do dela in zaposlitve, kjer brezposelni pridobijo osnovne informacije o trgu dela in o načinih iskanja zaposlitve. Gre za aktivnost, katere namen je aktiviranje in motiviranje brezposelnih oseb za reševanje lastne situacije brezposelnosti na tak način, da si pridobijo veščine iskanja zaposlitve, komunikacijske in socialne veščine ter veščine vodenja kariere. Gre za krajšo obliko pomoči pri orientaciji na trgu dela in nudenju informacij o učinkovitih načinih iskanja zaposlitve (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005). Informacijski centri iskalcev zaposlitve je delavnica, ki jo izvajajo izvajalci izbrani na javnem razpisu. Program je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada. Osnovni cilj delavnice je doseči visoko stopnjo motiviranosti za samostojno aktivno iskanje zaposlitve. Pri vključevanju v program so v letu 2005 v OS Koper zasledovali naslednje cilje: - da se lahko vključijo vsi brezposelni, ki potrebujejo take informacije in znanja - da se lahko vključijo čimprej, kar omogoča posamezniku, da lahko čimprej pristopi k

aktivnemu in učinkovitejšemu reševanju lastne brezposelnosti. V vse programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve so vključili skupno 397 oseb. V te programe praviloma vključujejo osebe v prvem letu brezposelnosti, kljub vsemu, pa so v program vključili tudi 110 dolgotrajno brezposelnih oseb. Med vsemi udeleženci je bilo največ oseb s srednješolsko izobrazbo (63,4%), oseb brez izobrazbe je bila slaba tretjina (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005).

4.1.2 Klubi za iskanje zaposlitve Program usposablja udeležence za sistematično iskanje zaposlitve, kar omogoča samostojno in aktivnejše delovanje na trgu dela in zagotavlja pomoč k hitrejši zaposlitvi. Udeleženci se naučijo veščin iskanja zaposlitev in vzpostavijo stike s potencialnimi delodajalci. Prva dva tedna poteka intenziven program usposabljanja za učinkovito iskanje zaposlitve. Udeleženci ob pomoči vodje Kluba predelajo predpisani program oziroma delovni zvezek. Najprej opravijo pregled svojih kvalifikacij, znanj, delovnih izkušenj in drugih lastnosti. Nato se seznanijo z načini iskanja zaposlitve in se jih naučijo uporabljati. Udeleženci se naučijo veščin iskanja zaposlitve na t.i. skritem trgu dela. Trening veščin se povezuje s praktičnim delom in konkretnim iskanjem zaposlitve. Ob koncu usposabljanja so usposobljeni za samostojno iskanje zaposlitve, s katerim nadaljujejo do zaposlitve oziroma do izteka programa. Dinamika v Klubu ima pozitiven vpliv na posameznika, saj mu ohranja dobro samopodobo in vztrajnost pri iskanju zaposlitve. Podpora skupine in skrbno vodstvo vodje kluba postopoma pripeljeta brezposelnega do dviga samozavesti in posledično tudi do večje aktivnosti. To pa je pogoj za uspešno iskanje zaposlitve (ZRSZ OS Koper, mesečne informacije Marec 2006).

28

Program je namenjen brezposelnim osebam, ki so na Zavodu za zaposlovanje prijavljene najmanj tri mesece in iščejo zaposlitev, imajo definiran zaposlitveni načrt, primeren je tudi za ljudi s posebnimi potrebami, npr. invalide, etične manjšine ipd. Klub za iskanje zaposlitve, kot redna oblika dela z brezposelnimi osebami, na območju OS Koper deluje že sedem let. Za izvajanje tega trimesečnega programa regije je zavod pooblastil svetovalnico A-HELP iz Lucije. V klubu si člani s skupinskim načinom dela pridobivajo spretnosti za učinkovito iskanje zaposlitve. Cilj programa je, da člani najdejo najboljšo možno zaposlitev v najkrajšem možnem času. V klub so svetovalci po sprejetih kriterijih napotovali brezposelne osebe, ki imajo vsaj v grobem izoblikovan poklicni cilj, jim krajša delavnica oz. lastno angažiranje niso zadoščale, se za to obliko pomoči prostovoljno odločijo in so na Zavodu prijavljeni 6 mesecev, razen iskalcev prve zaposlitve, pri katerih zadošča obdobje prijave 3 mesecev. Na OS Koper so v letu 2005 izvedli 7 skupin, s skupno 77 osebami. Največ vključenih brezposelnih oseb je imelo strokovno izobrazbo ali V. stopnjo (39%), sledijo osebe s poklicno izobrazbo oz. III. In IV. stopnjo (29%), kar v bistvu ustreza zastavljenim kriterijem pri vključevanju. 26% vključenih je mlajših od 25 let, 56% je starih od 25 do 45 let in 18% je starejših od 45 let. 40% vključenih je bilo iskalcev prve zaposlitve (ZRSZ OS Koper , letno poročilo 2005). Od 64 udeležencev, ki so v letu 2005 zaključili program Kluba za iskanje zaposlitve se jih je 23 uspelo zaposliti. Delež zaposlenih je 36% (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005).

4.1.3 Delovni preizkus Delovni preizkus pri delodajalcu je namenjen preizkusu znanj, veščin, spretnosti in interese brezposelnih oseb za opravljanje določenega poklica oziroma del. Delodajalcu predstavlja priložnost, da pred sklenitvijo delovnega razmerja s potencialnim bodočim sodelavcem preveri njegove spretnosti in sposobnosti. Delovni preizkus lahko traja največ do enega meseca in v tem času udeležencu krijejo dejanske stroške javnega prevoza, stroške zdravniškega pregleda, nadomestilo življenjskih stroškov in zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalcu plačajo storitev do 15% minimalne plače (če preizkus traja 1 mesec). Vključitev je opravljena na predlog delodajalca, ki z vlogo izkaže interes, da določeno brezposelno osebo pred možno zaposlitvijo preizkusi. Brezposelna oseba se lahko vključi v ukrep že v okviru priprave zaposlitvenega načrta (www.ess.gov.si). Ciljna skupina so:

- brezposelne osebe po najmanj treh mesecih prijave v evidenci brezposelnih; - brezposelne osebe takoj po prijavi na ZRSZ, če je vključitev v program faza

ali del zaposlitvenega načrta; - presežni delavci.

29

V letu 2005 je bilo v ukrep vključenih 71 brezposelnih oseb. Struktura po starosti kaže, da se je vključilo največ oseb starih med 25 in 40 let. Takih je bilo kar 56%. Večina vključenih oseb ima srednješolsko izobrazbo in sicer 56% je takih, ki ima IV. In V. stopnjo izobrazbe (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005). V prvih treh mesecih leta 2006 v OS Koper te aktivnosti niso izvajali. Delovni preizkus je pomembna oblika pomoči pri zaposlovanju mladih, saj nudi možnost pravilne predstavitve samega sebe in znanj, ki jih posameznik ima. 4.2 Programi usposabljanja in izobraževanja Pri programih usposabljanja in izobraževanja gre za formalna izobraževanja, tečaje, predavanja, seminarje in druge programe usposabljanja za pridobivanje dodatnih ali poglabljanje pridobljenih znanj in spretnosti. V teh programih udeleženci pridobijo dodatna znanja, veščine, spretnosti, ki jih potrebujejo za večjo konkurenčnost na trgu dela. Cilj je dvig usposobljenosti oz. izobrazbene ravni in povečanje možnosti na trgu dela. Ciljna skupina kateri je usposabljanje in izobraževanje namenjeno so brezposelni, predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe, brez delovnih izkušenj, mladi do 26 let, nekvalificirani delavci. Brezposelni so vključeni v programe skladno z individualnimi zaposlitvenimi načrti.

4.2.1 Formalno izobraževanje in pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije Program 10.000+ pokriva formalno izobraževanje in pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Cilji programa so povečevanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni in zmanjšanje strukturnega neskladja.

Program Nacionalna poklicna kvalifikacija

Program Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK v nadaljevanju) je formalno priznana usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda. Pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij je usmerjeno v povečanje usposobljenosi in zaposljivosti brezposelnih oseb ter zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela. Aktivnost je namenjena brezposelnim osebam brez ustrezne izobrazbe, osebam ki nimajo delovnih izkušenj in mladim brezposelnim do 26. leta. Brezposelne osebe se vključijo v aktivnosti na podlagi zaposlitvenega načrta in predloga za vključitev v program. Aktivnost se financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada in lastne udeležbe zagotovljene iz proračuna RS ter iz sredstev integralnega proračuna. Program je namenjen brezposelnim osebam brez poklicne, oziroma strokovne izobrazbe, brezposelnim osebam, ki jim z

30

njihovo izobrazbo ni mogoče najti zaposlitve, bodisi zaradi njihovih ovir ali pomanjkanja delovnih mest na njihovem področju in so na ZRSZu prijavljeni vsaj šest mesecev ter brezposelnim osebam brez poklicne izobrazbe, ki izkazujejo zadosti delovnih izkušenj, da se lahko vključijo v sistem pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije (www.ess.gov.si). V šolskem letu 2005/2006 se iz Evropskega socialnega sklada sofinancirajo vključitve vseh brezposelnih oseb, ki se vključujejo v programe za pridobitev izobrazbe do srednješolskega nivoja. Brezposelne osebe se lahko izobražujejo v oddelkih za brezposelne osebe ali se individualno vključijo v izobraževalne organizacije. V OS Koper se brezposelne osebe pretežno vključujejo individualno. Udeleženci so upravičeni do plačila stroškov šolnine, diferencialnih izpitov oz. mature, učnih pripomočkov do višine 20% minimalne plače, potnih stroškov, stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja in štipendije. V letu 2005/2006 so v programe za pridobitev izobrazbe vključili skupno 340 brezposelnih oseb (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005). V programe formalnega izobraževanja je bilo vključenih skupno 316 brezposelnih oseb. V programe za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je bilo vključenih 24 brezposelnih oseb.

4.2.2 Projektno učenje za mlade – PUM V Sloveniji je program Projektno učenje za mlade – PUM − ena redkih alternativ za reševanje problemov in stisk mladih, ki so izpadli iz rednega šolskega izobraževanja. Pogosto to skupino mladih, za katere so značilne nizka samopodoba, majhna motiviranost in pomanjkljive delovne navade, označujemo z besedo "osipniki". Mnogi med njimi so zelo ustvarjalni, občutljivi in nadarjeni posamezniki, ki so iz različnih razlogov postali neuspešni (Vujanovič 2005, 501). Program Projektno učenje za mlade – (PUM v nadaljevanju) je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport leta 1999 sprejelo kot javnoveljaven program. Program podpirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mladi se vanj vključijo prostovoljno in s pomočjo mentorjev sledijo svojim individualnim učnim ciljem, sooblikujejo posamezne projekte, si pridobijo nova znanja in veščine, obenem spoznajo nove prijatelje ter aktivno preživijo svoj prosti čas (Vujanovič 2005, 503). Program PUM se financirana s strani ZRSZ ter Ministrstva za šolstvo in šport. Je daljša oblika izobraževalnega programa, s katerim se celostno lotevajo problemov mladih. Usmerjen je v odpravljanje vzrokov, ki so pripeljali do izstopa iz sistema šolanja ali dela. Program krepi pozitivne izobraževalne izkušnje, spodbuja k nadaljevanju opuščenega šolanja, pomaga pri izdelavi celotne strategije poklicne kariere in udeležencem omogoča pridobitev pozitivne izkušnje delovanja v okolju (www.ess.gov.si). Glavni namen programa je vzpodbuditi mlade brezposelne, da se najkasneje v enem letu vrnejo v izobraževanje ali da se zaposlijo. Je program s specifično funkcijo motiviranja k nadaljevanju prekinjenega izobraževanja za mlade in možnost pridobitve poklicne ali

31

strokovne izobrazbe. Aktivnost programa je usmerjena v oblikovanje poklicnih ciljev, izboljšanje splošne izobraženosti, dvig samozavesti, grajenje samostojnosti, odgovornosti in boljše samopobude udeležencev ter širitev možnosti za uspešno vključitev v šolsko okolje in na trg dela (www.ess.gov). Program je osredotočen na skupino mladih brezposelnih od 15. do 25. leta starosti, ki so opustili ali prekinili šolanje, ki nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta, ki niso v delovnem razmerju in si niso pridobili poklicne izobrazbe. Brezposelne osebe se vključijo v program na podlagi zaposlitvenega načrta in predloga za vključitev v program. Po pogodbi, ki jo sklenejo z zavodom, se vključenim brezposelnim osebam plačajo dajatve za udeležbo v programu. Aktivnost se financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada in lastne udeležbe zagotovljene iz proračuna RS (Vujanovič 2005, 504). Z novim šolskim letom 2005/2006 so v OS Koper do konca leta v program vključili 5 osipnikov. Vsi udeleženci imajo I. stopnjo izobrazbe in so mlajši od 26 let (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005).

4.2.3 Usposabljanje za življenjsko uspešnost – UŽU Program je namenjen manj izobraženim, ki so se šolali deset let ali manj in želijo nadaljevati šolanje. Program omogoča udeležencem, da obnovijo in pridobijo temeljne spretnosti, povezane s pismenostjo ter ostale vsebine, ki so ključnega pomena za osvajanje vsebin (www.ess.gov.si). Namen programa je, da bi posamezniki, obnovili ali pridobili temeljno znanje in spretnosti za lažje obvladovanje nove učne snovi. Cilji posameznih področij programa so:

- temeljno znanje in spretnosti - socialne spretnosti - vseživljenjsko učenje - aktivno državljanstvo

Program je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada. Od vseh vključenih v program je bila v preteklem letu večina (63%) udeležencev mladih do 25. leta starosti in brez izobrazbe (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005).

32

4.2.4 Projekt ISM – informiranje in svetovanje za mlade na vzporedni poti

Ena ključnih poti do družbene integracije mladih je vsekakor skozi izobraževanje. Vendar se vsi mladi ne znajdejo najbolje v okvir rednega izobraževanja, tako jim preti nevarnost odtujevanja ali celo marginalizacija s strani družbe. Eden izmed načinov kako pomagati mladim, ki so izstopili iz izobraževanja je razvoj svetovalne dejavnosti za mlade, ki lahko bolje naslovi njihove potrebe ter jim pomaga pri izbiri in odločitvah. ZRSZ je v letu 2005 in 2006 vključen v izvajanje projekta ISM, katerega nosilec je center za poklicno izobraževanje (http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/novinarskekonference/oskoper). Ciljna skupina so mladi do 26 let, ki so izstopili iz izobraževalnega sistema, ali so tik pred izstopom, ki niso prijavljeni na zavodu ter mladi do 26 let, ki niso zaposleni (Furlani 2006, 1). Namen informiranja in svetovanja je preprečevanje socialne izključenosti in uspešna reintegracija ciljne skupine v izobraževanje, usposabljanje ali vstop na trg dela s tem, da se jih pritegne v svetovalni proces in se z njimi dela toliko časa dokler niso pripravljeni, da se vključijo v zaposlitev, izobraževanje, usposabljanje, zdravljenje ali druge oblike pomoči. Mladi kot največjo prednost projekta izpostavljajo prostovoljno vključitev, individualno obravnavo, zagovorništvo, čas, ki ga ima ISM svetovalka na voljo in pa možnost, da se lahko na ISM svetovalko obrnejo kadarkoli. V letošnjem letu je število na novo vključenih v svetovalni proces v OS Koper enako 20-im mladih. Pomembno je omeniti, da je ISM svetovalka v Kopru opravila več svetovanj v letošnjem letu (105) kot v celem lanskem (82) (Furlani 2006, 3). Po končanem svetovalnem procesu je pomembno spremljanje mladih. Prehajanje med statusi te ciljne skupine se je pokazalo kot zelo pogosto in zato možnost kontaktiranja svetovalke s strani mladostnika toliko bolj pomembna. Večinoma svetovalke z mladimi vzdržujejo stik preko telefona ali elektronske pošte, pokličejo svetovalno delavko, starše mladostnika, mentorje v PUM-u ali pa se z njimi dobijo osebno.

4.2.5 Usposabljanje na delovnem mestu Program je namenjen pospeševanju zaposlovanja in ponovni delovni integraciji oseb, katerih znanja in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve ali ohranitve zaposlitve. Usposabljanje z delom brez delovnega razmerja traja do 6 mesecev in se sme podaljšati največ za 6 mesecev. V tem času udeležencu krijejo dejanske stroške javnega prevoza, stroške zdravniškega pregleda, nadomestilo življenjskih stroškov do višine 60% (70% za invalida) minimalne plače in zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Po potrebi ZRSZ krije še stroške bivanja, za invalidno osebo pa še stroške asistence in mentorstva. Delodajalcu krijejo strošek programa usposabljanja do 1.5 (2 za invalida) minimalne mesečne plače. Sredstva za izvajanje programa so se do konca avgusta zagotavljala iz integralnega proračuna, s septembrom 2005 pa so bile pripravljene vse podlage, da so lahko na OS Koper pri tem programu začeli črpati sredstva iz Evropskega socialnega sklada. V letu 2005 so v program vključili 77 brezposelnih oseb (ZRSZ OS Koper, mesečne informacije december 2005).

33

4.3 Spodbujanje samozaposlovanja Svetlik (2002, 190) pravi, da je samozaposlovanje oblika zaposlovanja, ki pomeni ustvarjalno in aktivno reševanje brezposelnosti. Najpogostejše oblike programov spodbujanja samozaposlovanja so informativni seminarji, uvodni seminarji, poglobljene oblike usposabljanja in delavnice, usposabljanja za mala podjetja, uvajanje kooperativ in samozaposlovanje. Vsi ti programi so namenjeni brezposelnim, ki želijo razviti in uresničiti svoje poslovne ideje. Spodbujanje samozaposlovanja se izvaja v obliki dveh ukrepov:

Pomoč pri samozaposlitvi Namen pomoči pri samozaposlitvi je pridobivanje osnovnih informacij o možnostih samozaposlitve, o postopkih, potrebnih za realizacijo samozaposlitve in o dejavnikih, ki jih mora potencialni podjetnik upoštevati pri vzpostavljanju samozaposlitvenega projekta. Izvajajo se tudi poglobljene skupinske oblike svetovanja in usposabljanja, kot so npr. delavnice za pripravo poslovnega načrta, marketinška delavnica, delavnica za vodenje financ, računovodstva, delavnica o davčnih obveznosti v malem podjetju, pravnih razmerjih in dodatna individualna svetovanja. V ukrep pomoč pri samozaposlitvi se osebo vključi na podlagi predloga za vključitev v program, ki se pripravi na podlagi zaposlitvenega načrta (ZRSZ OS Koper, letno poročilo 2005).

Sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva Namen sofinanciranja stroškov spodbujanja podjetništva je pospeševanje podjetništva in odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu, ki se izvaja v obliki enkratne nepovratne pomoči. Ukrep je namenjen osebam, ki so se samozaposlile z zavezo ohraniti samozaposlitev najmanj 2 leti. Višina sredstev za ta ukrep se lahko poveča v skladu s sklepom o določitvi in razvrščanju območja z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji ter določanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006. V ukrep sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva se vključi brezposelno osebo ali delavca, ki je v postopku izgubljanja zaposlitve na podlagi predloga za vključitev v program, ki se pripravi na podlagi zaposlitvenega načrta in dokazil o realizirani samozaposlitvi. Do sofinanciranja stroškov spodbujanja podjetništva niso upravičene tiste osebe, ki se samozaposlijo v sektorju premogovništva, ladjedelništva in v sektorju pomorskega transporta in osebe, ki so v zadnjih 5 letih izkoristile ta ukrep. Za osebo, ki je vključena v ukrep sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva, ni obvezno, da je predhodno koristila ukrep pomoč pri samozaposlitvi (ZRSZ, Letno poročilo 2005). V letu 2005 je bilo na OS Koper sklenjenih 109 pogodb za finančno pomoč. Toliko je bilo tudi realiziranih samozaposlitev (ZRSZ, OS Koper, letno poročilo 2005).

34

4.4 Neposredno ustvarjanje novih delovnih mest – Javna dela Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi namenjeni vzpodbujanju razvoja delovnih mest in ohranjanju ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialno varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Programi javnih del pomembno prispevajo k preprečevanju dolgotrajne brezposelnosti in vsem tistim, ki so brez sredstev omogočajo minimalno socialno varnost. Najpomembnejši cilj programov javnih del je vključitev dolgotrajno brezposelnih in tistih, ki jih je težje zaposliti v delovne aktivnosti in jim tako omogočiti delovne izkušnje, ter jih socilano integrirati. Javna dela imajo zaposlovalno in družabno funkcijo (Svetlik 2002, 191). V letu 2005 je bilo v javna dela vključenih 178 brezposelnih oseb v 106 programih. Večina vključitev se je dogajala v prvih 3 mesecih, medtem ko je v poletnih mesecih upad vključenosti zaradi prekinitve programov učne pomoči v času šolskih počitnic. Ti programi ponovno stečejo jeseni in se kandidati spet vključijo v javno delo. Od 106 programov javnih del v letu 2005 je bilo 13 programov nacionalnih, 93 programov pa lokalnih, kar pomeni, da jih sofinancirajo občine (ZRSZ OS Koper, mesečne informacije marec 2006). Tudi mladi, ki ne dobijo zaposlitve so lahko vključeni v programe javnih del. Ciljne skupine brezposelnih, ki so jim programi javnih del namenjeni (Svetlik 2002, 305):

- dolgotrajno brezposelne osebe (nad 1 leto), - brezposelne osebe starejše od 40 let - brezposelne osebe mlajše od 26 let, brez strokovne izobrazbe in so že za dalj časa

brezposelne - invalidi - prejemniki denarnega nadomestila in - druge težje zaposljive osebe

35

5 SKLEP V diplomskem delu sem se osredotočila na brezposelnost mladih do 26. let in na ukrepe APZ namenjene prav tej skupini. Najprej sem opredelila osnovne pojme kot so brezposelnost, mladi na trgu delovne sile in APZ. Skozi diplomsko delo sem predstavila OS Koper, ukrepe APZ za leto 2006 in programe APZ namenjene mladim brezposelnim v OS Koper. Program ukrepov APZ za leto 2006 je opredelil mlade kot prioritetno skupino, kateri so namenjemi številni ukrepi APZ. Mladi do 26 let so opisani kot posebna ciljna skupina znotraj različnih skupin med brezposelnimi, in sicer kot del skupine brezposelnih, ki so brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe, kot del skupine težje zaposljivih ter kot posebna skupina tistih, ki predčasno zapustijo šolanje ne da bi ga dokončali. Na ZRSZ OS Koper se veliko ukvarjajo s problematiko brezposelnosti mladih. Strategije za pospeševanje zaposlovanja mladih usmerjajo v izboljšanje delovnih izkušenj, izobrazbe in svetovanje za izboljšanje odnosa do dela. Mladi, ki so izstopili iz šolanja na nižjih stopnjah in nimajo dokončane poklicne izobrazbe, so tista skupina, kateri so ukrepi najbolj namenjeni in tudi najbolj potrebujejo pomoč. Cilj ZRSZ OS Koper je zmanjšati brezposelnost in izboljšati strukturo brezposelnih. Mladi se ob vstopu na trg delovne sile srečujejo z močno spremenjeno strukturo zaposlitvenih možnosti. Zato jih je potrebno dolgoročno poklicno krepiti ter jim omogočati pridobivanje izkušenj, da bodo tako lahko načrtovali svojo poklicno pot. Potrebno jih je spodbujati k usposabljanju, izobraževanju in jim nuditi vse vrste svetovanja, predvsem tistim brez izobrazbe. Skratka potrebno jim je pomagati, da bi lažje prišli do zaposlitve. Pomoč jim na OS Koper nudijo z ukrepi APZ, predvsem z izpopolnjevanjem izobraževanja in dodatnim usposabljanjem. Po vsem, kar sem zajela v diplomskem delu lahko sklepam, da je eden od vzrokov brezposelnosti mladih nizka izobrazbena struktura (visok je namreč delež mladih brez strokovne izobrazbe) ali neustrezna izobrazba po kateri ni povpraševanja na trgu dela (neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile). Velja omeniti še pomanjkanje delovnih izkušenj, pomanjkanje znanja, osebnostne lastnosti itd.... Mladi se v glavnem prijavljajo na ZRSZ (v brezposelnost) kot iskalci prve zaposlitve ali zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas. Kakšen bo vstop mladega iskalca zaposlitve na trg dela je torej odvisno od stopnje izobrazbe, osebnih značilnosti, delodajalcev, panoge, v katero vstopa, in značilnostih trga dela.

36

Ukrepi APZ so namenjeni reševanju brezposelnosti mladih in v veliki meri omogočajo slednjim, da pridejo do zaposlitve in tako do svoje neodvisnosti. Vendar pa menim, da samo ukrepi APZ niso dovolj. Potrebne so tudi druge oblike pomoči. V OS Koper namenjajo mladim naslednje oblike pomoči:

- pomoč z informiranjem in svetovanjem pri snovanju poklicne kariere - informiranje o zaposlitvenih možnostih - poklicna orientacija - pridobivanje veščin za iskanje zaposlitve - pomoči pri iskanju zaposlitve - motiviranje za izobraževanje - vključevanje v programe APZ - vlivanje samozavesti, spodbujanje, motiviranje, itd...

V zakup pa je potrebno vzeti tudi dobro voljo posameznika, zagnanost in željo po uresničitvi samega sebe, željo po znanju, po izpopolnjevanju in dokazovanju, saj zaposlitev omogoča mladim, da oblikujejo socialne vezi zunaj družine in prijateljev, daje jim občutek odgovornosti in samostojnosti. Imeti delo pomeni pridobivati nova znanja, izkušnje ter imeti občutek, da si sposoben. Vsi, v diplomskem delu našteti ukrepi APZ, dajejo razmeroma veliko možnosti za udeležbo brezposelnih, saj so zasnovani tako, da bi med njimi mladi našli ukrep, ki bi jim kar najbolj pomagal odpraviti problem brezposelnosti.

37

POVZETEK V diplomskem delu sem želela opozoriti na problem brezposelnosti mladih. Brezposelnost mladih iz leta v leto narašča in postaja vse večji problem tako za Slovenijo kot za OS Koper; na to kažejo visoke stopnje registrirane brezposelnosti. V sodobni družbi prihaja do velikih sprememb pri prehodu mladih v zaposlitev, saj ti postajajo kompleksnejši kot v preteklosti. Mladi spadajo v skupino brezposelnih do 26 leta starosti, v skupino iskalcev prve zaposlitve in v skupino dolgotrajno brezposelnih (predvsem tisti z nizko stopnjo izobrazbe ali brez – gre za strukturno brezposelnost). Vzroke za brezposelnost mladih je iskati v pomanjkanju delovnih izkušenj, pomanjkanju znanja in v nekaterih osebnih lastnostih. Eden od vzrokov za brezposelnost mladih je tudi neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile. Veliko je mladih, ki zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve nadaljujejo z izobraževanjem, kar pomeni, da na trg delovne sile vstopajo kasneje. Zaradi vseh teh značilnosti lahko mlade uvrstimo v skupino težje zaposljivih oseb. Da bi zmanjšali problem brezposelnosti izvaja Zavod RS za zaposlovanje različne programe, in sicer programe aktivne politike zaposlovanja. Ti programi so namenjeni predvsem skupinam težje zaposljivih oseb, zato tudi mladim brezposelnim. Programi so organizirani tako, da lahko mladi med njimi najdejo sebi najprimernejšega in tako hitro pridejo do zaposlitve. Zaposlitev za mlade pomeni neodvisnost in samostojnost, pa tudi ugled. V OS Koper namenjajo veliko pozornost mladim brezposelnim in jim zato poskušajo na vsak način pomagati, da pridejo do zaposlitve. Pomoč jim nudijo preko programov aktivne politike zaposlovanja, različnih delavnic, s svetovanjem in z dodatnim izobraževanjem. Da jim to uspeva kaže tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v OS Koper nižja od republiškega povprečja. Ključne besede: Aktivna politika zaposlovanja, brezposelni, mladi, zavod za zaposlovanje

38

ABSTRACT In my thesis I wanted to point to the problem of youth unemployment. The unemployment of young people, which gets higher every year, represents an increasing problem not only for Slovenia, but for the regional office (RO) of Koper as well. The high official unemployment rate corroborates this. In modern society big changes are occurring in the ways in which young people are joining the labour market and finding employment. These transitions are becoming more complex than in the past. Young people belong to either the group of the unemployed up to the age of 26, the group of first-employment seekers, or the group of the long-term unemployed (many young unemployed people with low or no qualifications – we talk about structural unemployment). The causes of unemployment among young people are lack of working experiences, lack of knowledge and lack of certain personality traits. A further reason is also an imbalance between suply and demand in the labour market. Because of the difficulties in finding a job, many young people decide to continuee their education, which means that they enter tle labor market at a later age. Because of these characteristics, young people belong to a category of people who are difficult to employ. In order to decrease the prolem of unemployment, the aemployment Service of Slovenia conducts various active employment policy programs. Above all, these programs are targeted at people who are difficult to employ, therefore also at the unemployed youth. The programs are organized in such a way that the young people can find the most suitable program for themselves, and then quickly find a job. For young people, employment means independence, self-reliance and image. In the RO of Koper, the administration gives a lot of attention to the unemployment of young people and tries to help them to find a job in every way. Various workshops, counselling and additional education are organized. The proof that these methods are successful is the fact that the unemployment rate in the RO of Koper is lower then the rate republican average of Slovenia as a whole. Key words: active employment policy, unemployment, youth, employment service

39

LITERATURA in VIRI

1. Furlani, Metka. 2006. Na poti k poklicu. Polletno poročilo o izvajanju projekta ISM.

Center RS za poklicno izobraevanje Ljubljana. Zavod RS za zaposlovanje. 2. Kerec A., V. Okorn, J. Arko, M. Hostnik, A. Gorše, S. Pirher, M. Šepec, D. Verša, D.

Lesnjak. 2003. Zaposlovanje. V: Gradivo za strokovne izpite. Zavod RS za zaposlovanje.

3. Košir D., J. Urbas, M. Ziherl. 2003. Aktivna politika zaposlovanja. V: Gradivo za strokovne izpite. Zavod RS za zaposlovanje.

4. Kračun D., A. Majerič, E. Maurič, D. Savin, S. Strašek, E. Žižmond, R. Ovin, M. Rihtarič, B. Kovač. 1998. Uvod v ekonomijo - makroekonomika. Maribor: Studio Linea

5. Mesečne informacije – Marec 2005. Letnik 12, št. 3, maj 2005. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna služba Koper. 2006. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.ess.gov.si [04.09.2006]

6. Mesečne informacije – Marec 2006. Letnik 13, št. 3, maj 2006. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna služba Koper 2006. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.ess.gov.si [08.09.2006]

7. Mesečne informacije Zavoda RS za zaposlovanje v letu 2006. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna služba Koper. 2006. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.ess.gov.si [04.09.2006]

8. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.2006. Domača spletna stran [online] Available: http://www.gov.si/mddsz [06.08.2006]

9. Mladi na poti v zaposlitev. 2005. Domača spletna stran [online] Available: http://www.revija.mojedelo.com/revija/iskanjezaposlitve.asp [19.08.2006]

10. MOCIS. 2005. Projektno učenje za mlajše odrasle – PUM. Zbornik 2. posveta: Zaposlovanje – socialno vključevanje. Dvigovanje zaposlitvenega potenciala mladih. Ljubljana: Salve.

11. Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 (NPZapos). 2006. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200192&stevilka=4597 [01.09.2006]

12. Penjak, Alenka.2006. Zahteven trg dela. Primorske novice št. 46, 3. 13. Poročilo za leto 2005. 2006. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna

služba Koper. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.ess.gov.si [10.06.2006]

14. Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2005. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.pcmg.si/upload/files/apz2006.pdf [05.09.2006]

15. Pečar, Mateja. 2002. Problemi mladih na trgu delovne sile – primerjava med Slovenijo in Obalno – kraškim območjem. Diplomsko delo. Ljubljana.

16. Počivavšek K. Jakob. 2005. Stanje zaposljivosti in zaposlovanja mladih v Republiki Sloveniji. V: Zbornik 2. posveta: Zaposlovanje – socialno vključevanje. Dvigovanje zaposlitvenega potenciala mladih. Ljubljana:Salve.

17. Repovž, Mija. 2006. Osamljeni med trdnjavami strahov. 2006. Sobotna priloga dela, 8. april 2006 [31.08.2006]

40

18. Republika Slovenija, 2006. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.gov.si/ [01.09.2006]

19. Statistični urad republike Slovenije. Ljubljana, 2006. Domača spletna stran [online] Available: http://www.stat.si/ [28.08.2006]

20. Svetlik, Ivan. 1985. Brezposelnost in zaposlovanje. Ljubljana: Delavska enotnost. 21. Svetlik, I., Glazner J., Kajzer A., Trbanc M., Jože Glazner. 2002. Politika

zaposlovanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 22. Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995 – 2005. 2006. Domača spletna

stran [online] Available: http://www.gov.si/umar/public/dz/2006/dz5-06.pdf [18.08.2006]

23. Trbanc, Martina. 1992. Mladi na trgu delovne sile. Zbornik: Zaposlovanje – perspektive, priložnosti, tveganja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

24. Trbanc, Martina. 2005. Zaposljivost mladih – povečati možnosti za zaposlitev. V: Zbornik 2. posveta: Zaposlovanje – socialno vključevanje. Dvigovanje zaposlitvenega potenciala mladih. Ljubljana: Salve.

25. Urankar, Irena. 2005. Program usposabljanja za življenjsko uspešnost – most do izobrazbe (UŽU – MI). V: Zbornik 2. posveta: Zaposlovanje – socialno vključevanje. Dvigovanje zaposlitvenega potenciala mladih. Ljubljana:Salve.

26. Urbas J., T. Gerkšič, M. Pozvek, F. Belčič, J. Zorec, L. Hanžič, L. Turel, T. Koren, H. H. Klančar. 2003. Trg dela, cilji in dejavnost zavoda. V: Gradivo za strokovne izpite. Zavod RS za zaposlovanje.

27. Vujanovič, Irena. 2005. Program PUM − Projektno učenje za mlade. Socialna pedagogika, 2005 vol. 9, št. 4, str. 499 - 514

28. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2006. Domača spletna stran [online]. Available: http://www.ess.gov.si [10.09.2006]

41

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC APZ – Aktivna politika zaposlovanja ISM – informiranje in svetovanje za mlade na vzporedni poti NPK – Nacionalne poklicne kvalifikacije OS – Območna služba PUM – Projektno učenje za mlade UŽU – Usposabljanje za življenjsko uspešnost ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje