KAKO POTEKA OBNOVA - S predstavniki krajevnih skupnosti Bela in Trstenik smo v torek obiskali nekatere krajane, kijih je julija letos prizadel potres v kranjski občini, in se pogovarjali, kako poteka obnova poškodovanih objektov. Trije med njimi so povedali (več o tem pišemo na zadnji strani), da se bojijo bližajoče se zime; posebno še zaradi negotovosti, kako je z gradbenim materialom. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

Leto X X X . - Številka 69 TRIDESET LET 1947-1977 U s t a n o v i t e l j i : o bč in ske k o n f e r e n c e S Z D L J e s e n i c e , K r a n j , R a d o v l j i c a , Skorja L o k a in Trž ič - Izdaja Č P G l a s K r a n j . G l a v n i u r e d n i k Igor S l a v e c — O d g o v o r n i u r e d ­

n i k A l b i n U č a k a r

Kranj , petek, 9. 9. 1977 Cena: 3 din

L i s t i zha j a o d o k t o b r a 1947 kot t e d n i k , b d j a n u a r j a 1958 ko t p o l t e d n i k , o d j a n u ­ar ja 1960 t r i k r a t t e d e n s k o , od j a n u a r j a 1964 kot* p o l t e d n i k ob s r e d a h i n s o b o t a h , o d j u l i j a 1974 p a ob t o r k i h i n p e t k i h .

G L A S I h O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

JESENICE

Na današnji seji delavskega sveta jeseniške železarne bodo podelili nagrado Novator leta Vitomiru Gričarju in Janku Guzelju iz temeljne organiza­cije visoke peči za ustvarjene prihranke pri inovacijah v lanskem letu; Pantzovo na-

Žrado za življenjsko delo pa o prejel Ivo Arzenšek. Poleg

materialne spodbude bodo na­grajenci prejeli tudi plakete in diplome. - D. S.

KRANJ

Izvršni svet kranjske občin­ske skupščine je na zadnji seji v torek, 6. septembra, dal so­glasje za gradnjo magistralne­ga plinovoda preko zemljišč v družbeni lastnini, katere upravlja kranjska občina. Predvideno je, da bodo plino­vod od Ljubljane proti Gorenj­ski začeli graditi že septem­bra. N i pa še rešeno, kako se bo kranjsko gospodarstvo pri ­ključevalo nanj.

Odlična obrambna pripravljenost Vojaška vaja v krajevni skup­nosti Log v Poljanski dolini — Sodelovanje vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora — Pomembnost obrambnih pr i ­prav v krajevnih skupnostih — Na primeru vaje v krajevni skupnosti Log, ki je odlično uspela, se je mogoče marsikaj naučiti

3. STRAN:

Praznik naših mornarjev

RADOVLJICA

Občinska odbora ZZB NOV, občinski konferenci ZSMS, vzgojno izobraževalne ustano­ve in družbenopolitične orga­nizacije radovljiške in jeseni­ške občine ter odbor gorenj­skega vojnega področja bodo ob 35. obletnici smrti narod­nega heroja Jožeta Gregorči­ča v soboto, 10. septembra, pr ipravi l i spominsko sveča­nost na Lipniški planini. V kulturnem programu na Jelo­vici bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških železa rje v, mladinski pevski zbor Blaž Ar nič gimnazije Jesenice, re-citatorji osnovne šole Koro­ška Bela, v Radovljici pa bodo nastopili učenci osnovne šole Antona Tomaža Linharta.

D. S.

4. STRAN: Sedanja odkupna cena le začasna

Ugodneje kot lani Andrej Marine s sodelavci je v sredo obiskal nekatere kranjske delovne organizacije in se s predstavniki občine pogovarjal o gospodarjenju

ter prostorskih težavah Kranj — Predsednik republiškega

izvršnega sveta Andrej Mar ine , republiška sekretarka za finance M i l i c a Ozbič in republiški sekretar za delo Pavle Gantar so v sredo, 7. septembra, potem ko j i h je pred­sednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Stefe s sodelavci uvodoma seznanil z gospo­darsk im i in drug imi značilnostmi kranjske občine, ob iska l P lan iko ,

Savo in Iskro. Popoldne pa so Andreja Mar inca in sodelavce pred­s tavn ik i kranjske občine v domu Bor isa Ručigaja na Joštu seznanil i z nekaterimi prostorskimi vprašanji in problemi v občini.

Kran jsko gospodarstvo je v letoš­njem prvem polletju ustvari lo za 26 odstotkov več družbenega proizvoda kot v enakem obdobju lan i . T a k o je znašal družbeni proizvod 1,2 mi l i -

Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine s sodelavci je med obiskom v Kranju v sredo obiskal tudi Savo Kranj — Foto: F. Perdan

jarde dinarjev, lan i pa so zabeležili 400 mili jonov dinarjev izgub. V pr i ­merjavi z lanskimi pa znašajo letoš­nje izgube 60 mil i jonov dinarjev. Glede lanskega ostanka dohodka, k i je znašal borih 110 mili jonov dinar­jev, so hkrat i poudari l i , da je lan i v prvem polletju kranjsko gospodar­stvo plačalo 75 mil i jonov dinarjev obresti, v letošnjem prvem polletju pa že 160 mil i jnov dinarjev. Vendar pa nasploh podatki kažejo letos

Nadaljevanje na 16. strani

Avgustovska gneča je mimo

Avgustovska gorenjska magistrala je b i l a po lna pločevine, pa tud i druge ceste, vendar pa na srečo, k l jub dosti večjemu prometu, pro­metna stat ist ika n i zabeležila tol iko več prometnih nesreč, da bi b i l i za­skrbljeni. V lanskem avgustu se je na Gorenjskem pripeti lo 55 hujših prometnih nezgod, letos pa t r i več. Bo l j so si prometn i strokovnjaki oddahnil i , ko tudi posledice nesreč, ne le da niso take kot lani , pač pa so celo dost i milejše. N a cestah je umrlo šest l judi , kar pet manj kot v lanskem avgustu, poškodovanih pa je bilo 64, v lanskem avgustu pa 88. Med mr tv imi n i bilo nobenega otroka, ranjenih pa je bilo 10 otrok v starosti do 15. leta.

Največ prometnih nezgod se je pr ipet i lo zaradi izsil jevanja pred­nosti , slede neprevidni pešci, nato neprimerna hitrost i td. N a magi­stra lni cesti se je v avgustu pripeti lo 16 hujših prometnih nezgod, na vseh ostal ih cestah pa 42.

ŠKOFJA LOKA

Cesta Trebija — Sovodenj, ki je dolgo vrsto let predstavljala ozko grlo v prometu med Go­renjsko in Primorsko, je pr i ­pravljena za asfaltiranje. Dela bodo stekla takoj, ko bo polo­žen asfalt na cesti Podrošt — Sorica. T a teden pa so se sklenila dela pri asfaltiranju in urejevanju ceste Puštal — Sora. L . B .

TRŽIČ

Tovarna obutve Peko je zače­la graditi na dvorišču tovarne novo poslopje, v katerem bo sodoben obrat družbene pre­hrane, prostori za družbeno­politično dejavnost in upravni prostori. Le-ti so za zdaj neprimerni, kar še posebej velja za menzo. Sedanje uprav­ne prostore pa bo Peko namenil proizvodnji in služ­bam razvoja. Poslopje bi mo­ralo biti zgrajeno do konca le­ta, vendar se bodo dela zaradi pomanjkanja gradbenega ma­teriala zavlekla na spomlad prihodnje leto.

-jk

( 1 6. STRAN:

Lažje, vendar z voljo in delom do diplome

V zadnjih letih se je odnos do študija ob delu zelo spremenil. Skoraj ni več delovne organi-

| zacije, ki ne bi podpirala izo-j braževanja s plačano šolnino

in izrednimi dopusti I

V nedeljo v Martin j vrhu Srečanje pripadnikov gorenjskega vojnega pod­

ročja, borcev škofjeloškega odreda in drugih Promet bo do Železnikov potekal normalno. Od Jesenovca do priredit­venega prostora pa bo do 13. ure enosmerni promet. Po 13. ur i pa bo enosmerni promet potekal v obratni smeri. Za dobro počutje udeležencev srečanja bodo poskrbele družbeno­politične organizacije Mar t in j vrha.

16. STRAN:

Smo ali nismo bolj bolni?

V počastitev letošnjih jubilejev partije in T i t a ter oživljanja oziro­ma tradicij N O B bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. ur i , kot smo že pisal i , na Pučevi kmeti j i v Mar t in j v rhu tradicionalno srečanje pripad­nikov gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda. Pr iprav l ja l ­n i odbor, k i n i pošiljal posebnih va­b i l , vabi na to srečanje tudi borce komand mest in part izanskih straž ter borce in aktiviste Gorenjske kot so: člani oblastnega komiteja za Go­renjsko, zaščitnega bataljona pr i ob­lastnem komiteju, člane pokrajin­skega odbora O F za Gorenjsko, čla­ne okrožnih odborov, borce kurirje iz relejnih postaj, part izanskih teh­nik in t iskarn in osebje bolnišnic. Razen tega vabijo na srečanje tudi pripadnike J L A , teritorialne ob­rambe, civi lne zaščite, mladino in prebivalce s tega obomočja.

Ob tej pr i l ik i bodo na Pučevi kme­ti j i v Mar t i n j vrhu odkr i l i spomin­sko ploščo. Slavnostni govornik bo komisar škofjeloškega odreda Tone Volčič. N a prvem tovrstnem sreča­nju v Mar t in j vrhu pa bo tudi krajši ku l tu rn i program.

D o prireditvenega prostora bo moč pr i t i tud i z motornimi vozi l i . N

Sagadin na balkanskih atletskih igrah

N a balkanskih at letskih igrah, k i se bodo danes začele v Ankar i , bo v naši štafeti 4X100 m že drugič letos nastopil tudi najboljši kranjski atlet Janez Sagadin. Najboljši sprinterj i so se že prejšnji teden zbral i na skupnih pr ipravah v Beogradu, zato lahko pričakujemo, da bodo uspešno opravi l i svojo nalogo. Po vsej verjetnosti bodo v štafeti tekl i še Zarič in Nedimovič (Partazan-Beograd) ter Knapič (Slovoda-Varaždin). I. Kavčič

CllflllfO Radovljica

nudi v industrijskih prodajalnah — Lin­hartov trg 3 in Jal-nova 2 v Radovljici ugoden nakup v ča­su velikega sezon­skega znižanja.

X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME

Naročnik:

Srečanje aktivistov pri Lenartu

Uspešno poslanstvo predsednika Tita

V ponedeljek, 12. septembra, ob 12. ur i bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. N a seji bodo obravnaval i osnutek statuta in poslovnika občinske skupščine, osnutek predloga sprememb dopolnitev družbenega do­govora o obl ikovanju in izvajanju štipendijske polit ike v S R Slovenij i , informacijo o izvajanju zakona o združenem delu v škofjeloški občini, priprave na obisk sindikalne delegacije iz Smederevske Palanke in informacijo o zaključku sezone v počitniških domovih v St runjanu in na Rabu .

P r i občinski konferenci S Z D L se bo v ponedeljek, 12. septembra, ob 17. ur i sestal svet za vzgojo, izobraževanje in telesno kul turo . Člani sveta bodo obravnaval i dopolnitve družbenega dogovora o obl ikovanju in izvajanju štipendijske polit ike, razvoj mreže pedagoških šol in pokl icno usmerjanje mladine. Seja bo v prostorih občinske konference Z K S na Mestnem trgu.

L. B .

TRZIC V sredo, 14. septembra, se bo sestala občinska konferenca Zveze sociali­

stične mladine Slovenije Tržič. Delegati bodo na zasedanju ocenil i delo organov konference v preteklem mandatnem obdobju in se dogovarjali o akt ivnost i tržiške mladine pred kongresom Z S M S . Katere naloge so najpo­membnejše, je pokazala anal iza vprašalnika, k i ga je pr ipravi la komisi ja za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja, nanj pa so odgovarjale osnovne mladinske organizacije. N a sredinem zasedanju konference bodo še posebej pozorni na vključevanje mlad ih v delegatski sistem, na premajhno de­javnost mladih komunistov v Zvezi socialistične mladine in na skromna denarna sredstva, k i j i h ima letos na voljo mladinska organizacija. Občinska konferenca ima zaradi skopo odmerjenega denarja skrčen delovni program, nekaterim dejavnostim pa se je morala celo odpovedati. N a sredini seji bodo izvol i l i novega predsednika občinske konference, obl ikoval i sekretariat pred­sedstva in ustanovi l i nekatere nove organe občinske konference Z S M S .

V ponedeljek, 5. septembra, se je v Tržiču sestal štab mladinske pohodne enote Kokrški odred, k i je 27. in 28. avgusta organiziral uspešen pohod po obnovljeni T i t o v i i legalni poti prek Karavank . Člani štaba so pohod ugodno ocenili. Pohodnik i so b i l i izredno požrtvovalni in disc ip l in irani , čeprav vreme n i bi lo najboljše. T u d i finančna sredstva so skrbno trošili. N a seji so razpravl ja l i še o pohodih v letu 1978 in o srečanju članov pohodne enote, k i ga načrtujejo še letos.

Slovenska Koroška -mv

Stopnjevanje pritiska na Slovence

Policija išče nedeljske atentatorje v Pliberku le med Slovenci, kar je že ustaljena navada

B E O G R A D — Nepregledna množica Beograjčanov je včeraj, 8. septembra pozdravila v našem glavnem meatu predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita in sodelavce, k i so v 24 dneh obiskali Sovjetsko zve­zo, Demokratično republiko Korejo in Kitajsko. Prepotovali so 29.000 kilometrov in bil i povsod deležni sprejema in časti, kakršne v teh deželah namenjajo le redkim gostom. Predsednika T i ta so povsod sprejeli kot voditelja naše revolucije in vztraj­nega borca za neodvisno, samostojno, neuvrščeno in samoupravno Jugoslavijo, za enakopravno sodelovanje med narodi in za mir na svetu. N a i predsednik je v pre­teklih dneh opravil zgodovinsko poslanstvo, k i je utrdilo ugled nase države in neuvrščenega gibanja nasploh, obenem pa okrepilo sodelovanje med na so državo in deželami, ki j ih je obiskal. Tovariš Tito je povsod poudarjal pomen enakopravnih odnosov med narodi, utrjevanje miru in zagovarjal oblikovanje pravičnejšega političnega in gospodarskega reda na svetu. Titova pot je utrdila n a i ugled in po­men neuvrščenega gibanja, k i je v teh trenutkih izpostavljeno raznim prit iskom. Predsednik Tito je državljanom dežel, ki j ih je obiskal, povedal, kako velik in neizprosen je bil naš boj za neodvisnost in za samostojno pot v samoupravni socializem. Tega ne more danes nihče oporekati.

Le redki so bili državniki, ki so bili v Sovjetski zvezi, Koreji in na Kitajskem deležni takšnega sprejema kot naš predsednik Tito. V Moskvi mu je Leonid Brež-njev pripel na prsi red oktobrske revolucije, v Demokratični republiki Koreji pa je Ti tu vzklikalo na stotisoče ljudi in mu prepevalo v jezikih naših narodov in narodnosti. V Pekingu so našega predsednika sprejeli najvišji predstavniki države, kar ni običaj, saj goste po navadi sprejemajo sorazmerno hladno in ob prisotnosti podpredsednikov vlade in partije. T i to je bil prvi tuj državnik, k i je obiskal Maov mavzolej. Pokojni voditelj si je želel srečanja s Titom, vendar ga je prehitela smrt. Tito je bil kot prvi tuji voditelj pri vdovi pokojnega Ču E n Laja itd. Spoznal je kitajski zid in bil gost Sanghaja, glavnega oporišča odstavljene četverice nasprot­nikov politike Mao Ce Tunga in sedanjega vodstva.

Sedanja Titova pot je bila torej prelomna in brez primere!

N A S P R O T J A O S T A J A J O

K A I R O — V torek se je v glavnem egiptovskem mestu končalo zasedanje ministrskega sveta arabske lige, ki je ponovno opozorilo ns nekatera nasprotja v arabskem svetu. Udeleženci sestanek sicer pozitivno ocenjujejo, kar pa ni povsem objektivno, saj na zasedanju niso sprejeli nikakršnih ukrepov ali sklepov. Ministr i so dosegli nekatera soglasja, vendar spori med državami, predvsem med Egiptom in Libijo, ostajajo. V K a i r u prav tako niso soglašali s s i rskim predlogom,naj bi se že prihodnji mesec sestal arabski vrh . Odločitev, kdaj in kje ta sestanek bo, bo najverjetneje sprejeta 12. novembra v Tunisu, ko se bodo ponovno sešli zunanji ministr i arabskih držav. Najbolj sporen ostaja skupni arabski načrt akcije zoper izraelske ukrepe proti arabskemu prebivalstvu na zasedenem ozemlju. O načrtu ostajajo različna mnenja, zato v Ka i ru tudi do predlogov ali dogovorov o konkretnih akcijah ni prišlo. Večina udeležencev kairskega sestanka je menila naj o tem problemu razpravlja mednarodna skupnost pod okriljem Organizacije združenih narodov.

K R V A V A U G R A B I T E V V K O L N U K O L N , B O N N — V ponedeljek, 6. septembra, popoldne se je v središču zahod-

nemikega mesta Koln , sredi največje gneče, odigral dogodek kakršni so bil i v C h i -cagu v dvajsetih letih našega stoletja. Pet teroristov je sredi belega dneva, pred očmi tisočih, ubilo šoferja in tri policiste, k i so varovali in spremljali predsednika zahodnonemških industrialcev, bankirjev, trgovcev in finančnikov Hannsa Mart ina Schleverja, le-tega pa so ugrabili. Zahodnonemška javnost je ogorčena. Med drugim se je zvezni kancler Schmidt že sešel z večino ministrov in razpravljal o ponedeljkovem dogodku in o-naraščajočem terorizmu sploh. T i sk soglaša z oceno, da policija in druge varnostne službe niso več kos teroristom, k i napadajo kot »kamikaze«. Policija je uvedla preiskavo. Za zdaj je znano, da so preiskovalci našli pismo, v katerem ugrabitelji grozijo s posledicami, če se bodo organi lotili preveč intenzivne preiskave, in terjajo izpustitev nekaterih članov ekstremistične skupine Baader-Meinhof, sicer bodo predsednika industrialcev ubili! Takšni pozivi in pogoji so se še ponavljali. Policija je menda tudi našla načrt ugrabitve Schleverja v stanovanju advokata Haaga, k i je že dlje za rešetkami. Tud i drugi dve osebi so že pr ipr l i , vendar imen za zdaj še niso objavili. Zadnji atentat in ugrabitev pa imajo brez dvoma tudi politično ozadje, saj je ugrabljeni pristaš vellkonemškega kapitala in nazadnjak, na katerega so letele že številne delavske in sindikalne osti.

NOVI SPOPADI M E D ETIOPIJO IN S O M A L I J O ADIS A B E B A , K A I R O , MOGADIS - Nasprotujoča si poročila s fronte med

Somalijo in Etiopijo na Ogadenski planoti sicer ne povedo resničnega položaja na fronti, vendar kaže na osnovi poročil sklepati, da so boji dosegli že precejšnjo razsežnost. Etiopci so med drugim sporočili, da so opazili na somalskem ozemlju nove premike čet in da so transporterji dan za dnem dovažajo nove okrepitve. Zato pričakujejo nove napade s somalske strani. Poročila s fronte so si nasprotujoča. E n i in drugi poročajo o uspehih svojih enot, o zasedenih ozemljih in izgubah orožja ter ljudi pa molčijo. Ob vsem tem je zanimivo, da so boji med Etiopci In Somalci v središču pozornosti, novice o neredih v etiopski pokrajini Eritreja pa so utihnile. Vzrok za zatišje kaže iskati v napovedanem sestanku voditeljev eritrejskih uporniških gibanj in predstavnikov etiopskih oblasti.

AMIN N E P O Z N A MILOSTI NAIROBI - Posebno ugandsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt 12 držav­

ljanov, predvsem častnikov varnostne službe, poslovnežev in vladnih funkcionar­jev, k i so pripravljali zaroto zoper ugandskega predsednika Idi j a Amina . Obtoženih je bilo sicer 16 oseb, vendar so dve obsodili na zaporno kazen, dve pa sta bili oproščeni. Proces v Ugandi se je odvijal v trenutku, ko so iz države začele prihajati novice o boljšem organiziranju Aminovih nasprotnikov v domovini in o ustanav­ljanju enakih zarotniških skupin v tujini, predvsem v Združenih državah Amerike, Ve l ik i Britaniji in nekaterih afriških državah. Odločitev Aminovega sodišča ima torej namen tudi prestrašiti nasprotnike njegovega režima.

B E G I N J E T R D O V R A T E N J E R U Z A L E M , PARIZ - Izraelski voditelj Menahem Begin je potrdil govorice,

da se utegnejo konec meseca v New Yo rku zbrati zunanji ministri Izraela in arabskih držav. Vendar je poročila dopolnil z besedami, da pogajalci verjetno ne bodo sedli za skupno mizo, temveč se bodo posamič sestajali z ameriškim državnim sekretarjem Cyrusom Vancejem. N i pa izključena možnost skupnega srečanja. V pogovoru za pariški list »France Soir« Je tudi dejal, da upanja v zagotovitev miru na Bližnjem Vzhodu ni izgubiti, čeprav so zašla prizadevanja za obnovitev ženevskih pogajanj v slepo ulico. Ponovi l pa je staro izraelsko trdovratno stališče, da se Izraelska vlada n i pripravljena pogajati s predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije, k i pa je po sodbi arabskih in še nekaterih drugih držav zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva.

W A L D H E I M V M O S K V I M O S K V A — V začetku tedna je na povabilo sovjetske vlade prispel v Moskvo

generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim. Generalni sekretar je bil nazadnje v sovjetski prestolnici pred petimi leti. Osrednji temi pogovorov v Moskvi sta bil i razorožitev in razvozlanje bližnjevzhodnega zapleta. Znano je, da Sovjetska zveza ni prevelik zagovornik posebnega zasedanja

Eeneralne skupščine O Z N o razorožitvi in da sama vzporedno predlaga svetovno onferenco o tej temi. Prav tako pa se Waldheimov obisk ujema s pr ipravami

Moskve na obisk zunanjega ministra Andreja Gromika pri ameriškem sekretarju Vanceju. Drugi problem na moskovskih srečanjih pa je bil Bližnji vzhod. Sovjetska zveza zagovarja obnovitev ženevskih pogajanj in enakopravno zastopstvo

Ralestinske osvobodilne organizacije. Njen voditelj Arafat Je bi l pred kratk im v loskvi. Seveda pa so se sogovorniki dotaknili tudi pogajanj o omejevanju

strateškega jedrskega orožja in namer Združenih držav Amer ike čim bolje obo­rožiti zaveznike. T a poteza je v Sovjetski zvezi deležna številnih krit ik, prav tako pa Moskva negoduje zaradi manevrov v Zvezni republiki Nemčiji in obiska ameriških vojaških ladij na Finskem.

J . Košnjek

Jože Kavčič — kandidat za novega sekretarja

. Drage cementarne

Nove cementarne so izredno drage. Nekoliko večja stane od 2 do 3 milijarde dinarjev. Zato tudi odločitev za takšno nalož­bo ni lahka. Proizvodne zmo­gljivosti naših cementarn so prav zaradi premajhnega šte­vila izkoriščene do skrajnosti. Delajo v poprečju s 93-odstotno zmogljivostjo, drugod v svetu pa največ s 75-odstotno izkorišče­nostjo.

Dograjen daljnovod

Južna zanka osnovnega ju­goslovanskega 380-kilovoltnega omrežja je nared za tehnične preglede. Dogradili so jo v torek zvečer ob 18.30, ko so na zadnjem delovišču na Škofljici vgradili in napeli zadnje metre jekloauiminijastih vodnikov ter povezali razdelilno transfor­matorsko postajo pri Beričevem z razdelilno postajo v Divači. Sedaj premore Slovenija 350 kilometrov 380-voltne električne povezave, in sicer na relaciji Ljubljana—Divača v dolžini 76 km. Od tam pa teče daljno­vod do Splita, Mostarja in Trebinja.

Od Ljubljane do Divače so postavili 196 jeklenih stebrov. Njihova skupna teža znaša 1800 ton. Vgradili so tudi 20.000 steklenih izolatorjev in izkopali so več kot 13.000 kubičnih metrov zemlje in vgradili 3000 kubičnih metrov betona ter 93 ton armature. Za ozemljitve so porabili 22.100 metrov pocinka­nega valjenca. Posekati so morali tudi okrog 200 hektarov gozda.

Manj prehodov Po podatkih tržaških oblasti

je v prvih letošnjih osmih mese­cih prestopilo jugoslovansko-italijansko mejo 18,5 milijona ljudi. Lani je v tem obdobju šlo prek meje več kot 33 milijonov ljudi.

Dobra letina O dobri letini ne poročajo le z

vojvodinskih polj, temveč tudi iz Bosne in Hercegovine. V tej republiki so letos pospravili s po{j okoli 350 tisoč ton pšenice. S pridelkom so zadovoljni. Letina je dobra, vendar ne rekordna. Ugodno je tudi to, da so na manjših površinah pri­delali več pšenice, kar priča o dobrem gospodarjenju.

ZIS o cenah Včeraj so je prvič po počitni­

cah sestal zvezni izvršni svet. Najpomembnejša točka zase­danja je bila uveljavljanje poli­tike cen v letošnjem letu. Gradivo je pripravil sekretariat za tržišče in cene. Obravnavali so tudi poročilo o preskrbo-vanju mest in industrijskih sre­dišč s povrtnino in sadjem.

Železarji v tujini

70 neposrednih proizvajalcev železarne Boris Kidrič iz Nikši-ca je odpotovalo na 14-dnevni brezplačni dopust na Poljsko in Češkoslovaško. Letos je preži­velo v tujini dopust 120 železar-jev, predvsem tistih, ki delajo na težkih delovnih mestih ali imajo nizke osebne dohodke.

Iste pravice V skladu z ustavnimi svo-

1 boščinami, pravicami in dol-i žnostmi človeka in občana ter s

samoupravnim položajem de-1 lavca v združenem delu, imajo

tudi državljani, ki se zaposlijo v j naši državi, enake pravice in

džnosti kot domači delavci. j ' i je temeljno načelo novega .ckona o delovnih razmerjih tu) 1 državljanov. Zakon so te dni t. stavili delegatom v skup šč u ^RJ.

L >

Sko f j a L o k a - V nedeljo, 18. septembra, bo na Zakrašnikovi domačiji pr i Lenar tu nad Lušo v Selški dol ini — borci se je bolj spo­minjajo kot kmetije »Pod kostanji«, saj so jo tako poimenovali med zadnjo vojno vihro — prvo srečanje aktivistov O F škofjeloškega okrožja. Prireditel j i , k i so prvotno predvide­val i , da bo snidenje že v maju in nato po prv i prestavitvi najkasneje v avgustu, pričakujejo zdaj, ko je dan srečanja določen nepreklicno, da se bo slavja udeležilo več sto obisko­valcev, med nj imi seveda v prvi vrsti akt iv ist i , k i so deloval i prav na tem področju, kasneje pa so svoje izkušnje prenašali tud i drugam, pre­živeli borci s lavnih part izanskih enot, predvsem še pr ipradniki zaščit­ne čete in kur i r j i , mladina in drugi gostje.

S svečanostjo pri Lenar tu pa so prireditelj i povezali še dva po­membna dogodka. Najprej bodo na Zakrašnikovi domačiji odkr i l i spo­minsko ploščo padl im članom okrož­ne gospodarske komisije. Spominsko ploščo bo prevzela v skrb in čuvanje krajevna organizacija Z Z B N O V Lenart-Luša, obiskovalce pa bo spo­minja la na dogodke, k i so se odi­grali med zadnjo vojno na tem pod­ročju, na dogodke, k i j i h v svojem delu »Zločin pr i Lenartu« opisuje tudi pisatelj Jože Vid ic . Ak t i v i s t i pa

ŠKOFJA LOKA

C E L O V E C - K a k o napeto ozrač­je vlada na Koroškem in kakšnemu pr i t i s ku so izpostavljeni Slovenci,

I)riča tud i podatek, da je bi lo od eta 1972 dalje na dvojezičnem

ozemlju že 12 bombnih atentatov. Po l ic i ja ubira ustal jena pota: krivce za atentate išče med koroškimi Slovenci , na njihove nasprotnike in koroške zagovornike terorizma pa pozablja! T o se dogaja tud i po nedeljski eksplozij i v P l iberku, kjer je pol ici ja obiskala številne sloven­ske domove in iskala atentatorje tud i na osrednjih slovenskih orga­nizaci jah. Ce poznamo izjave av­str i jskih pol i t ikov z deželnim gla­varjem VVagnerjem na čelu, se takšnemu početju n i čuditi. Vedno pogostejši so glasovi, da je treba dat i koroškim žandar jem pr i obravnava­nju Slovencev »proste roke« in da je med n j im i treba iskat i krivce za eksplozije in druge izgrede. Slovenci takšne izjave zavračajo in ponav­ljajo, da niso b i l i n ikdar pri jatel j i d inamita in da želijo doseči svoje ustavne pravice po demokratični in enakopravni poti . Zadnja dogajanja na Koroškem tudi kažejo, da so ustvarjalci sedmojulijske zakonoda­je zgubil i upanje o »predaji Sloven­cev« in o pr is tanku na »narodnostno smrt«, k i je cil j ju l i j sk ih prot imanj-šinskih zakonov. Deželni glavar je šel že tako daleč, da je v nasprotju z ustavnimi pravicami prepovedal zbi-

bodo na prvem srečanju razvi l i tudi prapor okrožnega odbora aktivistov O F za škofjeloško okrožje, katerega pokrovitelj bo občinska konferenca S Z D L Škofja Loka .

N a proslavi, k i se bo v nedeljo, 18. septembra, začela na prostoru pred Zakrašnikovo domačijo ob 10. ur i , srečanje bo v vsakem vremenu, bodo v bogatem kul tur­nem programu nastopil i godba na pihala iz Škofje Loke, moški pevski zbor iz Železnikov ter recitatorji.

Po končani svečanosti bo sledilo družabno srečanje. N a njem bodo borci in akt iv ist i obudil i spomine na nekdanje dni in delo, k i so ga oprav­l ja l i v najtežjih dneh naše zgodovi­ne.

Posebnih vabil za proslavo prire­ditel j i ne bodo pošiljali, zato prek sredstev javnega obveščanja vabijo vse nekdanje aktiviste OF , borce zaščitne čete, kurirje, praporščake in druge, da se srečanja udeležijo v čimvečjem številu. Dostop z motor­n imi vozi l i je mogoč do spodnje postaje žičnice na Star i vrh, do prireditvenega prostora pa bodo imel i zaradi pomanjkanja park i rn ih prostorov zagotovljen prevoz le t ist i , k i ne bodo zmogli peš do Zakrašnika. S parkirišča ob žičnici do kraja proslave je približno 15 minut hoje.

J . Govekar

ranja in demonstracije in celo šir­jenje in formaci j o položaju S lo ­vencev na Koroškem. Našim roja­kom, k i imajo državne službe, pa je zagrozil z odpustom . . .

Vedno več pa je na Koroškem in v Avs t r i j i l judi , k i javno trdijo, da takšno početje prot i Slovencem ne vodi n ikamor in da postaja Koroška sod smodnika, k i utegne krepko pretresti vso Avstr i jo . M e d takšnimi je avstri jski notranj i minister E r w i n Lanc , k i je k l jub oporekanju neka­terih nazadnjakov, še posebno pa svobodnjakov, k i so med glavnimi nasprotniki Slovencev, iz javi l , da je treba s takšnim odnosom do Slo­vencev prenehati, da je nujno po­trebno brzdat i polici jo in da Hei -matdienst n ima pravice za atentate dolžiti zgolj Slovence.

Min is te r pa n i b i l uspešen. Šovini­st i i n protislovensko razpoloženi so na primer slovenskemu avtoprevoz-n iku Štefanu Sienčniku prepackali hišo z grožnjo, da ga bodo ubi l i , pliberškemu odborniku F r i t zu K e r t u grozil i , da bodo njegovo hišo raz­strel i l i , in enako ravnal i prot i dr. F rancu Zvvittru. Prava ironija je, da se je pred zastraženo Kertovo hišo ustavi l neznani avtomobi l in ob pogledu na policijo odpeljal, žan-darji pa so »pozabili« zapisati njegovo registrsko številko . . .

J . Košnjek

Kranj — Komi t e občinske kon­ference zveze komunistov K r a n j je na seji v torek, 6. septembra, obrav­naval gradivo za 13. sejo občinske konference, k i bo 28. septembra. N a seji konference bodo obravnava l i oceno preteklega in program prihod­njega družbenopolitičnega usposab­l jan ja i n uresničevanje zakona o združenem delu v občini.

Konferenci pa bo podan tudi pred­log za razrešitev sedanjega in izvo­l i tev novega sekretarja komiteja

Razstava 40 let KPS

Jesenice — Danes bodo v Kosov i graščini na Jesenicah odprl i raz­stavo 40 let K P S - K P J , k i jo je pr i­prav i l Muze j ljudske revolucije Slo­venije v L jub l jan i , na Jesenicah pa organiziral i komite občinske konfe­rence Z K S Jesenice, Odbor za muzej delavskega gibanja Gorenjske Jese­nice in Tehniški muzej Železarne Je­senice. Odpr l i jo bodo ob 17. ur i . —

občinske konference zveze komuni ­stov. Sedanji sekretar komiteja Henr ik Peternelj namreč 1. oktobra letos odhaja na novo delovno dol­žnost, in sicer za direktorja Podjetja za P T T promet K r a n j .

Komi t e občinske konference Z K K r a n j je na seji v začetku ju l i j a na predlog kadrovske komisije komiteja določil ko t kand ida ta za novega sekretarja Jožeta Kavčiča. Vse os­novne organizaci je Z K morajo o predlaganem kandidatu dat i svoja mnenja in stališča do 26. septembra.

Jože Kavčič je b i l rojen 1938. leta. Stanuje v K r a n j u in je zaposlen na republiškem sekretariatu za notra­nje zadeve kot pomočnik republiš­kega sekretarja. Član zveze komu­nistov je postal 1957. leta. Ak t i vno je delal v družbenopolitičnih organi­zacijah, predvsem v zvezi mladine, socialistični zvezi v občini i n republ iki . Za svoje dosedanje uspeš­no delo je prejel tud i državno odlikovanje in občinsko priznanje.

Odlična obrambna pripravljenost

Vojaška vaja v krajevni skupnosti Log v Poljan­ski dolini — Sodelovanje vseh dejavnikov sploš­nega ljudskega odpora — Pomembnost obramb­nih priprav v krajevnih skupnostih — Na primeru vaje v krajevni skupnosti Log, kije odlično uspela,

se je mogoče marsikaj naučiti

Udeleženci vaje so se na »politični urut seznanili tudi z najnovejšimi doga­janji v svetu — Foto: J. Govekar

Zasnova našega splošnega ljudske­ga odpora vse bolj prodira tudi do najmanjših celic v naši družbi. Tako Že zdavnaj skrb za obrambo naše samoupravne socialistične Jugosla­vije, za obrambo njenih pridobitev v povojni graditvi in njenih današnjih vrednot, n i le stvar federacije a l i re­publik, temveč vse bolj tudi pokra­j i n , občin in ne nazadnje tudi krajevnih skupnosti . T rd imo lahko, da je naša obrambna zasnova, za­snova splošnega ljudskega odpora, Že dodobra prodrla v zavest vsakega posameznika, da je že trdno zasid­rana v njem. Skratka , da domala vsakdo ve, kje mu je mesto v prime­ru morebitnega napada agresorja. D a je to res tako, dovolj zgovorno pričajo številni preizkusi naših ob­rambnih sposobnosti, denimo, na vo­jaških vajah »Svoboda 71«, »Blegoš 76«, nedavni vaji na škofjeloškem področju in drugod. Povsod se je po­kazalo, da smo se sposobni upret i še tako močnemu napadalcu. T o pa seveda še predvsem zaradi naše sloge in enotnosti, spričo sodelova­nja vseh prebivalcev pri obrambnih pripravah in njihove trdne poveza­nosti.

P O M E M B N A V L O G A K R A J E V N I H SKUPNOSTI

Izredno pomembno vlogo pr i ob­rambnih pr ipravah in nj ihovi krepit­vi imajo brez dvoma krajevne skup­nosti. Tega se skoraj povsod tud i dobro zavedajo. Zato so se z vso res­nostjo lo t i l i izdelave obrambnih na­črtov in urjenja prebivalstva. Uspe­hi ne izostajajo. Odbori za splošni l judski odpor v skupnost ih so zdaj že natanko seznanjeni z nalogami, k i j i h čakajo, k i so vedno večje in bolj zahtevne, prav tako pa je odlično zaživelo tudi delo posameznih komi­sij v nj ihovih okv ir ih . Med krajev­n imi skupnostmi v škofjeloški občini je na področju obrambnih priprav prišla »v sam vrh« prav gotovo kra­jevna skupnost Log v Po l janski do­l in i . Za svoje uspešno delo je zato že pred dvema letoma prejela posebno republiško priznanje. Le-to je kot

kaže še bolj vzpodbudilo prebivalce s tega področja, da še resneje in za-vzeteje poprimejo za delo. Ovire za uspehe ne predstavlja n i t i majhno število prebivalcev na Logu in oko­liških zaselkih, n i t i prostranost tere­na, k i je resda vse bolj preprežen s cestami, a še vedno razdrobljen. V obrambne priprave so danes vk l ju­čeni prav vsi prebivalci : od najmlaj­ših do najstarejših. Predavanja o ob­rambi so vedno polnoštevilno obis­kana. Ob pozivih in vpokl ic ih na vo­jaške vaje izgovorov »ne morem« in raznih izmikanj prebivalci tu ne poznajo. T o je zanje čast in dolž­nost!

»NAMIŠLJENI SOVRAŽNIK« NA L O G U

K a k o b i bilo, če b i šlo-»zares«, so se številni obiskovalci in gostje v so­boto in nedeljo lahko prepričali na Logu in v njegovi bližnji okol ici . No , tokrat čisto »zares« n i t i n i šlo, saj »pravega« sovražnika a l i napadalca n i bi lo, zato pa so vseeno domačini nastal i položaj, ko naj bi b i l i v ne­varnosti , vzeli z vso resnostjo, ga ta­koj ocenil i in nato u k r e p a l i . . .

Sredi sobotnega popoldneva so namreč na Logu izvedeli, da j im preti vojna nevarnost. N a sosednjih področjih naj bi se namreč zadrže­valo večje število diverzantov. De l skupine naj bi naše enote uničile takoj po odkri t ju, peščici pa naj b i uspelo zbežati in se pret ihotapit i na področje krajevne skupnosti Log. N a Logu sta se takoj po prv ih vesteh o napadalcu sestala vodstvo krajev­ne skupnosti in odbor za ljudsko ob­rambo in pr i priči angažirala vse dejavnike splošnega ljudskega odpo­ra: pripadnike teritorialne obrambe, mladino, pripadnike civilne in na­rodne zaščite, kurirje . . . Vsakdo je brez pripomb nemudoma odhitel na svoje mesto in začel izpolnjevati zastavljene mu naloge. De la t i so začele tudi posamezne komisije. Člani gospodarske so takoj popisali vse zaloge v trgovini in skladišču v kraju, ka j t i mis l i t i je bilo potrebno na preskrbo in prehrano branilcev, druge komisije so opravljale svoje

Teritorialci in pripadniki prostovoljne mladinske enote TO po končani vaji — Foto: J. Govekar

delo, vodstvo krajevne skupnosti pa se je medtem preselilo na mesto, kjer naj bi delalo v primeru vojne nevar­nosti. Pomembno vlogo so do takrat odigrali že tudi pr ipadniki narodne zaščite, k i so svoj vel iki »ognjeni krst« že prestali med nedavno vo­jaško vajo na Škofjeloškem. Zaščiti­l i so vse pomembne vodstvene orga­ne v skupnosti , pomembne objekte, nadziral i so celotno področje in spo­ročali v »štab« morebitna zapaža­nja, sumljive znake, kasneje pa so zaščitili še samo vojno lokacijo.

Nedeljsko ju t ro je bilo namenjeno terenski vaji pripadnikov enot teri­torialne obrambe ter pripadnikov prostovoljne mladinske enote. K o ­maj se je noč začela umika t i j u t ru , že so se začeli zbirat i teritorialci , da bi pohitel i v bregove nad Logom, kjer naj b i b i l i po vesteh kurirjev in obveščevalcev ponoči (domačini opa­z i l i sumljive osebe — diverzante. Še v gosti megli je kolona kreni la iz do­line navzgor z nalogo, da do potan­kost i preišče in »prečeše« ves teren ter uniči še zadnjo peščico diverzan­tov. Koma j so jutranjo sivino »prebili« prvi sončni žarki, že se je izkazalo, da so bi la »nočna sporoči­la« popolnoma resnična. Nekaj de­set metrov nad cesto je namreč nenadoma zaropotalo . . . D iverzant i so se izdal i .

B ran i l c i so takoj poiskali varno zavetje in se potuhni l i pod cesto. Skr ivoma in potuhnjeno so se pomakni l i naprej, ocenil i položaj in se odločili za nadal jnj i potek akcije. V več k rak ih so kreni l i prot i mestu, kjer naj bi se po nj ihovih ugotovit­vah najverjetneje zadrževal sovraž­nik. Spotoma so kajpada preiskali vsak še tako skriven kotiček in sum­ljivo mesto. Uspeh tako res skorajda n i mogel izostati . V isoko v hr ib ih nad Logom so odkr i l i »ubežnike« prejšnjega dne. Presenečenje za diverzante je bilo popolno. Naen­krat so se namreč znašli v navzkriž­nem ognju, kaj t i po izredno tehtnih odločitvah vodstva branilcev so se naenkrat znašli v popolnem obroču, iz katerega n i bilo rešitve. Zato so se vdal i skorajda brez vsakega odpora.

N A D A L J E V A T I Z A C R T A N O POT

Čeprav v vojaškem pogledu sobot­na in nedeljska vaja na Logu n i imela kdove kako vel ikih okvirov, razsežnosti in pretenzij, pa j i ven­darle gre pripisati velik pomen. Za­kaj? Odgovorov na to vprašanje je več, a poglejmo le najpomembnejše ugotovitve. V prv i vrst i je treba ugo­tovi t i , da je tokrat šlo za preizkus delovanja prav vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora, od delo­vanja odbora za S L O in vodstva kra­jevne skupnosti do delovanja vseh komisij , in kar je najpomembnejše tudi za preizkus načina povezave in usklajenosti dela med vsemi temi de­javn ik i . Šlo pa je tudi za preizkus zavesti posameznikov. Pokazalo se je, da je le-ta na izredno visoki rav­ni , saj so po pozivih v izredno krat­kem času na zbirno mesto pr ihi te l i prav vsi pr ipadnik i ter i tor ia lnih enot, udeležba na celotni vaji pa je bi la prav tako b l i zu 100 odstotna.

Skra tka : bi la je to v celoti vaja, k i naj b i pokazala obrambno vlogo po­sameznih krajevnih skupnosti . Po­polnoma jasno in razumlj ivo je, da majhne skupnosti posebno ve l ik ih ' akcij in nalog ne bi mogle izvajati, da pa bi bile naloge, kakršna je bi la zaupana prebivalcem Loga in okol i­ce, ravno pravšnje zanje. Velikega pomena v primeru morebitne vojne bi b i la namreč prav preskrba s hrano in drugim materialom, dobro pozna­vanje terena, iznajdljivost, zaščita pomembnih objektov, vzdrževanje zvez, obveščanje . . . Mnogo tega so prebivalci Loga pokazal i na nedavni vaji. Seveda je ob tem izredno veli­kega pomena vzgoja prebivalstva. Ce se ponekod tega še niso lot i l i , pa je treba reči, da so se vzgoje prebi­valstva na Logu že pred časom lot i l i z vso resnostjo. Tako so se, denimo, tudi na nedeljski vaji mladi in stari seznanjali z nekaterimi vrstami orožja, njegovim delovanjem in upo­rabo v borbi: T u d i na tekmovanje v streljanju niso pozabil i . In ne nazad­nje: udeleženci vaje so slišali na »po­litični uri« marsikaj tudi o sedanjem političnem dogajanju v svetu.

Ocena mnogih gostov po končani vaji je bi la : odlično! Domačini pa so že zdaj prepričani, da bo prihodnjič še bolje.

J . Govekar

Naloga je uspešno opravljena

naših mornarjev 10. september, dan jugoslovanske vojne morna­rice — Spomini na dogodke pred petintridese­timi leti — Odlična izurjenost in usposobljenost fantov in mož v mornariških uniformah na lad­jah, rušilcih, raketnih in torpednih čolnih, pod­

mornicah ... N a ukaz predsednika republike in vrhovnega poveljnika naših oboro­

ženih s i l maršala Jugoslavije Jos ipa B r o z a - T i t a praznujemo vsako leto 10. septembra dan jugoslovanske vojne mornarice. Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno. V teh dneh se namreč mi Vsi, še posebno pa pr ipadniki naše vojne mornarice, mornarj i , k i plujejo z jugoslovanskimi zastavami na trgovskih in potniških ladjah po rekah, morjih in oceanih, delavci v pristaniščih in ladjedelnicah in vsi t is t i , ki imajo neprecenljiv delež pr i h i t rem razvoju naše sodobne in z najmodernejšimi sredstvi opremljene vojne in trgovske mornarice, spominjamo dogodkov pred petintridesetimi let i , zgodovinskih dn i in pomembnih mejnikov iz narod­noosvobodilne borbe, ko so tud i mornarj i s svojimi plovili »zaorali« brazde po Jadranu in odločno posegli v borbo prot i okupatorju. Čeprav so prv i spopadi s sovražnikom na morju zabeleženi že v prvem letu vojne, pa imamo vendarle za rojstne dn i naše mornarice dn i v jesenskih mesecih leta 1942. Takra t so se že začeli šolati in izpopolnjevati mornariški kadri. Mnog i fantje in možje so si na razn ih tečajih pridobili dovolj bogato znanje iz radiotelegrafije, osnov navigacije in drugih mornariških veščin, ki so potrebne za varno plovbo po morju in , k i so bile takrat potrebne za uspešno borbo. Najbol j znan »izobraževalni center« je bil takrat na otoku V i s u , manjši pa so b i l i tud i na drugih otokih in v obmorskih krajih.

L e leto dn i po osvoboditvi je že b i la v Dubrovniku odprta vojaška mornariška šola. T u se je začel šolati naš pomorski oficirski kader. Ze po dobrem letu pa so se gojenci dubrovniške mornariške šole preselili v Divul je . T u je b i la prav kma lu ustanovl jena še vojaška mornariška šola tehnične smeri, pred četrt stoletja pa še vojna mornariška tehnična akademija. Iz mornariškega šolskega centra v Divuljah so kmalu začeli prihajat i izkušeni strokovnjaki , k i so se vkrcaval i na vse moderneje opremljene čolne, ladje, podmornice in druga plovi la, ki so prevzemali v roke vedno bolj sodobna borbena sredstva. Zato so svoje bogato znanje kot starešine prenašali tud i na mlajše, morda na tiste, k i med vojno vihro niso imel i možnosti za strokovno usposabljanje, a so si vseeno pridobili bogate izkušnje v praksi , pa na fante, k i so na morju služili kadrovski rok, čuvali naše meje na dolgi črti po Jadranskem morju . . .

Mornariški šolski center v D i vu l j ah je k m a l u postal premajhen. Pa tud i oprema je spričo bl iskovito hitrega razvoja mornarice postajala zasta­rela in neustrezna. Gojenci pa so b i l i željni spoznavati se vse bolj z naj­modernejšo tehniko, k i se je pojavl jala v svetu in ne nazadnje tudi pr i nas ter je bi la potrebna, da tudi m i držimo korak z drugimi pomorskimi s i lami v svetu. Mornar j i so zato začeli pred desetimi let i gradit i moderen vojaški mornariški center v Sp l i tu . Svečano je b i l odprt pred pet imi leti ob prazno­vanju 30-6letnice jugoslovanske vojne mornarice.

Sp l i t sk i mornariški šolski center je res nekaj enkratnega. Po pravic i povedano me je ob nedavnem obisku v njem, seveda pa ne le mene, čakalo presenečenje domala na vsakem koraku. Skoraj ne moreš se načuditi delovnemu utr ipu in ritmu v njem. De lo je čudovito utečeno in usklajeno. Gojenci mornariškega šolskega centra — vojaške mornariške tehnične srednje šole, mornariške šole za rezervne oficirje, vojaške mornariške akademije in mornariške komandno-štabne akademije — imajo naj moderneje opremljene laboratorije z vsemi potrebnimi »čudesi tehnike«, imajo odlične možnosti za učenje, odlične življenjske pogoje, skrbno pripravljen in do potankost i izdelan učni program, ki jim ga po­sredujejo sami za to usposobljeni pedagogi in strokovnjaki . Svoj prosti čas pa lahko preživljajo v s knj igami in strokovno l i teraturo bogato založenih knjižnicah, v mnogih krožkih, na športnih igriščih in med zelenjem v na­rav i v okol ic i šolskega centra ob morski obali .

Vojaški mornariški šolski center v Sp l i tu daje za potrebe naše vojne mornarice zares odlične in do potankost i izurjene kadre. To smo lahko opazi l i tud i ob kasnejših obiskih na naših podmornicah, ob vožnji z raketnimi in torpednimi čolni, k i režejo gladino našega Jadrana, ob obisku in sprejemu na našem največjem rušilcu »Split«, ob srečanjih z mnogimi starešinami in m o r n a r j i . . . Vsak natanko ve, kje mu je mesto, kakšno vlogo ima. Zato smo nanje res lahko ponosni. N a čuvarje naših vodnih prostranstev! T u d i slovenski mornarj i so med zadnjo vojno izvedli na morju mnogo junaških dejanj in kasneje mnogo pripomogli k razvoju in napredku naše mornarice. K l j u b temu, da imamo malo mor j a »Ljubezen do morja naju je pripeljala sem,« sta mi med drugim ob srečanju v Sp l i tu dejala dva mornarja — Gorenjca. »In n i nama žal, da sva prišla na šolanje v mornariški center!« J . Govekar

Na šolski ladji jugoslovanske vojne mornarice Galeb se usposabljajo bodoči vojaški starešine

Sedanja odkupna cena le začasna Letošnji pridelek krompirja na Gorenjskem bo srednje dober, odkupna cena pa za zdaj dosega 2£0 dinarjev za kilogram — Dokončna odkupna cena določena po 15. septembru, ko se bo začel glavni odkup — Prednost kooperacijski proiz­

vodnji Kranj — V Slovenij i odkupna

cena krompir ja Se n i določena. Prav tako se še ni začel glavni odkup sort, čeprav bo vsaj na Gorenjskem izkop ta teden večinoma že končan. Končna odkupna cena krompirja za

Novatorji ria razstavi

RAST Yu77

j : :

Jesenice — V organizaciji združenega dela Železarne Jese­nice se stalno a l i občasno ukvarja z inventivno dejavnostjo več kot 500 plavžarjev, martinarjev, klarjev, valjavcev in drugih, seniški iznajditel j i in novatorj i dobivajo za svoj delovni in ustvar­j a ln i polet na osnovi izračunanega pr ihranka spodbudne odškodni­ne, akontacije in tri letne rente, k i na leto presegajo več mili jonov dinarjev. T a k o so leta 1975 prejeli 389.000 dinarjev, l an i več kot 567.000 dinarjev, letos pa bodo prejeli več kot mi l i jon dinarjev. Vsako leto najbolj uspešnim podeljujejo tud i pr iznanja: na­grado Novator leta in Pantzovo nagrado.

S svojimi dosežki se jeseniški inovatorj i redno letno predstav­ljajo tud i na industri jskih vele-sejmih in posebnih inovaci jskih razstavah v Zagrebu, v Beogradu, v Cel ju, v L jub l jan i ter na R e k i , kjer s svojimi inovaci jami vzbu­jajo posebno pozornost in zani­manje.

T u d i letos bodo sodelovali na razstavi R A S T Y u 77 na Rek i , k i bo od 21. do 30. oktobra in bo pod pokrovitel jstvom predsednika J u ­goslavije in Z K maršala T i t a pod geslom Tito-revolucija-zmaga.

U . 2 .

Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prodajo pasterizatorja, posnemalnika, čistilca za mleko in 3 elektromotorjev. Proda l a bo n a j a v n i dražbi v torek, 20. sep­tembra 1977, ob 8. u r i v M l e k a r n i zadruge.

Informacije so možne dnevno od 6. do 14. ure v Mlekarni K Z Sko f j a Loka.

Odbo r za medsebojna de lovna razmer ja p r i o snovn i Soli

Simona Jenka Kranj razpisuje naslednja de lovna mesta :

1. učitelja v odde lku P B za šolsko leto 1977/1978 Pogoj : učitelj razred­

nega pouka ali absolvent PA

2. varuške za določen čas (boln. dopust) Pogoj : osnovna šola

3. čistilke u p r a v n i h p ros torov za 26 u r tedensko za nedoločen čas.

Razpis velja do zasedbe de­lovnih mest.

glavno sezono bo v Slovenij i določena po 15. septembru, ko se bo ponovno sestala slovenska poslovna skupnost za krompir, k i bo morala pr i obl ikovanju odkupne cene upo­števati tud i pridelek in cene v drugih predelih Jugoslavije.

Pretek l i teden se je v K r a n j u se­stala gorenjska proizvodna skupnost za krompir , v kater i so zastopani vsi najpomembnejši gorenjski proizva­ja l c i jedilnega krompir ja z Gorenj­sko kmetijsko zadrugo K r a n j na čelu. Proizvodna skupnost je skleni­la , naj začasna odkupna cena za ki logram krompir ja znaša 2,20 di ­narjev. P o takšni ceni so bile tudi že odkupljene prve količine. P o 15. sep­tembru, ko se bo se šla krompirjeva poslovna skupnost za krompir, pa bodo tudi na Gorenjskem veljale v republ iki in zvezi dogovorjene cene. Gorenjski proizvajalci krompirja, predvsem pa Gorenjska kmeti jska zadruga, so na sestanku v K r a n j u tudi ugodno ocenil i odkup zgodnjih krompirjevih sort. Gorenjska kme­ti jska zadruga ga je odkupi la okrog

800 ton, kol ikor so tudi znašale koo-peracijske pogodbe s proizvajalci .

Letošnji pridelek krompirja bo povprečen. Hektarsk i pridelek se bo sukal okrog 220 stotov. T o je ne­kol iko manj , kot so sprva mis l i l i pr i ­delovalci. Izkop bo v glavnem konec tega tedna končan, saj je vreme zadnje čase izredno ugodno. Prve količine so zadruge že odkupile. Pro­izvajalci so pridelek letos bolje zaščitili, saj so bile lanske posledice plesni, k i je povzročala gnilobo gomoljev, za marsikoga boleče.

Gorenjska kmeti jska zadruga in njenih 1500 kooperantov so se pozimi s kooperacijskimi pogodbami dogovorili za odkup 11.000 ton krompirja. Največ bo igorja (okrog 6000 ton), nekaj manj (od 3200 do 3300 ton) pa bo dezireja. Vendar kaže proizvodnjo slednjega dvignit i na vsaj 4500 ton, ker je zanj posebno v Da lmac i j i in na reškoistrskem področju veliko zanimanje. Slove­nija odkupi namreč le tretj ino gorenjskega jedilnega krompirja. Odkupovalc i krompir ja so se tudi dogovoril i , da bodo imele prednost pr i odkupu s kooperacijskimi pogod­bami določene količine. Če bo pov­praševanje preseglo pogodbene ko l i ­čine, bo prišel na vrsto tud i v kooperacijskih pogodbah neupošte­vani pridelek. Odkup bo tako kot pretekla leta organiziran po proiz­vodnih okoliših.

J . Košnjek

Od začetka tega tedna, točneje od ponedeljka zvečer, je promet na križišču kranjske obvoznice pri Iskri spet nekoliko drugače urejen. Zdaj je namreč promet delno speljan po do polovice narejenem asfaltnem traku, ki bo tako vsrkal ves promet, da bodo delavci Cestnega podjetja lahko urejali samo križišče, tako kot je v načrtu: vsa sedanja križišča in odcepi pa so le začasni in urejeni tako, da lahko dela nemoteno potekajo. — L. M. — Foto: F. Per­dan

Razp i sna komis i j a Termopol Sovodenj prede lava plastičnih mas

razpisuje v sk l adu z 51. členom statuta de lovno mesto ind iv idua lnega pos lovodnega o rgana

direktorja

Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati Se naslednje pogoje: — da ima visoko a l i višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, organiza­

cijske a l i pravne smeri, — da ima najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu in naj­

manj 10 let delovne dobe — da je moralno in politično neoporečen

Kandidati za delovno mesto naj vlože pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku v 16 dneh po razpisu na naslov z oznako »Za razpisno komisijo«.

Gospoda r ska komis i ja p r i DO Merkur veleželeznina Kranj Koroška c. 1, z n. sol . o.

objavlja javno dražbo osnovnega sredstva traktor RAKOVICA 60 leto izdelave 1969, moč motor ja 60 K S , v voznem stanju, za i zk l icno ceno 30.000 d in .

P r o m e t n i d a v e k v i z k l i c n i c e n i n i v r a č u n a n . P r e d p r i č e tkom j a v n e d r a ž b e m o r a v s ak i n t e r e s e n t po lož i t i 1 0 - o d s t o t n i p o l o g o d i z k l i c n e cene .

J a v n a dražba za družbeni i n p r i v a t n i s e k t o r bo v četrtek, 15. s e p t e m b r a 1977, ob 12. u r i v se jn i sob i D O M e r k u r veleželez­n i n a K r a n j , Koroška c. l / I . nads t rop j e .

V s i i n t e r e s e n t i si l a h k o og l eda jo d r a ž b e n i p r e d m e t n a d a n j a v n e d r a ž b e o d 10 d o 12. u re n a G r e g o r č i č e v i ce s t i 8 v K r a n j u .

De lovna organizac i ja Alpina tovarna obutve Žiri, Sta r a vas 23, n . sol . o.

1. Delovna organizacija Alpina n. sol. o., T O Z D Plastika n. sub. o., DS T O Z D Plastika razpisuje prosto delovno mesto

vodje TOZD Plastike za dobo štirih let

Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpol­njevati še naslednje pogoje: — višja a l i srednje izobrazba tehniške a l i ekonomske smeri; — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodi lnih delovnih mestih; — kandidat mora imet i ustvarjalen odnos do naše samoupravne

socialistične prakse

2. Delovna organizacija A lp ina n. sol. o., T O Z D Prodaja n. sub. o. DS T O Z D Prodaja razpisuje tri prosta delovna mesta

vodij rejona in revizije za nedoločen čas

Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpol­njevati Se naslednje posebne pogoje: — višja a l i srednja izobrazba ekonomske a l i čevljarske smeri —

lahko tudi V K V prodajalec; — 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj v f inancah a l i komercial i ; — tekoče govorjenje in pisanje srbohrvatskega jez ika; — poznavanje tehnike poslovanja in tekoče prodaje

3. Delovna organizacija Alpina n. sol. o., DSSS - tehnični sektor DS DO Alpina razpisuje prosto delovno mesto

vodje službe za kontrolo kakovosti za nedoločen čas

Poleg z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpol­njevati Se naslednje: — višja a l i srednja izobrazba čevljarske smeri; — 3 oz iroma 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih opra­

v i l ih v čevljarski stroki ; — akt ivno znanje nemškega jezika.

Kandidati za vsa razpisana delovna mesta morajo prošnje z vse­mi dokazili o dosedanjem delu poslati na kadrovsko službo DO Alpina, 2iri , Stara vas 23 v petnajstih dneh po objavi.

Konfekcija Mladi rod K r a n j

svet podjetja

razpisuje nas lednja p ros ta de lovna mesta :

1. vodje gospodarsko-računskega 2. vodje splošnega sektorja 3. vodje komercialnega sektorja

Pogoji: pod 1.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomska, pravna a l i

organizacijska) in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih de­lovnih mestih v finančno-računovodski stroki .

pod %.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomske, pravne ah organizacijske smeri) in 3 leta delovnih izkušenj na vodstve­n ih delovnih mestih v uprav i a l i podobni službi.

pod 3.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomska, komercialna, organizacijska a l i tekstilna) in 5 let delovnih izkušenj pr i sa­mostojnih poslih v komercia lni službi.

Za vsa t r i delovna mesta se zahteva, da je kandidat moralno in politič­no neoporečen. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi ter potrdila o nekaznovanju naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod Kranj — Splošni sektor.

Iskra Široka potrošnja, n.sol.o. Škofja L o k a T O Z D T o v a r n a gospodin jsk ih aparatov , n.sub.o. Škofja L o k a — Reteče 4 razpisuje naslednja p ros ta de lovna mesta :

1. materialnega knjigovodje 2 de lovn i mest i

2. tehnologa montaže 3. glavnega kontrolorja procesa 4. skladiščnika polizdelkov 5. konstrukterja

P o g o j i za zasedbo t eh d e l o v n i h mes t so : ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj, VŠ izobrazba in dve leti delovnih izkušenj a l i tehnik in štiri leta delovnih izkušenj. Smer elektro a l i strojna. V S izobrazba in eno leto delovnih izkušenj a l i tehnik in t r i leta delovnih izkušenj. Smer elektro a l i strojna. K V izobrazba in t r i leta delovnih izkušenj. Smer trgovska. VŠ izobrazba in dve leti delovnih izkušenj a l i tehnik in štiri leta delovnih izkušenj. Smer elektro a l i strojna.

Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o del i tv i O D . Prošnje sp re j ema splošna i n k a d r o v s k a služba 15 d n i po o b j a v i . V s e i n f o r m a c i j e l a h k o dob i t e v splošni i n k a d r o v s k i službi t o v a r n e t e l . 61861 i n t . 14.

pod pod

pod 3.

pod pod

~ ~ D

Film — vsemu svetu znana govorica

Prihodnji teden v Kranju: osma mednarodna konferenca kratkega filma

Organizator mednarodne konference — kranjski festival športnih in turističnih filmov je pripra­vil ob konferenci še vrsto spremljajočih prireditev — Revija filmov s petih celin — Jugoslovan­ska premiera celovečernega kanadskega filma o lanski olimpiadi v Montrealu — Fotografska raz­stava Tito in film v avli kranjske občinske skup­

ščine Naslednj i teden, od torka naprej,

bo K r a n j gostitelj V I I I . mednarod­ne konference kratkega fi lma. Tema tokratne konference, katere člani so mednarodni festivali kratkega doku­mentarnega f i lma in različne sekcije f i lmskih producentov, je vprašanje uveljavljanja kratkega f i lma ne tol iko med ustvarjalci kot pa med občinstvom. Pot dokumentarca se­veda poteka preko distributerjev, k i pa le redko in bolj malo odkupujejo

Alojz Prosen

V četrtek, 1. septembra, nas je za vedno zapusti l A lo jz Prosen, k i so ga Šenčurjani in mnogi Gorenjci poznali kot odličnega igralca amaterskega gledališke­ga odra.

Alo jz Prosen se je rodil 6. j u l i ­j a 1908 v Šenčurju. Izučil se je čevljarske obrt i in postal čev­ljarski mojster. S 16. let i je postal član tedanjega šenčur-skega gasilskega društva. P r i nekdanji gasilski p iha ln i godbi v Šenčurju je igral tud i trobento. B i l je pri soustanovitel j ih A M D Šenčur in član šenčurskega k u l ­turnega društva.

Le redki se še spomnijo dneva, ko je Lojze z 18. let i prvič stopil na oder in od takrat naprej ga je celih 50 let sprem­ljalo gledališče in veselje do igranja. Igral je v številnih dramskih upr izor i tvah in le težko b i se v tem trenutku spomni l i vseh: D i v i i lovec, Deseti brat, Prisega ob polnoči, Revček Andrejček, Domen, Sta­ri in mladi , Matiček se ženi, Plavž, Namišljeni bolnik, V i n i -Čarji, Pohujšanje v do l in i šent-florjanski, Izgubljeni s in, Bele tulpike, Naša k r i , Svet i plamen in druge. Nazadnje je v drami V I A M A L A odlično odigral vlogo predsednika sodišča dr. Gutknechta .

Za svoje dolgoletno delo na področju kul ture je leta 1975 prejel priznanje D P D Svobode Šenčur in Prešernovo priznanje, letos pa je prejel tudi Prešer­novo plaketo.

kratke filme za prikazovanje v kinematografih. Prav zato je k ra tk i film med filmskim občinstvom manj znan, manj cenjen kot sicer zasluži. Skoraj več k ra tk ih filmov je zadnji čas videti , na televizi j i kot pa v kine­matografih, kjer je sicer njihovo pra­vo okolje, da tako rečemo.

Produc i ran je k r a t k i h filmov za specializirane festivale, mednje sodi tud i k r an j sk i mednarodni festival športnih in turističnih filmov, n ika­kor n i edini namen in smisel. T a k a in ostala vprašanja, k i so skupna večini f i lmskih ustvarjalcev povsod v svetu, bo konferenca v petih delovnih dneh osvetl i la in seveda nakazala tud i rešitve: ena od nj ih se že nakazuje — distribucijo k ra tk ih f i lmov naj b i v posameznih deželah prevzeli festivali. Treba pa bo najt i tud i dogovor o boljšem opremljanju k r a t k i h filmov, k i j i h producenti pošiljajo na pot po svetu od festivala do festivala, izredno slabo oprem­ljene, kar organizatorjem filmskih prireditev povzroča nemalo težav.

D a b i organizator tega mednarod­nega srečanja, kranjski festival športnih in turističnih filmov, s primerno pozornostjo sprejel filmske kongresnike, je v naslednjem tednu organ i z i ran ih tud i več prireditev. Organizator je povabil pet držav, da na reviji »Filmov s petih celin« v f i lmskem jez iku prikažejo simbolič­no povezanost sveta. Od torka, 13. septembra, bo vsak dan do konca tedna v k inu Center izbor kra tk ih filmov iz Avstral i je, Kanade, Irana, Eg ip ta in Sovjetske zveze.

K o t uvod v kranjska dogajanja naslednjega tedna pa je za svečan začetek kongresa in revije najavlje­na jugoslovanska premiera kanad­skega celovečernega filma o lanskih ol impi jskih igrah v Montrea lu , režiserja Jeana C lauda Lebracquea. F i l m i o največjih športnih dosežkih človeka moderne dobe že od nekdaj

vzbujajo vel iko zanimanje, če pa je dogodek, kot so zadnje olimpijske igre, še filmsko obdelan na zavidl j iv i strokovni ravni , so doživetje tud i za gledalca, k i mu šport ne pomeni dosti. »21. olimpijske igre, Mont r ea l 76« bo na sporedu še v soboto ob 18. ur i in v nedeljo ob 16. ur i v k inu Center, takoj po kranjski premieri

Ea bo obšel še več slovenskih inematografov, v K r a n j u pa bo po­

novno na sporedu najbrž konec meseca.

Pr ihodnj i teden pa se bo f i lmskim dogajanjem v K r a n j u priključila še prireditev v počastitev T i t o v ih jub i ­lejev: v ponedeljek, 12. septembra, bo v av l i skupščine občine K r a n j otvoritev fotografske razstave »Tito in film«. Razstava, k i jo bo odprl Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva C K Z K S , je prikaz še ene od mnogih akt ivnost i predsed­n ika T i t a , njegovem zanimanju za f i lm, kot tudi o načinu kot predsed­n i k a predstavl jajo f i lmski ustvar­ja l c i ; odprta bo do petka, 7. septem-b ra. L . Mencinger

Delavni folkloristi

Tržič — Plesalci folklorne skupi­ne Karavanke iz Tržiča ne poznajo počitka. Pred dobr im mesecom so se vrn i l i z uspešnega gostovanja v Ita­l i j i , razen tega pa so ob dnevu graničarjev obiskal i varuhe naših meja v Radov l j i c i , Medvodjah in na Ljubel ju. Plesalci so nastopi l i tudi na šuštarski nedelji, na Bledu in v Boh in ju . T a mesec pa bodo Tržičani odpotovali na nastope v Beograd in v prijateljsko mesto Zaječar v Timoški kraj ini . S tem bodo dal i svoj prispevek k utrjevanju bratstva med občinama.

V fo lklorni skupini je zaživelo tudi družbenopolitično življenje. K a r a ­vanke so kolekt ivni član Zveze soci­alistične mladine Slovenije in imajo delegata v tržiški mladinski konfe­renci. K m a l u bodo obl ikoval i svojo osnovno mladinsko organizacijo, razmišljajo pa tudi o oblikovanju akt iva komunistov.

-mv

Mladi poživljajo tržiško kulturo Tržič — Komis i ja za ku l turo pri

občinski konferenci Zveze sociali­stične mladine Slovenije Tržič je zastavi la obetaven delovni program, k i utegne vnesti več živahnosti in vedrine v ku l turno življenje tržiške občine. Posebne pozornosti je vred­na zamisel o uvedbi osnovnošolske­ga gledališkega abonmaja. Uresniče­val i naj b i jo ob petkih, ko v dvorani Cankarjevega doma ni filmskih predstav. Organizacijo abonmajev je pripravljeno sprejeti Mlad insko gle­dališče, k i deluje predvsem v dram­ski , recitatoreki, lu tkovni , baletni in tehnični sekciji.

Osnovnošolski abonma bo imel dva dela. V prvega, lažjega, bodo vključeni učenci od prvega do petega razreda, razen nj ih pa tudi malčki iz

vrtcev, v drugega, zahtevnejšega, pa učenci petega in višjih razredov. T a abonma bo na voljo tudi drugim občanom. Večino programa so vol jni pr ipravi t i člani sekcij Mladinskega gledališča. Oder pa bo pripravljen sprejeti tud i stvaritve osnovnošolcev samih. Tako mladinska in osnovno­šolska ku l tu rna dejavnost v občini ne bo zožena le na razne proslave in prireditve ob jubi le j ih.

M l a d i računajo pr i načrtovanih akcijah na pomoč družbe in še po­sebej ku l tu rn ih ustanov, saj je to pomemben prispevek k poživijanju amatareske kul ture v občini. Priča­kovat i je, da bodo prve predstave iz osnovnošolskega abonmaja na spo­redu že oktobra.

Gremo v (slab) kino Najbrž jih ni malo, ki jih ob

prebiranju sporeda v kinemato­grafih mine želja, da bi dve uri preživeli ob gledanju kriminalk, kavbojk, erotičnih filmov in fil­mov nasilja, v dvorani, kjer se mladi in morda niti ne več mladi izživljajo še z neprimernim obna­šanjem, skoraj identičnim doga­janju na platnu. Na žalost niso povsod možnosti, da bi tretjeraz­redne filme ali zadnjerazredne, kakor jim pač že rečemo, vrteli tudi v tretjerazrednih dvoranah, določenih prav za prikazovanje nezahtevnih, slabih filmov in sploh filmov, ki jih lahko ozna­čimo za »šund«. Ljubljanska filmska publika ima to srečo, da si kvalitetne in zanimive filme lahko ogleda v dveh, treh' kine­matografih, če pa koga prime želja po tretjerazrednem film­skem užitku pač zavije v Slogo.

Na račun programske politike kranjskega Kinematografskega podjetja je bilo izrečenih že mno­go besedi. Pustimo ob strani

»lažji* poletni program: jesen­sko-zimska sezona pa je najpri­mernejši čas za vrtenje filmov, ki v filmskem svetu imajo svojo težo, odmevnost, ki so skratka dobri in zanimivi ter vredni ogleda. Taki filmi so vse doslej na sporedu bili in bodo vsekakor tudi v bodoče. Vendar pa so na sporedu le dan ali dva, tako da sijih lahko ogle­dajo le naključni obiskovalci ali pa taki, ki redno spremljajo prog­ram in o filmu že prej tudi nekaj vedo. Po neizprosni logiki dobre­ga poslovanja pa se filmi, ki ni­majo dovolj gledalcev, umaknejo s programa že po dveh ali treh predstavah, nadomestijo pa jih filmi, ki so komercialno uspeš­nejši: to pa so trenutno erotični filmi, razni karate celuloidni iz­delki in pa seveda tehnično dovr­šene srhljivke d la Žrelo, Potres, Peklenski stolp itd. Neprijetna resnica pa je tudi, da je program, ki se vrti v dvoranah Kinemato­grafskega podjetja Kranj v Kra­nju, Kamniku in Tržiču, odraz vsebine odkupa naših distribucij­skih podjetij, ki odkupijo na en kvaliteten film toliko in toliko ko­mercialnih filmov.

Vprašanje pa je seveda, če je

potrebno na tak način mešati pleve in zrnje. To so hoteli verjet­no razčistiti tudi člani filmske sekcije pri klubu kulturnih delav­cev v Kranju, ko so vabili na raz­govor o filmskem programu v Kranju: prepičla udeležba, če taki udeležbi sploh tako rečemo, seveda ni mogla kaj prida raz­jasniti ne sedanjega stanja niti nakazati rešitve za v bodoče. Ni pa dvoma, da bi se sedanji izbor filmov, ki so na voljo, lahko ponudil gledalcu tudi drugače. Ce že ni mogoče določiti dvorane, kjer bi se lahko vrteli le kvalitetni filmi, je morda izhod v določitvi dneva v tednu, v organiziranju filmskega abonmaja, v oživitvi filmskega gledališča ipd. Poskus s filmskim gledališčem je bil uspešen in vsega priznanja vre­den prispevek k filmski vzgoji mladih inje prav, da se ta oblika, ki ni zamrla zaradi nezanimanja

f ledalcev, ampak iz drugih vzro-ov, spet obnovi. Film ima vedno

in bo imel svojo publiko, te mu te­levizija ne bo vzela: zato ni prav, da del zahtevnejših gledalcev — tako mladih kot starejših — ne­ustrezno ponujen program odbi­ja. L . M .

Radovljica — V okviru turistično propagandnih prireditev, kijih pripravlja Zavod za razvoj in pospeševanje turizma na Bledu, se je v petek, 2. sep­tembra, v cerkvici na blejskem otoku poslušalcem predstavil moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Na nastopu so pevci zapeli štiri­najst slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Podoben samostojni koncert načrtujejo Radovljičani tudi za december, ko bodo proslavljali srebrni jubilej — 25-letnico obstoja in delovanja. Do lani je zbor vodu Slavko Bole, po njegovem umiku s krmila in zborovi pomladitvi pa je postal njegov umetniški vodja član plesnega orkestra RTV Ljubljana prof. Andrej Arnol. V zboru zdaj prepeva osemnajst pevcev, ki so doma iz Radovljice, Bleda in Žirovnice ali okolice ter Kranja. Seveda vrata vanj' še vedno niso zaprta, vendar pa v skupino nameravajo sprejeti le pevce, ki že imajo določene pevske izkušnje in voljo do dela. Treba je namreč povedati, da ima zbor vaje dvakrat tedensko in poleg tega še številne nastope (lani 68 vaj in 35 nastopov). Doslej je devet članov prejelo Gallusove značke. Zbor od marca letos deluje v okviru KUD Radovljica. Svoj repertoar namerava zbor v prihodnje še razširiti ter pripraviti številne nastope ter gostovanja. — (Marjan Gašperin).

V P I S A B O N M A J A V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU D o 16. septembra vpisuje Prešernovo gledališče abonente, k i si žele

organizirano obiskovati predstave v sezoni 77/78. Abonent i bodo videli šest novih uprizoritev domače gledališke hiše in gostujočih gledališč. Cene abonmajskih vstopnic so 20 % nižje, študentje pa imajo pri vpisu 50 % popusta.

Ko lekt i v P G vabi vse ljubitelje gledališke umetnosti k vpisu abonmaja. M . L.

K O N C E R T P E V S K E G A Z B O R A IZ T R B O V E L J J a v o r n i k — V nedeljo, 11. septembra, prihajajo Javorničanom

v goste pevci pevskega zbora Svobode II iz Trbovel j , k i se bodo pred­stavi l i s samostojnim koncertom slovenskih narodnih, part izanskih in umetnih pesmi. Ob gostovanju na Javorn iku bodo prejeli plaketo 4. september 1941, k i jo na Javorn iku podeljujejo v spomin na datum, ko so na Koroški Be l i ustre l i l i pet talcev. Pevci bodo podpisali tudi l ist ino o pobratenju med D P D Svobodo II Trbovl je in D P D Svobodo France Mencinger Javornik-Koroška Bela . Če bo v nedeljo lepo vreme, bodo trboveljski pevci zapeli nekaj pesmi tudi v parku talcev na Koroški Be l i . - D . S.

R A Z S T A V A A K V A R E L O V I N R I S B R a d o v l j i c a - V počastitev jubilejev tovariša T i t a , 40-01etnice K P S

in 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice bodo danes, 9. septembra, ob 18. ur i v Šivčevi hiši v Radov l j i c i odprl i razstavo akvarelov in risb kapetana korvete Bo jana Maroka . Razstavo pod naslovom K a k o sem doživljal mornarico so pr iprav i l i Pomorski muzej Sergeja Mašera iz P i rana in Muze j radovljiške občine. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure do 30. septembra.

Bo jan Marok , rojen v L jub l jan i 1910. leta, je b i l leta 1962. upo­kojen kot kapetan korvete. Kasneje je delal še v ladjedelnici Ul janik v P u l j u kot kapetan dolge plovbe in poskusni kapetan. Med vojno se je bori l na področju III. pomorskega obalnega sektorja Dug i otok v Dalmac i j i . Danes kot strokovnjak še vedno dela pr i c iv i lnem letalstvu. Med službovanjem v mornaric i je veliko risal in s l ika l . Nekaj njegovih del tokrat predstavljajo tud i na razstavi v Šivčevi hiši v Radovl j ic i .

A. Z. VEČER S L O V E N S K I H P E S M I

Škofja L o k a - V nedeljo, 4. septembra, je b i l na Mestnem trgu v Skofj i L o k i »Večer slovenskih pesmi«. N a njem sta nastopila moški pevski zbor ku l turno umetniškega društva »Ivan Cankar« Sv. D u h ter pevski zbor Rupa-Peč iz prijateljske občine Sovodnje v I tal i j i . Večer sta pr ipravi la škofjeloška občinska zveza ku l turno prosvetnih organi­zacij ter komisija za prijateljsko sodelovanje z občinami pri skupščini občine Škofja Loka . _ j g

R A Z S T A V I S K O N C E R T O M Po pravkar zaključeni razstavi del s l ikarja V i l j ema Jakopina, se

bosta v petek, 9. septembra, v Goren jskem muze ju v K r a n j u predstavila še dva l ikovnika iz Tržiča.

V galeriji v Prešernovi hiši bodo ob 18. ur i odprl i razstavo s l ikarskih del V i n k a Hlebša, ob 18.30 pa razstavo plastik akademskega kiparja Ceneta R ibnikar ja .

Ob 19. ur i bo v Renesančni dvorani koncert, na katerem sodelu-

Jejo: Breda Šenčur, sopran, Janez Bokavšek, v io l ina in pianist Leon Dngelman. Izvajal i bodo dela skladateljev: F r . Schuberta, N . Paga-

nini ja, Pugnani-Kreis ler ja , H . Wieniawskega, U . K r eka , G . Pucc in i ja in G. Bizeta. p l

LOŠKI M U Z E J

Zbirke na gradu v Škofji L o k i so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.

Muze jska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure.

Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.

G O R E N J 8 K I M U Z E J V Mes tn i hiši je na ogled sta lna arheološka, etnološka, ku l tur ­

nozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter sta lna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dol inar ja . V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dol in i .

V petek, 9. septembra, bodo v galerijskih prostor ih Gorenjskega muzeja odprl i razstavo del dveh l ikovnikov iz Tržiča. Ob 18. ur i bo v Prešernovi hiši otvoritev razstave s l ikarskih del V i n k a Hlebša, ob 18.30 pa otvoritev razstave plastik akad. kiparja Ceneta R ibn ikar ja .

V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je sta lna zb i rka Narodnoosvo­bodi lna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revolucij i .

Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.

V kasarni Staneta Žagarja v K r a n j u je stalno odprt Muze j Prešernove brigade.

N a Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški ku l tu rn i spomenik »Jenkova kasarna«, k i je opremljen z etnološkim gradivom.

V S ta r i Fužini je odprta stalna razstava Planšarska ku l tu ra v Boh in ju . Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure.

Obveza delov­nih organizacij

Družbeni dogovor o kad­rovski politiki določa, da morajo delovne organizacije, k i napotijo delavce na stro­kovno izobraževanje ali iz­popolnjevanje, povrniti slu­šatelju celotne stroške šol­nine, dejanske stroške za prevoz od kraja zaposlitve do kraja šolanja in zagotovi­ti 100-odstotno nadomestilo poprečnega osebnega do­hodka zadnjih 6 mesecev za izgubljeni zaslužek zaradi študijske odsotnosti.

^ Studij ob delu j

Le ta 1973 je b i l v K r a n j u , v drugih občinah pa nekol iko kasneje, podpi­san družbeni dogovor o kadrovski pol i t ik i . Podpisale so ga delovne or­ganizacije, družbene skupnost i in družbenopolitične organizacije in se z nj im obvezale, da bodo na nezase­dena delovna mesta sprejemale le delavce z ustrezno strokovno iz­obrazbo oziroma kvali f ikaci jo. De­lavcem, k i ustrezne izobrazbe n ima­jo, pa bodo omogočile strokovno usposabljanje oziroma šolanje; po­vrni le j i m bodo stroške šolnine, pla­čale potne stroške, k i j i h imajo zara­d i obiskovanja šole v drugem kraju, zagotovile celoten osebni dohodek tud i med študijskim dopustom in študijski dopust. H k r a t i pa so se podpisnice obvezale, da bodo vse­stransko podpirale študij ob delu in ne bodo ovirale izobraževanja zapo­slenih, k i so se odločili za šolanje po svoji želji in za poklic, k i ga pr i nj ih trenutno ne potrebujejo.

Jun i j a je zbor podpisnic v K r a n j u pregledal izvajanje družbenega do­govora o kadrovski po l i t ik i . Ugotovi­l i so, da je večina delovnih organi­zacij kršila t ista določila, k i govore o sprejemanju delavcev z ustrezno iz­obrazbo. K a r polovica delavcev, k i so lan i stopi l i v delovno razmerje, n i imelo ustrezne izobrazbe oziroma kvali f ikacije. Več reda pa je pr i orga­nizaci j i študija ob delu. V večini de­lovn ih organizacij ga podpirajo, se­veda v skladu s svoj imi potrebami, Čeprav še nimajo izdelanih vseh ak­tov o • sistematizacij i delovnih mest in potrebah v srednjeročnem obdob­j u .

Podobno kot v K r a n j u je tud i v drugih občinah. D a pa ne bi le ugo­tavl ja l i , kaj je s študijem ob delu, kako je s šolnino i n organizacijo štu­d i ja , k i je na Gorenjskem, z last i pa v kranjsk i , škofjeloški in tržiški občini zaupana delavskim univerzam, smo poiskal i nekaj delavcev, k i so ob delu že uspešno končali študij na osnov­n i , srednji, s trokovni a l i višji šoli. Poklepeta l i smo z n j imi tud i o d ru ­g ih težavah, k i so j i h spremljale pr i študiju, delovnem mestu, k i ga zase­dajo in seveda, zakaj so se odločili za šolanje.

Nisem si izbral pravega poklica

»Izučil sem se za električarja,« je pripovedoval Vlado Podviz iz Zb i l j , zaposlen v S G P Tehn ik Škofja Lo ­ka , »vendar sem b i l že od začetka prepričan, da sem se napačno odlo­čil. K l j u b temu pa sem kar precej let okleval z vpisom v šolo. B i l sem v dvomih , kam naj se obrnem: a l i naj nadal jujem v elektro s troki a l i naj začnem z n o v a Končno sem se vpisal n a srednjo ekonomsko šolo, ker sem meni l , da m i bo popolna srednja šola da la potrebno znanje za nadaljeva­nje študija«

»Ste imeli pr i studiju težave?« »Šola m i n i delala težav, tud i časa

sem imel dovolj . Šolnino sem nekaj časa plačeval sam, ker sploh nisem zaprosi l v podjetju, da b i m i jo k r i l i . P o približno dveh l e t ih šolanja, sem že dobi l ustrezno mesto v računo­vodstvu.«

»Ste s tem svoje želje uresniči­li?«

»Od srednje šole sem pričakoval več. Letos sem se vpisal na ekonom­sko fakulteto. U p a m , da m i študij ne bo delal težav i n tud i v delovni or-

Lažje, vendar z voljo in delom do diplome

V zadnjih letih se je odnos do študija ob delu zelo spremenil. Skoraj ni več delovne organizacije, ki ne bi podpirala izobraževanja s plačano šolnino

in izrednimi dopusti ganizacij i so študiju ob delu zelo na­klonjeni in zato sem prepričan, da me bodo vsestransko podprli . Če bom uspešno študiral.«

Najteže je, ker sem sam

»Po končani gimnazij i sem se leta 1971 vpisal na gradbeno fakulteto. Oče je gradbenik in sem mu med po­čitnicami vedno pomagal pr i delu, b i l pa sem tudi na praksi p r i S G P Tržič, zato je bilo samo po sebi ra­zumlj ivo, da se bom odločil za grad­beništvo,« je začel pripovedovati o svojem delu in šolanju Arpad D o -pona s Pristave pr i Tržiču. »Zal pa sem šolanje že čez dobrega pol leta prekini l in odšel k vojakom. Potem sem se zaposli l pr i S G P Tržič kot vodja sektorja. K e r se za to mesto zahteva višja a l i visoka izobrazba, sem mora l v šolo. Vp isa l sem se na višjo gradbeno šolo, k i jo je ob sode­lovanju mariborske univerze orga­n iz i ra la delavska univerza v K r a ­nju.«

»Ste lahko šolanje uskladili z delom?«

»Čeprav delam na terenu, kjer se delovni čas včasih potegne t ja do ve­černih ur, s šolo n i bi lo težav. Pre­davanja so b i la največ v soboto in nedeljo, če pa n i šlo drugače, sem vzel dopust. Organizaci ja šole je b i la tud i sicer v redu. Skupaj s predava­tel j i smo se dogovoril i , kaj bomo de­la l i , kdaj bo izpit . Skra tka , šolo so pr i D U organiz iral i tako, da smo lahko poslušali kar največ preda­vanj . Največ težav sem pa imel pr i študiju zato, ker sem b i l sam z Go-* renjske i n sem mora l vse vaje na terenu in programe naredit i sam. Če nas b i b i lo več, bi s i delo lahko deli­li.«

»Kaj pa šolnina?« »Vseskozi sem plačeval sam. Štu­

dij je b i l razdeljen na pet let in v začetku je letnik veljal 800 d in , zad­n j i letnik pa še enkrat tol iko. Zakaj sem vse,stroške nosi l sam? Ne vem pravzaprav, zakaj nisem zaprosil v podjetju. K a r nisem se mogel odlo­čiti. Stanujem doma, oba z ženo sva zaposlena, dohodke nimava slabe, tako da m i stroški šolanja niso pred­stavl ja l i velikega bremena. Imel pa sem za vsak izpit t r i dn i izrednega študijskega dopusta, za diplomo pa m i ga pripada 30 dni.«

Vse več študi­ja ob delu

P r i kranjski delavski uni­verzi, k i organizira tudi šo­lanje na visokih in višjih šo­lah, imajo vsako leto več slu­šateljev. V šolskem letu 1972/73 je bilo na osnovnih, srednjih, višjih, visokih in strokovnih šolah 900 sluša­teljev, naslednje leto 1300, v šolskem letu 1974/75 1800,

fredlani 2S00 in lani 2600. oleg tega pa je lani še pr i ­

bližno 400 delavcev obisko­valo tečaje za pridobitev kvalifikacije in druge stro­kovne seminarje.

Studijski dopust Delovne organizacije so se

s podpisom družbenega do­govora o kadrovski politiki obvezale, da bodo svojim de­lavcem zagotovile študijski dopust, in sicer za vsak razred osnovne šole 5 dni, za vsak izpit na srednjih šolah 1 dan, na višjih in visokih šo­lah na 2 dni. Za zaključni izpit na srednjih šolah 6 dni, za diplomo na višji šoli 20 dni in za diplomo na visoki šoli 30 dni dopusta.

Vedno sem želela študirati

Marta Balantič iz Zgornjih D u -pelj, zaposlena v Zavarovalnic i T r i ­glav K r a n j , je končala višjo pravno šolo. Povedala je, da je po gimnazi j i šla v službo, ker zaradi denarnih te­žav n i mogla na univerzo'. Potem se je poročila in šele, ko so otroci ne­kol iko odrasli, se je leta 1974 vpisala na višjo pravno šolo, k i jo v sodelo­vanju z mariborsko univerzo organi­z i ra kranjska delavska univerza.

»Vedno sem si želela v šolo, želela sem študirati, posebno še zato, ker sem opravl jala delo, za katerega se zahteva višja izobrazba, vendar sem se lahko vpisala šele, ko so otroci ne­kol iko odrasli . L e t a 1974 se nas je vpisalo 220, prva je d ip lomira la maja, jaz juni ja , vel iko pa j i h je že prej odnehalo.«

»Kako ste zmogli združiti služ­bo, gospodinjstvo in šolo?«

»Veliko m i je pomagal mož, ker sva se tako že prej dogovorila. K l j u b temu pa sem se lahko učila le zvečer, pa ob sobotah in nedeljah. V s i iz let i so odpadli, le med dopustom sem ime la nekol iko oddiha. Študirala sem redno, sprot i , mogoče kak dan

B, i zp i tu ne, potem pa vsak dan. rugače ne b i zmogla.« »Diplomirali ste med prvimi.

Kako so v delovni organizaciji sprejeli vaš uspeh? So vam pomagali?«

»Pomagali so mi , tako kot vsem, k i študirajo ob delu. Pov rn i l i so m i stroške šolnine,* imela sem izredni študijski dopust. Oprav l jam pa še vedno enako delo, za katerega se sicer zahteva višja izobrazba, imam pa tud i še vedno popolnoma enake osebne dohodke. V s a leta so m i zara­d i pomanjklj ive izobrazbe »trgali« 10 odstotkov plače. Sedaj pa so uvedl i nagrajevanje po delovnih opravi l ih in ker opravl jam isto delo, imam tud i enak dohodek. T o me malo bol i , saj sem diplomo pridobi la s t rd im delom. Če bom hotela več zaslužit i,si bom morala poiskat i novo delovno mesto. Najra je b i šla v pravno službo, saj sem zato študi­rala.«

Brez ugodnosti Cir i l Hegler iz U l ice Moše P i ja -

deja v K r a n j u , zaposlen v Iskri , se je pravzaprav že pred začetkom šola­nja srečal s težavami, k i so ga potem spremljale vse do diplome. Želel se je vpisati na delovodsko šolo pr i kranj­sk i delavski univerz i , vendar zaradi dvoizmenskega dela ne b i mogel obiskovati predavanj. K e r so mu vse

prošnje za delo v eni izmeni zavrni l i , se je odločil za dopisno delovodsko šolo pr i dopisni delavski univerz i v L jubl jan i .

»Vpisal sem se leta 1970. Predava­nja in seminarje smo imeli ob sobo­tah, drugače smo študirali po učbe­n ik ih in skr ipt ih . Vendar takrat pro­ste sobote niso bile nekaj povsem običajnega, zato sem za šolo porabi l ves dopust, ker pa ga je bilo premalo, sem si moral pomagati še z razn imi zamenjavami. Predavanja in izpite smo imeli na tehnični šoli v L jubl ja­ni.«

»Kaj p a šolnina, dopust?« »Ker tisto leto n i bilo v Iskr i raz­

pisa za delovodsko šolo, sem moral stroške šolanja nosit i sam in za izpi­te nisem dobil n i t i dneva izrednega študijskega dopusta. K o sem ' prvi letnik končal z odličnim uspehom, sem naredil prošnjo na samouprav­ne organe, da bi mi stroške šolnine za prv i letnik povrni l i . Zavrn i l i so me, češ da šolanje »mojstrov« n i v programu. Prav tako nisem dobi l n i t i dneva dopusta za diplomo. Ob tem naj povem, da sem b i l edini v skupini , k i je stroške šolanja nosil sam. 2e leto kasneje in od takrat na­prej pa Iskra plača šolanje vsem, k i se šolajo ob delu.«

»Kaj pa delo?« Tako j , ko sem končal šolo, sem

dobil ustrezno delovno mesto, z do­sti boljšimi osebnimi dohodki kot prej. L ahko b i dejal, da se je vse dob­ro končalo, vendar me še vedno po-jezi , če se spomnim, s kakšnimi teža­vami sem se moral otepati.«

Rada bi lažje delo Albinca Tavčar iz Frankovega

naselja v Škof j i L o k i dela v L T H . Pred lan i je naredi la osmi razred os­novne šole, l an i pa se je vpisala na administrat ivno šolo.

»Pred več kot dvajsetimi let i , ko sem hodi la v osnovno šolo, je bi lo dovolj , če si imel t r i takratne gimna­zije. T o je 7. razredov. De lam pr i h lad i ln ih pu l t ih . De lo je težko, na

Solni nina Šolnine so se na vseh

šolah, razen osnovni, ki je po zakonu brezplačna, v zad­njem času močno dvignile in znašajo odvisno od stopnje in smeri študija od 3000 do 6000 dinarjev za letnik. V i ­soke pa so zato, ker morajo vse stroške organizacije in izvedbe šole kriti slušatelji sami oziroma njihove delov­ne organizacije. Največ šol­nine gre za avtorske hono­rarje profesorjem, potem za najemnino učilnic, prispe­vek za matično šolo, stroške izpopolnjevanja predavate­ljev, organizacijo seminar­jev, osebne dohodke delavca, ki šolo vodi, administracijo, tehnične stroške delavske univerze itd . . .

prepihu in me večkrat hudo bol i glava. Poleg tega imam ekcem na ro­kah in so mi zdravnik i svetovali, da bi si poskušala dobit i drugo delo. Najprej sem predlani naredila osmi razred, sedaj pa imam za sabo že en letnik administrat ivne. Vse drugo m i gre gladko, le s strojepisjem imam težave. Zaradi težkega dela imam prste vse trde.«

»Kako gledajo na vaše šolanje v podjetju?«

»2e za osnovno šolo so m i pr izna l i študijski dopust, šolnine pa tako n i bilo. V administrat ivn i pa m i plačajo polovico šolnine, k i znaša za II. let­nik 4800 dinarjev, imam tudi pravico do treh dn i plačanega izrednega do­pusta za vsak izpit. Če bom pa šolo naredi la , upam da bo šlo vse v redu, saj še n ikdar nisem manjkala na pre­davanj ih, pričakujem, da bom dobila delo v administraciji.«

Besedilo: L . Bogataj Fotografije: J . Zaplotnik

D e l a v s k a un i ve r za

Tomo Brejc Kranj še sprejema za šolsko leto 1977/78 pri jave za vpis k a n d i d a t o v v naslednje šole

TEHNIŠKA S R E D N J A ŠOLA E L E K T R O SMERI (šibki in jaki tok), šolanje traja t r i leta za kandidate s pokl icno šolo; G R A D B E N A D E L O V O D S K A ŠOLA E L E K T R O D E L O V O D S K A ŠOLA K O V I N A R S K A D E L O V O D S K A ŠOLA Šolanje v delovodskih šolah traja dve let i , pogoji za vpis pa so dokončana pokl icna šola in tr i letna praksa. V vsako od navedenih šol sprejmemo še po 10 kandidatov. Rok prijave 20. september 1977.

B r i v s k o f r i zersk i sa lon

Nada Radovljica razpisuje p ro s t i de lovn i mest i

1. direktorja 2. računovodje

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan S F R J , da je kval i f ic i ran delavec brivsko-frizerske

stroke z najmanj 5-letno prakso a l i srednješolsko izobrazbo, da je politično in moralno neoporečen,

2. da ima srednješolsko izobrazbo a l i najmanj 5-letno prakso v finanč­nem knjigovodstvu

Prijave je treba poslati v 8 dneh na naslov: Brivsko frizerski salon Nada Radovljica, Gorenjska c. 6, za raz­pisno komisijo. Zasedba delovnih mest je možna takoj.

KINO Kranj C K N T K R 9. septembra amer. barv. drama R O L L E R -

B A L L ob 16., i a in 20. uri 10. septembra amer. barv. drama R O L L E R -

B A L L ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. J U D O IN K A R A T E PROTI T O L P I ob 22. uri

11. septembra sovjet, barv. risanka V G R M U J E Z A J E C ob 10. uri, amer. barv. drama R O L L E R B A L L ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij. T R I J E NEUSTRAŠNI ob 21. uri

12. septembra franc. barv. krim. J U D O IN K A R A T E PROTI T O L P I ob 16. in 18. uri, ob 20.30 otvoritev R E V I J E F ILMOV P E T I H C E L I N in film X X I . olimpijske igre moderne dobe Montreal 1976

13. septembra franc. barv. krim. J U D O IN K A R A T E PROTI TOLP I ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin

14. septembra franc. barv. krim. J U D O IN K A R A T E PROTI TOLP I ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin

15. septembra amer. barv. akcij. T R I J E NEUSTRAŠNI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin

Kranj STORŽ IC 9. septembra premiera jug. barv. ljub.

K R O N I K A N E K E G A ZLOČINA ob 16., 18. in 20. uri

10. septembra ital.-Span. barv. vestern S IERRA N E V A D A ob 10. uri, amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE Z E L E N E G A O B A D A ob 16. uri, amer. barv. vestern Z A K O N SOVRAŠTVA ob 18. in 20. uri

11. septembra amer. barv. akcij. MAŠČE­V A N J E Z E L E N E G A O B A D A ob 14. in 18. uri, amer. barv. zgod. I V A N H O E ob 16. uri, premi­era i tal. barv. NEDOLŽNI ob 20. uri

12. septembra ital. barv. NEDOLŽNI ob 16., 18. in 20. uri

13. septembra ital. barv. NEDOLŽNI ob 16., 18. in 20. uri

14. septembra amer. barv. zgod. I V A N H O E ob 16., 18. in 20. uri

16. septembra nem. barv. krim. D E K L E IZ H O N G K O N G A ob 16., 18. in 20. uri

T r i i « 10. septembra amer. barv. zgod. I V A N H O E

ob 16. in 20. uri, ital. barv. krim. KORZISKO MAŠČEVANJE ob 18. uri

11. septembra ital.-Span. barv. vestern S IERRA N E V A D A ob 15. uri, ital. barv. erot. komed. L J U B E Z E N P O M E N I L J U B O S U M ­NOST ob 17. in 19. uri

12. septembra ital. barv. erot. komed. L J U B E Z E N P O M E N I L J U B O S U M N O S T ob 18. in 20. uri

13. septembra nem. barv. krim. D E K L E IZ H O N G K O N G A ob 18. in 20. uri

14. septembra ital.-Span. barv. vestern S IERRA N E V A D A ob 18. in 20. uri

15. septembra amer. grozlj. M L A D I F R A N -K E N S T E I N ob 18. in 20. uri

Kamnik D O M 10. septembra ital.-Span. barv. vestern

S IERRA N E V A D A ob 16. uri, ital. barv. CS pust. A F R I K A E X P R E S S ob 18. in 20. uri

11. septembra ital. barv. pust. A F R I K A E X P R E S S ob 15. in 19. uri, nem. barv. krim. D E K L E IZ H O N G K O N G A ob 17. uri

12. septembra amer. barv. zgod. I V A H N O E ob 18. in 20. uri

13. septembra amer. grozlj. M L A D I F R A N -K E N S T E I N ob 18. in 20. uri

14. september amer. grozlj. M L A D I F R A N -K E N S T E I N ob 18. in 20. uri

15. septembra ital.-Span. barv. vestern S IERRA N E V A D A ob 18. in 20. uri

Radovljica 10. septembra jug. barv. V L A K V S N E G U ob

18. uri, amer. barv. I SKALA J E SREČO ob 20. uri

11. septembra amer. barv. risanka N E ­USTRAŠNI POPAJ ob 16. uri, amer. barv. IS­K A L A J E S E C O ob 18. uri, amer. barv. pust. KASIMob20. uri

12. septembra amer. barv. I S K A L A J E S R E ­ČO ob 20. uri

13. septembra jug. barv. V L A K V S N E G U ob 20. uri

14. septembra amer. barvna risanka N E ­USTRAŠNI POPAJ ob 20. uri

15. septembra amer. barv. pust. MOŽ V DIV­JINI ob 20. uri

Bled 9. septembra amer. barv. krim. ČASTI

V R E D N I G A N G S T E R ob 20. uri 10. septembra amer. barv. SREČNA CIPA ob

18. uri, mehiSki barv. pust. ŽENE V AKCIJI ob 20. uri

11. septembra amer. barv. pust. K A S I M ob 16. uri, meh. barv. pust. ŽENE V AKCIJI ob 18. uri, amer. barv. SREČNA CIPA ob 20. uri

12. septembra jug. barv. V L A K V S N E G U ob 20. uri

13. septembra amer. bar. I S K A L A J E S R E ­ČO ob 20. uri

14. septembra jug. barv. V L A K V S N E G U ob 20. uri

15. septembra amer. barv. risanka N E ­USTRAŠNI POPAJ ob 20. uri

Jesenice R A D I O 9. septembra franc. barv. krim. UGRABI ­

T E V M I C H E L L E J A N S O N ob 17. in 19. uri 10. septembra amer. barv. vohun. T R I J E

K O N D O R J E V I D N E V I ob 17. in 19. uri 11. septembra amer. barv. vohun. T R I J E

K O N D O R J E V I D N E V I ob 17. in 19. uri 12. septembra ameriški barvni pustolovski

NEUSTRAŠNI VVALDO P E P P E R ob 17. in 19. uri

13. septembra ameriški barvni pust. N E ­USTRAŠNI VVALDO P E P P E R ob 17. in 19. uri

14. septembra danska barv. komed. ZOBO­Z D R A V N I K V POSTELJ I ob 17. in 19. uri

Jesenice P L A V Ž 9. septembra danska barv. komed. R E K T O R

V POSTELJ I ob 18. in 20. uri 10. septembra ameriški barvni pustolovski

NEUSTRAŠNI VVALDO P E P P E R ob 18. in 20. uri

11. septembra amer. barv. pust. N E ­USTRAŠNI VVALDO P E P P E R ob 18. in 20. uri

12. septembra amer. barv. vohun. T R I J E K O N D O R J E V I D N E V I ob 18. in 20. uri

13. septembra amer. barv. vohun. T R I J E K O N D O R J E V I D N E V I ob 18. in 20. uri

15. septembra franc. barv. krim. UGRABI ­T E V M I C H E L L E J A N S O N ob 18. in 20. uri

Dovje-Mojstrana 10. septembra ital. barv. zgod. T R I J E K O N ­

DORJEV I D N E V I ob 19.30 11. septembra amer. barv. vestern BILO J E

NEKOČ N A D I V J E M Z A H O D U ob 19.30

Kranjska gora 10. septembra amer. barv. vestem BILO J E

NEKOČ NA D I V J E M Z A H O D U ob 20. uri 11. septembra ital. barv. komed. T U D I

A N G E L I NORO VOZIJO ob 20. uri 14. septembra amer. barv. pustolovski N E ­

USTRAŠNI VVALDO P E P P E R ob 20. uri

N a sončni strani Velebita

Kajenje: navada, slast in strup Kajenje je stoletna človeko­

va navada in naslada. Tobač­ni dim ga pomirja in omamlja, mu počasi, a trajno zastruplja organizem, posebno kvarno pa učinkuje na dihala. V s i vemo, da je kajenje zdravju škodljivo, vendar se število kadilcev ne manjša. Vsak dan in vsako leto se starim toba-karjem pridružujejo novi, mladi kadilci in kadilke.

Tobakarske navade se me­njajo. Danes skoraj ni več žve­čenja in nosljanja, več pa je kajenja. Pipi so ostali zvesti očanci in pogosto tisti, ki na­vzven skušajo izraziti umetni­ško nagnjenje al i druge težnje, cigare kade bolj ugledne oseb­nosti, mnogi j ih pepeličijo ob svečanostih, praznovanjih in ob posebnih priložnostih. Naj­bolj množična in najbolj raz­širjena poraba tobaka pa je v kajenju cigaret. Statistika nam veliko pove. Vendar niso znani podatki o količini poka­jenega tobaka na odraslega prebivalca ali na državljana, čeprav je večkrat prikazana poraba kruha, mleka, olja in ostalih dobrin.

Pomembno je vedeti, kdaj se kadilske navade širijo med mladino, koliko je priložnost­nih, občasnih, stalnih mladih kadilcev in kadilk. Se bolj pa je pomembno to navado pre­prečevati in odpravljati.

Po podatkih, k i sem jih zbral pred nekaj leti, učenci začenjajo kaditi že v osemlet­ki , včasih v petem razredu, to je v enajstem do dvanajstem letu starosti. V nadaljnjem šolanju se število kadilcev stalno veča in doseže višek med študenti višjih in visokih šol.

Tudi pri dekletih je kajenje pogosto, saj je med njimi v zadnjih letnikih srednjih šol veliko stalnih in priložnostnih kadilk. Le redke so šole, pred­vsem na podeželju, kjer ni ka­dilk.

Ze zdavnaj je v šolah — ra­zen na višjih in visokih, kaje­nje prepovedano. A vseeno učenci skrivaj kade na strani­ščih, bolj očitno v lokalih in

na cestah. Tudi te dni so pre-nekatera stranišča ponovno zadimljena. Ko so se iz sred­njih šol poslovili učenci zad­njih letnikov, od katerih bo marsikdo čez nekaj let prišel poučevat na isti zavod in bo samozavestno prižgal cigareto v zbornici, so prišli na zavod novi mladi kadilci. Za to nava­do so našli prostor na strani­šču, pridružili so se ostalim, saj se šolajo na srednjih šolah in se je v tej navadi dobro ena­čiti z učenci starejših letni­kov.

Zakaj mlade omamljajo c i ­garetne vonjave? Nekaj kadil ­skih nagibov in navad:

V družbi samih kadilcev ni ­sem zbral dovolj volje, da bi se j im uprl. Zdaj kadim tudi iz dolgočasja in takrat, kadar me peste skrbi.

Najprej sem kadil prilož­nostno, kasneje zaradi »fra-jerstva«, sedaj pa se ne morem več odvaditi.

Delim mnenje s tistimi, ki pravijo, da živiš le enkrat in dokler živiš, uživaj življenje.

Pokadim dvajset cigaret na dan, vendar mi kajenje doslej še ni škodovalo, čeprav kadim že tri leta.

Zmerno kadim, ker mi to ugaja. Razen šole mi kajenja nihče ne prepoveduje, čeprav se zavedam, da mi škoduje, kar sem ugotovil pri treningu in pri tekmovanju v krosu.

Kadim, ker od staršev dobi­vam denar. Pokadim pet filter cigaret dnevno zaradi ugod­nega počutja.

Tako govore fantje. Kaj pa dekleta?

Sedemnajstletnice in osem-najstletnice takole utemelju­jejo »slast kajenja«:

Kadim zaradi živčne nape­tosti. Kad im iz potrebe, če­prav se zavedam škodljivosti kajenja. Kad im priložnostno, ker tudi doma, razen mame vsi kadijo. Mislim, da s kaje­njem nisem tako zastrupljena, da se ne bi mogla več odva­diti.

(Konec prihodnjič) J . Ažman

P o eni u r i krepke hoje po gozdu nad potokom Brezimenjača sva prišla do križišča pod vrhom B u -l imo (1559 m), kjer sta se pred nama odpiral i dve poti . Pred nama n i b i la zgolj odločitev med dvema potema, to križišče je bilo pravza­prav izhodišče za vso najino na­daljnje potovanje. Pred nama sta se odpiral i dve možnosti, dva na­čina prečenja te planine: lahko b i izbrala tipično planinsko pot, tak6, da b i sledila markaci jam in hodi la čez grebene in vrhove od ene pla­ninske koče do druge; — a l i pa b i šla malce niže, vzdolž pobočij, k i se odpirajo prot i morju, čez kraška polja, grape in vrtače.

Bo jan se je sprva navduševal za prvo var ianto (bržkone zato, ker je ta prva pot krajša in enostavnej­ša), nazadnje pa sva se oba zedinila v korist druge, za katero sem se ogreval jaz. T a druga pot, k i vodi po redkeje obiskani pr imorski stra­n i velebitskega pogorja, je b i la res daljša od prve, nepreverjena in sla­bo obiskana s strani planincev in turistov, mogoče tudi malce tve­gana, kar se tiče orientacije in pre­hodnosti terena, toda kar se tiče mene osebno, me niso n iko l i m ika l i v isoki vrhovi , romarske planinske pot i , k i se vijejo nanje, koče in planinska zavetišča; zmeraj sem raje st ika l po kakšnih skr i t ih gra­pah, po pašnikih in zapuščenih vaseh.

Ob razgledu, k i se nama je razpr l na vrhu sedla Stražbenica (1201 m) so se tud i Bo j anu razkadi l i še zad­nj i dvomi, kar se tiče pravi lnost i najine izbire. Globoko spodaj pod nama se je razprostiralo širno kra­ško polje Ve l iko Ru jno , k i se je tam zadaj na zahodu podaljševalo v M a l o Rujno , vsenaokrog tega polja pa so se v jasno sinjino neba zabadali beli ska lnat i vrhovi okol i­ških gora, »kuki«, kakor j i h tod imenujejo. N a jugozahodu se nama je mimo vrhov odpiral celo pogled na Jadran in na njegove otoke v dal javi . Vsa navdušena nad panoramo, k i se je odpirala pred nama, sva odložila nahrbtnike in se povzpela na najvišjo čer na Stražbenici — Bo jan z daljnogle­dom in jaz s fotoaparatom v roki . N e verjamem, da ima bog s svojega nebeškega prestola lepši razgled na zemljo, kot pa sva ga imela midva takrat s tiste čeri. Vsepovsod pod nama je v lahnem vetrcu valovi la rumena p laninska trava, po kamni­t i h ogradah so se razprost i ra la polja rži in krompirja, ob robu po­l ja so se belile kamnite pastirske hiše in čez vse polje se je vi jugala bela črta, za katero sva najprej mi­sl i la, da je cesta, pa se je pozneje, ko sva prišla bliže, izkazalo, da je samo suha hudourniška struga. Bo jan je prav na skrajnem koncu polja skozi lečo daljnogleda opazi l celo precejšnjo čredo pasočih se

konj . Ves navdušen je zatrjeval, da bo že kar naslednje poletje prišel sem jahat, da se bo hran i l p r i pa­st ir j ih in stanoval v kakšnem zapu­ščenem stanu. J a z sem gledal na vso stvar malce bolj zadržano in sem menil , da b i bilo najbolje, če b i si položaj ogledala z večje bližine.

P o l ure ne prestrmega spusta skozi gozd in že sva bi la na polju. Mogoče ne b i bi lo odveč nekaj po­datkov, preden se skupaj z nama napotite čez to planjavo. M a l o in V e l i k o R u j n o predstav l ja ta kot celota največje kraško polje na pri­morski terasi Velebita, pa tud i na Ve leb i tu nasploh. N j u n a skupna dolžina obsega sedem kilometrov, širina pa v povprečju en kilometer. V nj ihovem zaledju se dviguje visok in s trm venec gorskih vrhov (V i l in j i v rh , Zamršten, Višerujno), k i se v Višerujnu (1623 m) dviguje 700 m visoko in se končuje s pre-padnimi stenami. Obronk i teh vrhov so b i l i vse do vznožij sten še na začetku tega stoletja pokr i t i z borov imi gozdovi, k i pa so j i h pozneje uničili požari. T u d i s pr i­morske strani sta pol j i ograjeni z vrhov i (Zamršten, Zvirnjak, Bo j i -nac), tako da sta precej i zo l i rani in dobro zaščiteni. Nadmorska višina Vel ikega R u j n a je približno 900 m, Malega pa okol i 800 m.

Pol je iz bližine seveda n i izgle­dalo tako pri jazno in idilično, kot se nama je zdelo z v rha Stražbe-nice. Skoraj vsi stanovi na začetku polja so bi l i p razn i in zapuščeni. N a teh pašnikih so včasih pasl i svoje črede Podgorc i iz okol ice Kruščioe in Tr ibn ja , ampak vse je kazalo, da že dolgo n i bilo nikogar b l i zu. Vsa presušena od žeje (»kot dve dehidrirani opici«, se je sl iko­vito izraz i l nenadkri l j iv i duhovitež Bojan) sva končno pr i tavala do nekega vodnjaka, a na najino veli­ko ogorčenje je b i l pokrov zakle­njen z žabico. Kaže, da je v teh kraj ih voda prav tako dragocena kot zlato, če jo že zaklepajo kot zlato.

N i nama kazalo drugega kot da greva naprej in poiščeva kakšen drug vodnjak, a l i vsaj kakšne l judi , k i bi naju napot i l i do njega.

Sredi pol ja sva trčila v majhno, lično cerkvico, za katero je na na­j i n i specialki pisalo, da jo imenu­jejo po sv. Bogorodici . Tako j za cerkvenim zidom sva odkr i la hiši­co, k i je b i la po vsem videzu oblju­dena: na vr tu so meketale in mu-li le travo koze, kokodakale so ko­koši, k ik i r ika l i so petelini, na p lo tu so bile razobešene cunje, iz pred­dverja se je kadi lo. K o sva prišla bliže, sva zagledala trša to, v črnino oblečeno tridesetletno žensko, k i je s palico v roki sedela na klopi za zidom. K o sva j i rekla za vodo, naju je nezauplj ivo premerila z očmi, potem pa iz črne kuhinje pri­

nesla lonček vode. Biro jo je ravno tol iko, da sva lahko napolni la vsak eno tretjino čutare. Vprašala sva jo še, če b i pr i njej lahko kup i l a mleko, k ruh in sir, pa nama je s k ra tk im »Nemam« pred nosom zaprla vrata. P r i tem je mimogrede ošinila moj taborniški nož, k i m i je b ing l ja l za pasom in Bo janovo usnjeno torbico, k i jo je imel prav tako kot jaz nož privezano za pa­som in v kater i je nosi l cigarete i n vžigalnik. G J e d e n a

to, s kakšno nezaupl j ivost jo in strahom naju je sprejela in kako hitro naju je odpravi la, b i s i človek kaj drugega že težko predstavljal. Če so tod vsi ljudje takšni, bova bolj tenko piskala, sva si mis l i la .

V senci pod ve l ik im samotnim drevesom sredi Velikega R u j n a sva si opoldne privoščila dolg počitek. Razgrn i l sem šotorsko platno, se-zu l čevlje in se lo t i l urejanja zapis­kov o dogodkih prejšnjega dne, Bo jan pa se je prizadevno lo t i l k u ­hanja kosila. Se dobro, da imam Bo jana s seboj, sem si mis l i l , ker b i drugače shira l ob suh i hran i i n mrz l i vodi, ker se m i n i t i čisto na­vadne argo junice ne b i l jubilo zavreti. P a tud i na sploh je b i l Bo jan strokovno bolj usposobljen za kuharstvo kot jaz za svojo navi-gatrostvo in zaptsnikarstvo. K o je služil vojsko, je delal v kuhin j i , še prej pa je b i l eno leto natakar v ne­kem blejskem hote lu. K a j pa jaz? Zemljevide komaj za silo čitam in namesto z busolo, s i pr i orientira-nju raje pomagam kar s svojo in ­tuicijo. Saj ne rečem, da m i ta in ­tuic i ja n i vel ikokrat pomagala — a vel ikokrat me je tud i pust i la na cedilu. K l j u b temu se n a vsej tej deset dn i trajajoči pot i po Velebitu n i t i enkrat nisem potrudi l , da b i odprl škatlico z busolo.

V senci mi je kma lu postalo pre­hladno, zato sem se preselil na son­ce, in ko m i je čez čas postalo n a soncu prevroče, sem se šel spet ohladit pod drevo, tako da sem se neprestano seli l , s sonca v senco, se slačil in spet oblačil; — logična posledica tega je bi la, d a sem v de­bel ih treh urah napolni l samo bor­ne t r i liste v popotnem dnevniku, k l jub Bo janovemu vzpodbujanju (treba je povedati, da njemu kot soudeležencu ekspedicije pripada določen delež od honorarja, k i ga bom prejel za tole pisanje). Bo jan je medtem skuhal kosilo — džuveč, prepečenec, čaj, — pomil posodo, z daljnogledom preiskal pokrajino, splezal na drevo i n zelezel nazaj dol, stresal šale kot iz rokava in počel še kup drugih kor istnih reči, medtem ko sem jaz še zmeraj grizel svinčnik in gledal nekaj časa v zve­ze, nekaj časa v zemljevid in v tur i ­stični priročnik, dokler se m i n i v glavi zavrtelo in sem izjavil , da bom zaspal.

Medetova zlatoporočenca Marjana in Franc Košnjek s Spodnje Bele sta čvrsta, zadovoljna in zdrava ob petdesetletnici skupnega življenja — »Zjutraj sem najbolj vesela,

če me čaka delo,« pravi živahna Marjana Spodnja Bela - »Veselih dn i je

bilo malo, vse nesreče sva nekako skoz djala, živeli smo skromno, ob trdem kmečkem delu,« prv i Mar j ana Košnjek, k i se je k Medet na Spod­njo Belo preselila po poroki leta 1927. Danes 74-letna Medetova mama, rojena pr i Snedic na Be l i , je bi la že od mladih let vajena kmeč­kega dela, k i ga še danes opravlja brez težav in z vso vnemo. T u d i Franc je na kmet i j i v veliko pomoč, vendar ne le na pol ju, v gmajni a l i v

hlevu, temveč tudi doma, ko njegove pridne roke kar ne morejo počivati. Včasih je poprijel za vsa dela: pre­kr i va l slamnate strehe, ročno obde­loval opeko, spletal koše. Skra tka , b i l spretnih rok, saj je bilo treba preživati tudi v najhujših dneh družino petih otrok. V zakonu so se rodi l i Manca , Francel j , Janez, Ivan­ka in Jože.

Zlatoporočenca dobrega spomina, s šaljivo besedo na ustnicah, z živah­nostjo v kretnjah in besedah, pomni-

ta lepe in hude trenutke in se spo­minjata življenja na vasi, njune oh-ceti, vojnih dni . Pelo in vasovalo se je nekdaj na Be l i , Mar j ana pravi , da so b i l i nekoč ljudje bolj sproščeni, bolj veseli, bi lo je bolj »fletno«. Fantje z Bele so jo sploh znal i ure­zat i , tako da so b i l i dobrodošli pov­sod, kamor so prišli. T u d i Franc ži­vahno povzame besedo o navadah in običajih minu l ih fantovskih dni . Od tedaj se je tud i navadi l fajfo vleči in Franc se od nje resnično že n i ločil več desetletij.

Franc Košnjek je b i l dve let i v prv i svetovni vojni , 1919 pa so začeli zb irat i prostovoljce za severno mejo. Odločil se je in štirinajst mesecev je b i l zdoma, nato se je v rn i l domov. K o t nekdanji borec je član Zveze prostovoljcev za severno mejo in danes skupaj z Mar jano rad odhaja na izlete, k i j i h Zveza prireja. P rav zdaj so na večdnevnem iz letu na R a b u .

»Zjutraj sem najbolj vesela, če me čaka delo,« pravi Mar j ana in za ob* enako velja, ka j t i trdega dela sta v a ­j e n a in težko b i brez njega. Ves*v* sta sedmih vnukinj in vnukov, vese­la , če lahko pomagata. Franc g r v polje vedno peš, najraje peš, 5ep r tv pozdravlja in mu je všeč meha t* cija, k i prodira na vas. M e d e t c >a čaka v prihodnje precej dela, je nedavni potres hudo prizad* \ tako da jo bodo v enem del lU podreti.

Zlatoporočenca s Spodn M bosta le v domačem krogu a z la t i skupni jubi lej , naj bi ostala tako čvrsta, zadf !jna \\ zdrava, polna življenjske > n sreče! 1 .

8. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 9. septembra 1977

MARTA ODGOVARJA Lija M. iz Tržiča - Iz p latna, vzorec v pismu pri lagam, bi rada imela obleko za službo. S tara sem 25 let, visoka 166 cm, tehtam pa 59 kg.

Marta — Obleka ima ozek živo-tek z zapenjanjem spredaj na gumbe do vstavljenega pasu, k i je nekoliko nad pasom. V stran­skem šivu je zadrga. Sedelce na ramenih je kratko in se iz pred­njega dela podaljša v zadnjega. Zivotek ima ves prednji del prešit v »robčke«. K r i l o je zvon-často, žepa sta našita.

J

Poletje je minilo Po le tn i dopustniški dnevi so resda

min i l i , vendar pa nam bo toplo jesensko vreme verjetno vsaj še nekaj časa dajalo občutek, da se poletje vsaj malo nadaljuje. N i ravno treba obupovati nad dnevi, k i prihajajo, pač pa se je treba potrudi­t i , da se ohranijo »pridobitve« polet­ja , k i je mimo.

Bivanje na svežem zraku, na soncu, vel iko gibanja je verjetno pusti lo svoje blagodejne učinke na vašem telesu, če ste se le potrudi l i . Vse to, vse zdrave navade, počutje in poletni videz je treba ohrani t i čim dlje in seveda primerno prilagajati tud i dnevom in času, k i se spremi­nja. Počitniško garderobo ste ver­jetno že pospravi l i lepo < očiščeno v omare, kjer bo počakala do drugega leta, Če pa jo še uporabljate za morske vikende, pa ste pospravlja­nje verjetno odložili za kasnejši čas. K a k o r k o l i ste se spet vključili v de­lovn i in življenjski r i tem vsakdana, pa je treba vendarle vsaj dan v tednu, če ne že dva, preživeti na pro­stem, v gibanju: to je »kapital« za zimske mesece, ko poleti in jeseni pridobljenega zdravja in kondicije ne načne tako hitro kak prehlad a l i celo gripa.

Poletno pretirano sončenje pa je morda zapusti lo tud i kaj neprijetnih posledic predvsem na zunanjosti : rjavo barvo zagorele kože se sicer da malo podaljšati z uživanjem zele­njave in predvsem korenja ter seveda z dodatnim sončenjem. Bolje pa je popravl jat i morebitno škodo

DRUŽINSKI POMENKI

na koži in laseh, k i so jo povzročili močni sončni žarki. Maske in obloge iz sadja iz zelenjave, k i j o je prav sedaj v obi l ju, so prav dragoceni pr i ­pomočki za vlaženje in napenjanje od sonca, vetra in suhega zraka izsušene kože. T u d i lasem se morda pozna: na pol stepenemu bel jaku primešamo malo l imoninega soka in dodamo žlico regeneratorja za lase (subruna a l i balzam) ter to nanese-mo na lase, pust imo pol ure in lase operemo kot navadno.

P a teža? N a dopustu so se ver­jetno nabral i kakšni ki logrami, ven­dar pa bo verjetno spet vse normal ­no, če bo v prehrani več zelenjave in sadja, tega pa je prav sedaj povsod dovolj.

Letos se zelo pogosto na ple­tenih ženskih pa tudi moških puloverjih pojavlja tale sicer klasični vzorec v treh barvah.

Kumare s paradižnikom Potrebujemo: 1 kg kumar, 15 dkg mesnate slanine, 4 čebule, pol kg paradiž­nika, sol, poper, rdečo papriko, osminko litra sladke smetane, 1 kozarček jogurta, 1 dkg jedilnega škroba, šopek drobnjaka, limonin sok. Kumare olupimo, jih prerežemo, da odstranimo semenje in jih narežemo na debele koščke. Slanino narežemo na rezine, čebulo na kolesca in oboje skupaj opražimo v segreti posodi. Dodamo kumare in pokrito dušimo 15 minut. Paradižnike operemo, narežemo na četrtine, primešamo kumaram in dušimo še pet minut. Solimo, popramo in papriciramo ter prilijemo smetano. Jogurt umešamo z jedilnim škrobom in s tem jed zgostimo. Potresemo s sesekljanim drobnjakom in začinimo še z nekaj kapljami limoninega soka. Ponudimo k slanemu krompirju.

Zamet je še vedno zelo primer­no blago za naše kratkohlač-nike; da ne bo težav s hitro rastjo, jih urežimo kar najbolj dolge, nato pa robove enostav­no zavihamo. Za igranje in izlete je primeren tudi »pajac*, ki ga lahko oblačimo in slačimo zaradi zadrge; žepov ne sme manjkati.

V majhni kleti ali garaži na­vadno ni prostora za vse naj­nujnejše stvari, ki jih nekaj me­secev na leto ne uporabljamo. Kolo na primer bomo čez zimo verjetno zaščitili in spravili v klet; da bo več prostora, nabi­jemo na strop, če je tako pri­merno, ali na steno primerne železne nosilce, kijih zakrivimo ter nanje nataknemo kolo. Na zidovih je verjetno prostora tudi za smuči ali druge podobne rekvizite.

Vlaganje gob

Letos je kar dobra gobja let ina, zato verjetno v shrambah ne bb manjkalo tud i vloženih gob v k isu. V kis navadno vlagamo le jurčke, redkeje druge gobe, a so p r a v tako dobre in okusne. Za vlaganje izberemo le manjše gobe, če pa so večje, j i h narežemo na koščke. Če smo nabral i več vrst užitnih gob, pa b i j i h radi vložili, n i t i n i potrebno gobe med seboj sort irat i : lahko j i h vložimo kar pomešane med seboj.

Gobe ostrgamo, pregledamo, če nimajo polžev in drugega mrčesa ter operemo. V dobro pološčeni posodi zavremo vodo, solimo, dodamo nekaj celega popra in nekaj l istov lovorja. V tako odišavljenem kropu gobe prevremo. Predolgo j i h ne smemo kuhat i , ker se sicer zelo skrčijo in izgubijo aromo. Gobe nato stresemo na cedilo i n ohladimo. Ohlajene zlagamo v pravi lno pomite kozarce, to je takšne, k i smo j i h dobro pomi l i z vročo vodo in odce-d i l i . Gobe ne natlačimo pretesno, tako da bo kis kasneje lahko prišel res do vsakega koščka gob. Za vlaga­nje gob vzamemo brezbarvni kis, k i ga razredčimo s prekuhano in ohlajeno vodo približno na polovico. Če gob nismo dobro odcedili, se lahko kasneje kvari jo. Včasih do­damo zaradi večje gotovosti k isu tud i nekaj konzervana, na l i ter pr i ­bližno en gram. K i s a mora b i t i v kozarcu tol iko, da gobe povsem prekrije. Kozarce zavežemo s celo­fanom, k i ga navlažimo s kisom, da se lepše napne.

Pr i l ivanje olja vrh gob n i pr i ­poročljivo, saj lahko, če gobe dolgo stojijo, postane žarko in nam pokvari ves kozarec. Če pa j i h bomo dokaj kma lu pojedli, potem olje ne škodi, pa tudi kor ist i n i posebne. Če gobe, potem ko smo j i h vložili, po nekaj dneh sremenijo barvo, morda rumenijo, to pomeni, da se kvarijo. L ahko j i h rešimo, če j im kis odlijemo in zalijemo z močnejšim, vendar take gobe ne bodo več tako dobre kot b i sicer lahko bile. Vložene gobe pregledujemo in vsak sumlj iv koza­rec raje za vržemo, kot da bi vsebino uporabi l i in si pokvar i l i želodec.

S ŠOLSKIH KLOPI

SESTANEK MLADIH PLANINCEV - V sredo, 7. septembra, je bil na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju prvi sestanek planinske sekcije, ki se ga je udeležil tudi kranjski alpinist in udeleženec zadnje odprave na Kara-korum Nejc Zaplotnik (na fotografiji skupaj z učenci) in pripovedoval o poti alpinistične odprave. Mladi planinci so na prvem sestanku izvolili novo vodstvo sekcije in se dogovorili o letošnjem delovnem programu. Udeleževali se bodo akcij, kijih bo organiziralo osrednje Planinsko društvo Kranj, sami pa načrtujejo izlete na Kriško planino pod Krvavcem, na Kriško goro, na Planico, kjer je padel Stane Žagar, na Mengeško kočo, v Dražgoše, na Bistriško planino nad Tržičem, na Kališče in k Valvasorjevem domu. Orga­nizirali bodo tudi predavanja in v goste povabili Nejca Zaplotnika, ki rad pomaga in svetuje planincem osnovne šole Staneta Žagarja, in gorskega reševalca Antona Langerholca. V članstvo sekcije nameravajo sprejeti tudi cicibane in jim podeliti znak »ciciban-6planinec« ter uje vati stenčas planinske sekcije, (jk) — Foto: F. Perdan

Ob začetku šolskega leta želim same petke — Janez da bi bi la najboljša v razredu — Nataša da b i sedel pr i Ma t e ju — Darko veliko veselja pa tudi igranja — Gregor da bi imel i še dolge počitnice — Alenka da ne b i dobi l nobenega »cveka« — Boru t da b i bi la šola brez učiteljev — Andreja da se ne b i učili, ampak pripovedovali »vice« — Gregor da ne b i pisal i nareka — Miloš nove barvice — Janez da ne b i bi lo nič nalog — Gregor da b i odletela v vesolje — Petra

Učenci 2. a r. osn. šole S imona Jenka , K r a n j

Raziskovanje in odkritje Počitnice. Deževen d a n . Spe t

neka j p u s t i h u r , k o človek ne ve, ka j b i . S k o z i možgane se m i mrzl ično spreha ja jo m i s l i : po jd i i n o d g o v o r i n a p i s m o p r i j a t e l j i c i ! N e , z a v r n e m m i s e l , še bo čas. U r e d i z b i r k o f o togra f i j ! N e , to s p l o h ne b i b i l o t a k o z a n i m i v o , da b i poživi lo to pus to p o p o l d n e .

N a t o pa me s p r e l e t i : razišči podstrešje! K a j b i pa s p l o h našla n a s t a r e m , pajčevinastem p o d ­strešju? P o j d i i n pog le j , m i ve le­v a n o t r a n j i g l as .

P o s t a r i h l e s e n i h s t o p n i c a h , k i vod i j o do še starejših k o v i n s k i h

Nočne misli Kot v kletki ujeta sama sebi se zdim, ko v mehki postelji sredi noči ležim.

Vse okoli mene je pusto črno, le tiktakanje ure sliši se v samoto.

S sosednje postelje rahlo sliše se smrčanje, a pri meni samo je škripanje.

Čakam le, da noč spremeni se v dan, ki več ne bo zaspan.

Mi l ena Šušteršič, 8. b r. osn. šole Luc i jana Sel jaka, K r a n j

IZ PAVLIHE Ji \\\ u i

- A l i imate »Spoznavanje družbe« za četrti razred?

- Nimamo, lahko vam pa ponudimo »Sandokana«.

v r a t , se n a p o t i m n o v i m o d k r i t ­j e m n a s l ed . V r a t a zaškripljejo. S e v e d a že do l g o n i s o b i l a n a m a ­z a n a .

Začudeno se r a z g l e d a m po v e l i k e m p r o s t o r u . Z d i se m i , d a j e bo l j p o l n o k a k o r p r e d časom, k o sem b i l a zadnjič t u . B o k a r držalo, šolske potrebščine letoš­njega l e t a so vse r o m a l e s em.

S k r i n j a ! T o b i p o m e n i l o n o v o o d k r i t j e . 2e začnem s t i k a t i z a ključem, k o u g o t o v i m , d a s p l o h n i z a k l e n j e n a . S čudno t esnobo počasi d v i g n e m p o k r o v . K a j se bo p r i k a z a l o ?

Razočarana sem, k o n i nič d rugega k a k o r k u p o b l e k i z poz­nega 19. s to l e t ja . M e n d a j e to n o s i l a p r a b a b i c a , p r a d e d i n d r u g i s o r o d n i k i . O h , k a k o smeš­ne ob l eke . Se s enca n i s o p r o t i današnjim k a v b o j k a m . P a b a r v e ! N e h o t e p o m i s l i m n a P u s t a . Sa j to so res bo jne b a r v e .

V t em h i p u se z d r z n e m . Z a o m a r o se je n e k d o t i h o p r e s t o p i l .

M o r i l e c ? T a t ? O d presenečenja še ust ne u t e g n e m z a p r e t i . S r c e m i prične tolči k a k o r kovaško k l a d i v o . Z a o m a r o se zasliši ne­kakšno b r s k a n j e . L e ka j je? Spe t k o r a k i n n e k d o se je s k l o n i l . P o s t a n e me s t r a h , k a k o r d a ž iv im s v o j i h p o s l e d n j i h pet m i ­nu t . Na j p o g l e d a m , k d o je?

Ne , n i m i b i l o t r eba čakati, k a j t i i z z a o m a r e se je p o k a z a l a noga . I n veste , čigava? S e s t r i n a . »Hu-hu!« z a vp i j em . Teda j p a je za o m a r o počilo. S e s t r a , k i je prišla n a podstrešje s k o z i d r u g a v r a t a , je g l eda l a s ta r e krožnike i n k o z a r c e . K o je zaslišala »Hu-hu!« se j e t a k o prestrašila, d a s t a j i d v a krožnika p a d l a i z r o k .

»Oh, s i me prestraši la!« »Ka j s i p a t a k a bojazl j ivka?« j i

o d v r n e m i n seveda zamolčim, kakšen s m r t n i s t r a h s em preživ­l j a l a p r e d neka j m i n u t a m i .

J a n a Bertoncel j , 8. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki

Draga prijateljica težko mi je pisati tebi, ki misliš, da ti pišem samo zato, da bi te

tolažila iz golega usmiljenja do črnih ljudi. Rada bi ti pomagala, toda, kako naj ti pomagam jaz, ki ti lahko

napišem samo besede, nič pa ne morem ukreniti. Mogoče misliš, da so vsi beli ljudje slabi? Da so vsi tvoji sovražniki? Mnogo je dobrih ljudi. Vendar, ne morem razvozlati, kaj tli v človeku. Ko zasliši ime črne celine, že se razblinja njegova človečnost. Poznala sem dobrega člo­veka, ki ni storil nikomur nič zalega. Bogat je bil in rad je dajal otrokom bonbone. Toda nekega dne se je od nas poslovil. Zapustil je dom in odpotoval na črno celino. Ko je prišel tja, ni bil več človek, kakršnega smo poznali. Na njegovem obrazu so se pojavile osorne poteze, da so otroci trepetali pred njim. Nič več ni trosil denarja za bonbone, ampak je otroke pretepal in zaničeval. Njihove starše je pri­ganjal k napornemu delu, a nerad jim je dal kos kruha. V očeh teh ljudi in gotovo tudi v tvojih se je pokazal lesk, ki je govoril, da beli človek ne bo dolgo gospodaril nad njimi.

Res je; beli ljudje imajo stroje, velike razkošne domove, črni ljudje pa le motike in barake. Toda v črnih ljudeh bije svetlo srce. In tu sva si sestri, prijateljica. Mogoče boš vrgla to pismo v koš in si mislila, kaj ti sploh pišem take »traparije*. Toda rada bi ti razodela, da nismo vsi beli ljudje trdi kot kovina, ampak poznamo tudi humanost, človečnost in ljubezen.

Upam, da bova dobri prijateljici, ne samo po besedi in pismih, temveč tudi po duhu.

Lepo te pozdravlja tvoja bela prijateljica.

T o pismo n i bi lo nikdar odposlano. Sramujem se, da morejo ljudje moje barve stor i t i to l iko gorja drugim. Le zakaj je tako pomembna barva človeka in narodnost? . , . * „ * ,

A l enka Žagar, 8. a r. osn. šole Staneta Žagarja, K ran j

Petek, 9. septembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 9. stran

Črtomir Zoreč:

POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE

V O D O R A V N O : NAGRADNA KRIŽANKA 1. ekspedicija, odpravilo, 8. vojaški tabor, 14. soigralec, družabnik, 15. rdeče ali oranžno barvilo, k i je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin, 17. grška boginja nesreče, 18. kdor se ukvarja z astrologijo, 20. znak za kemično prvino galij, 21. pozdrav živijo, 23. glav­ni i tevnik, 24. kratica za Izvrsni svet, 25. gospod v česčini in poljščini, v grški mitologiji bog pastirjev, 26. t ravn i lka rastlina z bledorumenimi cvetnimi koški vrh stebla, 29. dobitek pr i tomboli, trojica, 31. nadglavisče, vrh, 32. Lojze Potokar, 34. ime T V športnega repor-terja Trefalta, 35. utežna enota, 1000 kg, 37. kateri, 38. visoko listnato drevo, 40. mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo, 42. prebivalec Slavonije, 45. Josip J . Kasman, 46. središče vrtenja, 48. naziv, 49. nadav, ažija, 51. Emi l Adamič, 52. grška boginja lova Artemis, 55. glavni junak indijskega epa Mahabharata, 56. množina, določena z mero, težo ali številom, 58. plačilo za reditev, rejo, 60. stenski lok na stebrih ali slopih, 61. ruski pisatelj, slovanofll, Sergej,

NAVP IČNO :

1. ogrodje iz desk pri betoniranju; lesena obloga sten in stropov, 2. dajalnik, eden od sklonov v slovnici, 3. transporter, kdor se ukvarja s prevozništvom, 4. skrajni konec polotoka, 5. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 6. časnik, kdor nosi vesti, 7. vnetje sklepov, 8. organ vida, 9. kraj in ribiško pristanišče na obali Dolgega otoka, 10. slovenski pianist in glasbeni pedagog, Anton, 11. trobilo, tudi izrastek nekaterih živali, 12. gora v Švici, 13. velikan, orjak, 16. japonsko mesto v zalivu Tovarna na zahodu otoka Honšu, 19. glas bika, osla, rikanje, 22. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj, 25. konkubin, koruznik, 27. eden, 28. jama v španski provinci Santander s paleolitskimi stenskimi sl ikami, 30. Ljub­ljana v r imski dobi, 33. slovnični pojem, predikat, 36. zagorsko domače moško ime, 36. od-glasitev, nasprotje prijave, 39. severnoitalijanski veletok, Pad, 41. glavna, največja arte­rija, žila odvodnica, 43. reka, k i teče skozi Črno goro, Srbijo in Bosno, desni pritok Drine, 44. italijanski fašistični politik, ustreljen 1944, Galleazzo, 47. gnus, ostudnost, 50. nordijsko moško ime, Ulof, 52. r imski kralj, k i je dal zgraditi pristanišče Ostia, 53. ime slovenske pevke narodno-zabavnih pesmi Prodnikove, 54. medmet, k i izraža bolečino zaradi vročine, ajsa, 57. ploskovna mera, 59. znak za kemično prvino natrij.

Rešitev nagradne križanke z dne 2. septembra: 1. kao l in , 7. s t r ip i , 13. apreter, 15. udelava, 17. N O , 18. Sapate, 20. M i r e n , 21. tron, 23. tveza, 25. A t r i , 26. t r ibuna, 28. D r , 30. hec, 31. ekonom, 32. opeka, 34. vihar, 36. VVassen, 39. sto, 40. L G , 42. Okeanos, 44. kava , 46. otrok, 48. K n i n , 50. O l imp , 52. ik r i ca , 54. L u , 55. kenotaf, 57. Dra l fan , 59. Cast ro , 60. A rabka . Prejeli smo 96 rešitev. Izžrebani so b i l i . 1. nagrado (70 din) dobi Gašper Peklaj, 64000 K r a n j , M ose Pijadeja 32; 2. nagrado (60 din) Iva Mayr, 64000 K r a n j , T i t o v trg 5/1; 3. nagrado (50 din) Rado Drolenič, 64290 Tržič, Cankar jeva 1. Nagrade bomo pos la l i po poftti.

Rešitve pošljite do t o r k a , 13. s e p t e m b r a , n a n a s l o v : G l a s K r a n j , Moše P i j a d e j a 1, z o z n a k o N a g r a d n a križanka. N a g r a d e : 1. 70 d i n , 2. 60 d i n , 3. 50 d i n

OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD

Pražival s kopjem V Seauimu v bližini Washingtona so našli ostanke mastodonta, pred-

zgodovinskega sesalca, ki je živel pred 11.000 do 14.000 leti. Med rebri mu je tičala konica kopja. Žival naj bi po mnenju antropologa z ivashingtonske univerze Carla Gustofsona napadli lovci, ko se je prišla napajat k jezeru.

Edinstveni botanični vrt V Moskvi so začeli graditi botanični vrt, v katerem bodo gojili

rastline z vseh koncev sveta. Hkrati bo to nekakšna »banka« za varo­vanje rastlinja, ki že izumira. Rastline bodo gojili v treh nena­vadnih steklenih stožčastih kupolah, visokih 32 metrov, ki jih bodo povezovali hodniki. V bližini bo tudi umetno jezero.

»Gorile« del standarda V nekaterih razvitih zahodnih državah so postali telesni stražarji vsak­

danja stvar. Tako si lahko tudi v Franciji vsak, ki se čuti ogroženega in ima seveda dovolj denarja, najame »gorilo«. 60 odstotkov strank, ki jih varuje specializirana organizacija Budo Brothers, je iz vrst poslovnih ljudi. Delovna ura telesnega stražarja stane od 50 do 200 frankov ali še več, odvisno pač od nevarnosti dela.

Gangsterski pokol Trije oboroženi zakrinkani neznanci so vdrli v neko restavracijo

v predmestju Kitajske četrti v San Franciscu in ubili pet, ranili pa šestnajst ljudi. Po pokolu so gangster ji pobegnili. Policija San Fran-cisca je prepričana, da je šlo za obračun med gangsterskimi tolpami, ki nadzorujejo trgovino z mamili v Kitajski Četrti.

Obrekovanje po smrti Po smrti kralja ročk and rolla Elvisa Presleya so začele prihajati na

dan najrazličnejše govorice. Ljudje, ki so bili z njim tesno povezani, trdijo, da pevec zadnje čase menda ni več dosegel visokih tonov. Zato je najel Charila Hodga, ki je imel zelo podoben glas in je zapel melodije, kijih Elvis ni mogel več. Hudobni jeziki pač nikomur ne prizanesejo!

Z balonom čez Atlantik Maxie Anderson in Ben Abruzzo iz Albuquerqua v Novi Mehiki

nameravata preleteti Atlantik v balonu. V podobnih podvigih je izgu­bilo življenje že nekaj ljudi. Pogumna Američana pa upata, da bosta uspela na poti, ki jo je pred petdesetimi leti z avionom preletel Charles Lindbergh.

Ženska stotnija na Triglavu Revija Teleks (ki gre do konca) je v nedeljo organizirala že dvanajsti

pohod sto žensk na Triglav. Najvišji jugoslovanski vrh je osvojilo 116 žensk. Najstarejša udeleženka je bila 72-letna Antonija Trampuš iz Žleb pri Med vodah, najmlajša pa 13-letna Ana Kovač iz Ljubljane.

Cousteau in Kapitan obtožena Preiskovalni sodnik iz Siracuse na Siciliji je sprožil preiskavo

proti slavnemu oceanografu Jacquesu Cousteauju in Gherardu Kapi­tanu, nemškemu arheologu, ki se ukvarja z raziskovanjem morskih globin. Obtožil ju je, da sta prodajala predmete, ki imajo veliko arheo­loško vrednost.

Delo najboljše zdravilo Rezultati ankete, ki so jo sovjetski znanstveniki izvedli med 40.000 sta­

rimi ljudmi, potrjujejo, da je delo najboljše zdravilo proti prezgodnjemu staranju. Znanstveniki nadalje priporočajo družinsko življenje, življenje na večjih nadmorskih višinah, skromno prehrano, dobro pitno vodo in »veliko pogovorov«.

ŠAHOVSKI KROŽEK

Kraljeva triangulacija Izkušnja iz rešitve naloge pri diagramu

57 nas uči, da kmečke osnovne končnice z enim kmetom na šahovnici razdelimo v dve skupini. V prvem primeru je kralj za svojim kmetom; taksna pozicija je teore­tično vedno remi. V drugem primeru pa je kralj pred kmetom; tedaj velja splošno pravilo, da uspe promocija kmeta v figuro, če je kralj vsaj dve polji spredaj (gl. d ia ­gram 67 B). Kadar je kralj le eno polje pred svojim kmetom, Izbori zmago samo, če je v opoziciji (diagram 59 A). P r i tem pa mo­ramo poznati pomembno izjemo. Kadar stoji beli kralj na sesti vrsti (diagram 59 B) izsili zmago, ne glede na to ali je na potezi črni al i bel

Diagram 59

A Remi, če je beli na potezi; beli zmaga, če je črni na potezi

B Bel i zmaga

Vzemimo, da je v obeh primerih na dia­gramu 59 črni kralj v opoziciji belemu in je torej beli na potezi. Beli mora, da bi se izognil opoziciji, igrati s kmetom.

Poglejmo prvo rešitev (diagram 59 A): 1. Kb5 Kb7 2. c5 Kc7 3. c6 Kc8! Odločilen manever črnega kralja. Konec

že poznamo. 4. Kb6 Kb8 5. c7+ (gl. diagram 60 A) Kmet je prispel na sedao vrsto s dahom,

vendar naprej ne more. 5. . . . Kc8 6. Kc6 pat Druga pozicija (diagram 59 B) je v pr i ­

merjavi s prejinjo bistveno različna v tem, da se črni kralj ne more umakniti še za eno vrsto, marveč ima za obrambno manevri ­ranje na voljo le polja na osmi vrsti.

1. Kg6 Kg8 2. f6 Kf8 3. f7 (gl. diagram 60 B) V prejšnjem primeru (diagram 59 A) se je

črni kralj na tem mestu umaknil za eno vrsto 3. . . . Kc7 — c8 in tako pridobil na prostoru in tudi časovno pripravi l pogoje za pravi odgovor na poskuse belega.

3. . . . Ke7 Izsiljeno. 4. Kg7 in beli dobi.

S tem smo prikazali še en pomemben element v igri kraljev v končnici, t. i. T R I A N G U L A C I J O . Možnost trianguliranja je pogoj za doseganje opozicije v pravem trenutku. V primeru na diagramu 59 A je črni kralj lahko uspešno manevriral na poljih tr ikotnika c7 — c8— b8 in tako ukini l nasprotnikovo opozicijo ter pripravi l mož­nosti za uveljavitev svoje. V drugem primeru (diagram 59 B) so bile manevrske sposobnosti črnega kralja manjše, brez možnosti trianguliranja. Zato je beli lahko uveljavil prednost opozicije, k i jo je dose­gel s potezo 2. 16!

dr. Srd jan Bavdek

(35. zap is )

Čaka me kar dolg sprebod; za dob­rega pešca pol dneva hoje, za slabše­ga pa kar ves dan. T o bo pot iz L jub-nega na Posavec, O toče, čez Savo na Dobrave, odtod pa na Češnjico, Rovte, Poljšico, Ovsiše in na Podnart . — A se le moram od L jub-nega prej dostojno poslovit i — še nekaj besed moram povedati o dru­štvih, k i dajejo kraju Živo podobo in ugled.

Kulturno-umetniško društvo v L jubnem je akt ivno: ima mladinski .pevski zbor, dramsko in lutkovno sekcijo. Uporabl ja pa oder v dvorani doma Par t i zan. — Pred vojno je ta­isto društvo delovalo kot sekcija ljubenskega Sokola.

Še starejše je krajevno gasilsko društvo. Ustanovl jeno je bilo 1. 1903. K a r celih 57 let mu je predsedoval Jože Ambrožič. Ma lokater i društve­n i funkcionar ima tako dolg »delovni staž«. Častnega, neplačanega dela!

Telovadci ljubenskega Par t i zana so pred let i dosegli med vsemi slo­venskimi ekipami drugo mesto. P rv i je b i l tedaj Par t i zan L jubl jana — Narodni dom, tik za nj imi so bi l i Ljubenčani.

Seveda pa ima ljubenska mladina tudi za šport velik smisel. Četudi nji­hovi hokejisti tekmujejo le v »divji ligi«.

Sola v L jubnem ima štiri razrede — otroci višjih oddelkov se morajo vozit i v Radovl j ico, kjer je popolna osemletka.

K o sem pisal o l jubenskih izdelo­valc ih volnarskih gradaš (tu j im pravijo gradeše, krtače a l i »ahle«). Poslednji izdelovalec teh naprav je Bogdan Ambrožič, sedanji predsed­nik krajevne skupnosti .

P O S A V E C I N OTOČE

Tako bl izu sta si t i nekdanji vasici, zdaj pa že kar večja kraja: še pred sto leti je živela

na Posavcu komaj tretj ina današ­njega števila stalnega prebivalstva. Le ta 1869 so našteli 48 Posavčanov, sedaj pa j i h je že 152!

Nič manjši razvoj so pokazale Otoče: 1. 1869 je živelo v vasi, okrog cerkvice sv. An tona Puščavnika, le 90 prebivalcev, danes j ih je Še en­krat tol iko.

K r a j a sta tako napredovala pač zaradi industrije, k i se je tu naseli la,

m zaradi ugodne lege ob železnici in ve l ik i cesti. Saj se kar številni doma­čini teh vasi vsakodnevno vozijo na delo v K r a n j in na Jesenice. V obeh kraj ih je v zadnjih le t ih zraslo mno­go lepih stanovanjskih hiš.

Spričo premišljevanja o vzrokih tako skokovitega porasta števila prebivalstva Posavca in Otoč, pa moram brž povedati, da druge vasi, k i se j i h bo dotakni l ta sprehod, kažejo bolj stagnacijo kot rast. Npr . : na Zgornji Dobrav i so pred sto let i našteli 144 prebivalcev — danes j i h je prav tol iko! Podobno je s Srednjo Dobravo: pred sto let i 77, danes 80. T a k o je tudi z Ovsišami (120:149), Poljšico (124:119) in Češnjico (118: 109). Le Podnart je v sto let ih po­dvoj i l število svojega prebivalstva ( industrija, železnica). Dokaz za rast prebivalstva zaradi bližine mož­nega zaslužka v industr i j i je tud i vasica Spodnja Dobrava, k i leži tik nad Podnartom. Pred sto let i je štela le 35 prebivalcev, danes j i h ima čez 60. — Vasice v kmečkem zaledju pa so svojo obljudenost trezno ohrani­le. Kos kruha, k i ga daje skopa hribovska zemlja, je vedno enak . . . Številnost prebivalstva teh vasi niha komaj opazno.

C E S T A O B S A V I

Z ato je tudi prvi naseljenec ob cesti v tako neposredni bližini Save dobil hišno ime Posavec.

Mo rda je b i l možakar tudi brodnik? Saj je hudourna Sava v prejšnjih časih kar sproti odnašala lesene mo­stove! Sedanji je b i l obnovljen 1. 1964, prej pa so bi l i mostovi le šib­k i in ozki — pač bolj za brezjanske romarje, k i so prihajal i do Otoč z v lakom. Spominjam se, da je bilo tud i mostnino treba plačevati. A to je že davno. Bl izek, a tembolj bridek je spomin na mojega predvojnega di­jaka Zvonka AmbroŽiča k i je pod savskim mostom v tako hudih mu­kah izdihni l . K o t part izanski novi­nec je skušal most prekoračiti k l jub nemški straži. 2e prv i rafal je mla­dega fanta zadel. Tako , da je omah­n i l v globino, vendar ne v vodo, le na kopni breg. T u je Ambrožič umira l še ves dan in vso noč. M i l o je prosil, da bi mu muke skrajšali. Nemški stražar n i hotel, domačini niso upal i do umirajočega. Šele smrt, k i je to pot tako oklevala, se ga je končno usmil i la . — Zvonko Ambrožič je bi l doma iz Ljubnega.

Pot čez Dobrave med Savo in Lipnico

IZBRALI SMO ZA VAS

Zelo ugodno pa pri K O K R I v G L O B U ­S U te dni kupite moške srajce, eno­barvne in v karu. Materiali so čisti bombaž in mešanice. Cena: 148 do 169 din

V G L O B U S U so se že dobro založili z usnjeno konfekcijo. Danes vam z od­delka ženske usnjene konfekcije pred­stavljamo zelo lep plašč iz ovčjega velurja v srednje sivi barvi . V veliko­stih od 36 do 48 se dobe. Imajo j ih pa še iz svinjskega velurja, telečje in ovčje nape, v rjavi, zeleni, modri in črni barvi. Cena: od 1866 do 2917 din

P r i ŽrvrLIH v G L O B U S U že prodajajo vseh vrst sadik vrtnega okrasnega grmičevja. Cena: 35 din

V Murkin i MODI smo videli zelo lep komplet kr i la in blazerja iz volnenega jerseva. Kr i l o ima plise le nakazan in se bo zato lepo podal tudi močnejši postavi. K r i l a se dobe v modri , blazerji pa v modri in črni, kupite pa lahko vsak kos posebej. Vel ikosti : kr i la od 38 do 44, blazerji pa od 36 do 48. Cena: kri lo 515,25 din

blazer 1122,10 din

RADIO

10 S O B O T A

P r v i program 4.30 Dobro jutro 8.06 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje

10.15 Kdaj, kam, kako in po čem

11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti:

Dela pri perutnini v jesenskem času

12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in besedo

g> Jugoslaviji lasbeni intermezzo

15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.06 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo

orkester Henryjs Mancinija

19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom

Jožeta Kampiča 20.00 Sobotna glasbena

panoram s 21.30 Oddaja za nase

izseljence 23.05 S pesmijo in plesom

v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop

zabavnih melodij 2.03 Glasbeni pasteli

in razpoloženja 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S Popevkami

v novi dan

Drugi program 8.00 Sobota na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,

kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 N a i podlistek -

M. Rožanc: Zgodba 16.15 Z majhnimi

zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke

jugoslovanskih avtorjev

18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom

Dečo Zgur 18.50 Svet in mi

Tretj i program 19.06 Zborovska glasba

v prostoru m času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji —

sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski

operni koncert 22.30 Sobotni nočni

koncert 23.55 Iz slovenske poezije

11 N E D E L J A

P r v i program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra

za otroke: Skrivnost stolpnice 3

8.37 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariti

10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe

11.15 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo

13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru

R T V Beograd 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska

igra: Inspektor Jones pripoveduje

19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00* V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J R T

— Skopje 23.05 Literarni nokturno

— H. Hesse: Pravljica o pletenem stolu

23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Iz slovenske

komorne glasbe 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če se ne spite 2.03 Spevcijazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 330 Trije preludiji 4.03 Lahke note

velikih orkestrov

Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202

13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega

gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo

po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske

Amerike

Tretj i program 19.05 Večerni glasbeni

studio 20.35 F. Schubert: Sonata

za violončelo in klavir, »Arpeggione«

21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Rudi Kyovsky

21.15 Julles Massenet: odlomki iz opere Thais

23.00 Dva ansambla iz Trsta

23.55 Iz slovenske poezije

12 P O N E D E L J E K

Prv i program 4.30 Dobro jutro

808 GLasbena matineja 9.05 Ringa-raja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije

10.15 Kdaj, kam, kako in po čem

11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski

orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:

Zavarujmo čebelje družine pred hudo gnilobo čebelje zalege

12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru

13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci

čestitajo in pozdravljajo

15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli

16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene

folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom

Veseli planšarji 20.00 Poletni kulturni

vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz

jugoslovanskih studiev

23.05 Literarni nokturno - M . Kleč: Pesmi

23.15 Za ljubitelje jazza

Drugi program 8.00 Ponedeljek

na valu 202 13.00 Iz partit ur velikih

zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljekov

križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost

jugoslovanskih narodov — V. Kaleb: Čudoviti prah

14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba

slovenskih avtorjev

Tretji program 19.05 Od baroka

do moderne 19.45 Baročne ubranosti 20.35 Pesmi

Antona Lajovica 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih

skladateljih 23.00 Iz domačega

opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije

13 Prv i program 4.30 Dobro jutro

8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Šola

za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol:

Hrastnik 10.15 Kdaj, kam, kako

in po čem 11.03 Poletni promenad ni

koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti:

Rezultati pitanja bikov križancev

12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.06 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik

z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehodi

z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute

z ljubljanskim jazz ansamblom in optimisti

20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi

20.30 Radijska igra -M. Pezzati: Obtoženi Ricardo

21.08 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J R T

— studio Beograd 23.05 Literarni nokturno

- R. M . Rilke: Soneti Orfeju

23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dizieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop

zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru

Drugi program 8.00 Torek na valu 202

13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola

za višjo stopnjo: Kaj je to ročk?

14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom

Franci Puhar 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba

na našem valu 18.40 Popevke slovenskih

avtorjev

Tretji program 19.05 L. M. Skerjanc:

Druga sonata za klavir in še kaj

19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Iz jugoslovanske

operne literature 20.35 Motivi razpoloženj

v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.J!) Koncertna srečanja 22.50 Sedmo v našo

diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije

14 P r v i program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori:

Lagoden otrok 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi

marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako

in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni

orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:

Preprečevanje drisk pri teletih

12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske

glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci

čestitajo in pozdravljajo

15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma

- F. Kozak: Zupančič

16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske,

jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe

18.30 Tr i slovenske suite 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom

Bojana Adamiča 20.00 Glasbeni večeri

R T V Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno

— F. Levstik: Pesmi 23.15 Revija

jugoslovanskih glasbe

0.05 V svetu baletne glasbe

0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči

in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Serenada in fantazija 3.00 Kaleidoskop

zabavnih melodij 4.03 Lahke note

velikih orkestrov

Drugi program 8.00 Sreda na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 S solisti in ansambli J R T

14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Učenje je delo

14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi

neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske

produkcije zabavne glasbe

17.40 Tipke in godala 18.40 Srečanja mleodij

Tretj i program 19.05 Večerni concertino

20.00 Musica noster amor 20.35 Poje basist

Nikolaj Gjaurov 21.30 Heribert Svetel:

Rondo za violončelo in klavir

21.40 Sodobni literarni portret: Andy W ar hole

22.00 Razgledi po sodobni glasbi

23.45 F.Chopin: Nokturno v As-duru, op. 32, it. 2

23.55 Iz slovenske poezije

15 ČETRTEK

P r v i program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola

za višjo stopnjo: Kaj je to ročk?

9.35 V družbi malih slovenskih vokalnih ansamblov

10.15 Kdaj, kam, kako in po čem

11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji

12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti:

Trebljenje in sušenje bučnic

12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade

poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi

z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja

sopranistke Hilde Holzl in baritonista Edvarda Sršena

19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom

Atija Sossa 20.00 Četrtkov večer

domačih pesmi in napevov

21.00 Literarni večer — Lirika skozi čas

21.40 Lepe melodije 22.20 Minute z Georgesom

E nese u jem 23.00 V gosteh pri tujih

radijskih postajah 23.30 Ohver Dragojevič,

naš nocojšnji gost 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Iz koncertov

in simfonij 2.03 Kaleidoskop

zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru

Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Danes vam izbira

TELEVIZIJA

10 T V Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar -

risanka 8.10 Modri plašče k -

otroška serija 8.40 Pustolovščine

morskega konjička — serija

8.55 Morda vas zanima: Marjetka Falk

9.25 Življenje v vaših rokah — serija Sodobna medicina

9.45 Cesta in mi 9.55 Čas, ki živi:

Vračanje dolga 10.30 D. Guardamagna:

Krištof Kolumb -nadaljevanka

14.40 Cestne motorne dirke za državno prvenstvo — reportaža iz Kavadarcev

15.30 Glasbena medigra 15.45 Nogomet Borac:

Rijeka — prenos (Sa)

17.40 Obzornik 17.57 Jakec in čarovnica

— risanka 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski

zunanjepolitični komentar

20.00 Bele trave -slovenski film

21.35 Moda za vas 21.45 T V dnevnik 22.05 625 22.25 Oh, ti neumni

Nizozemci — zabavna oddaja

Oddajniki II. T V mreže 17.45 Otroška predstava 18.45 Zabavno glasbena

oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Taborniki - feljton 20.30 Glasbena oddaja 21.30 24 ur 21.40 Zadnji prebivalci

iz kamene dobe — dok. oddaja

22.30 Športna sobota

T V Zagreb 14.40 Motorne dirke

v Kavadarcih 15.30 Poročila 15.35 T V koledar 15.45 Nogomet Borac :

Rijeka 17.45 Gledališka predstava 18.45 Zabavno glasbena

oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Ovčar - film 22.05 T V dnevnik

11 N E D E L J A

T V Ljubljana 7.50 Poročila 7.55 Za nedeljsko

dobro jutro: Matasta Primorska

8.25 625 8.45 S. Karanovič:

Na vrat na nos — nadaljevanka

9.35 Proslava ob dnevu jugoslovanske vojne mornarice — prenos iz Splita (Zg)

11.15 V iskanju življenja — serija

11.45 Poletje na otoku Mira bel le

12.15 Kmetijska oddaja (Sa)

13.00 Poročila 13.35 Igre brez meja 15.10 Poročila 15.15 Monza:

avtomobilske dirke - prenos (Zg/EVR)

16.15 Čudeži živalskega sveta — serija

16.40 Križem kražem 16.55 Okrogli svet 17.05 Moda za vas 17.15 Rdeča reka -

ameriški film 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski

gospodarski Komentar

20.00 S. Stojanovič: Več kot igra — nadaljevanka

21.05 Karavana: Cres in Lošinj — 1. del

21.40 T V dnevnik 21.55 Miniature:

Neža Maurer 22.10 Nogomet Vojvodina

: Dinamo — reportaža (N. Sad)

22.40 Športni pregled (Bg)

Oddajniki II. T V mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 Kaj pojo v Nemčiji 21.00 24 ur 21.20 Prosim za besedo —

film

T V Zagreb 9.25 Poročila 9.35 Proslava ob dnevu

jugoslovanske vojne mornarice — prenos

11.15 Otroški spored 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Kritična točka 13.30 Slanko - film 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.05 I. Ivanac:

Nikola Tesla 21.05 Popotovanja 21.50 T V dnevnik 22.10 Nogomet Vojvodina

: Dinamo 22.40 Športni pregled

12 P O N E D E L J E K

T V Ljubljana 9.05 T V v šoli: Pravljica,

Zgradba in funkcija celice, Električna napetost (Zg)

10.00 T V v šoli: Srbohrvaščina, Risanka,

11.05

15.05

16.00

17.00

17.28

17.53 18.08 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00

21.40 22.20

Zemljepis (Bg) T V v šoli: Za najmlajše (Sa) T V v šoli -ponovitev (Zg) T V v šoli -ponovitev (Sa) 20 let mladinskega pevskega zbora R T V Ljubljana Čudeži živalskega sveta — serija Obzornik Iz sveta oblikovanja Dogovorili smo se Mladi za mlade Risanka T V dnevnik M. Lassila. Vstajenje od mrtvih — drama Kulturne diagonale T V dnevnik

Oddajniki II. T V mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Potovanje

okrog sveta 18.00 Reci mi, reci 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Zadnji program -

celovečerni film 22.35 Kronika Bitefa

T V Zagreb do 20.00 isto kot na

odd. II. T V mreže 20.00 R. Jablan:

Ivana Markiiina — T V drama

21.05 Tokovi -kulturna oddaja

21.50 Dokumentarni film 22.06 T V dnevnik

T V Ljubljana 8.30 T V v šoli:

Angleščina, Mesto, kjer živim, Člani skupnosti, T V vrtec, Papirnato mesto (Zg)

10.00 T V v io l i : Glasbeni pouk. Risanka, Prirodoslovje (Bg)

14.30 T V v io l i -ponovitev (Zg)

17.10 Pustolovščine morskega konjička — serija

17.25 Črna puščica -serija

17.55 Obzornik 18.10 Portret

bratov Lorenz 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 Novele Grahama

Greena — nanizanka 21.30 G.Gordon.

Razuzdančeva usoda — baletna oddaja

22.15 T V dnevnik

Oddajniki II. T V mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Majhna čudesa

velike prirode 18.00 Beli delfin 18.15 Velike reke: Temza 19.30 T V dnevnik 20.00 Na počitnicah -

T V drama 21.55 24 ur 22.15 Muppetshow 22.45 Skrivnosti morja

T V Zagreb do 19.30 isto kot na

odd II. T V mreže 20.00 Stop 20.50 Akcije: Turizem 21.15 Čuvaj plaže

v zimskem času — celovečerni film

22.40 T V dnevnik

T V Ljubljana 8.50 T V v ioli:

Jugoslavija, Istra, Kaj je film (Zg)

10.00 T V v ioli: Predšolski pouk, Risanka, Prirodoslovje (Bg)

17.26 Čas sanj -otroika oddaja

17.35 Zakladi britanskega muzeja

18.00 Obzornik 18.15 Razred 4. f -

reportaža T V Zagreb 18.45 Od vsakega jutra

raste dan: Nova Gorica

19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Ofelija

— francoski film 21.40 Majhne skrivnosti

velikih kuharskih mojstrov

21.45 Včeraj, danes, jutri: Auca, pleme, ki izumira

22.30 T V dnevnik

Oddajniki II. T V mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pionirski T V studio 18.00 Zgodbe o Afriki 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna sreda 22.05 T V dnevnik 22.20 V dolini premoga

in elektrike -feljton

T V Zagreb isto kot na odd.

II. T V mreže

10.00

11.05

15.00

16.55

17.05 17.20

17.55

18.45 19.00 19.25

21.05

22.30

T V v ioli: Francoičina, Risanka, Kemija (Bg) T V v ioli: Minerali (Sa) T V v ioli -ponovitev (Zg) Profesor Baltazar — risanka Obzornik Modri plaiček — serija Skrivnosti morja — serija Risanka T V dnevnik Ostende: evropsko prvenstvo v koiarki - prenos srečanja Španija: Jugoslavija (EVR-Lj) Izziv kulturi: Knjiga in družba T V dnevnik

15 ČETRTEK

T V Ljubljana 9.00 T V v šoli: Kje je

Jugoslavija, Dežele in ljudje, Pisatelj Marko Lovrak (Zg)

Oddajniki II. T V mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Mali odred 18.15 Sedanjost in

prihodnost našega okolja

18.45 Odgovor na vse 19.25 Francoska zveza 3

— dok. oddaja 20.30 24 ur 20.50 Glasba

W. A. Mozarta 21.25 A. Huxley:

Kontrapunkt življenja

T V Zagreb do 19.25 isto kot na

odd. II. T V mreže 19.25 Ostende: košarka

Španija : Jugoslavija 21.00 T V dnevnik 21.25 Aktualna oddaja 22.15 Nevarna srečanja —

serija 23.15 T V dnevnik

T V Ljubljana 9.00 T V v ioli: Ruščina,

10.00

15.00

17.10 17.25 17.55 18.10 18.45

19.05 19.15 19.30 19.55

20.05

21.20

21.55

22.45

Pravljica, Pot do iole(Zg) T V v ioli: Angleičina, Risanka, Zgodovina (Bg) T V v ioli -ponovitev (Zg) križem kražem Pisani svet Obzornik Srečanje oktetov 77 Življenje v vaših rokah — serija Sodobna medicina Cesta in mi Risanka T V dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar P. Gejdoi: Nemirna ljubezen — nadaljevanka Razgledi: Cement nai vsakdanji Policijske zgodbe — serijski film T V dnevnik

Oddajniki II. T V mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Kapitan

Mikula Mali 18.15 Pod zastavo

(Vseljudski odpor) 18.45 Izobraževalna

oddaja 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Prijateljsko

prepričevanje 21.00 24 ur 21.15 Lahko noč, Beograd

— prenos koncerta

T V Zagreb do 19.30 isto kot na

odd. II. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 V čast mi je,

da vas lahko povabim

21.00 Serpico -serijski film

21.50 Robaja -dok. oddaja

22.35 T V dnevnik

14.00 Aktualni problemi marksizma

14.20 Za mlade radovedneže

14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori:

Lagoden otrok 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami

r) Jugoslaviji Plesnim orkestrom

R T V Ljubljana 18.00 Panorama

slovenskih popevk 18.40 Z velikimi

zabavnimi orkestri

Tretji program 19.05 Kaj si za spored

pesmi izbirajo jugoslovanski zbori

19.30 Zunanjepolitični feljton

19.45 Antonin Dvoržak: Odlomki iz opere Ruaalka

20.35 Vprašanja telesne kulture

20.40 Z VIII. festivala baročne glasbe v Mariboru leta 1976

22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije

P r v i program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola

za nažjo stopnjo: Orientacija v prostoru

9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov

10.15 Kdaj, kam, kako in po čem

11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti:

Uspehi pogodbenega sodelovanja pri pridelovanju rženih rožičkov

12.40 Pihalne godbe vam igrajo

13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica:

Dolgouhec in medved

14.30 Nafti umetniki mladim poslušalcem

14.30 Nafti poslušalci Čestitajo in pozdravljajo

15.30 Napotki za turiste 15.36 Glasbeni intermezzo 15.46 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Mesta prijatelji 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Alpskim

kvintetom 20.00 Stop pope 20 21.15 Oddaja o morju

in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki

iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Orkestrske miniature 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Minute z Antoninom

Dvoržakom 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli

Drugi program 8.00 Petek na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu

14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Orientacija v prostoru

14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar

Tretji program 19.06 Radijska igra

— C. Malaparte: Koža »Zastava«

19.48 Glasbeni intermezzo 20.15 Z jugoslovanskih

koncertnih odrov 22.30 V nočnih urah 22.30 Mednarodna

radijska univerza 22.40 Iz manj znane

operne literature 23.55 Iz slovenske poezije

TRŽNI PREGLED

J E S E N I C E Solata 730 din, cvetača 14,40 din, korenček 8,80 din,

česen 25,65 din, čebula 7,40 din,, fižol 12 din, pesa 5 din, -kumare 2,50 din, paradižnik 5 din, paprika 6,20 din, slive 8,40 din, jabolka 9,70 din, hruške 12,40 din, grozdje 15,25 din, limone 26,45 din, ajdova moka 18,30 din, koruzna moka 5,78 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,50 din, jajčka 2 do 2,20 din

K R A N J Solata 10 din, špinača 18 din, cvetača 18 do 20 din,

korenček 8 do 10 din, česen 28 do 30 din, čebula 10 din, fižol 14 do 18 din, pesa 8 do 10 din, kumare 5 din, paradižnik 10 din, paprika 5 do 6 din, slive 8 do 10 din, jabolka 8 din, hruške 14 din, grozdje 14 din, bule 12 din, limone 26 din, med 55 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 150 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 din

TRŽIČ Solata 10 do 12 din, ipinača 20 din, cvetača 15 do 20

din, korenček 12 din, česen 30 din, čebula 10 do 12 din, fižol 10 do 12 din, pesa 10 din, kumare 8 do 10 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 10 do 12 din, slive 10 do 14 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 12 do 16 din, grozdje 15 do 16 din, lubenice 8 din, limone 24 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka 12 din, kaša 25 din, smetana 25 din, skuta 26 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 10 din, jajčka 2 din, krompir 4 do 5 din

UMRLI SO

V TRŽ IČU Gros Jožef, roj. 1929, Zupan Albin, roj. 1926, Zaplot-

nik Janez, roj. 1938, Jerebic Jože, roj. 1922, Ster Peter, roj. 1898, Godnov Janez, roj. 1912, Meglic Katarina, roj. 1907.

Ponedeljek Pred leti so v uredništvu izobraževalnih oddaj

posneli ciklus z naslovom IZ S V E T A O B L I K O V A N J A Oddaje nas seznanjajo z osnovnimi oblikovnimi

in estetskimi zakonitostmi vsakega umetniškega ustvar­janja pa tudi oblikovanja našega materialnega okolja.

V S T A J E N J E O D M R T V I H - T o je zgodba o hel­sinškem postopaču in pijančku Jonnvju, ki zadene na loteriji večjo vsoto denarja. Zdaj želi ie bolj obogateti. Pri kupčijah se začne izdajati za milijonarja Lundberga in računa, da bo obogatel s prodajo in preprodajo še neplačanih nepremičnin. Zaplete se v nečedne posle, odkrijejo ga in spet je na cesti. S tem pa ie ni konec njegovih težav in neprijetnosti...

Torek

TA TEDEN NA TV

Sobota Japonska filmska industrija je izredno močna, ne le

pri proizvodnji celovečernih in kratkih filmov, ampak tudi risank. Ena njih je tudi J A K E C IN ČAROVNICA . V bistvu je to Andersenova pravljica, vendar moderni­

zirana z vsemi pridobitvami tehnike. Čarovnica ne jaha metle, ampak helikopter, Jakec ne jaha iskrega konjiča, ampak vozi avto.

Nedelja RDEČA R E K A sodi med klasiko zvrsti vestema.

Hovvard Havvks, mojster za »moške« filme, je tokrat predstavil bogatega, toda tiranskega živinorejca, Toma Dunsona in njegovega posinovljenca Matta. Vzredil je ogromno čredo, treba jo je odgnati v 2000 kilometrov oddaljeni Missouri. Izredni fizični napori in grobo rav­nanje Toma zanetijo upor, ki ga vodi Ma t t . . . V glavnih vlogah: John Wayne, Montgomery Clift, Joane Dru.

Angleška nanizanka za otroke ČRNA PUŠČ ICA se opira na znano knjigo Roberta Luisa Stevensona. Preselili se bomo v čas 15. stoletja, v katerem je živel tudi legendarni Robin Hood, v širne gozdove, v katerih se poleg divjih živali skrivajo tudi razni izobčenci. T o so ljudje, ki zaradi okrutnosti in nepravičnosti fevdalnega reda izberejo raje nevarno, toda svobodno življenje. T u je tudi skrivnostni mož v črnem, ki ga nihče ne spozna, rešuje pa ljudi v nesreči.

Sreda Glavni junak filma O F E L I J A je Ivan, ki nikakor ne

more sprejeti resničnega sveta, zato se po očetovi smrti odloči, da bo podoživet Hamletovo pustolovščino. Toda v vrtinec svoje norosti poskuša zvabiti tudi svojo okolico, kar se mu do velike mere tudi posreči, kajti tudi drugi niso povsem zadovoljni s svojo eksistenco. V filmu najdemo nekaj podobnosti z resničnim Hamletom. Tako na primer Ivan snema film, gre torej za film v filmu, kakor gre pri Shakespearu za gledališče v gleda­lišču, ko skuša Hamlet dokazati krivdo svojega drugega očeta. Film je posnet kot nekakšna groteskna farsa, ki pa je gledalec nikakor ne sme sprejemati površno, kajti za obliko samo se skriva prava drama človeške tesnobe,

froze. - V glavnih vlogah: Juliete Mayniel, Andre o8selin, Alida Valli, ClaudeCerval.

V Ekvadorju ie živijo ostanki plemena A U C A , ki sodijo med najbolj divje in najbolj nevarne prebivalce pragozda na svetu. Živijo v kameni dobi. Pohlep po zemlji in misijonarji bodo kmalu spremenili njihov način življenja, najbolj žalostno pa bo, da bodo izgubili svojo osebnost.

V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM

ORIENTACIJSKI POHOD Podnart — Osnovna organizacija Z R V S Podnart je v

soboto, 3. septembra, organizirala za člane orientacijsko-taktični pohod, k i so se ga udeležili tudi predstavniki za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. N a 10 ki lo­metrov dolgi pot i so bile t r i kontrolne točke, kjer so se udeleženci moral i ravnat i po topografskih kar tah , določiti so moral i smer nadaljnjega pohoda, strel jal i so z vojaško puško M 48 in reševali druge naloge. Udeleženci so b i l i sestavljeni v trojke in najboljša je bi la skupina M i r k o Faganel, Franc Jelene in M a r k o Toman .

N a tekmovanju v strel janu sta si del i la prvo in drugo mesto Nande Markovič in An ton Šolar, k i sta dosegla 41 krogov od 50 možnih. Tret j i je b i l Stane Rezek z 38 krogi.

C. R o z m a n

Jesenice — Gobarji so tekmovali — Gobarska dru­žina je minulo nedelo priredila manjšo gobarsko razstavo z gobjim golažem. Ob tej priložnosti so pri­pravili tudi kegljanje med gobarji. Na sliki: najboljše ekipe. — Foto: J. Mravlje

I ZLET NA D O L E N J S K O Podbrezje — Kra jevna organizacija Z Z B N O V Podbrez-je v kranjski občini je v nedeljo, 4. septembra, orga­niz ira la za svoje člane z avtobusom izlet na Dolenjsko in v Belo Kra j ino . Ogledali so si Novo mesto, muzej v Me t l i k i in se ustavi l i v Kočevju. N a Tur jaku so se potem seznanil i z zgodovino gradu in z dogodki med zadnjo vojno. Podobnih izletov si člani Z Z B N O V še želijo.

S. Pre tnar

V E L I K A L O V S K A P R I R E D I T E V P O D K R V A V C E M

V nedeljo, 11. septembra, dopoldan se bo na prostoru spodnje postaje žičnice Krvavec pričela tradicionalna lovsko-športna prireditev, k i jo vsako leto ob tem času pripravi lovska družina Cerklje na Gorenjskem v po­častitev tamkajšnjih krajevnih praznikov. S to prireditvi jo se bo namreč pričelo praznovanje krajevnih praznikov krajevnih skupnosti Cerklje, Poženik, B r n i k i , Zalog in Sen turska gora.

K a k o r ob prejšnjih tovrstnih prireditvah bodo lovci tudi v nedeljo izvedli izredno zanimivo tekmovanje na umetne golobe, v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca. Tekmovanje bo ekipno in posamezno za pre­hodni pokal krajevnih skupnosti . Prehodni pokal sedaj brani lovska družina Šmarna gora, pred nj im pa so ga osvoji l i lovci iz Boštanja. Organizatorj i tudi letos priča­kujejo vel iko udeležbo predvsem iz lovsk ih družin Gorenjske. -an

Kranjska gora — Poletna sezona — Letošnja poletna sezona je bila ugodna. Zdaj Je v hotelih in v počitniških domovih še nekaj stalnih gostov. Manj gostov pričakujejo v drugi polovici oktobra do 25. novembra, ko bodo hotele zaradi čiščenja začasno zaprli. — Foto: B. B.

Šobec — V kampu Šobec so od začetka maja do konca avgusta zabeležili 57.484 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je za slabih 20 odstotkov manj kot lani ta čas. Prenočitev domačih gostov je bilo nekaj več, tujih pa za prek 20 odstotkov manj. Ocenjujejo, da je glavni vzrok za to predvsem slabo vreme. Po njihovi statistiki je bilo od maja do konca avgusta 33 sončnih dni, 27 delno sonč­nih, 19 oblačnih, kar 44 pa deževnih. Po številu gostov sicer obisk ni bil manjši od lanskega, vendar pa se je skrajšala poprečna doba bivanja v kampu. V začetku tega meseca pa so v glavnem prišli v kamp starejši oziroma upokojenci. — B. B.

P R I R E D I T E V K M E Č K I D A N O D P A D E B l e d - Tradic ionalne prireditve Kmečki dan, k i je

b i l a že nekaj let v septembru na Hraški ob cesti Lesce —Bled , letos ne bo. Občinska konferenca sociali­stične zveze Radovl j ica si je prizadevala, da b i se prireditelj i Kmet i jske zadruge, Kmetijskoživilski kombi­nat, gozdarji, konjerejsko društvo, kmeti jska zemljiška skupnost in konjeniški k lub dogovoril i za sodelovanje in udeležbo. Zal do dogovora kl jub večkratnim sestankom n i prišlo. Tako tudi n i denarja za prireditev.

A. Ž.

SVEČANOST R D K R A N J K r a n j — Pisa l i smo že, da bo ribiška družina K r a n j v

okv i ru tradicionalnega p iknika za člane letos razvi la tud i svoj prapor. V okviru te svečanosti bo ju t r i , 10. sep­tembra, ob 7. u r i na Spodnjem bajerju v Bobovku jubilej­no ribiško tekmovanje v ulovu rib s plovcem. Tekmovale bodo ekipe gorenjskih ribiških družin in ekipa ribiškega društva s K ran j em pobratenega mesta R i v o l i iz Italije. Najboljša ekipa bo dobila pokal občinske skupščine K r a n j , najboljši posameznik pa pokal ribiške družine.

V nedeljo, 11. septembra, ob 9. ur i pa se bo ob športnem igrišču nogometnega k luba K o k r i c a (ob bajerju Bobovek) začel tradic ionalni ribiški piknik. Tak ra t bodo razv i l i tud i prapor ribiške družine K r a n j , k i je lan i s lavi la 30-letnico obstoja. Najzaslužnejšim članom bodo podeli l i tud i odl ikovanja Ribiške zveze Slovenije. A . 2.

IfO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI

Škofjeloški brigadirji so se odrezali

Brigadir j i in brigadirke M D B »Jože Gregorčič«, brigade občinske konference Z S M S Škofja Loka , so se vrn i l i z republiške M D A »Goričko 77« z razveselj ivimi podatki, da so izpolni l i normo 170 %, da je med n j imi osem lastnikov udarniške značke (Lenart Tušek, Ivica Oblak, Dušan L u k a n , Janez Zatler, Tone Biz jak, E r n a Hafner, Dragan Djor-djevič, V i n k o Prevc), sedem imetni­kov priznanj (Zdenka Pfajfar, S i l -vana Trnove, Dragan Lazarevič, Bo jan Brank , J u r k a S inko, Javorka

Denič, Mar j an Tavčar) ter da je br i ­gada dobi la vsa možna priznanja R K Z S M Slovenije, M D A »Goričko 77« ter občinske skupščine M u r s k a Sobota.

V tretj i izmeni M D A »Goričko 77« s sedežem v Gorn j ih Petrovcih sta

Koleg škofjeloške brigade delal i tudi I D B »Kozjanski odred« iz Sevnice

ter »Franc Rozman-Stane« iz M a r i ­bora. Slednjo so sestavljali vojaki tamkajšnjih vojašnic. Brigadir j i vseh treh pobratenih brigad so opravl jal i zaključna dela na vodovo-

Slovenski planinci na Goričkem dine Slovenije L jubo Jasnič in pred­sednik P laninske zveze Slovenije dr. M i h a Potočnik. K u l t u r n i pro-

Gornji Petrovci — Letošnji dan slovenskih planincev bo v nedeljo, 11. septembra, Ha jugoslovansko-avstrijsko-madžarski tromeji v Gor­nj ih Petrovc ih na Goričkem v Prek-mur ju. Slovenski p laninc i se bodo z nedeljskim zborom vključili v praz­novanje letošnjih jubilejev partije in T i t a .

Kresov i na gričih Prekmur ja bodo že j u t r i zvečer naznanja l i začetek dneva slovenskih planincev. Osred­nja slovesnost pa bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. u r i pred Turističnim domom v Zgornj ih Petrovc ih, od koder je prekrasen razgled po Goričkem tja do Porabja in Gradiščanskega. S lavnostna go­vornika bosta predsednik republiške konference Zveze socialistične mla-

gram pa pripravljajo pevski zbor tovarne M u r a , godba na pihala iz Murske Sobote, fo lklorist i in tambu­raši iz Belt incev ter recitatorji . Po ku l turnem programu bodo prikaz prekmurske domače obrt i , p laninsko rajanje s »pozvačinom« in razstava o razvoju planinstva v tem delu Slo­venije. N a sporedu bosta tudi tekmovanji v streljanju z zračno puško in lokom. Organizatorj i pr i ­poročajo po prireditv i izlete v bližnje kraje pod vodstvom vodni­kov. Za prehrano bo poskrbljeno na stojnicah in v bližnjem gostišču.

Zbor planincev bo v vsakem vre­menu, zato sta nujno potrebna pri­merna obleka in obutev. -jk

du v Hodošu, urejal i cesto Hodoš-Domanjševci, obnovi l i jarke v Hodo­šu in Domanjševcih, gradil i nov most čez reko K r k o na prej ome­njeni cesti ter postorit i zadnja dela pr i šolskem igrišču v Gorn j ih Petrovcih.

T u d i za.35 brigadirjev in brigadirk iz škofjeloške občine, žal med nj imi n i bilo mlad ih iz Zirov in okolice, je bi l brigadirski delovni dan popol­noma izpopolnjen. Po vračanju z delovišča so sledila športna tekmo­vanja, ku l turne prireditve, preda­vanja in razgovori o letošnjih oblet­n icah ter o našem družbenem raz­voju in obiskovanje okoliških krajev in nj ihovih organizacij združenega dela.

V škofjeloški brigadi so b i l i tud i brigadirji iz pobratene Smederevske Palanke.

L a h k o zapišemo, da so se škofje­loški brigadirji dobro odrezali na M D A »Goričko 77« in da bodo dose­ženi rezultat i prav gotovo spodbudil i tud i druge dijake, študente, delavce in kmete, da se bodo vključevali v mladinske delovne brigade.

Dodajmo še, da je bi la pokrovitelj M D B »Jože Gregorčič«, tovarna Te rm ika s Tra te pr i Škofji L o k i ter da so brigadirje in brigadirke obiskali v Gorenj ih Petrovcih pred­stavnik i pokrovitel ja, škofjeloških družbenopolitičnih organizacij, ob­činske skupščine ter izvršnega sveta.

Stane Jesenovec

modna hiša Jesen in zima prinašata nove modne tendence in novosti, ki bodo domiselno po­pestrile in dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom toplih oblačil ne pozabite obiskati Modne hiše v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smede-revu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester in aktualen asortiment ženske, moške in otroške konfekcije. Izbirali boste lahko med športnimi in elegantnimi modeli, pri­mernimi za vse starosti in postave, za naj­različnejše priložnosti.

Modna hiša vas pričakuje.

Gorenjska kmetijska zadruga Temel jna zadružna enota Tržič o.sub.o. objavlja prosto de lovno mesto

poslovodje v t r gov in i z r ep rodukc i j sk im b lagom

Pogoji: končana šola za prodajalce, poskusno delo 3 mesece. De lo je za nedoločen čas s po ln im delovnim časom. Prijave spvejema Gorenjska kmetijska zadruga, Temeljna zadružna enota Tržič do 20. septembra 1977.

Temeljna telesnokul turna skupnost Tržič razpisuje de lovno mesto

trenerja za alpsko smučanje za nedoločen čas

Pogoji: 1. višja strokovna izobrazba, srednja strokovna izobrazba — naziv

trener alpskega smučanja, t r i leta izkušenj pr i delu v alpskem smu­čanju

2. predložitev delovnega programa za delo na področju vrhunskega športa in selekcioniranja,

3. poizkusna doba t r i mesece, 4. osebni dohodek po samoupravnem sporazumu Ponudbe z zahtevanimi dokazili pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič, p. p. 52 64290 Tržič - razpisna komisija.

Z A H V A L A

Ob nenadomestl j ivi tragični izgubi našega moža, ata, dedka, strica in brata

Jožeta Vehovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k i ste se prišli poslovit od njega, ga spremljal i na njegovi zadnji poti , zasul i njegov poslednji dom s cvetjem, podari l i tol iko cvetja in nam izraz i l i sožalje. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Tugo V idmar iz K r a n j a , Turističnemu društvu Dragočajna, vaščanom. Vsem sodelavcem in sodelavkam vseh podje­t i j , vsem s indikaln im organizacijam Slovenija ceste, Rašica, Tekst i lna Medvode, Sava K r a n j , Tekst i l indus obrat II, P l an ika in Klinični center L jubl jana, mlad in i Smlednik, iskrena hvala. Po­

sebna zahvala gospodu župniku in govorniku ob odprtem grobu.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Mar i j a , hčerke in sinovi z družinami, bratje in sestre, vsi vnučki ter ostalo sorodstvo.

Dragočajna, L jubl jana, Pirniče, Kanada , Hrastje, K r a n j , Bri tof , 31. avgusta 1977

Z A H V A L A

Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica

Janeza Žura se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti , darovano cvetje ter za vse izraze sožalja. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, še posebej se zahvaljujemo g. župniku za njegove besede in poslovi lni obred. Zahva la tudi za

podjetje KŽK K r a n j , obrat parkovna služba ter M l e k a r n a K r a n j .

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena, s in, hčerka z družino ter ostalo sorodstvo.

M l a k a , Zalog, Podbrezje, Luže, 4. septembra 1977

Z A H V A L A

Ob boleči neizprosni resnici, da nas je zapusti l naš l jubi očka

Aco Černilec se toplo zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem delovnim kolekt ivom in dru­štvom, k i so z nami sočustvovali in nam v teh hudih dneh tol iko pomagali. Zahvala g. župniku in dr. Bajželjnu ter vsem, k i so nam ustno a l i pismeno izraz i l i sožalje in ga zasuli s cvetjem. Vsem, k i so ga v tolikšnem številu s petjem, godbo ter prisrčnimi tolažilnimi besedami pospremili na njegovi

zadnji poti . '

V s i njegovi!

Nak lo , 7. septembra 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete

Marije Žibert roj. Štern

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, k i so nam v težkih t renutk ih pomagali, nam izrekl i sožalje, daroval i vence in cvetje in jo spremil i na njeni zadnji poti . Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju klinične bolnice — neurološki oddelek v L jub l jan i in dr. K rumpes t ru za nj ihov t rud pr i zdravljenju. Posebna hva la vsem sosedom za nesebično pomoč, pevcem za zapete

žalostinke in č. gospodu župniku za lep pogrebni obred.

Vsem še enkrat iskrena hvala .

Žalujoči: mož Ivan, hčerka M a r i z družino, sin Janez, bratje Joža, M i h a in Lojze z družinami.

P i vka , 7. septembra 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata

Viktorja Pravharja iz Kranja

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jatel jem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje i n vence ter spremstvo na njegovi zadnj i pot i . Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku iz Z D K r a n j , zdravstvenemu osebju Ins t i tu ta Go ln ik , sodelavcem iz tkalnice T iskanine, s indika ln i

organizacij i Gorenjski t isk, pevcem in gospodu kap lanu za pogrebni obred.

Vsem, k i ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala .

Žalujoči: žena M a r i c a , sinova Lado in Brane, brat Guste l j , sestra M a r a in ostalo sorodstvo:

K r a n j , Vok lo , Sovodenj, Škofja L o k a , Mo js t rana , 6. septembra 1977

MALI OGLASI

prodam

Lepo domačo spredeno V O L N O , dobite pr i Soklič, Cešnjica 16, Pod­nart 6199

Ugodno prodam S A D I K E Z A Z l -V O M E J O , zimzeleni liguster. Lesfe, Boštjanova 4, telefon 74-005 6208

Prodam B O J L E R za centralno kurjavo, 120-litrski. V isoko 93 6201

Prodam K R A V O , čisto simental-ko, enkrat tel i la. "Ogled popoldan. Senično 22 6237

Prodam seme zimske G R A H O R E . Škofjeloška 22, Stražišče 6338

Prodam dva KAVČA, otroško PO­S T E L J I C O in zakonsko posteljo. Ogled v soboto popoldne. Sr. vas 34, Šenčur 6239

Ugodno prodam 2000 kosov nove strešne O P E K E R A V N I E T E R N I T 40 X 40, I. kvalitete. Ćešnjica 11, Že­lezniki 6240

Prodam dobro ohranjeno leseno P O S T E L J I C O , leseno S T A J I C O in N A H R B T N I K za dojenčka. Infor­macije tel. 064-60-124 6241

Prodam 400 kosov ograjne O P E ­K E M O R E S K O (uvoz Itali ja), 12 m vodovodne pocinkane C E V I 1/2 cole in novo O K N O 8 0 x 8 0 Jelovica. Nas lov v oglasnem oddelku a l i po te­lefonu 064-23-025 6242

Prodam motorno žago J A B O V K A po ugodni ceni. Eržen, Gorenja vas 194, Gorenja vas nad Škof j o Loko

6243 Prodam šest tednov stare P R A ­

ŠIČKE. Šmartno 27, Cerkl je 6244 Prodam novo vezano O K N O

180 X 140 in komplet O M A R I C O s števcem. Prapro tna pol ica 30, Cer­klje 6245

Prodam K O N J A osem let starega! Štef. gora 15, Cerkl je 6246

Prodam K O N J A , starega 7 let, sposobnega za vsa kmečka dela. V i -dic Franc, Par t i zanska 8, B led 6247

Prodam dobro ohranjeno Vwis-sman PEČ za centralno kurjavo 25000/32000. Zalokar, Pr isojna 9, B led 6248

Prodam 1 tono drobnega K R O M ­P I R J A . Cena po dogovoru. Sr. Be la 16, Preddvor 4249

Po n i zk i ceni prodam dva K A V ­ČA, plinsko PEČ, kiippersbusch šte­di ln ik in pra ln i stroj R E X . Oglasite se vsak dan pr i Frčej, Zasip 5 pr i B ledu 6250

Suha bukova D R V A prodam. Ceš­njica 15, Podnart 6251

Prodam trajnožarečo PEČ kiip­persbusch. Biz jak, Vrbnje 29, R a ­dovlj ica 6252

Prodam Z I B E L K O z vložkom in Š T E D I L N I K kiippersbusch. Štajer, Zupančičeva 9, K r a n j 6253

Ugodno prodam novo uvoženo, 40-basno klavirsko H A R M O N I K O H O H N E R in ročno S T I S K A L N I C O za stiskanje mošta. Zg. Brn ik 81

6254 Prodam K R O M P I R igor. Hlebce

14, Lesce 6255 Otroško mrežasto S T A J I C O in

H O J C O prodam. Te l . 75-818 6256 Prodam malo rabljeno K O S I L ­

N I C O B C S z brusom, greben 127. Višelnica 15 nad Zg. Gor jami 6257

Prodam otroško KOŠARO in športni otroški VOZIČEK. Ziher l , Levst ikova 1, K r a n j 6258

Prodam K R A V O s teletom. Sp. B r n i k 22 6259

Prodam pomivalno M I Z O dolžine 120 cm. Arsenovski, Br i to f 320, K r a n j 6260

Prodam SEDEŽNO G A R N I T U ­R O . Mor i janac, Dražgoška 3/5, tel. 25-491 6261

Prodam termoakumulacijako PEČ 3 K W in rezervne dele za ZA­S T A V O 1300. Dražgoška 6, K r a n j . Ogled popoldan. 6262

Prodam S T I L N O J E D I L N I C O B I D E R M A J E R . Grujičič, Go ln ik 41

6263 Prodam dvovrstni t raktorski IZ-

RUVAČ krompir ja ter ŠKROPIL­N I C O . Prebačevo 53, K r a n j 6264

Prodam več mesnatih PRAŠIČEV 60—80 kg. K a p u s Franc , Zagonska 16, B l ed 6265

Poceni prodam dve P R E P R O G I 3,45 X 2,45 in 2,50 X 1,50 z dvema predposteljnikoma, L E S T E N E C z 10 žarnicami, B O J L E R T I K I -8-l itrski. Tomažič, Valjavčeva 7, K r a n j 6266

Prodam K R A V O , dobro mleka-rico, t r i mesece brejo. Podhom 4, Zg. Gorje 6267

Prodam IZRUVAČ krompir ja na konjsko a l i traktorsko vprego. K o ­vač Janez, S u h a 32, K r a n j

Poceni prodam kuhinjske E L E ­M E N T E , Š T E D I L N I K na pl in in elektriko, H L A D I L N I K , T E L E V I ­Z O R . Ponudbe tel . 60-933 od 19. do 20. ure 6269

P rodam skoraj novo 120-basno H A R M O N I K O M E L O D I J A . Cena 5.500 din. Trboje 55, K r a n j 6270

Prodam Z I D A K E , P U N T E * i n D E S K E za opaž. Mlekarska 10, K r a n j 6271

Ugodno prodam dve let i staro P S I C O - nemški volčjak. Rotar , Srednja vas 6 pr i Gor i cah 6272

Prodam 50-l i trski K O T E L za k u ­hanje žganja in motorno žago H O -M E L I T E . Breg 9, Komenda 6273

Pocehi prodam malo rabljen ŠTE­D I L N I K Gorenje na trdo gorivo. Pohleven Angela, Zevnikova 8, Ore-hek, K r a n j 6274

Prodam t r i PRAŠIČKE nad 30 kg težke. Po l ica 2, N a k l o 6275

Ital i janski globok VOZIČEK, temno moder, prodam za 2.800 din in belo Z I B E L K O z zavesicami. H r va -t in , Dražgoška 5, V . nadstr. K r a n j , tel. 26-091 6276

Vz id l j i v ŠTED ILN IK in PEČNA V R A T A prodam po ugodni ceni. K o ­seze 13, Vodice nad Ljubl jano 6277

Prodam R A D I O H S R - 48 stereo, gramofon T O S K A 10 stereo, avtomatik in avtoradio B L A U -P U N K T - Frankfurt . Ogled od 18. ure dalje vsak dan. Blagojevič, Pod­brezje 10, Dupl je 6278

Prodam 238 kosov K L I N K E R zidne obloge. Gregoričeva 5, Čirče, K r a n j 6279

Prodam G A J B I C E . Hr ibar Aleš, Tenetiše 18, Go ln ik 6280

P o zelo ugodni ceni prodam rab­ljeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 16. ure. Draksler Stane, Go ln ik 55 6281

Prodam brejo T E L I C O simental-ko in suhe hrastove D R V A . Zaloe 3 Goln ik 6

Prodam kombiniran i ta l i janski VOZIČEK. R ihter , Cesta na R u p o 32, Kokr i ca , tel. 25-059 6363

Prodam večjo A G A V O s posodo. Naslov v oglasnem oddelku. 6364

Prodam S P A L N I C O , SEDEŽNO G A R N I T U R O S O N G , Š IVALNI S T R O J . K r a n j , Nazorjeva 12,111% 16

6365 Pocen i prodam dobro ohranjen

T E L E V I Z O R . Vrhovnik , P ipanova 22, Šenčur 6366

Prodam nerabljen stereo avtoka-setofon P H I L L I P S z zvočniki. A . Sodja, tel. 75-961 int. 25 od 6. do 14. ure. 6367

Prodam še nerabljene ŽLEBOVE in C E V I in pocinkane pločevine (komplet za enonadstropno hišo). Zg. Dupl je 78, tel. 064-47-106 6368

kupim

K u p i m hrastove D E S K E - suhe, 50 do 30 mm. Dobnikar Aleš, V isoko št. 93 6225

R E Z A N L E S I G L A V C E V , najra­je 18, 40 in 60 mm ter hlodovino, kupim. Maro l t , L jubl jana, Cesta do­lomitskega odreda 66, tel. 061-64-351

6333 K u p i m dve samski P O S T E L J I ,

enake barve in vel ikosti ter dobro ohranjeni. Naslov v oglasnem od­delku. 6334

T O S H I B A F A X IT!

FOTOKOPIRANJE IN STROJEPISJE

h h KOROŠEC odprto 7 •• 18 Orogor&iČBva a nedeUa zapr to tmlmfon 28 - 070 • • • S • • • •> • • » • >

vozilo Prodam R 16 po del ih. M a l e

An t on , M l a k a pr i K r a n j u 6133 Prodam C A M P P R I K O L I C O

B R A K O s šotorom, tud i na kredit . Informacije tel . 064-60-372

Prodam avto N S U po del ih. D o l i -nar, Frankovo naselje 74 a, Škofja L o k a 6211

Prodam F I A T 1300 in ŠKODO, lahko tud i po del ih. S inko Zmago, Koširjeva 24, Škofja L o k a 6212

A M I 6, letnik 1969 prodam. Cena 5000 d in . Bregar, Šorlijeva 24, K r a n j

6213 Prodam tovorno P R I K O L I C O

original za peugeot 204 a l i 304. Lesce, A lpska 66 \ 6216

ladaja C P G l a . , Kranj , U l iea Moto PUadeJa L Stavak: G P Gorenjakl tlak Kranj , tlak: Zdrutono podjUj. L £ £ k » . P * « v i e a , . l ^ a n a T t f o p i . tarjava s. - Naalor uredništva in sprava liata: Kranj , Moto Piladeja 1. - T a k o « račun pri S D K v K r n -njo ttavi lka S1M0-S01.1M04 - T e ­lefoni: glavni uradnik, odgovorni • radnik i n oprava 11441, orodni -ttvo 11-sM, novinarj i 11-aSO, malo-oglaani i n n a r o t a i i k i oddalak SI-S41. - Naročnina: letna M * d in , poUotaa 100 din, oana aa 1 itevl lko 1 dinarja. - Oprošteno prometnega

po priatojnem mnenja davka 411-1/71.

V W 1500, letnik 1963, prodam za 4500 d in. Obenem prodam tud i nove

?ime za V W radial . Bitežnik Lado, ržič, B is t r ica 166, a l i po telefonu

50-340 int. 87 dopoldne. 6304 Ugodno prodam Z A S T A V O 750,,

letnik 1971, registriran do marca 1978. Bičkova 7, Stražišce, K r a n j

Prodam Z A S T A V O 750. Trampuž Mar j an , P i v k a 29, N a k l o ' 6306

Prodam motorno ko lo P O N Y E K S P R E S S . Štern M i r a n , Šmidova 13, Cirče, K r a n j 6307

P rodam ŠKODO 110, L , letnik 1973, registriran do ju l i ja 1978. Informacije po tel. 81-960 dopoldne, popoldan 75-565 6308

Gasilsko društvo S P . BRNIK

priredi v nedeljo 1 1 . 9 . 1977 ob 14. uri VELIKO TOMBOLO

GLAVNI DOBITKI: 1. Z A S T A V A 101 2. Z A S T A V A 750 3. BARVNI TELEVIZOR 4. pomivalni stroj 5. motorna kosilnica 6. ponv expres 7. hladilna omara 8. orodje »Combi« Iskra 9. radio aparat

10. ponv kolo 11. sobna vrata (komplet) 12. samokolnica 13. garnitura krtač 14. betonsko železo

(200 kg) in več sto manjših dobitkov v skupni vred. 200.000 din

Po tomboli bo VELIKA V R T N A VESELICA Za ples in zabavo igra ansambel TRGOVCI

Prodam Z A S T A V O 750, vozen, letnik 1968, cena 4500 din.'Češka, Bis t r ica 5, Tržič 6321

K u p i m dobro ohranjeno ŠKOLJ­K O za zastavo 750. Naslov v oglas­nem oddelku 6322

Prodam ŠKODO 1000 M B , dobro ohranjeno, prevoženih 60.000 km. Tenetiše 36, Go ln ik 6323

Prodam osebni avto V O L K S V V A -G E N , letnik 1966. Ogled v petek do 12. ure in soboto ves dan. P l an ina 62, K r a n j 6324

T O M O S C R O S S 50 J U N I O R , to­varniško nov, registriran, prodam. Ivan Kuster , K r a n j , C . Staneta Ža­garja 56, tel. 21-316 6325

Ugodno prodam Z A S T A V O 750, letnik ju l i j 1975, prevoženih 30.000 km. Ogled vsak dan dopoldan. S ta-retova 34, K r a n j (Cirče) 6326

Prodam neregistriran F I A T 850 za rezervne dele, letnik 1969. Šturm Matevž, Log 49, Železniki 6327

P rodam karambol i rano Z A S T A ­V O 750 in avto radio. Frčej Janko , Višelnica 8, Zg. Gorje 6328

Z A S T A V O 101 prodam, prevože­n ih 45.000 km. K r a n j , C . talcev 2, tel. 25-566 od ponedeljka dalje. 6329

Prodam Z A S T A V O 750, registri­rano do ju l i j a 1978. Gubčeva 6, sta­novanje 12, K r a n j 6332

K u p i m O S E B N I A V T O na poso­j i lo . Nas lov v oglasnem oddelku

6369 Prodam nov G A S I L N I A P A R A T

P A S T O R S — 2 z garancijo za oseb­na a l i kombi vozi la. Nas lov v oglas­nem oddelku 6370

Prodam M E N J A L N I K za zastavo 750. Smodi la, C . na K lanec 49, tel. 23-019, K r a n j 6317

VVV 1600 L , letnik december 1970, ugodno prodam. Ogled voz i la v pe­tek, soboto in nedeljo popoldne v Radovl j ic i , Gradn ikova 9, v bližini hotela A lpe Ad r i a . 6372

Z A S T A V O 101, letnik 1975, 24.000 km, prodam za gotovino. Do l inar B r a n k o , Zupančičeva 21, K r a n j -

6373 Pocen i prodam K A T R C O , regi­

str iran do marca 1978, t u d i ' n a kre­dit. Borojevič, Ravne 12, Tržič 6374

F I A T 850, dobro ohranjen, pro­dam. Šrimpf, Našičeva 5, Tržič 6375

P r o d a m Z A S T A V O 750 in ZA ­S T A V O 101. Predoslje 30 6376

Prodam osebni avto A U D I 50 L S , letnik 1975. Urankar , Po l ica 17, Nak lo 6377

Prodam SPAČKA, letnik 1967, po ugodni ceni. Ogled v petek in soboto. Part izanska 44, ( M a l a Rupa) , K r a n j

6378 A M I 8, letnik 1972, prodam. Cof,

Cesta 1. maja 9, K r a n j 6379

Prodam F O R D 15 M , letnik 1970, registriran do 7. apr i la 1978 a l i me­njam za manjši avto. Cena ugodna. Te l . 24-891 6309

Prodam P R I N C A N S U 110. Pre-bačevo 26 6310

J A W O 175 S P O R T , dobro ohra­njeno in dodatno opremljeno ugod­no prodam. Podl ipnik, Staneta Roz­mana 9, K r a n j 6311

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1976. Miklavčič El i zabeta , Gorenje-savska 44, tel. 25-710 6312

Prodam terensko vozilo J E E P v dobrem stanju. Koke l j Darko , Les­ce, Šobčeva 11, tel. 064-75-332 6313

Ugodno prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974, 42.000 km . Pelko, K o -krški log 15 od 15. ure dalje. 6314

Ugodno prodam A M I 8 B R E A K , letnik 1971, delno tud i na ček. K u -ralt , Zg. Bi tn je 84 6315

Nujno prodam V W , letnik 1962, po ugodni ceni. Ogled petek in sobo­ta popoldan. Petrič Jože, C. na K l a ­nec 46 6316

T O M O S A P N - 4 H , letnik 1974, prodam. K u r a l t , Hrast je 44, K r a n j

6317 Prodam dobro ohranjen F I A T

1300, letnik 1968. Ogled avtomobi la v soboto, 10. 9. 1977, med 10. in 12. uro. K r a n j , Šolska 4, Stražišce 6318

Prodam F I A T 850 special, letnik 1969, registriran za celo leto. Okrš-lar, Žlebe 49, Medvode 6319

K u p i m avto. Polovico plačam s kredi tom do skupne vrednosti 45.000 d in . Nas lov v oglasnem oddelku.

6320

Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vab i : samopostrežna trgovina R U T AR. Posebno kopališče in camn za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih.

Prodam traktor Z E T O R , 25 K M . Cerni lec R iko , L o k a 22, Tržič 6218

Prodam V W 1200, starejši letnik. B r a t i n a Jože, Cegelnica 40, Nak l o

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1974. Ogled po 15. ur i . Cuderman, B r i t o f 320, K r a n j 6282

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1976. Dornice 11, Vodice 6283

Dele za ŠKODO 1000 M B prodam — odmontirane in staro P O H I ­ŠTVO - 60 let, črno bel T E L E ­V I Z O R , star 3 leta, vse po ugodni ceni. Nas lov v oglasnem oddelku

6284 Prodam F O R D T A U N U S 17 M ,

letnik 1966, po ugodni ceni. Draks ler Aleš, Gubčeva 5, K r a n j 6285

Ugodno prodam F I A T 124, letnik 1970. Srednja vas 39, Šenčur 6286

r dežurni veterinarji od 9. do 16. septembra 1977: C E P U D E R Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj , Kajuho-va 23, tel. 22-994 za občino Kranj ; H A B J A N Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za obči­no Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Je ­senice, Kosova 9, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.

Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske

N O V O - N O V O - N O V O

R A Z S T A V A POHIŠTVA odprta ob N E D E L J A H od 9. do 17. ure v LE8NINI na Primakovem

Prodam F I A T 850 special in 850 šport coupe. Te l . 24-188

O P E L K A D E T T C O U P E odlično ohranjen, brezhiben, poceni prodam. Informacije na tel. 064-25-307 v so­boto dopoldne. 6287

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1968. Sorska 16, Škofja L o k a 6288

Prodam D I A N O po del ih in F I A T 600 D vozen, registriran. Informacije telefon 064-61-880 6289

Prodam karambol i ran avto P Z — 73. Veber, S tara L o k a 36, Škofja L o k a 6290

Prodam ŠKOLJKO, motor in me­nja lnik za Z A S T A V O 750, letnik 1971. K rek , Barbara 15, Škofja L o k a

6191

< ; o i k i : X b < :

Razp i sna komis i j a SGP Gorenje Radovljica v a b i k sodelovanju de lavce za opravl janje nas lednj ih na l og i n op r av i l :

1. individualnega poslovodnega organa

2. vodenje splošnega sektorja 3. vodenje tehničnega sektorja

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled­nje pogoje: pod 1.: višja a l i srednja izobrazba gradbene smeri, 5 let prakse na

vodi lnih delovnih mestih, moralno-politična neoporečnost, predložiti mora program razvoja podjetja (podatki so na raz­polago v gospodarsko-finančnem sektorju)

pod 2.: visoka a l i višja izobrazba pravne smeri, 5 let prakse, od tega 2 let i opravl janja del, na kater ih ima delavec posebna poobla­st i la in odgovornost,

pod 3.: višjo a l i srednjo izobrazbo gradbene smeri, 5 let delovne prakse v gradbeništvu.

Kandidati naj ponudbe pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov SGP Gorenje Radovljica, Ljubljanska 11 z označbo »za razpisno komisijo«.

Z A H V A L A

Ob prerani izgubi dragega moža, očeta

Ivana Peštija iz Praš

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan­cem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji pot i . Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, delovni skupnost i KŽK K r a n j , Iskri Labore, Osnovni šoli Luc i ja -na Sel jaka Stražišce, govornikom za poslovilne besede, zdrav­niškemu osebju bolnice Petra Držaja, pevcem in duhovščini za opravljeni obred. Vsem, k i ste nam na kakršenkoli način po­

magali in z nami sočustvovali, iskrena hvala.

Žalujoči: žena K a t i c a , hčerka Tat janca in ostalo sorodstvo.

Praše, 5. septembra 1977

Prodam »HAUBO« za fičkota in PEĆ na olje po polovični ceni. Ozmec Ljubo, blok bolnice, Begunje na Gor . 15 a 6292

Prodam F O R D T A U N U S X L 1600 A U T O M A T I K , 52.000 km . Men jam za manjšega. Sp. Brn ik 37, telefon 24-188 6330

F O R D 17 M , letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan popoldan. Kava la r , B led , Trubarje­va 11 a 6331

Prodam M O R I S A 1100. Kavčič Janez, Hotavl je 73, Gorenja vas

6293 K u p i m K O M B I IMVV a l i Z A S T A ­

V O F U R G O N v nevoznem stanju. Cena do 1000 din ter dobro ohra­njeno otroško K O L O za starost 5 do 7 let. Resman Anton , Zgoša 23, Be­gunje 6294

Prodam SPAĆKA, letnik 1974, 59.000 km. Zdravko Ma lna r , Begunje 15 a na Gorenjskem. 6295

Za 4000 d in prodam C R O S S M O T O R C Z 175 ccm. Dolžan L jubo, Zabreznica 3 b, Žirovnica 6296

Prodam D A F 55 C O U P E V A R I O -M A T I C . K o m a n , Radovl j ica , L i n ­hartov trg 23 6297

Prodam osebni avto O P E L 1900 L K A R A V A N , letnik 1970. Ogled vsak dan. Par t i zanska 18, B l ed 6298

Prodam F I A T 750, letnik 1970 za 16.500 d in . Logar Andre j , B is t r i ca pr i Tržiču 186 6299

BMVV 600 ccm - motorno kolo R 67/2 prenovljen, prodam. Dare Šeb-janič, C . revolucije 8, Jesenice, tel. 82-782 6300

G S C L U B 1220, letnik 1975, pro­dam. V račun vzamem R E N A U L T 4, letnik 1974 a l i 1975. Zupan, Zgoša 59, Begunje 6301

Poceni prodam F I A T 1300, letnik 1970. Ogled vsak dan popoldne. Šavs, Preddvor 19 6302

Poceni prodam F I A T 750 v voz­nem stanju. Pečnik M i r a , Pševska 1 1 b, Stražišce, K r a n i 6303

Cesta JLA 6/1 nebotičnik

PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J

Izdeluje načrte za vse vrste v i s o k i h i n n i z k i h gradenj. Razpo l aga z n a ­črti t i p sk ih pro jektov s tanovan j sk ih hiš i n go­spoda r sk ih poslopi j .

U r a d n e ure za s t ranke v s ako sredo o d 8. do 12. ure i n od 15. do 17. ure.

izgubljeno ŽENSKA U R A »FELCA« , izgub­

l jena od zdravstvenega doma do vrtca Jan ina . Najdite l ja lepo pro­sim, če jo vrne prot i nagradi na na­slov: Šifrer Ma jda , Oldhamska 3, K r a n j 6357

30. 8. 1977 ob 8.30 sem od Levst i ­kove 1 do Ul ice Staneta Rozmana 3 izgubila Z L A T O Z A P E S T N I C O . Najdite l ja prosim, naj jo prot i nagradi vrne M a r i j i Opeka, Levst i ­kova 1, K r a n j 6358

najdeno Našli smo P R S T A N . Jezerska c.

124 F, K r a n j 6359

ostalo Zamenjam nad 200 kg težkega

B I K A za telico simentalko. Gl in je 7 6360

Ljubitel jem psov oddam štiri mla­diče mešance. Sluga Franc, Cerkl je 139 6362

obvestila E K S P R E S čiščenje ta ln ih oblog

(preprog, itisonov itd), kavčev, fo­teljev. Gogala M a r k o , Kidričeva 38, K r a n j , tel. Senjak, 22-059 popoldan.

6020

R O L E T E in ŽALUZIJE vseh vrst naročite Z A S T O P N I K U ŠPILER-

J U , Gradnikova 9, Radovl j ica, tele­fon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 6355

Poprav l j am kmeti jske stroje in traktorje tudi na domu. Pečnik M i r o , Pševska 1 b, tel . 23-016, S t ra­žišce; K r a n j 6356

zaposlitve

V A J E N K O za pokl ic Š IVILJE sprejmem takoj. M O D N I S A L O N , Kavčič Mar i ja , Tomšičeva 15, K r a n j

6164 Za delno pomoč v gospodinjstvu

(4-članska družina) za 5 dni v tednu nujno iščemo mlajšo upokojenko. Ponudbe pod »Dražgoška ulica, blok H 8« 6189

Iščem upokojenko za V A R S T V O 6 mesecev stare punčke v dopoldan­skem času. Stanovanje možno v hiši. Eržen, Sv. D u h 147, Škofja L o k a

6350 C I S T I L K O za čiščenje delavnice

enkrat tedensko sprejmem. Avtone-ga, Klasič Franjo, K r a n j , Šuceva 17

6351 Tako j sprejmem KROJAŠKEGA

V A J E N C A a l i V A J E N K O . Zupan Alo jz , Pajerjeva 2, Šenčur 6352

Iščem 4-urno V A R S T V O za 8-me-sečnega otroka na relaciji Hotema-že—Kranj. Košir, Hotemaže 67 a l i Fr izerski salon Prešernova 4, K r a n j

6353 Iščem V A R S T V O za osem mese­

cev staro punčko v dopoldanskem času na našem al i vašem domu. Te­lefon 24-987 6354

stanovanja

Fant išče S O B O v K r a n j u a l i oko­l ic i . Ponudbe od 6. do 14. ure na tele­fon 26-061 int. 48 6380

Tako j sprejmemo v opremljeno S T A N O V A N J E v Tržiču upokojen­ko a l i starejši zakonski par za V A R ­S T V O enoletnega otroka v dopol­danskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 6381

E n o - a l i dvosobno S T A N O V A ­N J E v K r a n j u iščem za eno leto. M a r j a Grčman, Br i t o f 152 6148

Enosobno novo, takoj vseljivo komfortno opremljeno S T A N O V A ­N J E s telefonom in centralno ogre­vanje v Šiški (blok - dvigalo), pro­dam. Eržen, Luznarjeva 30, K r a n j , tel. 26-767 6157

Mi ren samski moški išče oprem­ljeno in ogrevano S O B O v K r a n j u a l i bližnji okol ic i . Ponudbe pod »1. oktober« 6335

P ro t i predplačilu za več let oddam celotno HIŠO z vr tom a l i enosobna S T A N O V A N J A v okol ic i K r a n j a . Naslov v oglasnem oddelku 6336

Mladoporočenca brez otrok iščeta S O B O v okol ic i Škofje Loke. Plačam dobro. Krupič, Sp. trg 36, Škofja L o k a 6337

V K r a n j u oddam S O B O , kuhinjo , kopalnico, centralno ogrevano. Po­nudbe pod »Odrasli« 6338

S T A N O V A N J E oddam šivilji a l i upokojenki. S t rah in j 33 6339

M l a d par brez otrok išče S O B O s souporabo kopalnice v K r a n j u a l i okol ic i . Možnost instrukci j . Ponud­be pod »Predplačilo« 6340

Dajte streho študentskemu paru — vsaj za leto. Otrok ne bo, važen je le mir in topel prostor. Pros im javite se na Šifro »Kranj — okolica« 6341

Dvosobno oz. enosobno S T A N O ­V A N J E v K r a n j u a l i bližnji okol ic i iščeta za določen čas dva bodoča zakonca. V sokrbo vzameva tudi sta­rejše l judi. Ponudbe pod »Plačilo oz. predplačilo po dogovoru« 6342

65-letna ženska, sama, zdrava in krepka išče majhno S T A N O V A N J E p r i osebi, k i potrebuje družbo in manjšo pomoč. Naslov : Preddvor 23, Graneder. 6343

posesti Prodam zazidlj ivo P A R C E L O .

Zalog 69, Cerkl je na Gorenjskem 6344

Prodam Z E M L J O pod Krvavcem za vikend hišice. Naslov v oglasnem oddelku 6345

Vzamem v najem, kup im al i dam preužitek za star H L E V , »ŠUPO« a l i HIŠO. Ponudbe pod »Kran j -Med­vode« 6346

Zaradi smrt i prodam staro kmeč­ko HIŠO, poleg je Z A Z I D L J I V A P A R C E L A , lep razgled. Preddvor 23

6347

prireditve Ansambel K O R A L I in hotel

ŠPIK Gozd-Martu l jek prirejata vsa­ko soboto P L E S s pričetkom ob 20. ur i . 6348

H O K E J S K A S E K C I J A s Kokr i ce prireja vsako nedeljo P L E S ob 17. ur i . Igra skupina S E L E K C I J A !

6349 OO Z S M S V I S O K O pr i K r a n j u

prireja vsako soboto ob 18. u r i V E ­L I K I P L E S . Igra ansambel T U R I ­S T I . Gost večera bo znana pevka V I D M A R V E S N A iz K ran j a . Vab­l jeni na Visoko! 6382

Vodovodni jašek, v katerem je pred enim tednom utonil majhen otrok v Stra­žišču, je sedaj ie zavarovan z železnim pokrovom. Na njem zdaj gore sveče in stoje vaze s cvetjem ... — Foto: F. Perdan

Ob rob nesreči v Stražišču Poln jašek vode na gradbišču

ceste v Stražišču je sedaj že dobil svoj železni pokrov, žalost in ogorčenje nad tem, da se je v po­prej nezavarovanem jašku moral utopiti majhen otrok, pa se še ni polegla. Kup hudih besed, izreče­nih na račun izvajalca del, za­sebnega obrtnika, k i mu je po po­godbi Vodovod Kranj naročil zi ­davo jaška okoli vodovodne na­peljave, je verjetno povsem upra­vičen.

Jašek, k i je čakal na železni pokrov zaradi tega, ker ie ni bila znana točna višina jaška, saj re­konstruirana cesta še n i dobila

Na gradbišču ceste v Stražišču je še nekaj jaškov, ki bodo kasneje, ko bo asfaltna prevleka gotova, dobili svoj železni pokrov. Vendar pa smo včeraj dopoldne našteli še štiri odprte jaške, ki so ali povsem neza­varovani, ti so na srečo brez vode, ostali pa so zavarovani na nepri­meren način, po našem mnenju sploh ne v skladu s Pravilnikom o varstvu pri gradbenem delu: nepri­trjene deske in količke lahko mimo­grede sune z jaška vsak majhen otrok. Doklej še tako? — L. M. — Foto: F. Perdan

svoje končne asfaltne prevleke, je bil preslabo zavarovan. Dve deski, k i sta bili pritrjeni z ukriv­ljenim železom, je bilo lahko iz­vleči — ali so to naredili rado­vedni otroci ali kdo drug, ni zna­no. Jašek pa bi moral biti tudi začasno tako zavarovan, da ne­pazljivi pešec ali radovedni otroci ne bi mogli odstraniti za­časnega zavarovanja. Če bi izva­jalec dosledno upošteval pravi l ­nik o varstvu pri gradbenem delu, kjer točno piše, kako mora­jo biti podobne odprtine zavaro­vane in močne tudi za morebitne pričakovane obremenitve, bi morda do tragičnega dogodka ne prišlo. Vsekakor bo o odgovor­nosti za ta dogodek razsojalo so­dišče.

Na srečo, če je sploh primerno tako reči, ne prihaja pogosto do podobnih nezgod. Po podatkih Uprave javne varnosti Kranj v letošnjem letu na Gorenjskem ni bilo podobnega primera, za kate­rega bi lahko iskali krivca zara­di neupoštevanja pravil o zava­rovanju. Le lani je bil hudo ne­srečen primer, ko je v opuščen prostor, k i je rabil za odvajanje hlapov razredčila, zlezel otrok, k i je iskal muco. Prižgana vžiga­lica je zanetila vnetljive ostanke nitrolakov, k i bi j ih bil moral prejšnji uporabnik prostorov od­straniti, tako pa so povzročili strašno smrt otroka.

Žrtve malomarnosti odraslih so navadno otroci: utopitve v po­sodah z vodo ob domači hiši, eksplozije nevarnih predmetov, k i j ih otroci najdejo doma na podstrešju in v kleteh in podob­no, vendarle niso tako redke, da ne bi smeli opozoriti na vse pre­majhno zavest o varnosti nas samih in naših najbližjih tudi v svoji domači hiši. Posebno, kjer so majhni otroci, morajo odrasli misliti na njihovo varnost, kajti majhen otrok nevarnosti ne zazna. L. M .

NESREČE

O T R O K P R E D A V T O S e l c a — V ponedeljek, 5. septem­

bra, popoldne je v Selc ih pr i Želez­n ik ih nenadoma prečkal cesto 7-let-n i Matjaž Šturm iz Selc, in sicer prav tedaj ko je mimo pripeljal avto­mobi l , k i ga je vozi l V inko Jenstrle iz K ran j a . Matjaž je b i l v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljali v l jub­ljansko bolnišnico.

PEŠEC P R E P O Z N A N Jesenice — Zdaj je znano že tudi

ime huje ranjenega pešca, k i ga je 4. septembra na Jesenicah pr i preč­kan ju ceste zb i l mestni avtobus. Poškodovan je b i l Jože Pogačar (roj. 1902) iz Trubarjeve ulice v Radov­l j ic i .

S C E S T E V PEŠCA K r a n j — N a Savski cesti se je v

torek, 6. septembra, nekaj pred 21. uro pripet i la prometna nezgoda. Vozn ik osebnega avtomobi la Lad i ­slav Ratkovič (roj. 1938) iz K r a n j a je v bližini obrata I kos, nenadoma, najbrž ker n i b i l povsem trezen, zav i l s ceste na makadamski del avtobusnega postajališča, kjer so prav tedaj hodi l i trije pešci: dva sta se avtomobi lu še lahko umakni la , Rozal i jo Penček (roj. 1944) iz K r a ­nja pa je avtomobi l zadel, da je padla in so jo ranjeno prepeljali v Klinični center.

L . M .

Nesreča na delu V torek, 6. septembra, popoldne

se je v jeseniški železarni v obratu skladišča starega železa, ko so z žer­javom prenašali železo iz vagonov do 40 m oddaljenih košar, zgodila ne­sreča. Prav tedaj, ko je mimo vagona in mimo žerjava prišel delavec S lavko Mušič (roj. 1951) z Jesenic, je z grabilca žerjava zdrsni la pločevina in padla na t la , se odbila in zadela Mušiča v prsi. Prepel jal i so ga v bolnišnico, kjer pa so ugotovil i , da gre za lažjo poškodbo. Neseča se je pr ipe t i la , ker Mušič n i upošteval predpisov, k i prepovedujejo gibanje v bližini žerjava.

Pogorel kozolec V ponedeljek, 5. septembra, po­

poldne je zagorel kozolec dvojnik s šestimi okn i last Anice Kržišnik iz Četene ravni v Po l janski dol in i . Ogenj je pogoltni l 9 ton sena, dva vozova, plug obračalnik, venti lator za sušenje sena, smrekov les in 1,5 tone krompi r ja . Kozo l ec je prav tako pogorel do ta l . Škode je za okol i 150.000 din. D o ognja je prišlo zaradi samovžiga na pol suhe otave.

Avto-moto šport doma in na tujem

Pušnik drugi

O S M R T N I C A

Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umr la naša dobra mat i , stara mat i , sestra in teta

Mar i j a Pernuš roj. Ovsenik

Kodrčeva mama iz Srednje Bele

Pogreb pokojne bo v petek, 9. 9. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Srednji Be l i 19 na pokopališče v Preddvoru.

Žalujoči: sinovi Francel j , Andre j , Lojze, Janez, hčerki Mar i ca in Francka, brat Janez z družinami in ostalo sorodstvo.

Sr. Be la , Preddvor, K r a n j , Cleveland, Predoslje, L jubl jana, 7. septembra 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi mame, babice in prababice

Mari je Cankar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in vsem t ist im, k i so jo pospremil i na njeni zadnji poti . Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Šenčurja in Velikega hriba, Škandrovemu atu ter g. župniku za govor in pogrebni obred. Zahvala tudi s indikatu K O P za pomoč, Onkološkemu inst i tutu namesto venca in s indikatu

Osnovne šole France Prešeren za darovani venec. Žalujoči vsi njeni!

Šenčur, 8. septembra 1977

Na tretjem rallvju za državno prvenstvo »Zastava avto 77« je Aleš Pušnik (AMD Sk. Loka) zmagal v razredu nad 1300 ccm., povsem po nepotrebnem pa je bil ob zmago v skupni uvrstitvi. Po treh gorako-hitrostnih preizkuš­njah je namreč vodil, pa tudi na časovno kon­trolo je prišel precej pred določenim časom. K o pa je čakal na svojo minuto, je skupaj z sovoznikom zaspal, zamudil na časovni kontro­li in zmaga je tako splavala po vodi. Njegov klubski kolega Janez Milavec se je kljub teža­vam z motorjem svoje stoenke dobro držal, vendar je bil skupaj z zmagovalcem Dobroho-tovim zaradi nedovoljenih izboljšav na motorju pozneje diskvalificiran.

Rallv je bil dolg 696 km, razdeljen na deset etap, imel pa je tudi tri gorsko-hitrostne pre­izkušnje. Nastopilo je 65 posadk, na cilj pa jih je prišlo 46. Rallv je dobro organiziral A M D Zastava iz Kragujevca. Naslednji rallv bo 24. in 25. septembra »Rallv Loka 77«, ki ga bo or­ganiziralo A M D Škofja Loka.

Rezultati: do 785 ccm: 1. Čuček - Mirko-vič (Slovenija avto), 7. Simončič — Tanik (Zvezda, Ljubljana); do 1150 ccm (skupina 1.): 1. Vesnič - Cvetkovič (Titovo Užice), 3. Suster - Anžič (Slovenija avto); do 1150 ccm (skupina 11.): 1. Zonta — Rijavec (Slovenija avto); do 1300 ccm: 1. Poberaj — Poberaj (Slovenija avto); nad 1300 ccm: 1. Pušnik — Sali ( AMD Škofja Loka); skupna uvrstitev: 1. Zonta - Rijavec, 2. Pušnik - Sali, 3. Pobe­raj — Poberaj, 4. Savič — Cvetkovič; ekipno: 1. Slovenija avto, 2. Akademac, Beograd, 3. T i ­tove Užice, 10. Škofja Loka.

P R V A K I ZNANI Letošnje svetovno prvenstvo motoristov seje

končalo. V vseh kategorijah so zmagali favoriti s precejšnjo prednostjo, le v kategoriji do 250 ccm je bil boj izredno oster vse do zadnje dirke. Brez sreče sta letos bila tovarniška dir­kača vamahe Ceccoto in petnajstkratni sve­tovni prvak Agostini, ki je letos prvič ostal celo brez posamezne zmage. Sicer pa je Nietu, Bian-chiju in Scheenu uspelo obraniti naslove, med­tem ko so se na listo svetovnih prvakov prvič vpisali Lega, Katajama in med prikohčarji O'Dell. Rezultati: 60 ccm: 1. Nieto (Španija, bultaco), 2. Lazzarini (Italija, kreidler), 3. Tormo (Španija, bultaco); 125 ccm: J . Bianchi 2. Lazzarini (oba Italija, morbidelli), 3. Nieto (Španija, bultaco); 250 ccm: 1. Lega (morbi­delli), 2. Uncini, 3. Vila (vsi Italija, Harlev-Davison); 350 ccm: 1. Katajama (Japonska), 2. Herron (Irska), 3. IJkerold (JAR, vsi vamaha); 600 ccm: 1. Scheene (GB, suzuki), 2. Baker (ZDA, vamaha), 3. Hennen (ZDA, suzuki); p r i ­kolice: 1. O'Dell (GB), 2. Biland (Švica, oba vamaha), 3. Schwarzel (ZRN, aro).

GLOBOČNIK ČETRTI V Šentvidu pri Stični je bila peta dirka za

državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm v prvi in drugi ligi. Pred več kot 5000 gledalci je v prvi ligi med 23 tekmovalci zmagal Šinkovec, v drugi ligi pa med 15 tekmovalci Avbelj. V prvi ligi je za veliko presenečenje po­skrbel mladi Šinkovec, ki je z odlično vožnjo premagal večkratnega državnega prvaka Šošta-riča. Na zelo dobro četrto oziroma peto mesto sta se uvrstila tekmovalca A M D Tržič Matjaž Globočnik in Marko Ahačič. V drugi ligi pa se je na solidno peto mesto uvrstil Kranjčan Kreč. Rezultati: 1. liga: 1. Šinkovec (Orehova vas) 47 točk, 2. Šoštarič (Karlovac) 47, 3. Zorič (Karlo­vac) 40, 4. Globočnik (Tržič) 32, 5. Ahačič (Tr­žič) 32; 11. liga: 1. Avbelj (Slovenija avto) 47.

Je bil to edini

K a j čudno pot za izražanje svoje­ga nezadovoljstva je ubral An t on Pire (roj. 1951) iz Radovl j ice zapo­slen kot operater II v računalniškem centru S D K K r a n j . K e r niso' b i l i njegovi predlogi upoštevani na seji delavskega sveta, kjer je tud i član, ši je zamisl i l neurejene delovne odnose in organizacijo dela, na kar je imel pripombe, rešiti sam in po svoje. Odločil se je pravzaprav zadnjo soboto v ju l i ju , ko je bi lo treba zaradi povečanega obsega delat i , čeprav sobota n i bi la delovna.

K e r je takoj nato odšel na dopust, je še pred tem z izvijačem močno podrgnil po t iskanem vezju raču­nalnika. T a seveda n i delal , kar so takoj 1. avgusta zjutraj opazi l i . D v a dni dela je bi lo potrebno, da sta vzdrževalca našla okvaro in tudi ugotovila vzrok okvare. K e r je b i l Pire zadnji delal na računalniku, n i bilo težko osumit i prav njega. S tem, da je dregnil v računalnik, je nastalo za 37.000 din škode: to in pa še ovadba občinskemu javnemu tožil­stvu zaradi kaznivega dejanja ne­vestnega ravnanja z zaupanim druž­benim premoženjem je seveda kaj boren »profit« še bolj čudnega »prizadevanja« za urejanje odnosov z delovno organizacijo.

L. M .

2. Godec (Šentvid pri Stični) 45, 3. Lešnjak (Tr­bovlje) 34, 4. Habijanič (Ptuj) 34, 5. Kreč (Kranj) 24.

V N E D E L J O ODLOČITEV V nedeljo bo na italijanskem dirkališču v

Monzi štirinajsta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. In prav v Monzi bo ver­jetno že padla odločitev, kdo bo letošnji sve­tovni prvak, saj po tej dirki ostajajo do konca tekmovanja le še tri dirke (GP Kanade, G P ZDA, GP Japonske). Po zmagi za G P Nizozem­ske in odstopu glavnih tekmecev za najvišji naslov (Andrettija, lotus in Hunta, melaren) ima Avstrijec Niki Lauda (ferari) že skoraj ne­dosegljivih 21 točk prednosti pred Scheckterjem (wolf) in še precej več pred ostalimi zasledo­valci. Laudi manjka do končnega zmagoslavja le še šest točk. V zadnjem razgovoru je Niki de­jal, da v Monzi ne bo vozil na zmago, pač pa se bo poskušal uvrstiti na drugo ali tretje mesto, kar pa bi bilo že dovolj za končno slavje. Skrbi ga edinole če bo sploh prišel do svojega vozila, kajti Enzo Ferrari ni bil preveč navdu­šen, ko mu je Lauda povedal, da bo prihodnjo sezono dirkal za neko drugo moštvo. Sicer pa lahko v Monzi pričakujemo velik boj za zmago med Andrettijem, Nilssonom (oba lotus), Laudo, Reutemannom (oba ferrari), Huntom (melaren) in Scheckterjem (wolf). T i dirkati so trenutno v zelo dobri fomi pa tudi avtomobile imajo izredno dobro pripravljene.

B A J C Z M A G A L A M D Slovenija avto je organiziral prvi moto

rallv, ki se ga je udeležilo 31 tekmovalcev. Vsi so nastopali v istem razredu. Na 121 km dolgi progi je zmagal Boris Baje (AMD Kranj) pred Svetom in Verbičem. -fp

ALPINISTIČNE NOVICE Ž I V A H N O V R A V E N S K I KOCI

V nedeljo je bilo v stenah nad Češko kočo kar neobičajno živahno. Poleg Jezerjanov je plezalo tudi precej p r imorsk ih alpinistov. Domačini so opravi l i 10 vzponov in preplezali dve prvenstveni smeri. Naveza Karničar Luka-Karničar Tone sta novo smer, med Nemško in smerjo nad Kapelico imenovala Jezerska smer, ocenila pa s IV, več raztežajev III, 300 m. Markič Rado in Karničar Davo pa sta levo od Centralne smeri v Zdolski i k r b in i splezala Kolenčkovo smer 2 raztežaja IV, dvakrat IV +, ostalo lažje.

V treh urah sta Irma Karničar in Šenk Mi lan ponovila Davotovo smer v S steni Struce. Selftek Luka , Sellšnik Vojko in Karničar Izidor pa so v K očni preplezali Davotovo smer.

26.8 so Mar jan Ručigaj in brata Stremfelj v treh urah in pol preplezali 900 m visoko Centralno smer v Ve l ik i Babi .

V soboto, 27.8. , pa sta brata Luka in Izidor Karničar prvič po osmih letih ponovila Dopustni iko smer v Zdolski i k r b in i . Smer sta prva preplezala Slavo Markič in pokojni Tomaž Bester. Po­navljal ca sta nekaj mest v spodnjem delu ocenila teze kot so v vodniku.

Sredi avgusta so se člani A S Jezersko vrni l i iz Červinje. Kljub slabemu vremenu so opravil i pristop na Breit-horn in Mal i Matterhorn. V skupini Monte Rose so se povzpeli na Grenz-sattel (4400 m).

P r i vzponu na Matterhorn pa so j ih slabo vreme in novozapadli sneg pris i l i l i da so z višine 3000 m sestopili v dolino. V Červinji so bil i sedem dni.

V soboto, 3.9., je trojna naveza Bele Igor, Pavle Oman in Nejc Zaplotnik opravila prvo ponovitev Inamove spo­minske smeri v S steni K očne (Kup). Ocena smeri IV, plezali pa so 6 ur.

N O V A S M E R V F R D A M A N I H P O L I C A H

V soboto in nedeljo, 3. in 4. septem­bra, sta brata Marko in Andrej Strem­felj preplezala novo smer v S V steni Frdamanih polic. Smer poteka levo od Poldačeve smeri po značilnih zajedah in po6eh, k i prerežejo osrednji previsni del stene. Glavne težave so v plezanju gladkih poči brez pravih možnosti varovanja. Za plezanje sta potrebovala 22 ur. B ivakira la sta na majhni polički (v stremenih ) sredi najbolj previsnega dela stene po osmih raztežajih. Smer vseskozi sledi lepim naravnim preho­dom. Po 460 m samostojne smeri se združi s smerjo Jesih-Potočnik. »Smer čebelica« sta ocenila V , A1-A2, trije raztežaji VI. V smeri sta pustila pet kl inov.

A. Stremfelj

Jubilejni 10. Bled cup

v Lescah Jut r i , 10. septembra, in v nedeljo, 11.

septembra, bo Aeroklub iz Kranja v sodelovanju z A lpsk im letalskim centrom iz Lesc organiziral 10. jubilejni Bled cup, na katerem bodo sodelovali tekmovalci z radijsko vodenimi motornimi akrobatski­mi letalskimi modeli iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Švice, Lichensteina, Italije in Slovenije. Jutrišnje in nedeljsko tekmo­vanje se bo pričenjalo ob 8. uri zjutraj na letališču v Lescah.

R. K.

TRIGLAV KONFEKCIJA

Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču

Pred jubilejno hokejsko sezono na Jesenicah in vKr . gori

Kranjski vaterpolski prvoligaš je bil na gostovanju po Nizozemski v središču pozornosti pri tamkajšnjih gostiteljih. Sprejel jih je tudi član predsedstva za Šport in kulturo.

S turneje kranjskega vaterpolskega prvoligaša

Opravičili zaupanje K R A N J — S prve turneje, odkar ao

vaterpolisti Tr ig lava postali prvoligaš, so se triglavani vrn i l i uspešno, saj so na Nizo­zemskem solidno predstavljali jugoslovan­sk i in slovenski vaterpolo.

Kranjčani so v rn i l i v preteklih dneh obisk nizozemskim vaterpolistom iz Gro ­ningena. Izredno so bi l i sprejeti. Člani kranjskega moštva in spremstvo so namreč prenočevali kar pr i vaterpolistih Groningena. Gostoljubnost pa so doživeli na vsakem koraku. Ogledali so si vse zna­menitosti mesta, bil i i e v Amsterdamu in gostovali na festivalu vaterpola v Utrech-tu. V tem mestu je namreč vsako leto največji turnir vaterpola na Nizozemskem. Na letošnjem je nastopilo kar 116 ekip, k i so razdeljene v skupine. Kranjčani so zaigrali v najmočnejši, v kateri so nasto­pali tudi njihovi prvoligaši. Zanimivo je, da so igr lai v Jezeru, k i je razdeljeno na osem igrišč, spali pa so v odprtih utah v spalnih vrečah, i n to vs i udeleženci turnirja.

P rvo srečanje so igrali i gostitelji is

Gron ingena . Kranjčani so ga dobi l i z izidom 11:6. V drugem pa so se pomerili s študentsko reprezentanco tamkajšnje univerze. T u d i v tem srečanju so bil i uspešni; izid — reprezentanca univerze : Tr ig lav 6:10.

Na turnirju v Utrechtu so po dobri igri zasedli odlično drugo mesto. P rv i dan turnir ja so se pomeri l i z nizozemskim prvoligašem, k i je v prvenstvu zaaedel šesto mesto. B i l i so uspešni, saj so ekipo Nereus premagali s tesnim izidom 4:3. V drugi tekmi so nato remizirali z drugouvr-šcenim moštvom prvenstva Utrechtom (8:3), v odločilni tekmi za prvo mesto pa so nato naleteli na ekipo H Z C De Robben iz Amsterdama. V njihovi vrst i igra tudi pet reprezentantov, k i so lani na olimpijadi v Montrealu osvojili bronasto odličje. V tem razburljivem srečanju so bil i boljši A m -sterdamci, saj so triglavane premagali s 6:3. Kranjčani pa bi lahko iztržili ugodnej­ši rezultat, vendar so strelci v zaključnem delo preveč grešili. D. Humer

Pred srečanjem v Groningenu so se Kranjčani fotografirali skupaj z gostitelji.

Prvenstvo teniškega kluba Triglav Žnidar in Brencetova

K R A N J - Teniška igrišča na stadionu Stanka Mlakarja so v teh dneh komaj spre­jela vse igralce teniškega kluba Triglav, k i so se bori l i sa najboljšega domačega igralca. V ženski in moški konkurenci je namreč nastopilo kar sedemdeset ljubite­ljev tega sporta. Se bolj pa Je razveseljiva udeležba dvaindvajsetih žensk, k i so se prvič v takem številu udeležile domačega prvenstva. Število nastopajočih in še okrog trideset pionirjev in še več rekre-ativcev že kaže, da je peterica peščenih igrišč pretesnih za vse tiste, k i bi še lahko igral i in se rekreiral i . V najkrajšem času bo treba razmisliti , da j ih usposobijo še pet. Zanje je namreč v okolici stadiona, nasproti letnega bazena, idealni prostor.

Samo prvenstvo v obeh kategorijah je Pokazalo, da v klubu nimajo samo nekaj

Norci 6 v CSSR K R A N J - Sezona poletnih tekmo­

vanj smučarskih skakalcev bo s tekmo Grand p r i z Frenstat '77 v ČSSR dosegla svoj v rh . V neBeljo, 11. septem­bra, se bodo na 80-m skakalnici , pokrit i s plastiko (največja na svetu!) pomerili vs i najboljši skakalci sveta. Zato to p r i ­reditev upravičeno imenujemo k a r »Svetovno prvenstvo na plastiki«. V s a k a država bo lahko nastopila največ s štirimi skakalci . T o bo nedvomno najlepši pregled pripavlje-nosti posameznih reprezentanc sredi pripravljalne dobe na sezono svetov­nega prvenstva, k i bo februarja pr ihod­njega leta na F inskem.

V ponedeljek je na to srečanje na plastiki odpotovala tudi jugoslovanska reprezentanca pod vodstvom v. d zvez­nega trenerja Andreja Tomina . Rasen Bogdana Norčiča so odpotovali še trije mladi skakalci , in sicer Zdravko Boga­taj, Borut Bantan in Miso Anžel. Na povabilo organizatorja je na tekmo od­potoval tudi profesionalni trener kranj ­skega Tr ig lava Ludvik Zaje. Kot smo zvedeli, je mednarodna smučarska zveza prepovedala nastopanje s gumi-ran imi kombinezoni in bodo moral i po vsej verjetnosti v Frenstatu tekmovati s klasičnimi kombinezoni.

Letošnje prireditve, k i bo doslej nedvomno največja, se bo udeležil tudi nas sodelavec Jože Javorn ik , k i bo za torkovo številko poslal posebno poro­čilo s tega največjega mednarodnega tekmovanja na plastičnih skakalnicah na svetu.

J . J .

igralcev, k i se borijo uspešno v sloven­skem ter jugoslovanskem teniškem pro­storu. J e nekaj igralcev, k i bodo kmalu kroji l i slovenski teniški v rh . V članski konkurenci ni prišlo do bistvenih prese­nečenj, vendar pa so se vsi dobro upiral i favoritom. Kot že mnogokrat doslej sta v moškem finalu igrala Davor in Žnidar in Janez Mulej. Davor je bi l le nekoliko boljši in premagal Janeza ter tako osvojil prvo mesto.

P r i ženskah je slavila Brencetova, k i pa n i imela lahkega dela, da se je prebila v za­ključne boje. ZnidarJeva i n Strukljeva so j i dajale pravi odpor. Vendar je Brencetova v finalni igr i le zbrala toliko moči, da je osvojila naslov v igr i s mlajšo StrukUovo.

IZIDI - MOŠKI - OSMINA F I N A L A : Žnidar : Aleš 8:1, 6:8, U ranic : K o k l 7:5, 6:8, Urbane : Janškovec 7:6, 6:4, Jezeršek : Levičnlk 6:8, 6:1, Nadižar : Marušič 6:1, 6:8, Čiri* : Mrak 6:0, 6:0, Mulej : P. Jenko 6:4, 6:1, Žezlina : Sodnik 4:6, 2:6, ČETRT-F I N A L E : Žnidar : Urani « 6:0, 6:0, Urbane : Sodnik 4:6, 8:1, 6:1, Nadižar : Jezeršek 6:3, 6:7, 7:6, Mulej : Čiri* 6:7, 6:4, 6:2, P O L F I -N A L E : Žnidar : Urbane 6:4, 7:6, Mulej : Nadižar 4:6, 6:1, 6:4, F I N A L E : Žnidar : Mulej 6:8,6:3;

ŽENSKE - ČETRTFINALE: Brence : Remic 6:0, 6:8, Žnidar : M . Por 6:2, 6:4, Jenko : T ratn ik w. o., Štrukelj : Urbane 6:1, 6:4, P O L F I N A L E : Brence : žnidar 6:0, 6:0, Štrukelj : Jenko 6:1, 6:4, F I N A L E : Brence : Štrukelj 6:2,6:1. D. Humer

Košarka Čeprav drugi,

dobra igra L J U B L J A N A — V dvorani športnega centra

v Kodeljevem je bil odigran košarkarski turnir »Kodeljevo 77«. Ob organizaciji ljubljanskega drugoligaša I lirija-1 Slovan so nastopile še ko­šarkarske vrste Trnovo iz Ljubljane, kranjski Triglav in ekipa škotskega Bruins '77. To mo­štvo že nekaj let trenira bivši igralec Ilirije Saksida.

Najboljšo igro na tem zanimivem in dokaj kvalitetnem turnirju sta pokazala zmagovalec in drugouvrščeni Triglav. Ilirija-1 Slovan, ki je okrepljena z odličnim bivšim igralcem Olimpije Foranom Kriinarjem, je v borvi za prvo mesto premagala Triglav, Trnovčani pa so bili uspešni z Bruinsom '77.

Izidi — predtekmovanje: Trnovo : Triglav 74:94 (38:52), Ilirija-lSlovan : Bruins 77 132:46 (61:15).

Finale : Trnovo : Bruins '77 108:52 ( 51:23), Ilirija-lSlovan : Triglav 92:77 (47:39).

V r s tn i red: 1. Ilirija-lSlovan, 2. Triglav, 3. Trnovo, 4. Bruins '77. - dh

Jesenice so v teh dneh v pričakovanju nove hokejske sezone, ki prinaša številne spremem­be, novosti in tudi presenečenja. Kompresorji v športni hali Podmežakla že brnijo, ledena plo­skev pa je že od prejšnje sobote nared. V upravi Hokejskega kluba Jesenice tudi ne mirujejo, kajti pred vrati so prve pomembne tekme hoke­jistov članskega moštva. Vsa aktivnost je osre­dotočena tudi na proslavljanje pomembnega jubileja, 30-letnice Hokejskega društva Jeseni­ce. 2e od polletja deluje odbor za praznovanje, ki pripravlja slavnost, na kateri bodo med drugim najzaslužnejšim hokejskim delavcem podelili plakete in priznanja. Ob tej priložnosti bo izdana tudi brošura z zgodovino in razvojem jeseniškega hokeja, z aktivnostjo odbora v tridesetih letih in podobnimi zanimivimi te­mami.

Največje zanimanje jeseniškega hokejskega občinstva pa vlada za člansko moštvo, ki je lani spet prepričljivo osvojilo naslov državnega prvaka. Ugank okrog sestave moštva ni, saj so igralci večinoma že določeni. V soboto, 3. sep-

Tržič : Kolinska -S lovan 24:29

KRIŽE - Prijateljska trening tekma, Tržič : Kol inska-S lovan 24:29 (11:18), igrišče Partizana, sodnika Vidovo* (Tr­žič), Rakovec (Golnik).

Ljubljanski prvoligaš in Tržičani so pokaza­li pravo rokometno predstavo. V kvalitetnem srečanju so bili sicer boljši Ljubljančani, toda Tržičani niso prav nič spoštovali nasprotnika. T o je bila dobra uvertura pred jutrišnjim derbijem Tržič : Prule. Največ golov za Tržiča-ne sta dosegla Maje in Vidic po 8, za Slovan pa Tominc 8. J . Kuhar

II. zvezna rokometna liga-

sever RokometaSi Jelovice igrajo v 2. kolu v Škofji

Loki z ekipo labinakega Rudarja. Tekma bo v nedeljo ob 10. uri, trener Igor Stupnišek pa je pred tekmo povedal: »Rudar je bi l lansko leto mesto pred nami. Ke r so v preteklem kolu izgubili z ekipo Jadrana, novincem v ligi, bodo v nedeljo poskušali nadoknaditi zamujeno. Nedeljska zmaga proti Kvarner -ju nas ne bo uspavala in ob podpori gle­dalcev računamo na novi točki.«

RokometaSice Alplesa pa bodo gostovale v Varaždinu in igrale z ekipo Koke, ki je v 1. kolu premagala Olimpijo.

S L O V E N S K A R O K O M E T N A L IGA - Z A H O D , M OS KI

RokometaSi Tržiča igrajo v soboto zvečer ob 19. uri v Križah s selekcijo Ljubljana-1 Prule. Obeta se zanimivo srečanje, pred katerim je trener rokometnega kluba Tržič Štefan Jakšič povedal, da so igralci zaskrbljeni, ker ekipa še ni tako uigrana kot bi bilo treba. Prule bodo za Tržičane trd oreh, vendar trener računa, da bodo Tržičani z borbeno in dinamično igro zmagali.

Ženska selekcija Gorenjske igra v 2. kolu v Kočevju.

M L A D I N S K A R E P U B L I Š K A L IGA - C E N T E R

V soboto in nedeljo je bilo odigrano 1. kolo mladink v republiški ligi - center, kjer nastopa 8 ekip. Rokomtašice Tržiča so brez težav pre­magale selekcijo Ljubljane z rezultatom 16:2 in najavile, da se bodo potegovale za prvo mesto v tej skupini. Preddvorčanke so bile v tem kolu proste. V 2. kolu igrajo v soboto Kranj : Tržič ob 18. uri in Olimpija : Kamnik ob 16.45, in v nedeljo Kočevje : Polje ob 9. uri in Preddvor : Alples ob 9.30. V nedeljo se bo pričela tudi mladinska republiške liga — center. V soboto ob 19. uri bo Kranj igral z Inlesom, v nedeljo pa Tržič s Kamnikom in Prule s Slovanom (tekmi bosta ob 10. uri), ob 11. uri pa se bo pričela tekma Jelovica : Olimpija. J . Kuhar

Prvenstvo v balinanju

Škofja L o k a — Jutri se bo ob 8. uri začelo na balinišču Balinarskega kluba v Škofji Loki tekmovanje v balinanju za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Sodelovale bodo ekipe Varnosti, P T T Škofja Loka, Alpine, Gra-disa, L T H , Iskre Reteče, Kmetijske zadruge Škofja Loka, občinske skupščine, Jelovice, društva upokojencev in Mizarskega podjetja Žiri.

L .B .

Nogomet

V pričakovanju prvih točk

K R A N J — V nedeljo so v novo nogo­metno sezono v slovenski ligi startala moštva in selekcijske reprezentance. V tej slovenski ligi nastopa tudi članska selekcija Gorenjske, k i pa je v prvem kolu v Smartnem ob Paki morala

friznati premoč domačemu ligašu, rvo srečanje je pokazalo, da je v ekipi

vrsta dobrih posameznikov, kot celota pa so še vedno premalo uigrani pa tudi vzdržljivost je še šepala. T o ni nič čudnega, saj so se začeli pripravljati komaj štirinajst dni pred pričetkom prvenstva.

V nedeljo bo Gorenjska prvič zaigra­la na domačem igrišču na Stadionu Stanka Mlakarja. T u bo ob 16. ur i pod vodstvom sodnika Lipovška gostila selekcijo Celja. Ker je tudi Celje v prvem kolu moral na domačem igrišču pr iznat i premoč l jubl janskemu Slo­vanu, se obeta zanimivo in kvalitetno srečanje. V gorenjskem taboru pred to drugo tekmo, prvo na domačem terenu, obetajo, da ae bodo srčno bori l i in da uspeh ne sme izostati. Ve l iko pa si obe­tajo tudi od pomoči gledalcev. Praksa kaže, da so navijači pogosto dvanajsti igralec domačega moštva. Torej se v nedeljo v Kranju lahko nadejamo prv ih prvenstvenih točk.

V novo prvenstveno sezono bodo to nedeljo startali tudi mladinci v zahodni slovenski l igi . Gorenjska selekcija bo na stadionu v Stražišču v prvem kolu gostila selekcijo Notranjske. Pričetek srečanja bo ob 10.30. — dh

tembra, se je 23 igralcev članskega moštva in H K Kranjska gora vrnilo z 12-dnevnih priprav v ČSSR. Pod vodstvom Vlastimila Bubnika, ki bo tudi v letošnji sezoni trener prvega moštva, so hokejisti ves čas izkoristili za resen trening. Med drugim so odigrali tudi tri tekme s češkimi moštvi, in sicer so eno dobili, eno igrali neod­ločeno, tretjo pa izgubili. Tener Bubnik je v glavnem uigraval posamezne napade, ki bodo predstavljali udarno moč moštva. Po končanih treningih so vsi igralci opravili poseben test pod vodstvom češkega zdravnika-specialista. Tre­ner Bubnik in ostali so priprave v ČSSR ocenili zelo pozitivno.

Za člansko moštvo H K Jesenice je v novi se­zoni treba reči, da bo pomlajeno. Po odhodu ne­katerih standardnih igrlacev v J L A je nastala vrzel, ki jo bo težko premostiti v tako kratkem času. Predvsem se bo poznala odsotnost repre­zentančnega vratarja Žbontarja, ki je v JLA . Lansko sezono je odlično branil. Zaskrbljenost zaradi vratarja je upravičena, saj je novi trener članskega moštva Pretnar na pripravah v ČSSR branil v zelo spremenljivi formi. Na le­deni ploskvi letos ne bo tudi odličnih hokejistov Pristova in Hafnerja, ki sta prav tako v JLA , ter Tišlerja, ki b v tej sezoni zopet nastopal v Italiji. Poleg tega letos v članskem moštvu H K Jesenice ne bo tudi Francija Žbontarja, ki ga ie disciplinska komisija pri klubu kaznovala zaradi nedovoljenega igranja v poletnih mese­cih v Italiji ter še zaradi drugih prekrškov. Ka ­zen za Francija Žbontarja je prepoved igranja do konca marca 1978. Kot se je izvedelo, se bo Franci Žbontar na takšno odločitev disciplinske komisije pritožil in težko je napovedal bo konec letošnje prve hokejske afere.

cipli i , k«

Ugibanj okrog uspešnosti v letošnji sezoni je dovolj in verjetno bo treba počakati na prve

pomembne tekme, že 15. septembra, ko bo prva tekma z Olimpijo za Karavanški pokal, bomo vedeli že kaj več. Zaenkrat ie odločeno, da bodo v tej sezoni iz H K Kranjska gora prestopili v člansko moštvo vratar Pretnar, Štefan ščap, Zvone Šuvak, četrti igralec pa bo določen v teh dneh. Omenimo še, da je do pomembne kad­rovske spremembe prišlo tudi pri H K Kranjska gora. Češki trener Danda je zapustil Jesenice, to moštvo pa bo od 12. septembra dalje začel trenirati nekdanji igralec Olimpije Boris svet­lin.

Poleg tega pa se pri H K Jesenice tudi vneto pripravljajo na občni zbor, ki bo še v tem mese­cu. 18. septembra bo tudi velika hokejska tom­bola z bogatimi dobitki. Ves izkupiček tombole bo namenjen za financiranje vzgoje mladih hokejistov na Jesenicah.

J . Rabič

Otvoritev hokejske sezone J E S E N I C E - v železarskem mestu, kjer

je hokej na ledu doma, so s tekmo Jesenice : V S V Beljak uradno začeli letošnjo sezono 1977/78.

Jeenice : S V S Beljak 12:6 (8:6, 4:1, 5:0), dvorana Podmežakla, sodnika Vister, Benedici* (oba Jesenice). Strelci za domačine: Klemene, Šuvak, Pavl ic po 2 in M . J a n , ščap, T . Košir ter J . Razinger po enega.

Moštvo trenerja Bubnika je sicer v p rv i tretjini dovolilo gostom, da so povedli z dvema goloma razlike. V nadaljevanju pa so Jeseničani le uredil i svoje vrste i n z lepo igro visoko premagali goste iz Av s t r i ­je, -dh

Člani državne kolesarske reprezentance in trener Franci Hvasti pred odho­dom na trening, ki bo trajal do nedelje, 11. septembra - Foto: F. Perdan

Najboljši jugoslovanski kolesarji v Preddvoru

Tour de PAvenir za vse težka preizkušnja

Pod vodstvom trenerja Francija Hvastija se v Preddvoru od ponedeljka, 5. septembra, dalje pri­pravljajo Bojan Ropret, Mirko Rakuš, Mirko Kraker, Ivan Bobovčan, Ivan Čolik, Bruno Bulic

in Vlado Pečnik Preddvor — Po sobotnih in nedeljskih kole­

sarskih dirkah v Sloveniji so se v ponedeljek, 5. septembra, zbrali v hotelu Bor v Preddvoru pod vodstvom trenerja Francija Hvastija naši kole­sarji, ki se bodo po šestih letih premora spet udeležili znane amaterske kolesarske dirke Tour de 1'Avenir v Franciji, ki velja razen dirke Praga —Varšava —Berlin za najmočnejšo in najzahtevnejšo preizkušnjo kolesarjev-amater-jev na svetu. Dirka se bo pričela v torek, 13. septembra, in bo zaključena 25. septembra. Start 1400 kilometrov dolge preizkušnje bo v Metzu, po 14 etapah pa bo cilj v Nancvju. Sodelovale bodo 6-članske reprezentance 11 držav in tri francoske selekcije. Skupno bo torej vozilo 84 kolesarjev. Razen šestih naših kole­sarjev bodo v Francijo odpotovali vodja ekipe, zvezni trener in kapetan Dragiša Ješič, trener F ranici Hvasti, zdravnik in maser dr. Jaka Vad-njal ter mehanik Slavko Žagar.

»Zakaj so naši najboljši kolesarji tako pogosto na pr ipravah v Preddvoru?«, odgo­varja na naše vprašanje trener Franci Hvasti. »Kranj se razvija v kolesarsko središče in ima soliden izbor prekaljenih tekmovalcev ob obetajočem naraščaju, Preddvor pa ima izjemne pogoje za vadbo. V Preddvoru je mogoče izbirati najrazličnejše proge za vadbo. Danes (torek) smo na primer prevo­zili 130 kilometrov dolgo not od Preddvora, Ljubelja, Borovelj do Železne Kaple in Preddvora, k i je bila zaradi vzponov precej naporna, vendar so fantje dobro vzdržali, sicer pa se odločamo za ture do Litije, Bo­hinja a l i Železnikov. Vse so dolge od 100 do 130 kilometrov. Ju t r i (sreda) imamo na pro­gramu lažji tek po gozdu, popoldne pa teste pr i dr. Vadnjalu. Konec tedna se nam bo pridružil še zvezni trener in kapetan D r a ­giša Ješič.«

V Preddvoru trenirajo Bojan Ropret, Mirko Rakuš Rakuš in Mirko Kraker (vsi Sava Kanj), Ivan Bobovčan in Ivan Čolik (oba Metaliacom-merce Zagreb), Branko Bulic (Siporex Pula) in Vlado Pečnik (Sava Kranj).

»Za tako pomembno tekmo kot je Tour de PAvenir bi se moral i dlje pripravljati,

Od spomenika do spomenika

K R O P A - Domače športno društvo Plamen bo pod pokroviteljstvom OO Z Z B Radovljica jutri organiziralo tekmovanja »Od spomenika do spomenika«. Start bo ob 8. ur i v Krop i , od koder bo proga potekala

Ereko Jamn ika in Mošenjske planine na ipniško planino. T u bosta ob 11. ur i cilj in

razglasitev rezultatov. T o tekmovanje »Od spomenika do spo­

menika« je posvečeno 35-letnici bitke na Lipniški planini ter letošnjim partijskim in T i tov im jubilejem. . dh

razen tega pa imajo vsi naši tekmovalci ob­veznosti do šole. Težko je biti tudi enako uspešen na treh pomembnih prireditvah. Mis l im na d irko Alpe adria, državno prvenstvo in balkaniado in sedaj na Tour,« meni trener Franci Hvasti. »Nobeden od naših tekmovalcev še ni sodeloval na tej d i rk i i n zato smo brez izkušenj. Vseeno računam, da bomo vsaj v nekaterih etapah .stisnil i ' iz sebe kakšno boljšo uvrstitev. S tem pa ne trdim, da naši kolesarji * * podvige ne bi bil i sposobni. Ob boljših pogojih i n načrtnejšem delu bi ta cilj dosegli. Na Touru največ pričakujem od R opreta in Bobovčana. Skoda, da zaradi poškodbe ne potuje z nami Bojan Udovi« , k i je v vrhunski formi. Kaj je s njim, bodo pokazali natančni zdravstveni pregledi.«

Preddvorski trening naših kolesarjev je torej neke vrste »piljenje«, kot pravi Hvasti, obenem pa sprostitev in počitek pred naporno preiz­kušnjo. Po Avenirju bodo še dirke za prvenstvo Slovenije in jugoslovanski pokal, potem pa bo treba že misliti na prihodnjo sezono. Franci Hvasti je program priprav že posredoval ustrez­nim in odgovornim forumom z željo, da ga upo­števajo.

Besedilo: J . Košnjek Slike: F. Perdan

Kranjčani med zmagovalci

modelarske balkaniade

Od 25. avgusta do 3. septembra je bila v Bolgariji II. letalska balkaniada, ki vključuje padalstvo, jadralno in motorno letenje in raket­no ter letalsko modelarstvo. Razen Albanije se ga udeležujejo vse balkanske države. Modelar­ska tekmovanja so bila v Plovdivu. Modelarji so nastopali v 11 kategorijah. Jugoslovansko reprezentanco so predstavljali tudi člani Aero-kluba Kranj, kar je izredno priznanje. Njihov nastop je bil izreden. Jugoslavija je zmagala v kategoriji radijsko vodenih jadralnih modelov, druga pa je bila pri akrobatskih modelih. Razen tega sta postala Kranjčana Slavko Poličar in Rado Kikelj balkanska prvaka pri jadralnih modelih in akrobatskih modelih. T o kaže, da kranjski modelarji na Balkanu nimajo konku­rence.

R E Z U L T A T I - motorni akrobatski mo­deli : 1. Slavko Poličar, 2. Branko Poličar (oba Jugoslavija), 3. Dobri Grabčev (Bolgarija) itd.; ekipno: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija, 3. Turčija itd.; jadralni modeli: 1. Rado Kikelj (Jugo­slavija, 2. Konstantin Apavaloane (Romunija), 3. Georgij Bakalov (Bolgarija) itd.; ekipno: 1. Jugoslavija, 2. Bolgarija, 3. Romunija itd.

R. Kikelj

Od potresa, k i je v severoza­hodnem delu kranjske občine v dvanajst ih krajevnih skupnostih povzročil veliko škodo (prizadetih je okrog 300 objektov, porušiti pa j i h bo treba b l i zu 40), bo kma lu mini lo dva meseca. V občini (v štabu za odpravo posledic potre­sa, v raznih organih, v izvršnem svetu in drugih organih in tudi v krajevnih skupnostih) že nekaj časa potekajo prizadevanja, da bi akci ja za odpravo posledic potre­sa potekala čimbolj organizirano in učinkovito. O vseh akci jah, stališčih in ugotovitvah glede škode smo redno pisali tud i v na­šem časopisu. V torek, 6. septem­bra, pa smo s predstavniki dveh najbolj prizadetih * krajevnih skupnost i v občini (Bela in Trste-nik) obiskali prizadeto območje in se s tremi krajani , k i j i m je po­tres prizadejal veliko škodo, pogovarjali o sanaci j i .

Marija Rozman, Hrase 5:

»Bojim se, da se ne bi še enkrat streslo. Naša hiša z gospodarskim poslopjem sicer ni predvidena za rušitev, potrebna pa bo temeljite obnove, ker je pod spomeniškim varstvom. V id im , da se razpoke v hiši iz dneva v dan povečujejo. K a r precej komisi j nas je že obiskalo in med zadnjim obiskom me je nekdo tudi vprašal, kdo spi v tejle sobi. Povedala sem, da sin. Možakar mi je odgovoril, da on tu ne bi spal. Pet nas živi v hiši. Poleg mene, k i sem stara 66 let, smo še hčerka, k i dela v Iskri, s in, k i je doma, ter vnukin ja in vnuk. Takole bi rekla. M i s l i m , da je bilo raznih obiskov komisij že dovolj in da bi moral i zdaj čimprej pr i t i , da se škoda popravi. Sami žal lahko naredimo bolj malo; poseb­no še, ker sta hiša in gospodarsko poslopje zaščitena. Zato bi menda popravilo moralo opravit i podjet­je.«

Francka Rozman, Spodnja Bela 2:

»Hišo, v kater i smo pred nesre­čo živeli moja mama, sestra, mož, štirimesečna hčerka in jaz, je po­tres tako poškodoval, da jo bo treba porušiti. L e hlev oziroma gospodarsko poslopje sta b i la gra­jena tako trdno, da rušitev ne bo potrebna. Ze pred potresom smo zaprosi l i za lokacijo za novograd­njo, po potresu pa so nam dovoli­li, da lahko začnemo z gradnjo. Zabetoniral i smo temelje, pred štirinajstimi dnevi pa se je grad­nja ustavi la. Opaži stojijo, a zatakni lo se je s cementom. 15 ton b i ga potrebovali , vendar ga ne dobimo. Večkrat so že prišle komisije, vendar se vse skupaj ne­kako vleče. Zdaj z možem in s šti-rimesečno hčerko živimo v priko­l i c i , na katero smo čakali približ­no mesec dn i , mama in sestra (se­stra dela v P lanik i ) pa spita v senu. Bo j im se slabega vremena, še bolj pa zime. Če Di imeli ce­ment in drug gradbeni material , b i že do zdaj lahko veliko naredi­l i , in b i l i poz imi v svojem in na toplem. Tako pa še zdaj ne vem, kam in kako bom v mrazu z otro­kom. Povedat i pa moram, da sva z možem zelo hvaležna podjetju E l ek t ro K r a n j , kjer so nama ta­koj odobri l i pet mil i jonov starih dinarjev posojila.«

JI ?4

TRIMČKANJE V L E S C A H Lesce — Na avtobusnem po­

stajališču pri železniški postaji je bil na železnem panoju več let spoštovanja vreden vozni red, s kovinskimi ploščicami, na katerih so bile napisane smeri in čas odhodov. Kljuboval je vsem vremenskim neprilikom in tudi zlikovcem, ki mu niso mogli do živega.

Potem se je pa letos spomnila brihtna glava v Alpetouru, da je treba obesiti »rebus*, kakršnih imamo zadosti po deželi kranj­ski.

Zlikovci so najprej odstranili napisne smeri (samolepilne tra­kove) da so ostale samo številke in sedaj še teh ni več. Potniki pa smo začeli trimčkati: čakamo na avtobus v nedogled na vrtu gostilne Legat ali na železni­škem peronu in ko zagledamo avtobus, pa v tek čez ovire, čez mize in stole, oddahnemo si šele v avtobusu. Samo še na to čakamo, kdaj bo Alpe tour raz­pisal nagrado za najboljšega tekača na kratke proge ...

B L E J S K I TRIM B L E D - Da pa si ne bi

krepili mišic le v Lescah, so na Bledu poskrbeli za drugačen trim. Udeležujejo se ga tisti, ki ne stanujejo v bližini cest, kjer vozijo kamioni komunalnega podjetja Bled. Smetnjake torej polne in prazne lastnoročno od­našajo do postajališč, ne glede na to, da odvoz smeti redno plačujejo. Ah, kako pametni so bili tisti občani, ki smetnjakov kljub občinskemu odloku niso niti naročili...

K R U H A NI Bled — »Ne vem, če vsi Ježi

jedo kruh, toda, če bi ga bili potrebni, ga najbrž ne bi čakali od Žita Lesce. Ze večkrat se je zgodilo, da so potrošniki sredi Bleda nanj čakali do 9. ure, razen v nekaterih trgovinah, kjer so ga imeli prej.. * piše bralec.

Sem se mu dopoldne odpo­vedal, kajti k nam se pricijazi ob 11. uri ...

ČAKANJE P R E D OPTIKO Kranj — Kranjsko Optiko

Ghetaldus zapirajo in odpirajo kakor se jim pač zdi, vsaj takšne izkušnje ima naša bral­ka, ki je oni dan pred zaprtimi vrati čakala pol ure. Nobenega sporočila ni bilo, kdaj se bodo vrata odprla, zato jo je takšno poslovanje spravilo v upravičen bes. Kaj hočeš, čez »komoU ga ni in tega se očitno drže tudi v kranjski Optiki.

Ugodneje kot lani

Jože Valjavec, Zabije 1:

»22 let sem star in pred letom dni sem prišel od vojakov. Odločil sem se, da bom ostal doma, na zemlji. T u d i mama n i zaposlena. Našo hišo je potres tako prizadel, da jo bo treba porušiti. Zdaj z mamo živiva nad garažo. Ne vem pa, kako bo pozimi. Glede lokaci­je za novogradnjo menda n i pro­blem. Težava pa je z gradbenim materialom. Zdaj b i najbrž imel gotovo že prvo ploščo, če bi imel cement. Ne vem tudi, kako bo s posojilom. Najbrž tudi pogoji za vračanje ne bodo najbolj ugodni. A slednje zdaj n i t i n i tol iko pomembno, samo da bi bi l grad­beni material . Ne bi rad, da bi me kdo napak razumel, vendar vsak dan bolj se sprašujem, a l i je šlo pr i obnovi Posočja tudi vse tako počasi.« A . Žalar

Nadaljevanje s 1. strani ugodnejšo sl iko gospodarjenja in spodbudno je, da se je po dolgih let ih zgodilo, da je gospodarstvu ostalo približno za en odstotek več denarja kot lan i ta čas.

Gostje so obiskali potem Planiko, v kateri je zaposlenih 2980 delavcev. K a r zadeva gospodarjenje velja pou­dar i t i , da je letos P l an ika že izvozi la za 10 mili jonov dolarjev, uvoz suro­vin pa je znašal 4 milijone dolarjev. Predstavniki P lanike so ob tej pr i l ik i povedali, da si prizadevajo, da bi uvoz surovin še bolj zmanjšali in da predvidevajo letos 50 mil i jonov ostanka dohodka.

Ugodnejši rezultat i v letošnjem prvem polletju se kažejo tudi v Savi , kjer so ustvar i l i 37 mil i jonov dinar­jev ostanka dohodka, lan i ob tem času pa so imeli 80 mili jonov dinar­jev izgub. Prizadevajo si tudi , da bi še bolj zmanjšali uvoz surovin in veliko si obetajo od domače proiz­vodnje žičnih oblog, tako imenova­nega jeklenega korda, za proizvod­njo radialnih gum. Prav jekleni kord

predstavlja zdaj 40 odstotkov uvoza vseh surovin. Predvidevajo, da bodo okrog leta 1980 izravnal i negativno izvozno-uvozno bilanco.

V Iskr i pa imajo največ težav zaradi n izk ih cen telefonskih central in drug ih telefonskih priključkov. Opozori l i so, da b i v zveznem meri lu moral i ugotovit i nesorazmerja med cenami surovin in končnih izdelkov, k i se zdaj na primer kažejo v tem, da se poštna podjetja razvijajo na račun proizvajalcev. Nevzdržnost na tem področju so podkrepil i tudi s podatkom, da je na primer 20 Iskri-n ih temeljnih organizacij združene­ga dela ustvari lo ob pollet ju le 13 mi l i jonov dinarjev ostanka do­hodka.

Popoldnaski del obiska predsedni­ka Andreja Mar inca in sodelavcev pa je b i l namenjen predvsem pro­storskim vprašanjem, in sicer grad­njam, komuna ln im problemom ter cestam. Seznani l i pa so se tudi z načrti Gorenjskega sejma ter s sejemsko problematiko pr i nas nasploh.

A. Zalar

Skokovit porast primerov nege družinskega člana

S m o a l i n i s m o bo l j b o l n i ?

Vedno, kadar pregledujemo številke o potrošnji zdravil, obiskih v splošnih ambulantah, v speciali­stičnih ambulantah, posebno pa še številke o bol­niškem staležu, lahko dobimo vtis, da smo hudo bolna nacija. Vendar pa iz zdravstvenih statistik gledajo gole številke, ne vemo, kaj se za njimi skriva, katere bolezni nas najedajo, koliko social­nih problemov med medicinskimi mora zdraviti zdravnik: ali res lahko v imenu take ogroženosti kot jo kažejo številke in vsote, zahtevamo za svoje zdravje večji delež narodnega dohodka kot je

sedaj odmerjen. Ne znamo in ne moremo si odgo­

vori t i na vprašanje, a l i je res upra­vičeno tako visoko število bolnikov v bolniškem staležu in število bolniš­k ih dni . Kolikšen delež ima tu zraven res bolezen in nezmožnost za delo, kol iko pa jo povzročajo drugi vpl iv i , ne gre pa pozabit i tudi na zlorabljanje pravice do staleža. V prvem polletju je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem še pose­bej poskočilo število bolniškega staleža v kranjski občinski zdrav­stveni skupnosti . Skrb pa ne zbu­jajo tol iko dnevi bolniškega staleža, k i so v porastu, pač pa pravcat i »bum« števila primerov in tudi bolniških dni za nego družinskega člana: ta številka je od lanskega prvega polletja poskočila za skoraj 100 odstotkov.

Takšni pojavi seveda nujno zahte­vajo svojo razlago: v lanskem letu so otroški zdravniki res imeli veliko več dela, saj se je po ustaljeni kr ivu l j i prav v preteklem obdobju povečalo

LOTERIJA

' i a S •3 u

jI U za

del

bite

k

GB • • "O

30 40 10 40 40 40

.98100 5.000

51 30 81 40

4511 400 7791 500

33511 1.000

38551 2.000 035921 10.000 592761 10.000

2 20 66962 1.000 00582 2.000

028222 10.000 107352 10.000 128972 10.000 374772 100.000

43 70 713 200

54813 1.000 47633 1.000 69843 1.000 77943 2.000

360563 10.000 389673 10.000

84 50 17604 1.000 76764 1.000

532154 10.000 326204 10.000 434144 10.000 045844 400.000

•a a

1 o

mM Ti J« iS a -o » •u 5 «£ ?£ u M o o GD • ao -a

85 30 65 30 35 30

795 80 295 100

83025 1.000 66045 1.000

492885 10.000

56 50 666 80 736 100

33786 1.000 85256 5.000 57546 5.000

158876 10.000 037866 10.000

17 30 84727 1.000 45637 1.000 60697 1.000 06707 2.000

589947 10.000 152667 10.000 029747 10.000

8 20 86918 1.000 22928 1.000

69 30 89 50

429 80 7239 400 0949 500

118979 10.000 453849 50.000

število obolenj za otroškimi nalezlj i­v imi boleznimi. Vsako tako obolenje pa seveda vpl iva tud i na povečanje bolniških izostankov mater za nego na domu. T u d i pogosta prehladna obolenja predšolskih otrok v vrtc ih, k i so na žalost natrpani , tud i šolski razredi s 34 a l i 36 učenci niso redkost, imajo svojo odmevnost v stat ist ik i bolniških izostankov. Ver­jetno b i se dalo sedanje stanje, kakršno v tej st iski s šolskim in varstvenim prostorom pač je, vsaj nekoliko omi l i t i , če ne bi tako sko-puško zadrgovali sicer skromni moš-njiček denarcev za preventivno zdravstvo: dodatni zdravstveni nad­zor nad vrtc i je le ena od možnosti za bedenje nad zdravjem otrok. Ostale ukrepe b i lahko sprejeli še na podlagi analize, k i naj b i pokazala, kakšno je zdravstveno stanje otrok v vrtc ih. Skupščina občinske zdrav­stvene skupnosti K r a n j pa je sprejela tudi predloge za posebno spremljanje tud i ostalega staleža: tako so se odločili za akcijo, v kateri naj b i pregledali na posebni komisi j i bolnike, k i so več kot 60 dni v bolniškem staležu, v naslednjem letu pa naj b i strokovno nadzorovali bolniški stalež nad 30 dni . L . M .

To bo tekma, da se reče

V gorenjskem nogometnem novi­narskem taboru je za današnje veli­ko nogometno srečanje na nogomet­nem igrišču v Puštalu v Škofji L o k i vse pripravljeno. V torek objavljeno moštvo gorenjske novinarske žogo-brcarske reprezentance je vzbudi lo tolikšno zanimanje tudi med drugi­mi , da si selektor gorenjske ekipe Mar j an Ajdovec že nekaj časa beli glavo, koga vse vključiti v trdno go­renjsko moštvo. Toda razloga za kakršen ko l i preplah n i . Posebno še, ker nedavna izgubljena trening tekma gorenjske novinarske ekipe z moštvom Naklega n i b i la nobena ka­tastrofa, ampak le taktična poteza. Rezu l ta t je b i l res 10:2 v korist Naklancev. Vendar, priznajmo, mar ne bi bilo čudno; če b i novinarj i srečanje s tem rezultatom odločili v svojo korist.

Skratka , na igrišču v Puštalu v Škofji L o k i se danes (9. septembra) ob 16. u r i prot i nogometni reprezen­tanci Stopa pod vodstvom Tofa obeta spektaku larna žogobrcarska predstava; posebno še, ker bo v vod­stvu Gorenjcev tudi avsenikovec Franc Košir. . A. 2.

TE DNI PO SVETU

V V E S O L J U T U D I ŽE » V O Y A G E R 1«

V ponedeljek so v Cape Canaveralu izstrelili vesoljsko ladjo »Vovager 1«, ki j e namenjena proti Jupitru in Sa ­turnu. Predvidevajo, da bo ladja prispela do Jupi t ra 5. marca 1979, i t i r i mesece pred »Vovagerjem 2«, do Saturna pa 12. novembra 1980, devet mesec pred »dvojko«, saj bo letela po krajši poti.

B E D E N J E N A D P O T R E S I Teksaški seizmologi so se odločili, da

bodo zgradil i najpopolnejše omrežje seiz­moloških postaj, k i bodo zabeležile in anal iz ira le potrese. Pokr i va l e naj bi vso srednjo Amer iko od K o l u m b i j e do M e h i ­ke. T o področje je znano kot eno najbolj ak t i vn ih potresnih predelov na svetu.

NESREČE PO S V E T U 25 potnikov je izgubilo življenje, ko

se'je v nedeljo zvečer avtobus, poln potnikov, skotalil v prepad na severo­vzhodu Kolumbije.

Nekaj manj, 13 ljudi, pa je podleglo poškodbam, ko so trčili avtobus in dva tovornjaka na jugu Fi l ipinov. Med mrtvimi je največ študentov.

P r i mestu Kuensa, 450 kilometrov južno od ekvadorskega glavnega mesta Quito, se je zrušilo letalo ekva­dorske letalske družbe S A N . V nesreči je umrlo 28 potnikov in 5 čla­nov posadke.

V strahovitem trčenju treh izletni­ških čolnov na reki San Jacinto blizu Houstona v Tezasu je umrlo 26 ljudi.

U M R L J O H N G O L L A N V ponedeljek je v L o n d o n u v 66. letu

umr l J o h n G o l l a n , generalni sekretar komunistične parti je v obdobju od 1956 do 1975. G o l l a n je vstopi l v br i tansko komunistično parti jo leta 1927 i n čez dve leti in pol postal generalni sekretar lige m lad ih komunistov . 1975. leta ga je na položaju generalnega sekretarja br i tanske K P nadomest i l G o r d a n M c Lennon.

OBTOŽENCI Z A N I K A J O K R I V D O Tuje agencije poročajo, da je v Bang-koku 18 oseb, obtoženih »izdaje, uboja in komunistične dejavnosti«, zavrnilo vse trditve tožilca. Obtoženi so, da so izzvali nerede na univerzi Tamasat v Bangkoku 6. oktobra lani, ko je bilo v krvavem spopadu študentov in policije ubitih 45 ljudi. Tožilec je za obtožene zahteval smrtno kazen. Sojenje so preložili na 7. oktober.

I Z R A E L N E S O D E L U J E Predstavnik min i s t r s t va za zunanje za­

deve v Tel Avivu je zanikal trditve, da Izrael sodeluje z Južnoafriško republ iko pri proizvodnj i atomske bombe. Na vpra­šanje o prodaji orožja Vorster jevemu rasi­stičnemu režimu predstavnik min i s t r s t va ni odgovoril.

SPOŠTOVANJE O S E B N I H SVOBOŠČIN

Na šestem svetovnem kongresu o psihiatriji v Honoluluju so sprejeli »havajsko deklaracijo« v desetih točkah, ki vztraja zlasti pr i spošto­vanju osebnih svoboščin v psihiatriji. Deklaracijo so sprejeli soglasno, čeprav je sovjetska delegacija pred tem imela nekatere pridržke in je kot politično provokacijo obsodila ome­njanje SZ v zvezi z zlorabo psihiatrije v politične namene.

G O L J U F I N E B O D O VOLIL I Vojaške oblast i Pak i s t ana so sporočile,

da se bližnjih splošnih volitev, napoveda­nih za 18. oktober, ne bo mogel udeležiti nihče, k i m u bodo dokaza l i , da je v zadnj ih sedmih let ih obogatel v nasprotju z zakoni . V s i člani bivšega senata l judske skupščine in pokra j insk ih skupščin bodo mora l i v 15 dneh predložiti dokaze o svoj ih osebnih dohodkih v le t ih od 1970 do 1977. T i ukrepi bodo pr izadel i pred­vsem nekatere pr ipadnike l judske stranke bivšega premiera A l i j a B u t a , k i je b i l takrat na oblast i .

M A N I F E S T A C I J E B R E Z I Z G R E D O V

Konec prejšnjega tedna je skoraj vsa baskovska mesta zajel val demon­stracij. V San Sebastianu je okoli 150.000 državljanov zahtevalo pomi­lostitev za preostale politične jetnike in avtonomijo za deželo Baskov. Demonstranti so tudi zahtevali, naj bi izgnanim članom E T A dovoli l i v rn i ­tev v domovino. Ke r so oblasti mani­festacije dovolile, se policija ni vmešavala in zato tudi izgredov ni bilo.

O D P R T P L O V D I V S K I S E J E M V ponedeljek so v Sofiji odprli 33. med­

narodni p lovd ivsk i sejem, na katerem raz­stavljajo podjetja in tovarne iz 40 držav. Na sejmu razstav l ja tudi Jugos lav i ja , ki je lani us tvar i la z Bo lgar i jo za 188 mili­jonov do'larjev trgovske menjave v obeh smereh.

KAM NA IZLET V DOLINO V O J E

Če boste te dn i obiskali Boh in j , in če bo tri kole lepo vreme držalo, bo v tem biseru Gorenjske zares lepo, napravite še krajši izlet skozi Staro F u ­žino v dolino Voje. Sredi vasi S tara Fužina, pred mostom, se odcepi pot od glavne ceste na levo ob Mostn ic i . Pot vodi mimo gradu Žiga Zoisa do H u d i ­čevega mostu, pod kater im je 20 m globoka tesen, naprej ob romantični strugi Mostnice, do doline Voje. T o je čudovita n i ­žinska planina s past irskimi stanovi in seniki. N a koncu doline je slap Mostnice. Če boste šli peš, vam bo vzelo poldrugo uro, imel i boste pa prijeten poldnevni izlet.

NA KOROŠKO Za jutrišnji izlet koroških

jezer imajo pr i A L P E T O U R U še nekaj prostih mest. Pokličite na telefon 23 - 883.