Turbo petka

Revija za ljubitelje goraglasilo Planinske zveze Slovenije

102. letnikMaj 2002

Iz malegaraste veliko

Turbo petkav Lastovcu

NahrbtnikiRazgaljena·marna gora

od leta

1895

9 770350 434008

cena 600 SIT

5

PLANINSKIvestnik 5 / 2002

Iz malega raste veliko(4)Z vrtcem v gore

Sama (10)Miniatura

Gorski ‰krat Hejhoj (11)Pravljica

Od nekdanjih k sedanjim korakom(12)Z vnukom preko zelenega Pohorja

4–14 AKTUALNA TEMA

Ur‰ka Stritar, str. 4Milka Bokal, str. 10

Darinka Kobal, str. 11Marjan Munda, str. 12

NOVICE IZ VERTIKALE 48–51

Vrhunska serija Uro‰a PerkaAnderle ãez M11

ODMEVI 53–54

Krajcarca je izvir, katerega voda teãe v ZadnjicoPrekr‰ãena Ïolna

KAZALO

2

Veliki Bucherin Rabeljske‰pice (34)Slikoviti vrhovi nadskrito dolino

Iz delno pora‰ãene, neizrazitekopice, ki raste z dna doline,se poÏene oster greben naglavni vrh – Veliki Bucher(2023 m). âeprav na goro nevodi markirana pot in tudiplaninski vodniki pristopa neomenjajo, je vrh mogoãe dose-ãi tudi brez resnej‰ega pleza-nja.

34–36 IZLET

Marko Podrekar

Hej medved(15)V 38 dneh od Ganãanov do Slavnika, 2. del (18)

Razvoj gorskegare‰evanja v Grintovcih, 2. del (23)

Nahrbtniki (27)

Sv. Ker‰ovan (30)

15–33 PLANINSTVO

Damjan Slabe, str. 15Janez Koro‰ec, str. 18

France Male‰iã, str. 23Bine Mlaã, str. 27

Marjan Brade‰ko, str. 30


Dom na Komni (37)Stara lepotica nadBohinjem

Obiskovalcev skoraj nikoli nezmanjka, saj dom stoji naizjemno dobri lokaciji, ki po-nuja obiskovalcem v vseh le-tnih ãasih nekaj zanimivega:poleti in jeseni lepo naravo zzdravilnimi rastlinami, pozi-mi in spomladi pa ‰irna belapoboãja, ki so raj za turnesmuãarje.

37–39 KOâE

Turbo petkav Lastovcu(46)Na‰a smer

Nekoã prej sem sicer Ïe sli‰alnekaj o Lastovcu in o steni, kinaj ‰e ne bi bila preplezana.Pa saj je vse Ïe preplezano, lekje lahko ‰e najde‰ nedota-knjene stene!?

Maraton ãezvertikale (50)

46–51 ALPINIZEM

Boris Strm‰ekJoÏe Drab

Planinski pupek(Triturus alpestris) (40)Gorska Ïival meseca

Razgaljena ·marnagora (42)Problemi zaradimnoÏiãnosti

Primarne stenskeoblike (44)Geologija slovenskihsten, 2. del

40–45 LETO GORA

Milan Vogrin, str. 40Majda Kovaãiã, str. 42

Bogomil Celarc, str. 44

KAZALO

3

PLANINSKA LITERATURA 55–57

Alpske rastlinePodobe iz Julijskih AlpNOVICE IN OBVESTILA 58–64

Îivljenje v AlpahZbor gorskih re‰evalcevZbor markacistov PZS

Iz malega raste veliko

Z vrtcem v gore

Besedilo: Ur‰ka StritarFotografije: Marjan Brade‰ko

·irna obzorja

AKTUALNA TEMA PLANINSKIvestnik 5 / 2002

6

V mojem hitrem in pestrem Ïivljenju se nene-hno prepletata dve strasti: do gora in do malihãlove‰kih bitij, ki polna zvedavosti ter spo‰tljivevztrajnosti zaãenjajo spoznavati skrivnosti svetaokoli sebe. Sreãa mi je resniãno stala ob strani, sajlahko gore obiskujem, odkar vem zase. Hãerka,sin pa tudi nekaj generacij otrok, ki sem jim kotvzgojiteljica v vrtcu menjavala pleniãke, se z njimiigrala in jih spodbujala pri uãenju, so mi omogo-ãali spoznavanje in vstopanje v obãutljivi in druga-ãni otro‰ki svet. Nauãila sem se spo‰tovati mala te-lesca, njihovo voljo in razmi‰ljanja, hkrati pa semjih lahko navdu‰evala za obiske na‰ega raznolike-ga in privlaãnega gorskega sveta. Prepriãana sem,da tega nisem delala in ne delam sama, ampak dato poãenjajo tudi drugi, z »gorni‰ko vzgojo okuÏe-ne« mamice in oãki ter nekatere strokovne delav-ke vrtcev (naj mi mo‰ki ne zamerijo, ampak v vrt-cih jih je resniãno zelo malo).

Na vzgojo otrok doma in v institucijah brezdvoma vpliva tudi ‰ir‰e geografsko okolje. Na‰arazgibana deÏela s ‰tevilnimi hribãki, hribi, gora-mi, grapami, soteskami, stenami, vodami, rastli-njem in Ïivalskim svetom predstavlja bogato, pri-stno in spodbudno uãilnico za mlade radovedne-Ïe. Veãina prebivalcev na‰e deÏele prav dobro po-zna in v svojem Ïivljenju tudi upo‰teva znamenitopravilo, da mora vsak »pravi Slovenec« vsaj enkratv Ïivljenju stati na vrhu Triglava. Prav tako verja-memo reku, da kar se Janezek nauãi, to Janez tu-

di zna. Zaradi tak‰nih ljudskih resnic so izleti v vrt-cih in kasneje tudi v ‰olah del narodne kulture tersestavni del vzgoje in izobraÏevanja otrok.

S »kuhanjem« do izletaUniverzalnih receptov, kako peljati skupino

pred‰olskih otrok v gore, ni. Po »kuharsko« pa bi‰lo pribliÏno takole: • vzamemo enega ali veã popolnoma razliãnih,

enkratnih in neponovljivih otrok, • uporabimo razliãna znanja in izku‰nje, ki smo

jih pridobili kot star‰i ali pedago‰ki delavci, • obvezno zaãinimo ‰e z lastnimi gorni‰kimi iz-

ku‰njami.

Nato dodamo:• primeren gorni‰ki cilj, • spodbudno vremensko napoved,• hribovsko opremo,• motivacijo,• obvestilo in povabilo star‰em,• ustrezno spremstvo,• varen prevoz (ãe je potreben),• imenitno malico, • dovolj ãasa ter• dobro voljo.

Kljub enostavnemu receptu pa zadeva ni takopreprosta. Skrb in intezivno delo z otroki izvenvarnih zidov zahtevata naporne priprave, velikoodgovornost in nenehno prilagajanje situacijam.Vsemogoãnih navodil in pravil torej ni, vsak izletje enkratna dogodiv‰ãina, ki se je zgodila ta dan,na tem hribu in s temi udeleÏenci. Po sreãni vrni-tvi domov pa obiãajno zadovoljni ugotovimo, dase je vse skupaj splaãalo, saj so otroci in odraslipreÏiveli vznemirljiv in drugaãen dan v vznemirlji-vem in drugaãnem okolju.

Z vrtci v hribe, gore ...Nekatere slovenske vrtce odlikujejo pestre in

zanimive gorni‰ke oziroma planinske dejavnosti.Prizadevne strokovne delavke prena‰ajo svoje in-terese, znanja in izku‰nje na otroke in star‰e, ob-ãasno ali pa v rednih ãasovnih presledkih organi-zirajo primerne izlete v bliÏnjo, vãasih pa tudi vbolj oddaljeno okolico vrtca. DolÏina in ãas hoje

Le kaj novega bodo izvedeli tokrat (foto: Zlato Jaklin)

AKTUALNA TEMAPLANINSKIvestnik 5 / 2002

7

pa tudi zahtevnost cilja so odvisni od starosti insposobnosti otrok, pogosto pa tudi vremenskih ra-zmer, ki lahko precej vplivajo na izvedbo izleta. Zmlaj‰imi racaãi se lotimo kraj‰ih sprehodov v nara-vo, za starej‰e pred‰olske nadebudneÏe lahko iz-beremo Ïe zahtevnej‰e poldnevne »avanture«.

Otrok ni posebno teÏko zvabiti na izlet. âepravse njihovi motivi in doÏivljanje moãno razlikujejood motivov in doÏivljanja odraslih, obiãajno uÏiva-jo v svobodi gibanja, v dobrotah iz nahrbtnika, vpestrosti naravnega okolja, pri pridobivanju novihspoznanj in ve‰ãin. Bolj kot sama hoja in cilj otro-ke vznemirita priprava na izlet in dogajanje na po-ti. Pri hoji morajo odrasli izkoristiti naãrtovane innepriãakovane situacije, ki bodo primerno spod-bujale male obiskovalce ter prepreãevale slabo vo-ljo, nejevoljo, prepogoste poãitke, solze in neprije-tno priganjanje: »Gremo, mudi se nam. Vrh je Ïe ãistoblizu ...« Razliãne gibalne igre, nevsakdanje okolje,pogovori, humor, petje in seveda tudi tiste ãudovi-te malice, ki ves ãas neusmiljeno draÏijo male po-hodnike, pa vabijo naprej, prav tja do cilja. V pri-stnem okolju se sreãajo s prvimi ekolo‰kimi zahte-vami, saj narave ne smejo onesnaÏevati niti namer-no po‰kodovati. Izleti ponujajo tudi razliãne soci-alne situacije, v katerih stopijo v ospredje medse-bojna pomoã, pristnej‰a komunikacija med otrokiin odraslimi ter avtoriteta vodje izleta, ki mora svo-je varovance Ïive, zdrave in zadovoljne pripeljatinazaj k njihovim star‰em.

In ãeprav lovorike (osvajanja vrhov) malãkomne pomenijo prav dosti, so obiãajno po vrnitvi do-mov zadovoljni sami s seboj in se s pomoãjo fotogra-fij in nenavadnih, skrivnostnih predmetov, ki »raste-jo« samo tam gori, radi spominjajo doÏivetij s poti.

Gorni‰ke dejavnosti v vrtcih Veãina strokovnih delavk vrtca starej‰e pred-

‰olske otroke enkrat ali dvakrat na leto pelje nabliÏnjo vzpetino v okolici vrtca. Izleti potekajomed delovnim tednom, veãinoma v dopoldan-skem ãasu in so del redne dejavnosti skupine –izvedbenega kurikula skupine.* ·tevilo izletov je

odvisno od avtonomne presoje obeh strokovnihdelavk v oddelku, ki morata poznati potrebe inznaãilnosti otrok v skupini in na podlagi tega na-ãrtujeta svoje delo.

Tudi sneg popestri otro‰ki izlet (foto: Zlato Jaklin)

Sama se s hrepenenjem spominjam ãa-sov, ko so mi profesionalne dneve lep-‰ali prijetno Ïlobudranje otrok, ljubko-vanje neÏnih glavic in vsakodnevna igraz mladimi partnerji. Svojo gorni‰ko za-nesenost sem seveda prena‰ala naskupino. Skupaj smo oblezli vso ljubljan-sko okolico. Pod vznoÏje vzpetin smo sepripeljali z mestnimi zelenci, potem pav hrib. Izkoristili smo ãudovite jesenskedneve in se dvignili nad meglo, se sku-‰ali na kraj‰ih zimskih avanturah, uÏi-vali v prebujenjih narave spomladi in seumikali v senco gozdov v poletni vroãi-ni. Pri tem mi je pomagal ‰e sodelavecZlato, ki je na‰e podvige spremljal s fo-tografiranjem. Vsi skupaj smo postaliubrana planinska dru‰ãina, ki je znalauÏivati v svobodi in lepotah bliÏnjihvzpetin.

* Kurikulum na podroãju pred‰olske vzgoje pomeni potek Ïivlje-nja in dela v vrtcu. Kurikulum za vrtce se imenuje tudi novi vse-binski dokument, ki ga morajo upo‰tevati in izvajati vsi slovenskijavni vrtci.


8

Planinski izleti so sestavni del Zlatega sonãka,neobveznega programa, primernega za starej‰epred‰olske otroke, ki ga je pripravil Zavod za‰port. Njegova vsebina je pestra in zanimiva, polegizletov pa vsebuje tudi druge gibalne/‰portne na-loge. V rednem poslovalnem ãasu vrtca ga izvajajostrokovne delavke, zanj pa se usposabljajo naustreznih seminarjih. Za uspe‰no opravljene zah-teve otroci prejmejo medaljo in priznanje.

Tako v nekaterih vrtcih najdemo tudi sekcijeplaninskih dru‰tev, ki izvajajo akcijo Planinskezveze Slovenije Ciciban planinec. Obiãajno jih vo-dijo strokovne delavke vrtca, ki imajo opravljenoustrezno usposabljanje na seminarjih Planinskezveze Slovenije in so pridobile ustrezni naziv –mentor. Otroci s pomoãjo odraslih vodijo dnev-nik, v katerega dokumentirajo (nari‰ejo, zapi‰ejo)vtise z izleta. Po opravljenem zahtevanem ‰teviluizletov so nagrajeni s priponko, na‰itkom, pesma-rico in dnevnikom Mladega planinca.

V uredni‰tvo Planinskega vestnika po-‰iljajo svoje prispevke tudi strokovnedelavke vrtca, ki vodijo izlete v vrtcih.Pisali so iz vrtca Semedela, kjer so vlanskem letu pod vodstvom NevenkeFurlan izvedli kar 7 izletov, ki se jih jeudeleÏilo do 22 otrok s svojimi star‰iali sorodniki. Obiskali so primerne izle-tni‰ke toãke na Primorskem: Pomjan,

od Soãerge do Pregare, Slavnik, odizvira reke Dragonje do Trseka, spo-minski obeleÏji iz 2. svetovne vojne v Hr-peljah in pod Tru‰kami, nazadnje pa soosvojili ‰e vrh cvetoãe Vrem‰ãice. Nji-hovo druÏenje je bilo vedno zelo prije-tno, spro‰ãeno in pouãno.

Hribovski pozdrav so poslali tudi otro-ci in strokovni delavki Gabrijela Plimon– Gabi in Nada Tro‰t iz vrtca Kliniãnicenter iz Ljubljane. Îivahno in zanimivoso opisali svoj izlet do slapu Orglice vdolini Kamni‰ke Bele, dogodiv‰ãine zVelike (ampak zares zelo velikeeeee)planine, zadnji, dvodnevni izlet pa sonamenili obisku kralja MatjaÏa, ki naKoro‰kem Ïe dolgo spi v svoji votlini.

Pogosta oblika gorni‰ke vzgoje v vrtcih so pla-ninski izleti, ki so organizirani izven rednega po-slovalnega ãasa vrtca, torej je izletni‰tvo v teh pri-merih obogatitvena dejavnost. Vodijo jih strokov-ne delavke vrtcev, ki v svojem prostem ãasu (naj-pogosteje ob sobotah) z otroki razliãnih skupinobiskujejo hribe in hribãke ter naravne znameni-tosti. Star‰i prispevajo dodatna finanãna sredstva,potrebna za izvedbo (prevoz), v nekaterih vrtcihpa so tudi obvezni udeleÏenci izleta. Pri pripraviprograma in na izvedbah pogosto sodelujejo tudiãlani bliÏnjih planinskih dru‰tev. Ta oblika izved-be izletov se pogosto povezuje z akcijo Cicibanplaninec.

Naslovnici dnevnikov Ringa - raja in Mladiplaninec


9

Mnogi vrtci organizirajo tudi veãdnevne pla-ninske tabore oziroma bivanja otrok v gorskemokolju (v Kranjski Gori, na Pohorju, v okolici Bo-hinjskega jezera ...). Strokovne delavke pripravijobogate in pestre dejavnosti, povezane z naravo. Pritem jim obiãajno pomagajo zunanji sodelavci. Naj-veãkrat so to ãlani bliÏnjih planinskih dru‰tev: mla-dinski vodniki, alpinisti, gorski re‰evalci ... Nekate-ri izmed njih pripravijo prijetna in pouãna sreãa-nja za mlade radovedneÏe, izberejo diapozitive ssvojih dogodiv‰ãin, pokaÏejo in razloÏijo ustreznoopremo. Z besedami in z dejanji razvnamejo bujnootro‰ko domi‰ljijo, ki jo na koncu zaãinijo ‰e z na-sveti, povezanimi z varnim obiskom gora. Bivanjena tak‰nih taborih z dodatnimi finanãnimi sredstvipodprejo star‰i in tako omogoãijo svojemu otrokupristne izku‰nje izven druÏine in domaãega kraja.

Previdni prvi korakiMarsikatera strokovna delavka vrtca za vodenje

planinskih dejavnosti Ïrtvuje svoj prosti ãas ter ve-liko Ïivljenjske in profesionalne energije. Pri temobiãajno ne razmi‰lja o moÏnih neprijetnih do-godkih in ‰e bolj zoprnih posledicah. Da bi se jimizognila, mora pri organizaciji in izvedbi izletov zaotroke dosledno upo‰tevati varnostne in pedago-‰ke zahteve, ki se razlikujejo, ãe jih organizirajo vrt-ci ali planinska dru‰tva. Pozabiti mora na svoje pla-ninske ambicije ter dejavnosti prilagoditi otrokom,

Skupaj s svojimi otroki iz vrtca Najdihoj-ca iz Ljubljane smo pred leti preÏiveli ãu-dovit teden na Javorni‰kem Rovtu. Kajvse smo poãenjali: vozili smo se po zapla-tah snega, obãudovali ‰irne poljane nar-

cis, sledili studencu prav do izvira, kuriliogenj, skakali po senu, opazovali zveda-vo kravo in veãerno nebo, se gugali navrvi, si delili malico, varãevali s pijaão inzgodaj zveãer utrujeni popadali po po-steljah. Polni doÏivetij ter dobre voljesmo se vrnili nazaj v veliko mesto in po-zabili tudi tiste Ïgance, ki niso najboljprijali na‰im razvajenim Ïelodcem.

Prave so

Mravlje lezejo vsepovsod


10

Rodil se je lep sonãen dan. Plani‰ka velikanka ‰enosi sledi preteklega dne. Nekaj je v zraku, kar temuprostoru ‰e danes daje vtis ãlove‰kega ‰umenja. Ko-rak za korakom se dvigujeva ob elegantnem nagibusneÏne elipse. Kmalu z njenega vrha zreva v dolino.Pogled drsi ob sneÏnem robu, ki izgine nekaj metrovza odskoãno mizo. Srce stisne obroã tesnobe. Velikpogum mora biti v teh, ki se s take vi‰ine poÏenejo vzrak, v negotovost. Listje enakomerno ‰umi, ko se postezi spu‰ãava v dolino.

Dolina Tamar se koplje v soncu. Med drevesi sesem in tja lovijo zaplate snega. Pot pa je ‰e popolno-ma vkovana v led. Hoja po njej je vaja v ravnoteÏju.Telohi so ‰ele pred kratkim zaãeli bosti na dan.

Kmalu se pokaÏe koãa. Jalovec nad njo se beli kotskalnata plamenica. Na sneÏni strmini pod njim se‰tiri ãrne pike v smuãarskih zavojih spu‰ãajo v dolino.Nekaj gostov in oskrbnica ponujajo prijaznost. Ko‰-ãek Ïe pozabljene domaãnosti se skriva v njej. Toplo-ta sonca je razmehãala sneg in pot nazaj je minilahitreje.

Popoldan se nagiba v veãer. Jutri greva domov.Bilo je lepo. âetudi nekje iz spominov odmevajo otro-‰ki ÏivÏav, smeh in klici: »Mami, ati.«

Po dvajsetih letih sva sama na dopustu. Marsikaj seje zgodilo v tem ãasu. Trije otro‰ki obrazi so postaliodrasli. V obraz prvega se Ïe ri‰ejo prve Ïivljenjske gu-be. Kmalu jih bo odneslo Ïivljenje. Gnezdo se razpleta.

In zdaj sva tu v Kranjski Gori. Dobro se poãutim vtem mestecu. Pred leti mi je jutranji sprehod naprotiprinesel nekaj domaãinov. Kljub temu da se tu sreãu-jejo ljudje razliãnih narodnosti, smo se prav po doma-ãe pozdravili. V sobi je ti‰ina. Pred leti smeh, igraãe natleh, na policah. Zdaj je mir. Ob meni je knjiga. Oãi zdrobnimi premiki drsijo po besedah.

Nima smisla jadikovati za ãasi, ki so zbeÏali v nedo-gled. Lepo je bilo, a tako mora biti tudi sedaj. Saj jeostalo veliko stvari. Ostali so sonãni vzhodi in zahodi,vr‰anje vetra, valovanje pomladnih travnikov in barvi-tost jesenskih gozdov. To bo tako kot vedno. In naj seprena‰a iz roda v rod. Tudi na najinega. Popoldan jeminil v Srednjem Vrhu nad Martuljkom. Veter je brilin posamezne hi‰e so se z lahkoto s prisojne strani spo-gledovale s ‰e s snegom pokritimi vrhovi na drugi stra-ni. Arhitektura teh hi‰ je Ïe veãkrat krasila slovenskerazglednice in koledarje. Zdaj je pred menoj in ena odÏelja se je utrnila v resniãnost. Jutri greva v Tamar.Tam pod Jalovcem smo bili pred ‰tirimi leti ‰e vsi.

Besedilo: Milka Bokal

Miniatura

tako da jim bodo ti kos v fiziãnem in psihiãnemsmislu. Paziti mora, da zaradi tega, da bi upraviãiladodatna finanãna sredstva star‰ev, dejavnosti nespreminja v naporne, skomercializirane turistiãneatrakcije, ki lahko otroka oblikujejo v povr‰nega innepoglobljenega potro‰nika doÏivetij. Pri svojemdelu naj izhaja iz notranje motivacije otrok, ki nitoliko odvisna od zunanjih spodbud, ampak izkori-‰ãa najlep‰e, kar otrok ima, njegovo pristno zavze-tost in veselje do odkrivanja Ïivljenja.

Kljub zgornjim pomislekom sem prepriãana,da vzgojiteljice in pomoãnice vzgojiteljic, ki v svo-

je delo vkljuãujejo elemente gorni‰ke vzgoje,opravljajo neprecenljivo delo. Mnogim otrokomin star‰em pribliÏajo naravo in njene zakonitosti,zaãarajo jih z nenavadnim vznemirjenjem, ki nimaobstanka doma, ampak Ïeli nekam ven, daleãstran od »ponorelega sveta«. Majhni otro‰ki kora-ki se kmalu spremenijo v dalj‰e, hribãki v spo‰tlji-vo visoke gore, poleÏavanje ob televizijskih rekla-mah nadomestijo bogata osebna doÏivetja, ki od-pirajo vrata do njih samih in do drugih ljudi.

IN TAKO IZ MALEGA RASTE VELIKO – DA-NES IN JUTRI IN ...

Sama


11

Ko sta zveãer ded in Jan pripravljala vsak svojnahrbtnik, je Jan rekel dedu: »Glej, da ne bo‰ po-zabil vzeti prazne vreãke! Smeti morava prinestinazaj v dolino.«

Ded je vnuãka pogledal izpod ko‰atih obrvi,ubogljivo pokimal in spravil vreãko: »To je lepood tebe. Upam, da tako ravnajo vsi cicihribci.«

»Vsi Ïe ne! Samo tisti pravi, je rekla na‰a vzgo-jiteljica Ur‰a,« je odrezavo odvrnil deãek, ded padodal: »Zdaj le brÏ spat. Zgodaj bova vstala, vzelaimenitno malico in odrinila na pot.«

Ko sta prehodila Ïe lep kos poti, je ded zakli-cal: »Heeej, hoooj!«

»Koga kliãe‰, dedo?« ga je zaãudeno vpra‰al Jan.»·krata Hejhoja!«»·krata Hejhoja? ·e nikoli nisem sli‰al zanj.«»To je gorski ‰krat. Ko ga pokliãem, se mi

oglasi. Ve, da sem na planini, in pride, da pazi na-me. Gleda, da se ne spotaknem, da ne padem, dane zaidem, da se ne izgubim ...«

Prisluhnila sta, poslu‰ala in napetost je nara-‰ãala, vse dokler nista zasli‰ala gromkega glasu:hhheeejjhhooojj!

Tedaj se je Jan nasmehnil in odkimal. »Dedo,dedo. Ti misli‰ na odmev! To ni ‰krat, to jeodmev.«

»Tako pravi‰ ti, jaz pa pravim, da je to ‰krat.âe mi ne verjame‰, bo‰ videl, kako hitro bo priska-kljal do naju.«

»Videl ga bom? Reees? ·e nikoli nisem videl Ïi-vega ‰krata,« se je razveselil Jan.

»Ooo, saj ga tudi danes ne bo‰! Mogoãe bo‰ vi-del mu‰nico.«

»Muu‰nicooo?«»Ja, ja, mu‰nico. Ta ‰krat ima namreã rdeão

ãepico. âe jo potegne ãez glavo, se spremeni vmu‰nico. Zato ne sme‰ nikoli brcniti nobene gobi-ce. Niti mu‰nice ne! Kajti ãe bi sluãajno brcnil‰krata, bi se ti ta hudo ma‰ãeval.«

»Tega ti pa Ïe ne verjamem, dedo!« ga je pre-kinil vnuãek, a je previdneje nadaljeval s hojo inskrivaj pogledoval na obe strani poti.

Besedilo: Darinka KobalIlustracije: Tamara K. Lavriã

Pravljica


12

Kaj me je bolj vleklo na Pohorje, ali la-

stna nostalgija ali obljuba vnuku, si ne

trudim odgovoriti toliko kot na vpra-

‰anje, ali je to prilika za vzpodbudo ‰e

komu, da bo zastavil korak v gore s

svojim nadebudneÏem in mu priljubil

planinske poti za vse Ïivljenje. Saj sicer

najobiãajnej‰i izlet s petletnim deãkom

sam po sebi ni kaj posebnega. Od vse-

ga zaãetka zamisli, paã moram prizna-

ti, se mi je ponujala sku‰njava »ãasov-

nega stroja«, da bi ga zasukal za celih

sedem desetletij nazaj in sku‰al pono-

viti nekoã uspe‰no, hvalevredno pote-

zo svojega pokojnega oãeta.

»Jubilejni« danV mojem osebnem arhivu razglednic, izrezkov,

beleÏk in zapisov se je ohranila ena z oãetovim pri-pisom: »29. 8. 1931. M., prviã tukaj, star 5 let, 4mesece, 25 dni. Od gostilne Hoste v Novi vasi dosv. Bolfenka hodila 2 uri 15 min., od tam do sem0.25 h. Vreme lepo, pot idealna, postreÏba izbor-na.« Îig: POHORSKI DOM, 1030 m. Na pristni fo-tografiji je sorazmerno imenitna stavba doma vgozdnatem poboãju. Na izkopani terasi je videtidrog z zastavo, kot da je bil dom dograjen in odprt

pred kratkim. Razglednica mi ne bi pomenila veli-ko, ãe ne bi bila nekak‰en dokument o mojih za-ãetnih korakih v hribe. Sledilo jih je poslej ‰e mno-go od vsepovsod, dalje in vi‰je, z vpisanimi datumi,Ïigi, zapisi. Oãetovi pobudi hribolazenja in zapiso-vanja tur sem ostal hvaleÏno zvest vse doslej.

Medtem ko sem druge vnuke Ïe nekako spe-ljal v gore, je najmlaj‰i ostal z moje strani brez po-sebne, samo njemu posveãene ture. Ker je vãasihteÏko otroka iztrgati iz njegovega kroga druÏine,igraã in enakovredne druÏbe, sem se s Tilnom lo-til priprav s tipajoãim navdu‰evanjem. Îe mesecpoprej sva se ogrevala za izlet v dvoje. Bila sva v ta-ko Ïivahnih besednih pripravah, da nisva moglaodreãi tudi babici sodelovanja s Pohorskimi prav-ljicami in nazadnje ‰e na izletu. Za izlet smo dolo-ãili »jubilejni dan« 29. avgust 2001, se odloãili za

Besedilo: Marjan Munda

Od nekdanjih k sedanjim korakom

Z vnukom preko zelenega Pohorja

Cerkev sv. Bolfenka (foto: Boris Strm‰ek)


13

potovanje z vlakom do Maribora in se nabrusili zape‰pot od znoÏja hriba na pohorske vi‰ave. Zani-mivosti in napetosti so se zaãele za fantiãa Ïe s hi-trim, sodobnim vlakom, »ki je prehiteval vse avto-mobile«. Kar naenkrat sta nam zaklicali vabila an-tena in razgledni stolp, ki se ‰piãita iz voljnegaobrisa zelene gore. Mestni avtobus nas je dostavilpod Pohorje. Prvo sku‰njavo sodobnemu turistu,ob spodnji postaji vzpenjaãe, da se pelje, ãe hojani neizbeÏna, smo podkupili s sladoledom ter seizvili iz gruãe ãakajoãih za vkrcanje v gondole. Ponasvetu poznavalcev, ki so se Ïe vraãali v dolino,smo ubrali priroãnej‰o, senãno pot po servisni ce-sti ob Ïiãnici namesto ovinka k tradicionalni tran-sverzalni pot ãez Po‰telo. Gondole vzpenjaãe so iz-zivajoãe bingljale nad nami. Dolgoãasnost cestesmo kraj‰ali z bliÏnjicami ter ob izvirih in Ïubore-nju voda v grapi s pravljico o kapljici Rosi, ki mi jepri‰la na misel iz otro‰kih let po ilustrirani knjiÏi-ci z besedilom mladinskega pisatelja Josipa Ribiãi-ãa, ãe se ne motim.

Med pohorskimi hostamiKot se rado primeri z bliÏnjicami, da so podalj-

‰ana pot do cilja, se je zgodilo tudi nam. Polno ste-zic, kolovozov in vlak je bilo na razpolago. Marka-cijo smo nekje zgubili, preostala je le intuicija, kerrazgleda iz hoste ni bilo. Ponekod smo kar pov-prek v strm breg popravljali smer. Tilen je kobacalpred nama in pospe‰eval najino poãasnej‰e napre-dovanje. KorajÏen kolesar, ki se je pripeljal po ne-ki poti navzdol, je potrdil, da gremo prav. S tal sose iskrili sljudasti kamni v vseh mogoãih barvnihodsevih. Tilen bi jih najraje nabral poln nahrbtnikza brata, ki zbira take stvari. Ti‰ino gozda zmotivas piskanjem na travni list med dlanmi; z mogoãnebukve se nam reÏi ãudna spaka grãastega izrastka.Pojavi, ki ne vzbujajo fantazije, so otroku manj za-nimivi ali pa morajo biti sodobni, kot so na primersmuãarske vleãnice, ki smo jih kmalu dosegli.Gozd se je odrezano razmaknil na rob smuãi‰ãa.Goliãava je poleti prava rana v pora‰ãenem po-boãju.

Za nami sta bili skoraj dve uri vzpenjanja, torejãas za oddih in malico. Posedemo v senco ob pol-razpadli hi‰ici ob spodnjem koncu vleãnice in sekrepãamo. Tilnu ni do hrane, le ãaja popije nekaj

poÏirkov. Bolj je naveliãan kot utrujen, saj je ves Ïivokrog naprav vleãnice. Spominjajo ga na Krvavec.Potem ga zanima, kako visoko bomo na Pohorju,pa se vaÏi, da teh 1000 m ni niã, saj je bil prej‰nji te-den na Poldna‰nji ‰pici ãez 2000 m. V pol ure smopri Bellevueju. Îal mu niso dali bolj domaãega raz-gledni‰kega imena. Povpra‰ujemo po Ïigu, da biuspe‰ni Tilnov vzpon potrdili v njegovo knjiÏicoRinga - raja, a ga ni nikjer dobiti. Gledamo navz-dol, od koder smo se potrudili, in se seveda pohva-limo. Maribor se kuha v poletni vroãini tridesetihstopinj, nam pa su‰i potne obraze sveÏ vetrc. Daleããez Kobansko in Slovenske gorice sega pogled.

»Velepouãni« razgledi Na razpotju sledimo napisu za Ru‰ko koão:

morda bomo ‰e zmogli toliko hoda, dneva je ‰e do-volj. Od zunaj si ogledamo obnovljeno cerkvico sv.Bolfenka. Trenutno je v prostoru slikarska razsta-va. Za ogled smo bili, Ïal, prepozni. Ne iz medlegalastnega spomina, ampak iz Badjurovega, za tistiãas (izdan 1924. leta) veã kot odliãnega vodnika»Pohorje«, preberemo, da cerkev razpada; da se zzvonika vidi zelo daleã; v prizidku je gostilna in pri-loÏnost za prenoãevanje na seniku. Dopovedujemotroku 21. stoletja, kako lu‰tno je bilo spanje na se-nu. Îe takrat je na griãu Na Cigelnicah (1144 m)»‰trlel« visoki mariborski razglednik iz rdeãe po-barvanega Ïeleza. »Velepouãen razgled,« navajaBadjura. S Tilnom sva se povzpela nanj in na ‰iro-ko objela razgled na vse strani. Otroku poimenova-

Lovren‰ka jezera (foto: Marko Pregl)


14

nje videnega ne bi kaj zaleglo, fotoposnetek pa mubo kdaj osveÏil spomin na 119 pre‰tetih stopnic.

Morda sprehod po pohorskem hrbtu ni ravnospodbuden za uvajanje v hojo, saj se niã posebne-ga ne sreãa, vidi ali najde. ·iroka pot, skoraj cesta,je sicer mehka za korak, a ni ji videti konca; za vsa-kim ovinkom se le ‰e podalj‰uje. Tilen izjavlja, dabo ‰topal prvi avto, ki pride. Iz gozda, ki nas sprem-lja z mogoãnim ‰palirjem, ne moremo veã priklica-ti dovolj vabljive in skrivnostne zgodbe, ki bi ga ra-zvedrila. Ker so postale noge oãitno Ïe teÏke, smose po tem, ko smo minili priloÏnost za Mariborskokoão, uklonili prijaznemu kaÏipotu k domu Zarja.Ta dan smo hodili ãez pet ur. Potreba po po‰tenihrani in poãitku je prevladala vse deãkove moãi; Ïi-va je bila samo ‰e Ïelja po palaãinkah in postelji.

Veãerni mrak je izpodrival dan. Z okna sobesmo obãudovali v dalje razprostrto podobo pokra-jine Hoãkega Pohorja, z zadnjimi Ïarki obsijano·martno, v temno modrino potopljeno ravninotja proti Halozam in grebenom Donaãke gore inBoãa. Hladen, oster zrak je zagotavljal trdno spa-nje. Deãek je stisnil k sebi svojo igraãko in se po-topil v deÏelo sanj. Îe v dremavici spreminjamplan naslednjega dne na mero otroka: ne bomoodkrivali Pohorja za mojo radovednost s potjo odAreha v Ru‰e; vraãali se bomo, kjer smo pri‰li, in vveselje Tilna, z gondolo v dolino, saj je otrok ven-darle glavna oseba tega izleta. Bilo bi hudo naro-be, ãe bi mu s pretiranim naporom priskutil turo.

Ne vem, koliko mu bo od vsega ostalo v spominu,nekaj pa se vedno zari‰e med doÏivetja.

Zapis na razglednici – in v du‰iSpoãiti, nahranjeni (tudi sam moram zapisati,

kot je na razglednico moj oãe: lepo postreÏeni) smostopali po jutranji rosi in rinili v breg nazaj na sle-mensko pot k Arehu. V Ru‰ki koãi ne najdemo pri-kupnega planinskega ozraãja: brÏ pritisnemo Ïigena razglednice in naprej. Radi bi dosegli vsaj kak-‰no pohorsko vzpetino. Sprehod se ponuja na vsestrani po hostah in jasah. Nekaj ãasa sledimo pla-ninski poti ‰t. 1, ko pa se zaãne spu‰ãati, se vrnemoin se dvignemo na Îigratov vrh, s 1345 metri najvi-‰jo toãko na‰ega izleta. Torej smo se vendar z lastni-mi nogami povzpeli ãez tisoã metrov od izhodi‰ãa.Potem ponavljamo Ïe znano cesto, poti in steze pro-ti vzhodu, le da naredimo ovinek k Mariborski ko-ãi. âas je bil za kosilo in prilika za nostalgiãno Ïeljo,da bi na‰li Pohorski dom. Najedli smo se, za iskanjedoma pa nam je zmanjkalo ãasa, ãe smo hoteli oburi uloviti gondolo na Bellevueju. Sicer pa Pohorskidom ni veã tak, kot je bil, saj so bile tod vse stavbemed vojno poÏgane in potem obnovljene v druga-ãni obliki. Toda pot, ki me je pripeljala sem tegadne leta 1931, se menda ni spremenila.

Ko smo se zazibali, sedeã v gondoli vzpenjaãenad poboãjem visoko nad Mariborom, se je Tilnuizpolnila najbolj vroãa Ïelja. Morda mu bo vsaj zanekaj ãasa prekrila vsa druga doÏivetja. Sam semmu v srcu zaÏelel, da bi mu ta in ‰e naslednji izle-ti bili izroãilo, ki ga bo sprejel, ohranil, gojil in siz njim bogatil Ïivljenje svojih prihodnjih 70 let.Zveãer, doma, za lahko noã, sem ga pohvalil zavztrajno hojo, in da me je pospremil na Pohorje.»Bova ‰e kdaj ‰la?« je ‰e zamrmral najlep‰o zahva-lo, ki mi jo je mogel dati.

ârno jezero na Pohorju (foto: Marko Pregl)

Pojdi z menoj v planine

Vinko Hrovatiã

Pojdi z menoj v planine,popotnica, palica moja, ko trudna postala bo z leti mi hoja, ti vraãaj mi lepe spomine.

PLANINSTVOPLANINSKIvestnik 5 / 2002

15

Lake LouisePotem se je zaãelo zares; naloÏimo se v RV

(»recreational vehicle« ali avtodom) in se zaranausmerimo na Trans Canada Highway – cesto, ki vjuÏnem delu v veã kot 4000 miljah preãi vso Kana-do. Odpeljemo se ob reki Bow proti zahodu doBanffa. Za potepanje po kanadskih narodnih par-kih je potrebna dovolilnica (dnevna, tedenska alipa kar letna), ki jo lahko kupimo tudi na obve‰ãe-valnih toãkah ob cesti.

âe pri nas veãkrat reãemo, da so zakoni za to,da jih kr‰imo, so v Kanadi za to, da se jih drÏijo (zobveznimi izjemami, seveda). To se kaÏe tako vvzornem odnosu do narave kot v voÏnji na cesti.Vendar je bilo voÏnje kljub temu za ta dan dovolj.Rezerviramo si prostor v kampu ter se zapeljemole ‰e nekaj kilometrov do jezera Louise. Med mno-Ïico turistov, med katerimi vsekakor prevladujejoJaponci, poi‰ãemo oznaãeno stezo proti Mount St.Piran (nekam znano ime – mar ne?). Sv. Piran jebil irski svetnik. Legenda pravi, da so ga, ko je bilÏe precej v letih, zajeli irski pogani. Zavidali so munjegovo ãudeÏno moã, ‰e posebej njegovo sposo-bnost zdravljenja. Zavezali so mu mlinski kamenokrog vratu ter ga med nevihto vrgli s peãine vmorje. V trenutku, ko se je Piran udaril, je grme-nje ponehalo, mlinski kamen pa je plaval kot plu-ta. Piran je tako na »kamenem splavu« priplul doCornwalla, kjer je na Penhale Sands zgradil maj-hno kapelo ter preostanek Ïivljenja preÏivel kotpu‰ãavnik.

Vzpnemo se mimo jezera Mirror ter na vi‰inikak‰nih 2200 metrov pustimo vse redkej‰e mace-sne konãno pod sabo. V opoldanski vroãini so po-tem do vrha (2649 metrov visoko) garale pred-vsem znojne Ïleze. Na tej turi kot tudi na kasnej‰ih

sta se pokazala kot sila dragocena tako to, da smoimeli v nahrbtniku dovolj‰njo zalogo vode, kot do-sledna taktika »veãkrat, pa po malem«, ki smo se jedrÏali pri nadome‰ãanju izgubljene tekoãine.

Besedilo in fotografiji: Damjan Slabe

Hej, medved!V gore po kanadsko, 2. del

Lake Louise (foto: Andrej Stritar)

janski ãopiãi. Tu se moja sopotnika vrneta v doli-no v smeri dopoldanskega vzpona, sam pa se preksedla spustim po nekoliko dalj‰i poti do ledeni‰kereke, ki napaja jezero Louise. Opazujem, kako le-deni‰ko mleko poãasi polni jezero, in se pod ste-nami z urejenim plezali‰ãem ob levem bregu jeze-ra vrnem do na‰ega izhodi‰ãa.

Mount TempleNaslednjega dne smo Ïe zgodaj (vsekakor pa

precej pred Japonci) pri jezeru Moraine, vendarnas napisna tabla na zaãetku poti proti doliniLarch zadrÏi. Le za trenutek; ravno toliko, da pre-beremo opozorilo, da je zaradi navzoãnosti me-dveda na podroãju, na katero smo vstopali, dovo-ljeno hoditi samo v skupinah veã kot ‰estih oseb.Opozorilo ima svoje praktiãno ozadje (ni se men-da ‰e zgodilo, da bi medved napadel veãjo skupi-no ljudi, s tem pa zavarujejo tudi grizlije), uprav-ljavci parka pa so ga podkrepili ‰e s podatkom, dase hoja v skupini manj kot ‰estih oseb kaznuje zglobo v vi‰ini do 2500 kanadskih dolarjev. O mo-Ïnih posledicah sem razmi‰ljal med hojo navkre-ber, pri tem pa obãasno zavpil »Hey, bear!«; nepreveã tiho (da bi me sli‰al morebitni medved) inne preveã naglas (da ne bi prebudil ãuvajev par-ka). V dolini Larch si moja sopotnika vzameta ãasza poãitek. Preden sam pospe‰im proti prelazuSentinel, si vzamem ‰e toliko ãasa, da me stric po-duãi, kje pelje obiãajni pristop na vrh. Smer siogledam skozi daljnogled. Zdi se enostavno, mor-da celo preveã ...

Hitra hoja po zloÏni poti proti sedlu mi je pra-vi uÏitek. Na njem se ustavim le toliko, da si privo-‰ãim nekaj poÏirkov vode, in stopim na ‰e vednodobro uhojeno pot po strmem in naloÏenem sve-tu proti tisoã metrov vi‰jemu vrhu. Z lahkim na-hrbtnikom hitro pridobivam vi‰ino. Kmalu semna delu, kjer smer zapusti obmoãje jugozahodne-ga grebena in se usmeri po policah proti desni.Sledi mojih predhodnikov so vse bolj neizrazite.Obãasno naletim na moÏice, opazim pa tudi ljudi,ki so precej na desni in nekoliko vi‰je. Oãitno semna pravi poti in ‰e vedno zelo hiter. Zaustavi merob police. Vrniti se moram nazaj, dokler se mi neodpre prehod na gredo vi‰je. Skupina pred manoje vedno bliÏje.

Z razglednega vrha smo obãudovali mleãnatobarvo jezera Louise, dolino z avtocesto Trans Ca-nada Highway ter Ïeleznico Canadian Pacific Rail-way ob njej (vlakovne kompozicije na njej z veãkot 100 vagoni so pravilo). Med malico se nam jepridruÏila simpatiãna, polhu podobna zemeljskaveverica (»chipmunk«), ki je pozorno spremljalavsak na‰ gib. Pogled pa je neprenehoma poplesa-val po neskonãni verigi gora okoli nas. MoÏnostiza nekaj dolgih Ïivljenj!

V smeri jugovzhoda se je pred nami dvigal mo-goãni, 3543 metrov visoki Mount Temple. Na nje-govi severni strani ga krasi vr‰ni ledenik, ki se lo-mi v prepadne stene nad dolino Paradise. Vseka-kor teÏko pristopna gora. Tako sem bil toliko boljpreseneãen, ko je stric med na‰tevanjem gora, nakaterih je Ïe bil in ki so bile v dosegu na‰ega po-gleda, omenil tudi to goro. Njena bela kupola meje spominjala na vrh Mont Blanca in pre‰inilo meje »kaj pa ãe ...«. V trenutku sem postal zelo rado-veden. Normalni pristop pelje z juÏne strani, sprelaza Sentinel v smeri jugozahodnega grebena.Njegov vr‰ni del je bilo videti tudi z na‰ega razgle-di‰ãa in kazalo je, da je kopen. Vzpon zahteva nanekaj mestih nekaj laÏjega plezanja, smer pa sicerni oznaãena. Stricu je do takrat od petih poizku-sov uspelo le enkrat stopiti na vrh, vendar je bilokrivo predvsem slabo vreme. Napoved za nasle-dnje dni pa je bila naravnost fantastiãna ...

Sestopimo do jezera Agnes, v katerem si svojosenco hladi Devils Thumb in se ogledujejo indi-

PLANINSTVO PLANINSKIvestnik 5 / 2002

16

Na vrhu Mount St. Piran (2649 m) – od desneproti levi: JoÏe in Franc Slabe ter avtor


17

Prilezem do strmega, a ozkega sneÏnega jezi-ka. Z opremo, s kakr‰no sem bil, sem se Ïe prej tr-dno odloãil, da ne bom tvegal in se bom ob prvemsnegu obrnil. Smer naj bi peljala levo po enemizmed dveh kaminov, moji predhodniki pa so bilina desni. Hm? Kamina nad sabo dobro vidim.Ocenim, da sta visoka kak‰nih dvajset, morda tri-deset metrov, ne povsem navpiãna. Odloãim se zadesnega, ki je videti nekoliko laÏji, ãeprav po njemteãe voda. Vstopim. Plezanje v razkoraku mi jeostalo ‰e od najzgodnej‰ih jamarskih podvigov, te-lovadenja na Turncu, se pa vseeno spra‰ujem, ka-ko bo na povratku brez varovanja. Z vsakim me-trom vse bolj obãudujem strica, ki je zmogel toplezarijo, pri tem pa poudaril, da kamin ni niã po-sebnega. Razmi‰ljam o tem, da vãasih vendarlepretiravam z ocenjevanjem in opisovanjem teÏav-nosti smeri, ki jih lezem. Nad skokom me ãakakak‰nih petdeset vi‰inskih metrov popolnega gru-‰ãa. Le s teÏavo se dvigam, saj se mi svet dobese-dno sesipa pod nogami. Prav lahko bi se zgodilo,da bi se na tem drobirju dobesedno odkotrljal ãezskok. I‰ãem pritrjene skale, a kot kaÏe, teh na Mo-unt Templu ne premorejo. ·ele pri naslednji skal-ni zapori se oprimem trdne opore.

Prehitel sem svoje predhodnike. Ocenim, daso Kanadãani. Dva preãita sneÏi‰ãe proti meni,skupina spodaj pa se Ïe vsaj pol ure ni premakni-la. Oãitno jim ne gre. Razumem, da nimajo ustre-zne opreme. Zaprosijo prva dva, da jim usekatastopinje. Ko sta ta pri meni, izmenjamo nekaj be-

sed. Ogledujemo si strm skok nad nami, ki z vidi-ka plezanja ni videti problematiãen, sveta nadnjim pa ne vidimo. Prav lahko pa bi priãakovali ‰ekak‰no sneÏi‰ãe. Visoko smo Ïe in vrh se ne zdidaleã, toda iz izku‰enj dobro vem, kako lahko vi-dez vara. Vpra‰ata me, ali nameravam naprej.Brez posebnega oklevanja se odloãim za sestop vsmeri njunega pristopa. Ko preãim sneÏi‰ãe, semjima globoko hvaleÏen za vdelane stopinje. Nadrugi strani zadiham nekoliko laÏje, vendar pasem toãno v vpadnici skupine gornikov. Sestopdo njih je naporen predvsem za Ïivce. Prav lahkobi se zgodilo, da bi sproÏil ne le skalo, ampak pra-vi kamniti plaz. NiÏje ujamem smer svojega vzpo-na. Z vsakim metrom sestopa mi je bolj Ïal, da ni-

sem vztrajal. Ta obãutek poznam. Ni se lahko obr-niti. Po drugi strani pa sem tudi zadovoljen, dasem to zmogel in nisem rinil naprej. Ko se kasne-je z daljnogledom ‰e enkrat oziram proti vrhuMount Templa, ugotovim, da sem ‰el pod rume-nimi skalami preveã v desno, povsem na sredinojuÏne stene.

se nadaljuje

Mount Louis (foto: Andrej Stritar)

Pogled na jezero Moraine

poi‰ãite ga v najbliÏjem kiosku

stokanjem, sopihanjem, riganjem in prdci, sam stegobami in boleãinami v mi‰icah. Pot se vije ne-prizanesljivo po valoviti pokrajini naprej. Nezno-sno vroãe je, popolnoma sem moker, izãrpan. Mo-ram zdrÏati. Hudiãa, ‰e en velik ovinek!

V preprosti trgovini v vasi nimajo izbranegaenergetskega napitka. Kako je to mogoãe? Jeza.Oãitek. Daj vodo, ãe drugega nima‰! Zakaj so mizaraãunali preveã, ãe je reklama drugaãna! Doka-zovanje. RazdraÏenost.

âez 15 kilometrov ... Oprostite, gospod, kje jepot! ... Ne ve. Pojma nima. Pogledam na karto.Zgre‰il sem v prej‰nji vasi. Nazaj 3 kilometre! Pri35 stopinjah ... Vse skup’ je en drek. Sesedem sena rob ceste. Glava mi zdrkne med kolena. Ali jeto obup s solzami ali brez?

âez naslednjih 10 kilometrov. Spet cerkev inta je odklenjena ... Bogu hvala, da je tu. V hladupritiskam svoje vroãe ãelo na mrzel cerkveni zid.To je moja odre‰itev.

Posavje (14.–17. dan)âe je Koro‰ka deÏela Kralja MatjaÏa, pripada

Posavsko hribovje ultramaratoncu Radovanu Skubi-cu – Hilariju. To je njegova deÏela, poligon za nje-gove odliãne teka‰ke doseÏke. Tukaj se je njegovahribovska ljubezen sprevrgla v gorskoteka‰ko strast.

Zelo smo se veselili te etape, saj je preprostolepa. Hribi se nizajo drug za drugim, razgledi sehitro spreminjajo. Hilarij mora poznati to deÏelobolje od svojega Ïepa, saj dobro ve, katera planinase je tod edina ubranila invazije ceste in kje stojinajveãji kamniti moÏic, pa tudi to, kje se prav vnjegovih hribih nahaja najstrmej‰i spust na celo-tni Poti. On ve tudi to, kateri oskrbnik planinskihpostojank na tej etapi je najusluÏnej‰i in katerinajobilnej‰i. Brez skrbi!

Toda ali Hilarij ve, kje je na Poti najimenitnej-‰a gugalnica, kje je najveãje mravlji‰ãe in kje stojinajbolj‰a lovska preÏa – odliãno prenoãi‰ãe?

Marsikaj lepega se je na‰i druÏini pripetilo naposavski etapi in z veseljem se bomo tja vraãali. Nele zaradi âem‰eni‰ke planine, Vrhov, Partizanske-ga vrha, Mrzlice, ·mohorja in Bohorja, ampak za-radi vsega lepega in zanimivega, tudi Hilarija!

Po osrednji Dolenjski (18. dan)âas je za tek. Sam moram naprej, smer je le

ena. Uradno to etapo imenujejo: Po Kr‰kem gri-ãevju in Raduljskem hribovju med Savo in Krko.Îe ime je dolgo. Peklenska vroãina pritiska in lju-di je posrkalo v varna zavetja. Teãem po razbelje-ni asfaltni cesti gor in dol ãez dolenjske griãke. Ni-kogar ni danes blizu. Sam sem s svojim znojem,


18

Besedilo in fotografiji: Janez Koro‰ec

V 38 dneh od Ganãanov do Slavnika

Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, 2. del

Kontrolna toãka 34 – Buãka


19

Lepo pozno popoldne. Kako simpatiãne zida-nice imajo! Hodim mimo njih tako zvedavo, dame Ïe pri naslednji povabijo na najbolj‰i cviãek.Veseljaki so. Topli, prijetni ljudje. Oni mi pripove-dujejo ‰ale, jaz pa njim vse o Poti. Pa se tudi temusmejejo. Zakaj se muãim na dolgi poti v neznosnivroãini, me vpra‰ajo. Odgovora ne vem in Ïe vsi vhipu prasnemo v neustavljiv smeh.

âez Gorjance in Belo krajino(19.–20. dan)

Pohodniki in tekaãi ne razvr‰ãamo ãlovekovihprijateljev (tistih najbolj‰ih) po pasmah in izvoru,ampak poznamo le dva pomembna razreda: prive-zan in neprivezan pes. Same po sebi se prikradejo‰e dodatne kategorije, in sicer: hud, prijazen, zve-rina, ‰ãene.

Pot kurirjev in vezistov NOV poteka tudi ponaseljenih obmoãjih, skozi vasi in zaselke, mimosamotnih kmetij in drugih bivali‰ã in prav tu je, vnasprotju z mesti in divjino, razmerje med ljudmiin psi, ki jih sreãamo, veãkrat v prid drugih.

Zgodba se zaplete, ko nas markacija pelje na-ravnost preko dvori‰ãa samotne kmetije in sevedaobvezno mimo table Hud pes. Med pribliÏeva-njem oãi mrzliãno i‰ãejo sledi hi‰nega ãuvaja. Vseje tiho, sumljivo tiho. Potem pa ... Najprej nas zbevskanjem odkrije kratkonogi, zavitorepi pes, kimu sledi huronsko lajanje mnogo veãjega pajda‰a.Zdaj se oba izza vogala divje poÏeneta nasproti inglej jo, sreão! Velikega po petih metrih zaustavidebela veriga, mali se sicer uspe‰no prebije za hr-bet, a si k nogam ne upa.

Pasja nejevolja se nato izraÏa z neustavljivim la-jeÏem. Slina leti po zraku. Naposled se srameÏljivoodgrne zastor kuhinjskega okna in iz teme gospo-dar, ki ga le slutimo, zakliãe: Runo! Tarzan! Pri-dna! ...

Vidite! Strah pred psi je na poti popolnomaodveã. Z veseljem in radostjo sem med Ganãani inSlavnikom trepljal vsaj 50 kosmatincev.

In ob vsem si nikar ne mislite, da smo ãez Gor-jance in Belo krajino morda pozabili na pomen-kovanja ob kozarãku z va‰ãani v Gabrju ali na zdra-vilno Gospodiãno na Gorjancih. O, ne, prezrli ni-smo niti lepot Lahinje in prav uÏiva‰ko smo ãofo-tali v prijetno topli Kolpi.

OsveÏeni smo pozdravljali radovedne prijate-lje skozi Gradac in ârnomelj ter romska naseljaHodorovac in Brajdiã v neposredni bliÏini ...

Po Koãevski in vzhodni Notranjski(21.–23. dan)

Slabo poseljeni Sloveniji nameni na‰a pot veli-ko prostora. Koãevski Rog, Travna in Racna gora,Blo‰ka planota in Krimsko pogorje so predeli, kjerv gozdu gospodari divjad in so pohodniki redki.

Ceste, kolovozi in steze, ki se vijejo skozi goz-dove, se nikoli ne konãajo. Prav to spreobrne traj-nohodca v temnem gozdu v pristnega igralca.

Najprej se preizkusi‰ v vlogi heroja. Tedaj mo-ra‰ teãi skozi divjino brez dodatnega razgledova-nja v globino gozda, brez prislu‰kovanja sumljive-mu lomastenju in brez iskanja sledi velikih ‰ap vsveÏem jutranjem blatu.

Potem si veãni previdneÏ, ki spretno poskaku-je z ene suhe rogovile na tleh na drugo, ki zvon-ãklja ali Ïivahno udarja z eno pohodni‰ko palicoob drugo.

Vãasih pa je potrebno sprejeti vlogo strahopet-ca – vsaj za trenutek in seveda zgolj za dokaz izre-dnih igralskih sposobnosti. Tokrat celo bolj energi-ãno kot glavni sodnik sredi gozda piska‰ prekr‰ek,glasno komentira‰ stvari, smrdi‰ po umetni Ïavbi inse Ïe dogovarja‰ za spremstvo po Lo‰ki dolini.

Zagotovo pa je najlep‰e biti enostaven gozdnipri‰lek, ki se tiho, skoraj nesli‰no premika v gozduin se veseli razliãnih sreãanj. Zdaj dobro poslu‰ajptice in izvedel bo‰ vse – tudi to, koliko merjascevje v tvoji neposredni bliÏini ...

Pri kontrolni toãki 41 – Obãice pod Bazo 20 v Koãevskem Rogu

tovne vojne. Od majhnega, skritega, skoraj ose-bnega v go‰ãavju nad izvirom Krke do Velike Ilo-ve Gore, Janã in Sv. Urha.

Na Poti smo pre‰tevali skoraj vse, kar smo sre-ãali, nismo pa mogli slediti vsem Ïrtvam vojneganasilja. Grozote, trpljenje, boleãine, adrenalin,smrtni strah in predeksekucijske agonije so gotovoÏe se‰teli zgodovinarji in dopolnili psihologi s po-droãja manipulacije mnoÏic in kolektivne hipnoze.

Mi pa smo ostali brez besed.

V na‰em druÏinskem popotovanju skozi ob‰ir-ne slovenske gozdove je bilo gotovo najbolj osuplosreãanje s ãredo jelenov. Pred razvalinami koãevar-ske vasi Pugled pri Starem Logu je steklo mimonas veã kot 50 Ïivali. Kot da nas ni! Z vseh strani sose podili mimo skakajoãi velikani. Veã kot minutosmo nemo opazovali prizor, podoben tistemu izJurskega parka, kjer glavne junake dohiti in v diruprehiteva krdelo manj‰ih dvonogih dinozavrov.Veliãasten dogodek v globini gozda. Res je, ni ‰ala!

Osrednja Slovenija (24.–25. dan)Ustvariti novo Ïivljenje je najlep‰i dar, vzeti Ïiv-

ljenje je beda ãlove‰tva. Otrok je nekaj najlep‰egav Ïivljenju, vojak pa nekaj najgr‰ega. In ko nedol-Ïne otro‰ke oãi neomajno verjamejo v neskonãnomehkobo materinega naroãja in pristno toplinodomaãega ognji‰ãa, vojaki neskonãno sledijo uka-zom: onesposobiti, uniãiti, poÏgati, poru‰iti, ubiti.

In potem pridejo strah, krik, jok, boleãina, sti-ska, obup in neskonãna rana. âez nekaj let pa ‰espomenik ali spominsko obeleÏje. Na Poti je ve-ãnih opominov vsaj sto. Veãina jih je iz druge sve-


20

1100 km po Sloveniji – tudi skozi prestolnico(foto: Ur‰ka Zupanc)

Kaj tudi ti si sem pri‰el

Vinko Hrovatiã

Kaj tudi ti si sem pri‰elna mrzli‰ko ravan?Sem sli‰al, da korak te daje in téÏko hodi‰ v skalno stran.

Sem gôre danes sli‰al klic, bil silno je moãánin ni biló se moã upreti, takó da sem ji danes vdan.

O, blagor ti, da ti si zdravin moã te ne izda!UÏij lepote te planine, ki za planinca jih ima.

19. 9. 1999Na Mrzlici ob100-letnici Hausenbüchlerjeve koãe

Nekoã se deãku je sanjaloZvonko âemaÏar

Nekoã se deãku je sanjalo,da klatil zvezde bi z neba;v gore ga danes je prignalo,vesel je gledal pre’k sveta.

Pod njim globoko so vasicein polja, travniki, ljudje;smehljaj pre‰inil mu je lice,zavriskal z vrha je gorÈ.

Odmev odbil se je od stene,zamrl sredi divjih skal;‰e dolgo so oãi ognjene sijale z vrha kot kristal.

Sedaj lahko bi zvezde klatil,visoko blizu njih sedi;pa le s klobukom je zamahnil:naj svetijo, naj noã Ïari!


21

Staniãeva koãaStaniãevo koão upravlja PD Javornik – Koro‰ka

Bela. Koãa stoji v bliÏini Kredarice, na stiãi‰ãu po-ti, ki vodijo v doline Vrat, Kota in Krme, 2323 mvisoko.

V neposredni bliÏini Staniãeve koãe stoji ‰eena manj‰a koãa, v kateri je med drugim tudi sko-po odmerjen prostor za zimsko sobo. Poleg napi-sa, ki nas napoti okoli vogala proti zimski sobi, jedrvarnica, kjer nas razveseli pogled na nasekanadrva, toda kaj to pomaga, ko pa jih nimamo kjeuporabiti. Zimska soba je namreã brez ‰tedilnikain po svoji velikosti bolj spominja na notranjostpodmornice kot pa na zaveti‰ãe, kjer bi nekaj gor-nikov lahko preÏivelo prijeten veãer. V sobi tlori-sne povr‰ine 1,5 krat 2,5 metra in vi‰ine 2 metra jeen pograd z Ïimnicama in dve peni za udobnej‰eleÏanje na tleh. Samo kam naj jih ãlovek poloÏi,ko pa je poleg pograda ‰e za eno peno premaloprostora?

Prenoãevanje v sobi zahteva kar nekaj organi-zacijske spretnosti, saj za odloÏene nahrbtnike ni

prostora. Kuhanje na prenosnem plinskem kuhal-niku je moÏno le na poliãki pod malim oknom.Vrata oziroma bolje reãeno »polvrata« v sobo soenojna, in ko jih zapremo za seboj, smo sredi dne-va prisiljeni uporabiti baterijo. Vpisne knjige kottudi sicer‰njih sledi bivanja v sobi ni najti.

Poleg omenjene koãe je ‰e ena mala koãa oziro-ma strani‰ãe, ki pa ima ãez vsa vrata zabite deske (?).

In zakaj je zimska soba v Staniãevi koãi takoopustela? Verjetno se je v po‰teni zimi sploh ne danajti. Lansko leto, ko so na Kredarici namerili re-kordnih sedem metrov snega, se je bilo seveda la-Ïje povzpeti na Kredarico kot pa kopati rov dovhoda v zimsko sobo, ki je nerazumljivo nizko nadtlemi (glede na priãakovano debelino sneÏneodeje).

Besedilo in fotografije: MatjaÏ Ferjanãiã

Zimske sobe vplaninskih koãah

Kako prenoãiti, kadar ni oskrbnika, 4. del

·t. leÏi‰ã: 3 (udobno) + 2 (mi se ‘mamoradi)

Odeje: 9 kosov

Kurjava: je, vendar ni ‰tedilnika

Splo‰ni vtis: uporabno (Ali se da kjeskopati sneÏno luknjo?)

V kopni zimi

kraljujejo en velik lonec, dva lonãka, cedilo in ne-kaj sveã.

Stene so seveda lesene, tla pa pokrita z veliki-mi keramiãnimi plo‰ãicami, ki jih lahko s prisotnometlo prav »fino« poãistimo. âe omenim ‰e upo-rabne odeje na pogradu, obe‰alnik na steni in padve vpisni knjigi, ki priãata o velikem obisku (ne-kateri ãlani dru‰tva Prijateljev Ratitovca vsaj dva-krat na teden!), sem povedal Ïe skoraj vse. Sicer jedel opreme v koãi Ïe nekoliko dotrajan, vendar jesplo‰ni vtis kar prijeten. Veãji skupini bi svetoval,da za prenoãevanje vzame s seboj izolacijske pod-loge in spalne vreãe, saj je proste tlorisne povr‰inedovolj. Upravljavec zimske sobe pa bi lahko priskr-bel kak‰no sekiro in lopato – ali pa jo obiskovalecprinesi s seboj in jo pusti za narodov blagor v ko-ãi. In vsi bomo zadovoljni!

Krekova koãa na Ratitovcuâeprav sodi Krekova koãa bolj med sredogor-

ske kot visokogorske postojanke, jo zaradi velikegaobiska in urejenih zimskih zmogljivosti opi‰imo.Koão upravlja planinsko dru‰tvo za Sel‰ko dolino vÎeleznikih. Koãa stoji pod Gladkim vrhom Ratitov-ca, najvzhodnej‰e gore Julijskih Alp, 1656 m visoko.

Zimska soba je v samostojni koãi, ki se pona‰az imenom Mala koãa na Ratitovcu in je oddaljena100 metrov severozahodno od planinskega doma.Mala koãa ima skoraj vse, kar prava koãa potrebu-je: sobo, drvarnico z zadostno zalogo lesa in stra-ni‰ãe s pogledom na Triglav!

V koão se vstopi skozi dvojna vrata, od katerihso zunanja ploãevinasta, notranja pa imajo dovoljveliko zasteklitev, da skupaj z veãjim oknom obil-no poskrbita za svetlobo v 3 krat 3 metre veliki so-bi. Delitev zunanjih vrat na polovico bi bila v pri-meru visoke sneÏne odeje dobrodo‰la, poleg tegapa se Ïal ne dajo zapreti od znotraj. V sobi je ma-sivna miza, okoli katere so razporejene tri liãnonarejene klopi. Na dveh klopeh je penasta podlo-ga, ki skupaj s pogradom poskrbi za udobno pre-noãitev ‰tirih ljudi. Poleg ‰tedilnika je ‰e ena kraj-‰a klop, na steni pa sta dve manj‰i omarici, kjer


22

·t. leÏi‰ã: 4 (udobno) + 6 (mi se ‘mamoradi)

Odeje: 7 kosov

Kurjava: je

Splo‰ni vtis: uporabno

Jaz bom tu spal!

Pravcata mala planinska koãa


23

·tirje srãni bratje Erjav‰ki, njihovi

tovari‰i in slikar Maks KoÏelj.

Ustanovitev druge re‰evalne postaje pri nas

Z razmahom planinstva je bilo vedno veã tudinesreã. Leta 1922 je Osrednji odbor Slovenskegaplaninskega dru‰tva naroãil gorskemu vodnikuFrancetu Erjav‰ku iz Kamni‰ke Bistrice in MaksuKoÏelju, znanemu akademskemu slikarju in tajni-ku Kamni‰ke podruÏnice SPD, naj zbereta fante,ki poznajo vse kraje v gorah in so primerni za gor-sko re‰evanje. Z njimi naj ustanovita Re‰ilno posta-jo, Erjav‰ek naj bo njen vodja, KoÏelj pa naãelnik.

Ustanovitev se najverjetneje ni zaãela s kak-‰nim slovesnim sestankom in toãnim datumom.Izredno sreãna okoli‰ãina pa je bila, da so stopiliskupaj ‰tirje bratje Erjav‰ki iz Konca in Maks Ko-Ïelj iz Kamnika. ·lo je za dogovor moÏ, ki so vede-li, kaj je njihova dolÏnost. Njihova zaveza re‰eva-nju je trajala veã kakor petdeset let. Njim so se pri-druÏili France Ajdovec, po domaãe Rezmanov, Pe-ter Ur‰iã, po domaãe Bôsov Peter, Andrej ·lebir,po domaãe Andrejko, Tone Gradi‰ek, Janez Ko-Ïelj in drugi.

Bratje France, Tone, Peter in Lojze Erjav‰ek,po domaãe Jerinãkovi, so bili ‰e majhni, ko se jedruÏina preselila v Ur‰iãevo bajto v Koncu (danespri ·tritofu). Kmalu potem se je oãe smrtno pone-sreãil pri spravilu lesa in je mati ostala sama s ‰esti-mi otroki in staro materjo, Jerinãkovo Pepo, zna-no po tem, da je s ko‰em sestopila ãez zloglasnega

Konja. Otroci so pomagali, kar so le mogli, nabi-rali so zdravilna zeli‰ãa in planinsko cvetje, pasliovce in poslu‰ali napete zgodbe, ki jih »botru«Bôsovemu Tinetu, strogemu lovskemu nadzorni-ku in odliãnemu plezalcu, ni nikoli zmanjkalo.Vleklo jih je v skrivnostni gorski svet in spoznavaliso ga vedno bolj. Zelo zgodaj so zaãeli nositi tovo-re na Kamni‰ko sedlo. S ‰tirinajstimi leti so vsi ‰tir-je prijeli za drvarsko sekiro.

Najstarej‰i France je Ïe kot otrok vodil turiste,leta 1921 pa je opravil izpit za gorskega vodnika.

Besedilo: France Male‰iãFotografije iz arhiva F. Male‰iãa

Razvoj gorskega re‰evanja v Grintovcih

Prispevek k jubileju Gorske re‰evalne sluÏbe, 2. del

Bratje Erjav‰ki

njim samim. Bil je doma iz mesta, vendar je bil odbratov Erjav‰kov toliko starej‰i, da se nihãe od njihni poãutil tekmeca, ampak so se zavedali, da prisvojem delu ne morejo drug brez drugega. Vsakod njih je bil na svojem mestu zanesljiv in nenado-mestljiv.

Kadar je vest o nesreãi pri‰la z gora v Bistrico,so bratje in njihovi tovari‰i takoj popustili delo intekli na »re‰ilno ekspedicijo«. Bili so izredno hitri,vendar jih je bilo vedno premalo, njihova opremaje bila slaba in so pri no‰njah zelo trpeli. Re‰eva-nje jim je pomenilo pravi poklic za vse Ïivljenje.

Ko je sporoãilo o pogre‰anem ali izginulempri‰lo najprej v Kamnik, je KoÏelj poskrbel za obve-stila re‰evalcem in opremo. Kot poznavalec gora sije vedno takoj zamislil, kaj bi bilo potrebno ukre-niti in kje bi kazalo iskati. Erjav‰ki so na njegovavpra‰anja odgovarjali z dejanji, ki jim ni bilo para.Z gotovostjo je mogoãe trditi, da tako ugla‰ene inuãinkovite re‰evalne skupine ni bilo nikjer drugodpri nas. ·e posebno to velja za iskalne akcije.

Nesreãe se vrstijo26. maja leta 1926 se je med sestopom s Kal-

‰kega Grebena proti Kokrskemu sedlu zgodilanajhuj‰a planinska nesreãa dotlej. Na zledenelempoboãju sta zdrsnila zaroãenca Mera Mancini inRado Sopãiã, kasneje pa na istem ‰e invalid IvoSterle. Prav zato je potem oskrbnik koãe postalFrance Erjav‰ek in potem kot pravi moÏ na pra-vem mestu deset let skrbel za vse. Sledil mu je bratTone.

Leta 1927 se je v Brani smrtno ponesreãil Av-gust Prohinar iz Kamnika, ki je sku‰al za svoj roj-stni dan materi nabrati planike. Nesreãe so se po-tem vrstile. Re‰evalci so za svoje delo dobili plaãi-lo v obliki dnevnice po sto dinarjev. Le tako jim jebilo mogoãe popustiti delo in iti na pomoã. Odli-ãni organizator KoÏelj je vse ves ãas opravljal brez-plaãno. Modro je ostajal v ozadju in postoril vse,kar je bilo potrebno, ãeprav ni bilo vedno najboljprijetno. Delovanje tega uteãenega re‰evalnegamo‰tva vsekakor pomeni vi‰ek gorskega re‰evanjav tedanjem ãasu in je bilo dolga desetletja vsem zavzor.

Zgodilo se je, da so ‰li na pomoã na savinjsko,jezersko ali kokrsko stran. Tako so Mihajla Webra,

Tistega leta sta z bratom Tonetom prviã re‰evala.Z navadno vrvjo sta pomagala dvema ‰tudentoma,ki se sama ne bi mogla re‰iti iz prepadne zagatenad Kurjo dolino. Naslednjiã sta v Gamsovemskretu turistu z zlomljeno nogo naredila opornicokar iz grabelj in ga v dolino odnesla v ko‰u.

Maks KoÏelj je bil ugleden slikar, ‰e posebnoznan kot gorski krajinar (sedaj je v Kamniku veli-ka razstava njegovih del), in dolgoletni tajnik Ka-mni‰ke podruÏnice SPD. Prav pri ustanovitvi indelu Gorske re‰evalne sluÏbe v Kamniku je poka-zal vso svojo sposobnost in znanje. Ni mu bilo Ïalne ãasa ne denarja. Spodbujal in navdu‰eval jebrate Erjav‰ke. Prvi se je zavedal, kaj pomenijo zare‰evanje v Grintovcih in koliko re‰evanje pomeni


24

Erjav‰ki na Veliki planini

Kal‰ki greben, Grintovec, Skuta, Brana inPlanjava (Maks KoÏelj: olje/platno, 70 × 140 cm)


25

ki se je leta 1931 smrtno ponesreãil v severni steniGrintovca, na‰li potem, ko so plezali po steni navz-dol. Prenesli so ga na Jezersko. Alberta Makuca, kije 1932 zdrsnil s poledenele Strehe Grintovca, so‰li iskat na zahodno stran.

Bolje organizirana Gorska re‰evalna sluÏba

Organiziranost slovenske Gorske re‰evalnesluÏbe do leta 1933 ni bila preveã uteãena in je bi-la prepu‰ãena posameznim postajam. Potem stavodstvo prevzela Stanko Hudnik in dr. BogdanBrecelj in se je vse obrnilo na bolje. ·e vedno paje bilo veliko teÏav zaradi stro‰kov. Marsikdaj re-‰enci niso imeli denarja in je vse ostalo Osrednje-mu odboru in postajam.

Leta 1933 je znanega in priljubljenega skala‰aSandija Wisiaka v Planjavi zasul sneÏni plaz. Do-maãi re‰evalci so ga v ogromni plazovini zamaniskali. Nato so iz Ljubljane sloÏno pri‰li na pomoãre‰evalci re‰evalnega odseka SPD, skala‰ki re‰eval-ci in ‰e drugi posamezniki, ãeprav so bili med se-boj zelo razliãni in niso bili v najbolj‰ih odnosih.Pod vodstvom Stanka Hudnika in Bogdana Bre-clja so ga na‰li po dolgotrajnem trudu. Prav ta iz-ku‰nja jim je izredno pomagala pri najveãjem re-‰evanju iz plazu leta 1937 pod StorÏiãem.

Oktobra leta 1934 sta se na severni strani Bra-ne smrtno ponesreãila zaroãenca Ema âerniã inJoÏe Jezer‰ek. Bratje Erjav‰ki in njihovi tovari‰i soju na‰li po temeljitem iskanju in ju prenesli v Lo-garsko dolino. Aprila leta 1935 je nad Kokrskimsedlom zdrsnil smuãar Mirko Gombaã. France inLojze Erjav‰ek sta tekla do njega in ga skupaj zdrugimi v viharni noãi po strmem brezpotju pre-nesla v dolino, vendar je potem v bolni‰nici pre-minil.

Leto nesreãLeta 1936 je bilo kar pet od sedmih smrtno

ponesreãenih najprej pogre‰anih na obseÏnemobmoãju in so bila iskanja izredno dolga in teÏav-na. ·tudenta Emila Vilfana, ki se je izgubil na Ve-liki planini, so Erjav‰ki iskali tudi na smuãeh. Sre-ãka Vavpotiãa so iskali po vsej zahodni poloviciGrintovcev. Kasneje sta ga na‰la dva lovca. Potem

sta se izgubila ‰tudenta Vid Jernej Jan‰a in MladenMarcel Mik‰iç. ·tirje bratje Erjav‰ki so ju iskali sa-mi. Vedeli so le to, da sta od‰la iz koãe na Kokr-skem sedlu. V ‰tirih dneh so v slabem vremenu inv neverjetnih krogih podrobno pregledali Grin-tovce od Koãne do Brane in ju potem na‰li v Ma-lem Hudem grabnu, kjer bi ju sicer zasulo kame-nje. Tudi najbolj‰i poznavalci niso mogli verjeti,kje vse so ju bratje iskali. âasniki so bili polniupraviãenih pohval. Nesporazum z nepouãenimisorodniki se je spremenil v hvaleÏno obãudovanje.

SPD je po nesreãah opozarjalo na velike stro-‰ke re‰evanj, in da ne more plaãevati prevoza podolini ali celo pogreba, kar seveda ni bila dolÏnostre‰evalcev. Vendar so bile vãasih okoli‰ãine tak-‰ne, da se je mudilo in je bilo treba ukrepati ãimprej. Planinski vestnik je zato zapisal: »Toda kaj birekla javnost, ãe re‰evalno mo‰tvo ne bi pomaga-

Re‰evanje v steni (vaja)

Slikarska razstava Maksa KoÏeljaV Male‰evi galeriji v Kamniku je od 4. aprila do predvidoma konca junijaodprta slikarska razstava kamni‰ke-ga slikarja Maksa KoÏelja z naslovom‘Maks KoÏelj, slikar gora’. Slike si lahkoogledate od ponedeljka do petka med8. in 12. uro ter med 16. in 19. uro.

da je dejanje nepomembno, in omalovaÏevali ka-mni‰ke plezalce. Kemperle jim ni ostal dolÏan.Spor se je stopnjeval in vplival na kasnej‰e dogod-ke. Kemperle in Bine Benkoviã sta na to odgovo-rila s sijajno smerjo v osrednjem delu severozaho-dne stene Rzenika. Alpinizem in gorsko re‰evanjepa sta postajala neloãljivo povezana.

Med drugo svetovno vojno postaja gorske re‰e-valne sluÏbe kot organizacija ni veã delovala. Re‰e-valci, ki so bili dosegljivi, pa so ‰e vedno re‰evali.Leta 1942 so Nemci obesili Antona Balantiãa in ‰evsaj enega gorskega re‰evalca, ki so ju oba zajelineoboroÏena pri drvarskem delu. Franceta Erjav-‰ka, ki je ‰el iskat pogre‰ane nem‰ke oficirje, so za-radi zamude skoraj ustrelili. Po drugi strani pa sore‰evalci pomagali pri gradnji partizanske bolni-‰nice v Kamni‰ki Beli.

O nesreãah, re‰evanjih, spremembah po drugisvetovni vojni in o korenitem naãelniku PavletuKemperletu pa naslednjiã (veã o vsem v novi knji-gi Zgodovina re‰evanja v gorah nad Kamnikom, kiizide konec maja).

lo? Planinec mora imeti doloãeno zavest var-nosti.«

Primerilo se je tudi, da so nekateri poklicali napomoã in so jih malo‰tevilni re‰evalci z muko pri-nesli v dolino, tam pa so re‰enci vstali z nosil inshodili. Ali pa je ponesreãeni re‰evalce nahrulil,naj vse skupaj plaãajo sami, in ker ni imel sredstev,se je tako potem tudi zgodilo ...

Zaãetki alpinizma v Kamniku in prvi uspehi

V Kamniku so se od leta 1932 mladi planincinavdu‰evali nad alpinizmom. Zaãeli so plezati inse kmalu pridruÏili tudi re‰evalcem. Leta 1937 soustanovili alpinistiãni odsek in potem vedno boljsodelovali pri re‰evanjih. V vsem je bil prvi PavleKemperle, ki se je najbolj zavedal, kako pomem-bno je njihovo znanje pri re‰evanju iz teÏavnihsten. Lep alpinistiãni uspeh je bila prva smer v se-verozahodni steni Rzenika, v ãasniku pa je bilapreveã poudarjena. Ljubljanski plezalci so trdili,


26


27

Nahrbtnik je priprava, podobna vreãi s pokro-vom in naramnicami, ki jo uporabljajo vsi, ki se od-pravljajo za kraj‰i ali dalj‰i ãas v svet gora. V njem inna njem lahko nosimo nepogre‰ljiv del osebne intehniãne opreme, vkljuãno s kuhalnikom, hrano inpriborom za kuhanje. Tako smo hitrej‰i ali, kot re-ãemo v sodobnem jeziku, mobilnej‰i.

Poznamo dve temeljni skupini nahrbtnikov: ti-ste z zunanjimi dodatki (za plezanje, smuãanje), kotso zunanji pritrjeni ali snemljivi Ïepi, in tiste breznjih. V trgovinah se sreãujemo s pohodni‰kimi, po-potni‰kimi, smuãarskimi, izletni‰kimi, plezalnimi inodpravarskimi nahrbtniki. Na policah ‰portnih tr-govin so ‰e sodobne kro‰nje, nahrbtniki za otroke,za prosti ãas, za gorske kolesarje, za soteskanje.

O namenskosti odloãa prostorninaProstornina je kljuãni dejavnik, ki pogojuje in

omejuje koliãino opreme v nahrbtniku, ta pa jeodvisna od ãasa trajanja doloãene dejavnosti.

Nahrbtnik za enodnevni izlet ali dolomitsko fe-rato ima med 25 in 35 litri prostornine, za zahtev-nej‰e zimske ali alpske ture, ki trajajo najmanj dvadneva, med 40 in 50 litri. Za popotni‰tvo, poho-dni‰tvo, alpinizem in odpravarstvo ima nad 50 li-trov z moÏnostjo poveãanja osnovne prostornine za10 odstotkov. Nekaj sprememb je le pri nahrbtni-kih za plezalce v vi‰jih naravnih stenah, ki se ne iz-delujejo veã za potrebe strategije, ampak taktike.Kajti zaradi povsem drugaãnega naãina (‰portne-ga) plezanja je prostornina manj‰a ali pa se name-sto nahrbtnika uporablja transportna vreãa.

Vreãa ali telo in pokrov ali glavanahrbtnika

Sama oblika vreãe je dognana tako, da dovo-ljuje zaãetni‰ko zlaganje opreme in napake, ki iz-

hajajo iz njega. Te pri manj‰i masi do 5 kilogra-mov ne vplivajo na teÏi‰ãe, zaradi ãesar ni proble-matiãna pravilna porazdelitev bremena na nara-mnice, boãno oprt in hrbti‰ãe.

Na nahrbtniku kot celoti, torej na pokrovu, obstraneh vreãe in pod njo so vgrajeni ali pri‰iti no-tranji ali zunanji votli Ïepi za trakove z uravnalni-mi zaponkami. Zadnje ãase se za hitro pritrditevlaÏjih delov opreme uveljavljajo tudi dvokraki zvit-ki iz moãnej‰ih jeÏkov.

Besedilo: Bine MlaãFotografiji: Nada Mlaã

NahrbtnikiKateri je pravi za moje rame?

Nahrbtnik s podalj‰kom

ja. To jim omogoãa bolj‰i obãutek pri plezanju alismuãanju.

Kadar izdelovalci hrbti‰ãa z blazinjenjem inkanali ne morejo v celoti ojaãiti, vlagajo v posebennotranji Ïep plastiãno podlogo (npr. armaflex,airmat) – s pridom jo lahko uporabimo za sedenjena mrzlem ali vlaÏnem ali pri bivakiranju za za‰ãi-to hrbta – ali upogljive kovinske traãnice.

Naramnice, prsni pas in boãna oprtNaramnice morajo biti dovolj ‰iroke, debele, a

ne predebele in ne premehke. Navadno so zgorajpritrjene fiksno, spodaj pa omogoãajo uravnavodolÏine bodisi med no‰njo ali ko imamo nahrb-tnik na tleh. Pri nahrbtnikih iz zgornjega cenov-nega razreda lahko fiksno pritrjene naramnice zdodatnim (pol)trakom in zaponko prilagodimooblikam ramen, debelini oblaãil oziroma odmika-mo ali primikamo hrbti‰ãe.

âe so naramnice zgoraj pritrjene na tako ime-novani variosistem, lahko pritrdilne toãke premi-kamo v veã smeri: za nekaj centimetrov gor, dol,bliÏje, narazen ter spreminjamo kot med nara-mnicama.

Dosedanje cevaste naramnice s sintetiãnimipolnili polagoma nadome‰ãajo veãplastni dihajoãimateriali (op. laminati).

Nekateri proizvajalci izdelujejo S-naramniceza Ïenske, kar je z varnostnega vidika pri za‰ãiti pr-si zelo priporoãljivo. ·kodljivost navadnih »mo-‰kih« naramnic se kaj hitro pozna pri dolgih no-‰njah teÏjega nahrbtnika ali pri smuãanju po ve-ãjih strminah.

Nahrbtniki s prostornino do 35 litrov, ki seuporabljajo za turno smuãanje, dolomitske ferate,kopne plezalne smeri, imajo na naramnicah ‰epreãni elastiãni prsni pas z zaponko na klik. Kotnovost so na eni od naramnic marjetice, niz tra-ãnih zank istih ali razliãnih velikosti za vponke,pritrditev fotoaparata, ãelade na vrhu gore.

Boãna oprt z blazino v ledvenem predelu alibrez nje je navadno na nahrbtnikih, ki imajo nad50 litrov prostornine. Z njo pridobimo veãjo sta-bilnost nahrbtnika in delno razbremenimo nara-mnice, kar se obãutno pozna hrbtenici. âe upora-bljamo pohodni‰ke palice, je razbremenitev ‰e ve-ãja. Îenske naj bi boãno oprt nosile na kolkih,mo‰ki pa za kak‰en centimeter nad njimi.

Vsi ti pomoÏni trakovi s svojimi (ne)gibljivimizankami omogoãajo pritrditev cepina, cepina-kla-diva, derez, plezalne ãelade, pohodni‰kih palic,smuãi, spalne vreãe, izolacijske podloge.

Pokrov, ki se kot klobuk tesno prilega vrhnje-mu delu z zategovalno vrvico zaprte vreãe, naj nebi presegel 10 litrov prostornine in je navadnoeno- ali dvonadstropen. V njem so ‰e vmesni pre-kati in prehodi, ki se zapirajo z jeÏki ali zadrgami.

Pri nahrbtniku iz kakovostnih materialov najbil pokrov pri‰it, torej fiksen. Poleg tega pa ‰e ne-premoãljiv, tudi ãe pademo z nahrbtnikom v vo-do. Zadrga in njena reÏa na pokrovu pa naj medhojo ne bi delali teÏav z zapiranjem ali odpira-njem, ãe na primer na‰ sopotnik vzame iz njegaza‰ãitno kremo ali papirnate robãke.

Veãji nahrbtniki za hojo v zimske gore ali zaturne smuãarje imajo tik nad dnom vreãe pose-ben predal – teÏke ãevlje na primer zamenjamo steka‰kimi – s polkroÏno zadrgo in napu‰ãem nadnjo. Namesto tega predala je moÏen tudi snemlji-vi »kengurujski« Ïep za hitro pritrditev vrvi, ãev-ljev, sneÏne deske.

Hrbti‰ãe nahrbtnikaHrbti‰ãa so v veliki veãini primerov izdelana iz

tako imenovanih koÏi prijaznih klima materialov –preizku‰ajo jih na goli koÏi pri 35 °C – ki odvajajoznoj in odveãno toploto. Oblazinjena hrbti‰ãa sodebelej‰a, mehkej‰a in udobnej‰a. Nekateri na-hrbtniki imajo tanj‰a hrbti‰ãa iz dihajoãih materi-alov ali dodatnih odmiãnih mreÏic, ki so domala vneposrednem stiku s hrbtom plezalca ali smuãar-


28

Oblazinjena hrbti‰ãa


29

Materiali za nahrbtnikeDandanes je na trÏi‰ãu pribliÏno 150 blagov-

nih znamk materialov, ki so izdelani iz najlonskih,poliamidnih ali poliesterskih (mikro)vlaken. Ne-kaj jih je dodatno ojaãanih s kevlarjevimi nitkami,drugi imajo ripstop zgradbo, tretji so iz razliãnihkordur, poleg teh je ‰e dolga vrsta premazov za ra-zliãne namene. V ZDA in Kanadi sta ãislana spek-tra in najlon balistik, v Evropi kordura, duratec indrugi teksi.

Na dolgem seznamu zahtev so trpeÏnost, od-pornost na UV-Ïarke, ãasovno dalj‰a nepremoãlji-vost z moÏnostjo ponovne impregnacije, nekaj tre-nja, vendar naj se ne bi na njegov rova‰ sprijemalsneg ali ledna prevleka, naj se ne bi gubal, prehi-tro umazal itn.

Razpored pri zlaganju opreme• Prvo ali zlato pravilo govori o pravilnem zlaga-

nju glede na maso posameznih delov na‰eopreme. Najveãja masa naj bi bila v obmoãjulopatic, malo manj‰a v obmoãju kriÏa, ledvene-ga predela, spodaj, zgoraj in znotraj nahrbtni-ka na njegovi zunanji strani pa najmanj‰a. Nadno torej zloÏimo kaj laÏjega, recimo spalnovreão ali rezervno perilo, na sredini ob hrbtunaj bodo najteÏje reãi, kot na primer polna ãu-tara ali pa kovinska plezalna oprema, na vrhuin na zunanji strani pa spet laÏje drobnarije.

• Drugo pravilo je povezano s povr‰inskim br-kljanjem – to poãenjamo med hojo, ko malopostojimo ali ko kaj pojemo – v pokrovu ali tikpod njim. V zgornjem delu pokrova hranimomazilo za ustnice, sonãna oãala, vodniãek, ãel-no svetilko. Pod pokrovom, v vrhnjem deluvreãe, naj bodo ãutara, kapa, hrana, rokavice,toplej‰a kapa, vetrovka.

• Tretje pravilo zlaganja zadeva prvotno razporedi-tev vsebine, ki naj bi se prerazporejala pri poslab-‰anju vremena, pri prihodu v koão ali turistiãnitabor. Ta oprema naj bi bila razporejena okolinajveãje mase, kot zrcalna slika velike ãrke C.

Dobro je vedeti• Da bi nahrbtnik ‰e bolje za‰ãitili pred dolgo-

trajno moão, si priskrbimo pokrivalo iz dihajo-ãih materialov.

• âe bomo nahrbtnik uporabljali na zimskih inalpskih vzponih, naj ima dvojno dno.

• Pri nakupu vedno poglejmo, kako je s hitro zame-njavo posameznih plastiãnih delov: kaj lahko za-menjamo sami, kaj bo moral zamenjati obrtnik.

• Ne glede na to, da izdelovalec jamãi nepre-moãljivost, si vedno priskrbimo prozorno naj-lonsko vreão, v kateri bodo rezervna oblaãila.

• Danes vsi kakovostni proizvajalci dodobra obvla-dajo ‰ivanje, lepljenje in varjenje in med njimivsaj na tem podroãju ni bistvenih razlik.

pognala Uãka. Nekaj velikih nametanih skal inokru‰en betonski pomol sta dala zavetje staremu,preluknjanemu ãolnu, nekoã Ïivih barv, ki jim jemorje Ïe odvzelo moã. Tu je leÏal, nihãe ne ve, odkdaj, trdno privezan, prepu‰ãen silam narave.Kdo ga je tako zapustil? In vendar je nas, iskalcesv. Ker‰ovana – svetnik nam je bil le izgovor zapot, nekak‰en simbol iskanja – moãno vzradostil,nam nekako osvetlil tisto pot, dodal novo podobo,ki bo zarisana v spomin. Nekoliko desno, takoj zaograjo, se je nekaj premaknilo. Stopil sem tja. Trikrave so leno zrle vame, le par metrov od morja.Krave na morski obali – redek prizor, tako nena-vaden, da sem ga seveda takoj sku‰al ovekoveãiti.Niso najbolje pozirale, spet jih je zamikalo soãnogrmovje in nekaj ‰opov trave za ograjo, tako da jeprizor z Uãko v ozadju odpadel. Svetega Ker‰ova-na nismo na‰li. Îe na povratku smo pri skromnemodcepu v kamniti ogradi zagledali polomljeno ta-

Stara obledela tabla v Milohniçih na Krku jekazala nekam v desno. Slaba potka, obdana z raz-padajoão kamnito ogrado, vse bolj zara‰ãena, jepostala primerna le ‰e za pe‰ce. Pomladni zrak,prepojen z vonjem morja, se je me‰al z dehteãimivonji bujnega zelenja, ki je v zavetju skrivenãenihhrastov hitelo na plano. ·e enkrat je pisalo »Sv.Ker‰ovan«, potem niã veã. Kamnita potka se jespu‰ãala. Mimo mlake, v kateri je bilo od pomla-dnega vznemirjenja vse Ïivo, je za‰la v ‰e gostej‰igozd. Kobilice so se glasno ogla‰ale, zrak je zvenelod ptiãjih glasov, nekateri so prav drobno ãivkali,sem in tja se je razlegel tudi kak‰en globlji ton. Osv. Ker‰ovanu ni bilo ne duha ne sluha. Pogledo-vali smo za odcepi, pod vejami kukali, da bi opazi-li kak‰no stavbo, pa razen ograj in kupov kamenjani bilo niã. Vztrajno je pot lezla navzdol, po zem-ljevidu sodeã v Uvalo âavleno. Drevje je bilo zdajvi‰je, manj grmiãasto, pod krepkimi hrasti je bilorjavo listje potreseno s pravo preprogo ciklam.Opojno je di‰alo, sonãni Ïarki, ki so se pretipaliskozi zeleneãe veje, so osvetlili prenekateri cvet, kije zalj‰al senãna gozdna tla. Drobcene rumene inmodre glavice so nepremiãno dehtele, bil je po-poln mir, niti sapice ni bilo ãutiti – a vendar je vzraku strujalo od prebujenja, od vonjev in glasov,ki so naznanjali nepremagljivo Ïivljenjsko moã.

Krave na morski obaliNenadoma se je med debli zasvetlil prvi biser,

odsev sonca na morski gladini. Uzrli smo samotenzalivãek, kamnit obra‰ãen zidec je loãeval pe‰ãenoobalo od gozda. ·e malo smo pomotovilili med ro-bidovjem in pred nami se je razprla ‰irna modraploskev, daleã na drugi strani se je nad njo v nebo


30

Besedilo in fotografije: Marjan Brade‰ko

Sv. Ker‰ovanPodobe prebujajoãe se pomladi na Krku

So pri‰le plavat?


31

blico, ki je kazala tja. âe bi ji sledili prej, bi ãolnain krav ne bilo. A bile bi druge podobe, druge bar-ve, drugi vonji – veselje pa verjetno prav tako. Sajje smisel poti prav v iskanju.

Morska modrina Ïajbljevih cvetov

Dan poprej smo si zastavili drugaãen cilj, Ïevnaprej. Niã nismo prepustili dogodkom ob poti.Tja, iz Punata proti Stari Ba‰ki, mimo rta Negritsmo jo ubrali. Kajti za vogalom, neposredno nadpeãinami, ki padajo v kristalno modrino morja, soneskonãna kamnita poboãja. In vendar se tuditam, v kamnu, Ïivljenje ne da – med vsako razpo-ko se na plan prebije Ïajbelj, sivi puhasti listi se le-po zlijejo z belosivo podobo kamenja. Bil je maj.In pravi ãas. Bo ali ne bo? Polni priãakovanja smose prebijali preko kamnitih ograj, med bodeãimigrmi in krivenãastimi hrasti, ki jih je bilo predrtom vse manj. Ko so se za razpadajoão svetilni‰kostavbo daljave odprle, ko se je sonãna pot dopol-danskega sonca razlila sem z Velebita, smo vedeli.Pri‰li smo pravi ãas. Kamnite planjave so bile pol-

ne modrine, kajti Ïajbelj je cvetel. Eden najlep‰ihprizorov, ki jih lahko ponudi pusta kamnita po-krajina – modrina vijoliãno nadahnjenih cvetov jidaje mehkobo, ublaÏi njeno ostrino. Poboãje zapoboãjem se je odpiralo, vsa so bila odeta v neÏnoogrinjalo. Le noge so ‰e ãutile, da so tla vendarlerazorana od vetrov in slanega morskega zraka.Gor in dol smo se prebijali, do samotnih pe‰ãenihzalivov, se dvigali nad stometrske peãine, opazova-li zasidrano jadrnico, ki je lebdela na prosojni gla-dini ... Stara Ba‰ka se je v opoldanski vroãini poãa-si pribliÏala. Ko se je v poboãju ponovno izrisala tr-dnej‰a stezica, so cvetovi v robu nad njo ‰e bolj Ïi-vo izstopali. Brnelo je v zraku, teÏki ãmrlji so se po-zibavali v vijoliãastih ãa‰ah, ãebele so hitele nabi-rati sladki med. Sladkobo smo ãutili tudi v nosni-cah, segala je pravzaprav v du‰o. Saj je bil dan pre-lesten in barve tako mehkobne, da so misli v vro-ãem soncu postajale kar nekam motne ...

Modrina vsepovsod

Bele skale oÏive


32

Ob letu osorej!Franci Ekar

Pred majsko sejo skup‰ãine PZS

Leto 2002 je leto, ko se je sklenil kombinirani pred-sedni‰ki mandat. Marsikaj smo doÏiveli, vendar pre-Ïiveli. Vstopili smo v leto, za katerega smo se odlo-ãili, da goram in gorstvom na tem planetu nameni-mo aktivno delovno, strokovno, znanstveno, politi-ãno pozornost z osnovnim in jasnim sporoãilom: ka-ko izbolj‰ati naravovarstveno stanje v gorah in jihbolje obvladovati. Ob tem dogodku se vlada RS ne-posredno seznanja o stanju v slovenskem planin-skem svetu kot tudi o tem, kako na sprejemljiv, pri-jazen in ne‰kodljiv naãin gore vkljuãevati v slovenskedrÏavne projekte – ‰e posebej v t. i. »strategiji slo-venskega turizma«. Tu smo planinci poklicani, da seaktivno vkljuãimo v oblikovanje osnovnih vsebin in da

postavimo standarde za podroãje visokogorskegaturizma – oblikovanje vsebine in planinske ponudbeza domaãe in tuje obiskovalce. Pri tem pa je nujnosodelovati s sorodnimi institucijami, zvezami idr., kiso za to voluntersko in profesionalno zadolÏene. VSloveniji je oblikovanje »civilne druÏbe« ‰e dokaj sra-meÏljivo in tudi s strani drÏave ‰e premalo urejeno.Na osnovi mnoÏiãnih in‰pekcijskih aktivnosti v dru‰-tvih tako drÏava nehote povzroãa strah pred spre-jetji odgovornosti funkcij, v konãni fazi pa je to pre-verjena metoda ukinjanja dru‰tvenih in civilnih vpli-vov na sooblikovanje in soodloãanje smeri in razvojadruÏbe.

Smo v ãasu aktivnih razprav o spremembah in do-polnitvah zakona o dru‰tvih. Bomo uspeli prepriãa-ti o razumnosti doloãanja davka DDV, izvzeti planin-ske postojanke iz splo‰nega zakona o gostinstvu,definirati taka delovna razmerja, ki jih bodo planin-ska dru‰tva prostovoljno zmogla na neprofitnih ak-cijah, deÏurstvih in oskrbovanju planinskih koã? Bo-mo uspeli, da se aktivnosti programov mladih, vr-hunskega alpinizma, ‰portnega plezanja, planinske‰portne rekreacije, planinskega gospodarstva(objekti, pota), literatura in informatika trdno usi-drajo v ‰portne fundacije, Ministrstvo za ‰olstvo,znanost in ‰port, Olimpijski komite in ostale institu-cije in ministrstva, ki se s planinstvom ne samo sre-ãujejo, ampak tudi dopolnjujejo?Ob tem z veseljem ugotavljamo, da smo v tem letuimeli kar nekaj napredka, razumevanja ‰e posebej sstrani Ministrstva za obrambo, Ministrstva za ‰ol-stvo, znanost in ‰port, Ministrstva za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano, Slovenska turistiãna orga-nizacija, Olimpijskega komiteja, ‰portnih fundacij.Dogovori so bili uspe‰nej‰i in tudi primerjalni indeksiso se uresniãili. Veliko pa se priãakuje od danihobljub in seveda tudi od kakovosti, aÏurnosti in za-nesljivosti prostovoljnega dela skupaj s strokovnimdelom PZS. Vrata so odprta, da doseÏemo Ïelene inpotrebne cilje. Vse je odvisno od nas v PZS in tudi vplaninskih dru‰tvih.V letu dni smo dokaj aktivno prehodili poti od Mata-jurja do Prekmurja, Koãevsko, Pohorje, Koro‰ko, Za-savje, Kamni‰ko-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce. Iz-peljali smo preko 30 aktivnosti planinskih dru‰tev,Med dru‰tvenih odborov, in tako na neposreden na-ãin izoblikovali objektivno stanje slovenskega planin-stva. Izvedli smo prvi preizkus dela »vodil« s t. i. kon-taktno izobraÏevalnimi procesi s planinskimi dru‰-tvi. Izvedene so bile ‰tiri delovno-operativne skup-‰ãine z odliãno udeleÏbo. Potrdila se je ‰e kako po-trebna oblika praktikuma za dru‰tvene delavce,organizatorje, kakor tudi osnova za oblikovanje pla-ninskih vsebin in politike, kajti zelo pomembna je do-stojanstvena relacija med »centralisti« in »lokalisti«.Leto‰nje leto je tudi leto plemenitih in veliãastnih ju-bilejev: 80 let »Knafeljãeve markacije«, 90 let sloven-ske Gorske re‰evalne sluÏbe, 5 let od nesreãe gor-skih re‰evalcev na Okre‰lju, izteklo se je 10 let slo-venskega Olimpijskega komiteja, konec leta pa bo-mo vstopili v 110-letnico ustanovitve osrednjega Slo-venskega planinskega dru‰tva. Jubileji, preteklost,vzponi in padci so za veãno zaznamovali pot sloven-skega planinstva.Trenutek med sedanjostjo in prihodnostjo je ãas, komoramo presoditi in oceniti, kako ohraniti ãvrsto,moãno in dostojanstveno PZS. Osnovno poslanstvonaãenjajo »profitizmi«, moã subjektivizma in individu-

Mag. Franci Ekar prvi »planinski civilni« pred-sednik PZS in prvi planinec v olimpijskem komi-teju Slovenije na sreãanju z novim predsednikommednarodnega olimpijskega komiteja JacquesomRoggerjem ob prvem obisku v Sloveniji.


33

alizma. Amaterizem in profesionalizem sta si v navz-kriÏju. Z veã kot 400 milijoni SIT administrativnegaprometa smo v primerjavi s ‰portnimi zvezami naãetrtem mestu. Seveda to ni realna slika, vendarpa skoraj 300 pogodbenoavtorskih delovnih razme-rij opozarja, da je potrebna temeljita analiza in oce-na, kako naprej. Pri tem prostovoljci, ki delajo za-stonj, niso uravnoteÏeni s t. i. »honorarci«. Leto‰njeleto je tudi prelomnica, ko je Nadzorni odbor PZSvsaj delno posegel v proces finanãnega poslovanja.Nadzorni odbor ima vso pravico nadzorovati, da seposluje tako, kot velevajo predpisi in principi dobre-ga gospodarjenja. Planinska dru‰tva in PZS morajoimeti pregled o obsegu, vrsti in vrednosti premoÏe-nja. To je zanesljivo primarna zadolÏitev za v priho-dnje. Tudi navade, da si sami doloãamo in izbiramocilje, jih izvedemo, obraãunamo ali sebi v prid pi‰emopravilnike, tako kot nam je najbolj po volji; vse to bo-mo morali v bodoãe spremeniti in stremeti za ra-zmejitev opravil in funkcij. Izvajalec, selektor in kon-trolor ne morejo biti ena in ista oseba. PZS pa bomorala posodobiti strokovni servis: organe zveze,komisije. Tudi prostorska ureditev na DvorÏakovi 9ni veã funkcionalna in terja posodobitev. Informacij-

ske relacije med ãlanstvom so ‰e malo‰tevilne. In-formatika o gorah, poteh se nagiba in se Ïe uskla-juje s sistemom »smuãarskega telefona«. V letu2003 naj bi zaÏivela razpoznavna in tudi ekonomskozanimiva planinska izkaznica. Programska in vsebin-ska usmeritev »vodil« bo poleg nadaljevanja aktual-nih tematik morala prouãiti, kako zaustaviti upada-nje ãlanstva in kaj narediti, da bi bil vsak obiskova-lec tudi ãlan planinske organizacije.Centralna evidenca ãlanstva pa naj bi ‰e posebejprispevala k preglednosti strukture ãlanstva, tudiza izbor za kadrovanje v komisije, odbore in ostalapodroãja PZS. Iskanje kadrov bo moralo postati naj-pomembnej‰a dejavnost za kakovosten razvoj pla-ninstva. Prav zdaj‰nja situacija, ko dokaj teÏko naj-demo kadre, ki bi bili voljni sprejeti in odgovornoprevzeti ne samo vodilne funkcije ampak tudi osta-le, ne tako obremenjujoãe, je resno opozorilo.âlovek je bil in ostaja temelj razvoja in napredka tu-di v planinskem prostovoljstvu, zatorej naj bo novorazpoznavno priznanje »ãastni ãlan PZS«, »‰tirje sr-ãni moÏje«, prvopristopni‰tvo in iskanje, osvojitev no-vega devi‰kega sveta zahvala, zgled zanamcem intrajni spomin slovenskemu planinstvu.

Veliki Bucher (2023 m)Nad Rem‰endolom se dviguje mogoãna, a ma-

lo znana gora Bucher (Monte Bucher, Bucherspitz,tudi Pucher). Iz delno pora‰ãene, neizrazite kopice(Mali Bucher, 1752 m), ki raste z dna doline, se po-Ïene oster greben na glavni vrh – Veliki Bucher(2023 m). âeprav na goro ne vodi markirana pot intudi planinski vodniki pristopa ne omenjajo, je vrhmogoãe doseãi tudi brez resnej‰ega plezanja. Pot jeprvi opisal dr. Henrik Tuma v prispevku o Mangart-ski skupini, ki je bil objavljen v Planinskem vestni-ku leta 1913 (prispevek je ponatisnjen v knjigi dr.Henrika Tume Planinski spisi, ki je iz‰la lani).

Opis poti:Ko na koncu ceste v Rem‰endol sestopimo v ‰i-

roko dno doline, pokrito z belim prodom, na le-vem bregu opazimo markacije, ki jim sledimo podnu doline, dokler ne naletimo na kolovoz, ki setakoj zaãne dvigati. Mimo poseke z lovsko preÏopridemo do kriÏi‰ãa. Smerokaz v levo usmerja naRate‰ko ‰krbino in Kopo, mi pa nadaljujemo pomarkirani poti ‰t. 511, ki se takoj priãne strmovzpenjati (do razpotja smo od parkiri‰ãa potrebo-vali pribliÏno 45 minut). Nadaljujemo po udobnigozdni poti. Ko pridemo iz gozda, preãimo manj-‰o grapo (voda) in kmalu zatem skoraj trãimo vsteno Ru‰e (moÏic). Tu markirana pot zavije de-sno preko meli‰ãa, mi pa poi‰ãemo slabo vidno, Ïedavno opu‰ãeno stezo, ki je sprva speljana ob ste-ni Ru‰e, nato pa po pora‰ãenem hrbtu na na‰i le-vi. Vstopamo v lepo in zanimivo krnico, ki se ime-


34

Besedilo in fotografija: Marko Podrekar

Veliki Bucher in Rabeljske ‰pice

IZLET

Slikoviti vrhovi nad skrito dolino

M. Bucher nad Rem‰endolom (foto: Andrej Stritar)


35

nuje Gamsov dol (krnica zagotovo upraviãi svojeime). Pot se ponekod izgubi, zato je treba iskatinaravne prehode. Vi‰je se praviloma drÏimo stenena na‰i desni. Preãimo veã manj‰ih grap in v slabiuri doseÏemo zatrep Gamsovega dola.

Desno nad nami je ozek Ïleb, ki vodi na gre-ben (·krbina Belega potoka), mi pa se vzpenjamopo ‰iroki gredi, ki se odpre na na‰i levi. Ta je str-ma in zagru‰ãena, zaradi ãesar je hoja precej na-porna. Po slabe pol ure nas na vrhu pozdravi pri-jazna livada, odpre pa se nam tudi pogled na glav-ni vrh. Za robom zavijemo desno navzdol in seusmerimo na naslednjo gredo, podobno prvi, leda je kraj‰a. Po 15 minutah smo na grebenu, kjernas priãaka gosto ru‰evje. Previdno sestopimo v‰krbino, odkoder se ponudi zanimiv pogled naMori‰ko planinico nekaj sto metrov niÏje, lepo pase vidi tudi greben Malih ‰pic.

Od tu nadaljujemo naravnost navzgor. Prebi-jamo se skozi pribliÏno 200 metrov gostega ru‰ev-ja, ki se mu je ponekod mogoãe izogniti po zapla-tah trave in peãevju. Na vrhu tega grebena, ki gaTuma imenuje Zottenkopf (tudi Bucher nima slo-venskega imena, ãeprav se nahaja le streljaj za dr-Ïavno mejo), je odloãilno mesto za na‰ vzpon navrh, ki je sedaj tik nad nami in je od tu videti kajvrtoglavo. Do tega mesta, ki je prav primerno zakraj‰i poãitek, je mogoãe priti brez posebnih te-Ïav, zadnji del poti pa je zahtevnej‰i.

âe smo odloãeni nadaljevati vzpon, po levi se-stopimo nekaj metrov in nato previdno obidemoskalno zaporo pred nami. Znajdemo se na zelo iz-postavljenem vr‰nem grebenu, kjer nas priãakakake tri metre visoka gladka plo‰ãa s poklino, v ka-teri je k sreãi mogoãe najti nekaj zelo dobrih pri-jemov in stopov. Sledi nekaj metrov plezanja obvr‰nem grebenu, ki terja veliko mero previdnostiin je kar dobra vaja za Ïivce, saj skale ob precej‰njiizpostavljenosti ne nudijo zanesljive opore. Kopreplezamo tudi to mesto, so teÏave za nami insledi le ‰e nekaj metrov hoje do vrha, na kateremje skalna piramida. Z vrha se ponuja zelo lep raz-gled, ki pa se mu lahko posvetimo le, ãe ne razmi-‰ljamo, da nas ãaka ‰e zahteven sestop, za katere-ga moramo ohraniti potrebno mero zbranosti. Zavzpon na sam vrh, ki ga ocenjujem z drugo teÏav-nostno stopnjo, potrebujemo pribliÏno 10 minut,seveda ãe ne name‰ãamo varovanja.

Vrnemo se po isti poti. Za celotno turo bomoporabili 6-8 ur.

Rabeljske ‰pice (1909 m)Vzpon na najvi‰ji, severni vrh Rabeljskih ‰pic

(Fünfspitze, Cinque Punti, 1909 m) priãnemo nazanimivi planini Kolja jama, kjer je neoskrbovanozaveti‰ãe (odej ni). Po stezi se usmerimo skozigozd mimo vodnega zajetja in nato desno proti ve-likemu meli‰ãu. PribliÏno deset metrov pod vrhommeli‰ãa, preden to preide v Ïleb, se usmerimo pro-ti pora‰ãenemu grebenu na na‰i desni (mesto vsto-pa na greben oznaãuje moÏic). Od tu se v laÏjem,a nekoliko izpostavljenem plezanju (prva do drugateÏavnostna stopnja) povzpnemo na greben, priãemer nam je za kaÏipot kar dobro opazna steãina.

Po nekaj 10 metrih se lahko usmerimo po peãevjunaravnost navzgor, lahko pa ‰e sledimo steãini vdesno vse do trebu‰aste, vlaÏne skale, ki jo obide-mo (nerodno mesto) in se nato povzpnemo strmonavzgor po ozkem Ïlebu. Nad Ïlebom se obe sme-ri zdruÏita. Od tu naprej i‰ãemo najlaÏje prehode,ki nas vodijo proti vr‰nemu grebenu oziroma trav-natemu poboãju nad nami. Ko doseÏemo sedlo, seusmerimo na ‰iroko gredo, ki se odpre na na‰i le-vi in nas po strmem peãevju polkroÏno pripelje navrh. Za vzpon na ta zelo zanimivi, razgledni vrh bo-mo od zaveti‰ãa porabili pribliÏno uro in pol.

IZLET

Vr‰ni del Velikega Bucherja

Na gorskih ãevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. âevljarstvo, Slovenska 30,

Ljubljana. Telefon: 041-325-432

IZLET PLANINSKIvestnik 5 / 2002

36

Rem‰endol

Rem‰endol (Val Romana) je samotna in slikovita dolina vskrajnem severozahodnem delu Vzhodnih Julijskih Alp.LeÏi med Mangartsko in Jezersko dolino v smeri sever-jug in se v zatrepu pahljaãasto razcepi v ‰tevilne grape.Gore nad njim niso posebno visoke, so pa zelo drzno obli-kovane in teÏko pristopne. Najpomembnej‰i je Poldnik –Kopa (Picco di Mezzodi, 2063 m), ki se proti severu nada-ljuje z divjim grebenom malo znanih vrhov, med katerimiizstopata Breitkofel (1988 m) in Schüneck (1787 m). Na ju-gu doline, nad zatrepom, stoji M. Bucher (2023 m), enanajbolj lepo oblikovanih in drznih ostric v Julijskih Alpah.Na zahodni strani se dvigajo naÏagane Rabeljske ‰pice(Cinque Punte, 1909 m), ki jih Ïal iz Rem‰endola ne vidimo;njihovo prvinsko slikovitost lahko obãudujemo iz sose-dnjega Rablja. Skozi Rem‰endol teãe Beli potok (Rio Bi-anco), ki pa je veãji del svoje poti skrit pod ob‰irnim pro-di‰ãem, najveãjim v Julijskih Alpah.

Kako v Rem‰endol?Mejo z Italijo prekoraãimo v Rateãah, tik pred TrbiÏempa za Ïelezni‰kim podvozom zavijemo levo za oznako Rut-te. Po ozki, asfaltirani cesti smo kmalu v naselju Ruttepiccolo, kjer zavijemo levo na dobro makadamsko cesto,ki nas popelje do izteka Rem‰endola. Ko se cesta spustiin pri potoku zavije odloãno na levo, parkiramo vozilo. Dotu rabimo od mejnega prehoda slabe pol ure voÏnje.

Koãe in zaveti‰ãaV Rem‰endolu in okolici ni oskrbovanih koã. Na nekdanjiplanini Kolji jami (Alpe di Rutte, 1520 m) pod Rabeljskimi‰picami se nahaja v liãni brunarici neoskrbovano zave-ti‰ãe Capanna Cinque Punti.

IzletiPoldnik (Picco di Mezzodi) ãez Rate‰ko ‰krbino. 5 ur. Ze-lo zahtevna oznaãena pot (v zgornjem delu zgolj ozna-ãeno brezpotje). Dolga, naporna tura, nobenih varoval,laÏje plezanje I. teÏavnostne stopnje, samo za izurjene.Divji, malo znan, samoten svet. Monte Sciober (1853 m) ãez Vra‰ko ‰krbino (Portella,1798 m) in nazaj ãez Koljo jamo. Skupaj 5 ur. Zahtevnaoznaãena pot. Zelo priporoãljiva, slikovita tura, na ka-teri nazorno spoznamo lepote Rem‰endola. Primernoza dru‰tvene izlete.

LiteraturaVodniki: Tine Miheliã: Julijske Alpe, PZS, Ljubljana 1998; An-drej Stritar: 111 izletov po slovenskih gorah, Sidarta, 1997.Zemljevidi: Julijske Alpe – zahodni del, 1:50.000, PZS Ljub-ljana.Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, 1:25.000, Udine: Tabac-co 019.

Andrej Ma‰era

Razgled na Bucher sKope: Na levi Skala,sledi manj‰i pirami-dast vrh – Vrh nadBelim potokom, natopa se dviguje Buchers prepadno stenonad Mori‰ko plani-nico. V ozadju desnoje Kaninsko pogorje.(foto: Emil Pevec)


37

V visokogorju Julijskih Alp skoraj ne najdemokoãe, ki bi bila odprta vse leto. »Se ne splaãa,« pra-vijo na planinskih dru‰tvih. »Vãasih cel teden aliveã ni nobenega obiskovalca.«

Pa vendar PD Ljubljana Matica vztraja in imasvoj Dom na Komni odprt vse leto. »Zgodilo pa seje celo, da zaradi slabega vremena cele 3 tedne nibilo nobenega gornika, ki bi pri‰el do na‰ega do-ma,« je potarnal oskrbnik, ki smo ga obiskali naprvi pomladanski konec tedna. In pri tem ni mislilna rentabilnost doma, ampak na samoto. Vendarje na Komni tak‰nih trenutkov malo. Obiskoval-cev skoraj nikoli ne zmanjka, saj dom stoji na izje-mno dobri lokaciji, ki ponuja obiskovalcem v vsehletnih ãasih nekaj zanimivega: poleti in jeseni le-po naravo z zdravilnimi rastlinami, pozimi inspomladi pa ‰irna bela poboãja, ki so raj za turnesmuãarje, pa tudi za druge ljubitelje bele opojno-sti. Tu se tudi kriÏajo ‰tevilne poti.

KomnaKomna naj bi dobila ime po izpeljavi iz ka-

mna. Zanimiva pa je tudi razlaga v Slovarju sloven-skega knjiÏnega jezika, kjer je izraz komna poja-snjen kot (vodoravna) polica pred odprtino kme-ãke peãi.

Planota Komna je bila nekoã skupaj z dolinoTriglavskih jezer Zlatorogovo kraljestvo. Danes jepolna griãev, dolin, vrtaã, kont, vmesnih hrbtov,‰krapelj in kotliãev. Po legendi je tako razrito po-krajino povzroãil Zlatorog, ko je v jezi, zaradi lov-ãevega pohlepa, razdejal svet na Komni. Prekrivajo skoraj neprekinjena preproga ru‰ja, iz katerega‰trlijo posamezna drevesa – viharniki.

Kako do doma?Tako kot veãina obiskovalcev doma smo se tu-

di mi lotili vzpona od Doma Savica v zatrepu Bo-hinjske doline. Tu je veliko parkiri‰ãe, ki je poletiÏal mnogokrat premajhno za vse, ki bi radi tu pu-stili svojega jeklenega konjiãka.

Smerna tabla, na kateri pi‰e »Komna – 2 1/2 h«,nas usmeri levo od poti, ki vodi do slapa Savica.Zlagoma se v kljuãih povzpnemo vedno vi‰je po ‰i-roki poti, dokler ne doseÏemo dna koritaste doli-ne, imenovane Pekel. Po njej in njenem desnem,severnem poboãju doseÏemo rob planote Komne,od koder je le ‰e nekaj minut do doma. Da ne bo-ste ‰teli, vam izdam: 66 ostrih zavojev (serpentin)je na poti.

Pot tehniãno ni zahtevna, poteka veãinoma posenci, kar je v poletni vroãini zelo ugodno, hudostrmino pa nam omilijo ‰tevilni na dolgo speljanizavoji poti. Za vse, ki menijo, da je njihov nahrb-tnik preteÏak za tak‰no turo, pa je najbolje, da Ïena parkiri‰ãu del opreme naloÏijo na Ïiãnico. Ce-

PLANINSKE KOâE

Besedilo in fotografija: JoÏe Drab

Dom na KomniStara lepotica nad Bohinjem

Doma na Komni

Koãi pri Triglavskih jezerih. V poletnem ãasu in zadoloãene dneve dobi oskrbnik pomoã pri streÏbi.

O Francu kroÏijo ‰tevilne zgodbe vseh vrst inzanimalo nas je, kako bo. Pa ni bilo niã pretreslji-vega. Tak‰en je bil kot veãina drugih oskrbnikov.Bil je prijazen in vljuden, kljub temu pa nam jemed vrsticami dal vedeti, kdo je tu ‰ef. Tudi prav.To nas ni oviralo. âe se je le dalo, nam je ‰el na ro-ko. Tudi do drugih gostov je bil prijazen in se jerad zapletel z njimi v pogovor. Ker govori tudi tujejezike, ni bil nikoli v zadregi, ko so pri‰li tujci. Nje-govi najbolj nenavadni gostje so bili Izraelci in Irci.

Vzdu‰je v koãi je bilo precej umirjeno, saj je bi-lo zaradi mrzlega severnika obiskovalcev zelo ma-lo. Stanje pa je povsem drugaãno poleti, ko je obi-skovalcev veã in je med njimi tudi precej tak‰nih,ki z gorami nimajo veliko skupnega.

HranaHrana, ki smo jo pojedli v tistih treh dneh, je

bila odliãna, ãe izvzamemo sendviãe s ãudno sala-mo, ki smo jih dobili za na turo. Bravo, Mari! ·ko-da le, ker je porcije kmalu zmanjkalo, ãeprav ni bi-la majhna, ampak normalno velika.

V domu lahko dobimo enolonãnice (riãet, jo-ta, pasulj), ajdove Ïgance z ocvirki (600 SIT), siro-ve ‰truklje (850 SIT), jabolãni zavitek (400 SIT),palaãinke (550 SIT) in ‰e marsikaj po naroãilu, ãele imajo na zalogi.

Za skupine pa je bolje, da se predhodno napo-vedo po telefonu 04/5721-475.

Hitrost postreÏbe je bila nekoliko pod priãako-vanji glede na to, da ni bilo veliko gostov, vendar vmejah tolerance. Bolj pa nas je motila ãistoãa oziro-ma neãistoãa prtov na mizah. Da o kupih smeti podposteljami na skupnih leÏi‰ãih raje ne govorimo.

Neprijetno nam je bilo tudi, ko je na na‰o sku-pino (res smo se zabavali in smejali) besno siknilstarej‰i obiskovalec: »Ti‰ina zdaj! Pojdite kam dru-gam! Radi bi gledali dnevnik.« In res ni bil sam:kar precej ljudi se je posedlo v bliÏino televizijske-ga sprejemnika. Pravkar se je zaãenjal TV-dnevnikna TV Slovenija. Grozljivo. Razumel bi, ãe bi jihzanimala vremenska napoved, da bi vedeli, kajlahko priãakujejo naslednji dan na turi. ·e tu nemorejo brez vojn in politike. Kje je sedaj tisto pra-vo, pre‰erno vzdu‰je v koãi?

na za kilogram opreme je 60 SIT, smuãi pa nambodo prepeljali za 300 SIT.

DomDom na Komni stoji 1520 m visoko, na vzho-

dnem robu planote Komne. Zgradilo ga je SPD inga odprlo 19. julija leta 1936. Ker je med II. sve-tovno vojno pogorel, so ga po njej obnovili inelektrificirali. Leta 1964 so zgradili ‰e tovorno Ïi-ãnico. Ker je bil dom v potresu pred leti rahlo po-‰kodovan, se v PD Ljubljana Matica pripravljajo natemeljito prenovo, pri kateri bodo tudi bolje po-skrbeli za ãisto okolje.

V edinem gostinskem prostoru – jedilnici, ki jev prvem nadstropju doma, je okoli 90 sedeÏev. Pro-stor je topel, ogrevan s peãjo, ki stoji na sredini. Naenem koncu jedilnice je ‰ank, na drugem pa tele-vizija. Îal nimajo loãenega prostora za skupine.

V 25 sobah je 90 postelj na pogradih. Zanimi-vo je, da je 20 skupnih leÏi‰ã, za razliko od drugihkoã, spodaj, v pritliãju, poleg zgornje postaje to-vorne Ïiãnice.

Koãa ima centralno kurjavo na drva, ki pozimioziroma ob mrzlih dneh »deluje« nekje med 19. in24. uro. Ob 21 h je Ïe prijetno tolpo, a kaj, ko se na-to spet shladi. Tako se lahko zjutraj zbudimo z »bu-dilko na mraz«. âe ste bolj mrzle sorte, si pomagaj-te s kak‰no odejo veã, saj jih je dovolj, ali pa prine-site s seboj spalno vreão. Seveda poleti teh teÏav ni.

V sobe smemo le v copatih, in ãe jih nimamo sseboj, jih imajo nekaj tudi v domu. V pritliãju innadstropjih so tudi umivalnice z mrzlo vodo inWC-ji. Voda je kapnica in napisi priporoãajo, da jene pijemo.

Skozi okna jedilnice je lep pogled na kilome-ter niÏe leÏeãe Bohinjsko jezero in Staro FuÏino, vozadju pa na Karavanke s Stolom. âe Ïelimo vide-ti veã, se napotimo okoli doma. ObkroÏajo nas za-nimivi visoki vrhovi, sedla in ‰krbine, doline inplanote. Lepo se vidi bliÏnji Ski hotel na Voglu.

OsebjeFranc Obli‰ar je bil oskrbnik doma sedem let.

Bil zato, ker je v ãasu, ko to berete, v domu Ïe novoskrbnik Brane Cvek. V zimskem ãasu pride v domkuharica Mari Rahne, ki sicer Ïe petnajst let kuha v


38

PLANINSKE KOâE


39

V koãi se ne sme kaditi. Kljub tovrstnemu zna-ku pa smo opazili, da je prvi veãer nekdo priÏgalcigareto. Druge dneve kr‰itev nismo opazili.

Pohvalno pa je, da te takoj ob 22 h ne naÏene-jo spat, ampak lahko ‰e kak‰ne pol ure (vãasih podogovoru celo dlje) v miru igra‰ tarok s prijatelji.Seveda mora‰ spo‰tovati noãni mir in ti‰ino.

TureMoÏnih tur v okolici je izredno veliko: od kraj-

‰ih in laÏjih do dolgih, zahtevnih, nemarkiranihali celo plezalskih. Predlagam le 5 izmed njih:1. Komna–Koãa pri Triglavskih jezerih–ârno je-

zero–Komna (ali Komarãa-Savica)2. Komna–Vratca–Krnsko jezero–Krn-Batognica-

Peski–Lepoãe-Komna3. Komna–Vratca-Mahav‰ãek–Pl. Govnjaã–Komna4. Komna–Kal–Oslova ‰krbina–LanÏevica–Komna5. Komna–Vogel

Ture so opisane v vodnikih, za nasvet pa lahkovpra‰ate tudi oskrbnika doma. Neve‰ãim svetujemspremstvo vodnika.

Zanimivosti v okoliciNa sami planoti Komni ni veãjih zanimivosti.

Najdemo jih nekoliko severneje (Triglavska jeze-ra) in zahodno (ostanki So‰ke fronte).

âe imamo po turi, ko s Komne sestopamo pro-ti Bohinju, ‰e kaj ãasa, si lahko ogledamo slap Sa-vica. Oznaãeni odcep nas kak‰nih 15 minut, pre-den pridemo do parkiri‰ãa, usmeri levo po marki-rani poti do 78 m visokega slapu.

Po naporni turi se lahko spoãijemo tudi ob inv Bohinjskem jezeru, najveãjem slovenskem stal-nem jezeru, ki se poleti segreje tudi do 23 stopinjali veã.

LiteraturaV domu nimajo na prodaj nobene literature.

Morda bo bolje poleti.Vsem obiskovalcem priporoãam vodnik po Ju-

lijskih Alpah (PZS) in vodnik po Bohinjskih gorah(Sidarta) ter zemljevide Triglavski narodni park1:50.000, Bohinj 1:25.000 in Triglav 1:25.000.

ZakljuãekDom na Komni mi deluje kot stara gospa, ki je

bila nekoã lepotica, sedaj pa je morda Ïe skrajni ãas,da gre na lepotno operacijo. Predvsem zato, kernam ‰e vedno lahko veliko zanimivega pove in da.

PLANINSKE KOâE

Cene v domu:spanje na skupnih leÏi‰ãih za neãlane PZS 1500 SITspanje na skupnih leÏi‰ãih za ãlane PZS 1050 SITpopust pri spanju, ãe imamo lastno rjuho - 350 SITenolonãnica brez mesa 500 SITgoveja juha 350 SITãaj z limono 150 SITpivo 0,5 l 400 SITrazglednica z znamko za Slovenijo 150 SIT

StopinjaTina Rot

Bila si moja in moja bo‰ ostala.Sama na ozki stezi, v belem snegu.âe bo‰ vpra‰ana, bo‰ spregovorila,morda pokazala smer.Hranila bo‰ spomine.In na pomladbo‰ pri‰la v dolino v drobnih kapljicah,ki bodo veliko veã kot spomin!

Planinski pupek, nekateri ga imenujejo tudialpski, sodi med dvoÏivke, in sicer bolj natanãnomed repate krkone. V ta red sodi tudi verjetnovsem bolj poznani navadni moãerad, ki ga spozna-mo po Ïivo rumenih lisah po telesu.

Planinski pupek tako kot vse dvoÏivke v ãasuzime hibernira, kar pomeni, da v tem obdobju niaktiven, paã pa to obdobje »prespi«. Hibernacija vglavnem poteka na kopnem, le redko v vodi. Nakopnem si planinski pupek poi‰ãe razliãne razpo-ke v zemlji, v lesu ali pod njim, v skalnih razpokahin na podobnih mestih, kjer otrpel preÏivi zimo.Osebki, ki zimo preÏivijo v vodi, se zarijejo v mulj.PreÏivetje tako tistih na kopnem kot tistih v vodi jeodvisno od temperatur. âe temperature padejomoãno pod ledi‰ãe, pupki pa so si zavetje na‰li


40

Besedilo in fotografije: Milan Vogrin

Planinski pupek (Triturus alpestris)

LETO GORA

Gorska Ïival meseca

preveã na povr‰ini, zime skoraj zagotovo ne bodopreÏiveli. Podobno velja tudi za tiste v plitvih vo-dah, saj se lahko zgodi, da voda zamrzne vse dodna, kar za pupke pomeni skoraj gotovo smrt.

Iz zimske otrplosti se priãnejo prebujati Ïezgodaj spomladi, na bolj osonãenih mestih Ïe po-zno pozimi. Takoj se napotijo proti vodi, kjerkmalu dobijo svatbeno preobleko. Ta se od ko-penske razlikuje po bolj Ïivi obarvanosti, pa tudikoÏa postane bolj gladka. Samci v svatbenem ob-dobju, to je v vodi, dobijo tudi greben na hrbtu,od samic pa se loãijo ‰e po bolj intenzivni barvi.Planinski pupek je Ïivo obarvan. Po zgornji stranije sivo do zeleno moder, modri pa so tudi boki,kjer so ‰e velike temne pege na beli podlagi. Pro-ga na repu, ki je posebno dobro vidna pri samcu,je podobne barve kot boki. Spodnja stran je priobeh spolih enobarvno rdeãe-oranÏno obarvana.Samci so manj‰i kot samice, te pa lahko doseÏejo

V svatbenem ãasu se planinski pupek zadrÏuje vvodi, kjer pride do izraza njegova pisana obar-vanost.

Planinski pupek v kopenski no‰i.


41

LETO GORA

dolÏino tudi do 12 cm, seveda z repom. Pupek jeplenilec, ki se prehranjuje z drobnimi nevreten-ãarji, v slast pa mu gredo Ïabji mrest in paglavci.

Ko planinski pupki prispejo do vode, se priãneparjenje. Parjenje, razvoj odloÏenih jajãec in ka-sneje liãink poteka izkljuãno v vodi. Za razliko odÏab, ki imajo zunanjo oploditev, je ta pri pupkihnotranja. Po oploditvi samica odloÏi jajãeca, zopetza razliko od Ïab, vsakega posebej in ga zavije v vo-dno rastlinje. Na ta naãin je jajãece skrito pred ple-nilci, to pa so lahko drugi pupki, Ïabe ter ‰e pose-bej ribe. V eni sezoni lahko samica odloÏi tudi pre-ko 100 jajãec. âas, ki je potreben, da se iz jajãecarazvije liãinka, je odvisen od temperature vode. Privi‰jih temperaturah je razvoj hitrej‰i in obratno.Liãinka je podobna odrasli Ïivali, le da ima zuna-nje ‰krge, ki so podobne razvejani vejici. Sprva jetudi brez nog, zatem pa najprej zrastejo zadnje,nato pa ‰e prve. Liãinka se sãasoma preobrazi (po-jav strokovno imenujemo metamorfoza) in zapustivodo. Îival je podobna odraslim osebkom, vendar‰e ni odrasla, tudi precej manj‰a je. Spolno zrelostdoseÏe po treh letih, doãaka pa lahko starost tudipreko 10 let. Pri populacijah visoko v gorah se lah-ko celo zgodi, da se liãinke v istem letu zaradi niz-kih temperatur ne uspejo preobraziti. V ugodnihpogojih lahko liãinke prezimijo v vodi, metamor-foza pa spomladi nemoteno poteka naprej.

Pupek v obdobju razmnoÏevanja izbira stalnevode razliãnega nastanka; bodisi so to manj‰a na-ravna jezera, vodna zajetja, kali, namenjeni napa-janju Ïivine, ali pa jezerca na barjih ali celo razli-

Spodnja stran planinskega pupka je enobar-vno oranÏna, kar ga loãi od na‰ih dveh preostalih pupkov.

ãni jarki. Izogiba se le vod, kjer so prisotne ribe, kiveljajo za glavnega plenilca pupkov.

Kot pove Ïe ime, planinski pupek naseljujehribovite predele, v vi‰ino pa gre vse tja do 2000metrov, pravi alpinist torej! No, sreãamo ga pone-kod tudi v niÏini, kjer pa je redkej‰i. V Sloveniji jesplo‰no raz‰irjen, ni ga le v nekaterih povsem rav-ninskih predelih. Podobno je tudi v Evropi, kjerse pojavlja v ‰tevilnih podvrstah. Pri nekaterih na-stopa tudi neotenija, kar pomeni, da spolna zre-lost nastopi na stopnji liãinke. Pri nas ni ogroÏen,doloãene populacije pa lahko ogrozi vnos rib vnjegove razmnoÏevalne vode.

Podobno kot moãerad ima tudi planinski pu-pek strupne Ïleze, ki so skoncentrirane na glavi zaoãmi, vendar njihov strup ni nevaren na‰i koÏi. âesi Ïelimo pupka od bliÏe pogledati, si prej navlaÏi-mo roke, da se Ïival ne izsu‰i, zatem pa ga poloÏi-mo nazaj na mesto, kjer smo ga ujeli.

1. mednarodni festival gorni‰kega filma Bled 2002

Besedilo: Boris Strm‰ek

Po aprilski reviji gorni‰kih filmov v Can-karjevem domu smo imeli v kratkem ãa-su Ïe drugo priloÏnost, da se zberemopred filmskim platnom, ki nas je poneslov svet gora in gorni‰kih podvigov. Od 10.do 12. maja smo na Bledu obiskali 1. me-dnarodni festival gorni‰kega filma, kinaj bi postal tradicionalen. Organiziralga je Zavod za pospe‰evanje turizma –Turizem Bled, pokrovitelj festivala pa jebil predsednik RS Milan Kuãan. Direktor-ju festivala Silvu Karu, ki je vsestranskialpinist in stalen gost najveãjih tovr-stnih prireditev v svetu, je uspelo sesta-viti pester program z nekaterimi znani-mi filmskimi imeni. S predavanji so sepredstavili trije gostje, in sicer na‰ izku-‰eni himalajec, odliãni alpinist ter gorskivodnik Andrej ·tremfelj, francoska alpi-nistiãna dama Catherine Destivelle terangle‰ka plezalska legenda Doug Scott.Veã o festivalu boste lahko prebrali vnaslednji ‰tevilki Planinskega vestnika.

izletnikov, predvsem iz smeri Ljubljane, delno paje za to krivo tudi nepoznavanje pestrosti poti, kivodijo na hrib. Tako je najbolj obiskana tista iz Ta-cna, imenovana pot ãez Spodnjo Kuhinjo.

Pot ãez Spodnjo Kuhinjo je stara pot domaãi-nov, ki vodi od gostilne Grad do Romarske poti ma-lo pod sedlom. Je precej strma in gre ves ãas po goz-du. Zaradi prevelikega ‰tevila obiskovalcev je, kjerteren dopu‰ãa, ‰iroka tudi deset metrov ali veã. Obi-skovalci se gneãi, predvsem pa blatu in koreninam,umikajo levo in desno ter izhodijo nove in nove ste-ze. Te so se zdruÏile v pot nenormalne ‰irine. Navsej tej ‰irini propadata podrast in gozd v celoti. Kjerje teren strmej‰i in je oznaãena pot speljana v oklju-kih, se pojavljajo nove bliÏnjice in ... gozd propada.

Gora je iz karbonatne kamnine in ob poti raste-jo rastline, ki dobro uspevajo na baziãni podlagi. Lev Spodnji Kuhinji, kjer je na apnenãasti podlagi de-bela plast bolj kisle prsti, so rasla drevesa pravegakostanja. Namesto kostanjevih dreves in podrasti jedanes ‰iroka blatna drsalnica. Redni obiskovalci·marne gore z Ïalostjo opazujemo znaãilno skalo smarkacijo, ki stoji sredi steze Ïe blizu stiãi‰ãa z Ro-marsko potjo. V na‰ih mladih letih je bila skala »ve-seli kraj poãitka«, saj smo ob njej vedeli, da smo Ïevisoko. ·e pred 10 leti je bila trdno usidrana v tla.Poglabljanje poti zaradi erozije je danes zniÏalo te-ren okoli nje. Samo vpra‰anje ãasa je, kdaj bo skala»iz na‰e mladosti« zgrmela po bregu v dolino.

Ko ocenjujemo ‰kodo v gozdu, se moramoustaviti pri naslednjih problemih:• Erozija je strahotno napredovala in je najveãji

problem na gori. Vzrok zanjo je pre‰tevilãen

Na pragu slovenskega glavnega mesta stoji·marna gora – najbolj priljubljena in mnoÏiãnoobiskana izletni‰ka toãka me‰ãanov in ljudi iz ‰ir‰eokolice. Gora ima znaãilno obliko, ki jo tvorita dvavrhova: 669 metrov visoka ·marna gora in 696 me-trov visoka Grmada. Glede obiska moãno prevla-duje ·marna gora, kjer stoji protitur‰ki tabor s cer-kvijo in gosti‰ãem. Nanjo vodijo ‰tevilne planinskepoti z vseh strani. Vendar so te zelo neenakomer-no obiskane; nekatere so laÏje dostopne za veãino


42

Besedilo: Majda Kovaãiã

Razgaljena·marna gora

LETO GORA

Problemi zaradi mnoÏiãnosti

Vpliv mnoÏiãnega obiska na ·marni gori(foto: Igor Maher)


43

LETO GORA

obisk, ki se tudi v prihodnosti ne bo zmanj‰al,zato se moramo resno lotiti ukrepov za ohra-njanje naravnega okolja.

• Vrezovanje imen v lubje dreves na sreão ni veãtako popularno.

• Odmetavanje prazne embalaÏe in drugih od-padkov ob poteh se je tudi moãno zmanj‰alo,k ãemur so pripomogli tudi ‰tevilne ãistilneakcije in ozave‰ãanje obiskovalcev.

• Nabiranje cvetja – predvsem ãrnega teloha – je‰e vedno moãno prisotno.

• Psi, ki nas spremljajo na planinski poti, s svojoprisotnostjo izven steze vznemirjajo gozdne Ïi-vali. Tabla ob vznoÏju opozarja lastnike, da najimajo svoje ljubljence na vrvici. Zaradi velike-ga ‰tevila psov postajajo problem tudi ‰tevilnipasji iztrebki ob poti.

Kako zaustaviti propadanje gozda ob poti?

·marna gora spada v pristojnost treh obãin:Ljubljana, Medvode in Vodice. Za Pot ãez Spo-dnjo Kuhinjo skrbi Planinsko dru‰tvo ·marna go-ra, kakor tudi za vse ostale steze na ·marni gori.Zaradi mnoÏiãnega obiska planinsko dru‰tvoomenjene poti ne more kvalitetno vzdrÏevati instanje je zaskrbljujoãe. Îe leta dolgo je v postopkurazgla‰anja Krajinski park ·marna gora. Projekteza razglasitev vodi Ljubljanski regionalni zavod zanaravno in kulturno dedi‰ãino. Pri urejanju potina gori imajo pomembno mesto tudi lastniki goz-dov in Zavod za gozdove. Vse na‰tete ustanovemorajo z medsebojnim sodelovanjem re‰iti letatrajajoãi problem. Tudi vsi mi, pogosti obiskovalci·marne gore, bomo z opozarjanjem na problempospe‰ili njegovo re‰itev.

Ne moremo re‰iti svetovnih ekolo‰kih pro-blemov. Potrudimo se, da obvarujemo pro-pada naravo okoli nas. Korak za korakom,vsak ãlovek nekaj, vsaka deÏela nekaj in pla-net Zemlja bo ostal na‰ dom.

Narave nismo dobili v dar od na‰ih prednikov,temveã v izposojo od na‰ih vnukov, in tak‰no,kot smo dobili, moramo tudi vrniti.

OgroÏena Un‰ka koli‰evkaNeodgovorno vedenje plezalcev

Besedilo: ·pela Habiã

Un‰ka koli‰evka leÏi sredi planotastega kra-‰kega sveta med Rakovim ·kocjanom in Pla-ninskim poljem. Je ena na‰ih najlep‰ih udornics strmimi, prepadnimi stenami, ki v najvi‰jemdelu presegajo 100 metrov. Rastje v koli‰evkije zelo zanimivo. Dno in spodnji del pora‰ãajosmreke, ki priãajo o temperaturnem in vege-tacijskem obratu. Hladen zrak se namreãujame v globoki udornici in ustvarja ostrej‰eekolo‰ke pogoje. Zgornje dele sten koli‰evkepora‰ãajo bolj toploljubne vrste. Un‰ka koli-‰evka je hkrati pomembno prebivali‰ãe neka-terih redkih Ïivalskih vrst, zlasti ptic.Kot poseben kra‰ki pojav in Ïivljenjski prostornajbolj raznovrstnih rastlin in Ïivali, med ka-terimi so tudi redke in ogroÏene vrste, je bilaUn‰ka koli‰evka leta 1984 zavarovana (Odloko razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spome-nikov ter naravnih znamenitosti na obmoãjuobãine Postojna, Ur. objave ‰t. 29/84).V preteklem letu je skupina plezalcev iz Alpini-stiãnega odseka Kranj Un‰ko koli‰evko izbra-la za svoje plezali‰ãe. Ne da bi poskusili prido-biti soglasja pristojnih sluÏb in lastnika zemlji-‰ãa, so grobo posegli v obmoãje. Pod steno, kiso si jo izbrali za plezanje, so posekali nekajdreves. Îal sta bili med njimi tudi dve tisi. Tiseso v na‰ih gozdovih dokaj redke in zato ‰e po-sebej zavarovane in jih je prepovedano sekati(Odlok o zavarovanju redkih ali ogroÏenih ra-stlinskih vrst v SR Sloveniji. Ur. list ‰t. 15/76).Plezalci so tudi odkopali del poboãnega gru-‰ãa, da so si izravnali veã plo‰ãadi za taborje-nje. O njihovi prisotnosti in odnosu do naravepriãajo tudi odpadki, kuri‰ãa ter klini in dru-ga varovala v steni.Zaradi varovanja Ïivega sveta v Un‰ki koli‰ev-ki plezalna dejavnost v tem obmoãju ni spre-jemljiva in ni v skladu s predpisanimi varstve-nimi reÏimi. Zato je zadevo v svoje roke pre-vzel gozdarski in‰pektor. Obmoãje bo trebasanirati in v najveãji moÏni meri vzpostavitiprvotno stanje. Posekanih dreves pa sevedani mogoãe postaviti nazaj.

(Povzeto po biltenu Park SneÏnik, izdaja Ministrstvo za okolje in prostor)

so vãasih stopniãasto oblikovane, s pomoãjo katerihlahko ugotovimo, v kateri smeri sta se premikala so-sednja bloka. IzraÏeni so lahko tudi plitvi valovi; z nji-hovo pomoãjo lahko ugotovimo smer premikanja, kise je zgodila vzdolÏ grebenov in dolin med valovi.

Razpoke se od prelomov razlikujejo po tem, daob njih ni pri‰lo do vzdolÏnega, ampak samo do ma-lenkostnega preãnega premika. Kamnina je poãilazaradi razliãnih vzrokov: razbremenitve zaradi teÏe,razpoke spremljajo prelome.

Plezamo lahko po samih prelomnih ploskvah (plo-‰ãe), ki so nagnjene paã tako, kot je bil nagnjen pre-lom, en blok pa je bil (deloma) odstranjen. Nastanejolahko poloÏne, navpiãne in previsne plo‰ãe.

Zajede nastanejo takrat, ko sta ohranjeni ‰e obeploskvi preloma, tako da plezamo delno po eni plo-skvi, z rokami se prijemamo druge ploskve, delno papo preãnemu odlomu drugega bloka.

Kamini nastanejo takrat, kadar navpiãni prelomiin razpoke sekajo steno pravokotno, obe prelomniploskvi pa sta medsebojno razmaknjeni, tako da selahko ãlovek spravi vmes. âe pa sekajo prelomi stenopreãno ali pa celo vzporedno, nastanejo ogromne lu-ske (severna stena Triglava – Dolga Nem‰ka), ki soprislonjene na glavno steno. âe pa je ta luska precejdebela, ji Ïe lahko reãemo steber. Stolpi pa nastane-jo takrat, ko je ta ob prelomnih oziroma razpoklin-skih ploskvah popolnoma loãen od glavne stene.

âe razpoka seka prelomno ploskev, dobimo poã,ãe jih je veã, pa sistem poklin. Ponavadi lahko vanjevtaknemo samo prste.

Na‰teto velja predvsem za apnence in dolomite,pri magmatskih kamninah je lahko nastanek razpoktudi drugaãen (ohlajanje – krãenje – pokanje, kroje-nje pri ohlajanju).

V drugem delu ãlankov o geologiji slovenskihsten bomo spoznali, kako nastanejo stenske oblike.Najprej se bomo zaustavili pri primarnih oblikah, na-slednjiã pa se bomo posvetili sekundarnim.

Stenske oblike (zajede, kamini, plo‰ãe, previsi,strehe ...) nastanejo kot posledica razliãnih procesov,ki se najpogosteje medsebojno kombinirajo.

Kako bo nekoã stena izgledala, je najprej odvisnood tektonske zasnove. Kamnine se zaradi pritiskov pre-mikajoãih se litosferskih plo‰ã lomijo in premikajo narazliãne naãine, tako da nastanejo prelomi in razpoke.

Ob prelomu se je zgodil vsaj majhen premikvzdolÏ ploskvine nezveznosti. Prelomne ploskve solahko popolnoma gladke, vãasih tudi spolirane (tek-tonsko zrcalo). Na njihovi povr‰ini lahko opazimo tu-di vzporedne linije, to so ponavadi nekak‰ne raze, ki


44

Besedilo in fotografije: Bogomil Celarc

Primarne stenske oblike

LETO GORA

Geologija slovenskih sten, 2. del

Tankoplastoviti apnenci so za kak‰na dvametra premaknjeni ob prelomu. Nastane zaje-da, ki se kombinira s plastovitostjo. Vzhodnapoboãja Mrzle gore.


45

LETO GORA

Narivi so pribliÏno horizontalni prelomi, ki na-stanejo zaradi stiskanja kamnin. V takih primerihlahko dobimo streho.

Stenske oblike so odvisne tudi od naãina nastankakamnine. V plastnatih kamninah lahko plezamo poploskvah plastnatosti. âe so plasti horizontalne, dobimona spodnji ploskvi streho (ãe manjka del niÏjih plasti)

oziroma polico (ãe manjka del vi‰jih plasti). âe so pla-sti nagnjene, nastanejo veãji ali manj‰i previsi, bolj alimanj nagnjene police, ãe so vertikalne, pa so to plo‰ãe.

Masivne oziroma neplastnate kamnine so zgrajenepredvsem iz koral in drugih organizmov. Ponekod na-stanejo osamljeni grebeni med sicer klastiãnimi ka-mninami, ki hitreje preperevajo, tako da apnenci kotnekak‰ni ãoki izstopajo v reliefu.

Rahlo nagubane, strmo leÏeãe plasti apnenca. KerleÏijo skladi pravokotno na poboãje, se je ustvarilkamin, katerega stene tvorijo ploskve plastovitosti.

Znaãilen prelom z notranjo prelomno cono izzdrobljenih apnencev. Ob zavarovani poti âe-‰ka koãa–Mlinarsko sedlo.

·e neodkrita stena

Turbo petkav Lastovcu

Na‰a smer

WBesedilo in fotografije: Boris Strm‰ek

Nekoã prej sem sicer Ïe sli‰al nekaj oLastovcu in o steni, ki naj ‰e ne bi bila pre-plezana. Pa saj je vse Ïe preplezano, le kjelahko ‰e najde‰ nedotaknjene stene!? Po-tem sem nekoã sestopal s Koro‰ice in semse odloãil za nekak‰no varianto mimo je-zerca Vodotoãnik ter med Desko (1970 m)in Tolstim vrhom (1986 m) proti planiniPodveÏak, kjer obiãajno pu‰ãamo avtomo-bile. In sem na prelazu Prag daleã spredajzagledal steno, ki se mi je zdela kar zanimi-va. Fotografija stene je bila nato kar ne-kaj ãasa prilepljena ob mojem domaãemraãunalniku, preden je padla odloãitev, dagremo pogledat tja, ãe je stena zares pri-merna za plezanje. Z Lorijem sva nato ne-ko brezdelno majsko soboto (le kje so se-daj tak‰ni dnevi?) od‰la na raziskovalni po-tep nad Luãko Belo. Najprej v Luãe in natov Podvolovljek ter navzgor po makadamudo planine PodveÏak. A tokrat nisva od‰laãez planino proti Koro‰ici kakor obiãajno,temveã sva jo ubrala ‰e dalje po cesti ozi-roma nato bolj kolovozu do lovske koãe innato po robu nad Luãko Belo. Med visokimiborovci je izsekana ozka pot, ki nas pripe-lje na Desko, od koder se lahko nato spu-stimo po nekoliko manj vidni stezi navzdolin v levo pod razbito skalno steno. V de-snem delu stene je pogled navzgor precejobetaven. Strme zajede, ponekod tudiprevisi, med njimi plo‰ãe ... Ta del je visokkak‰nih 120 metrov, dovolj za kak‰no re-kreacijo spomladi, ko je v visokih stenah ‰ebolj mrzlo, pa tudi kak‰en sneg. Stena jeobrnjena proti zahodu in pozno dopoldanga Ïe obsije sonce. Raziskovalni izlet se jezakljuãil z nevihto in celo sneÏenjem, takoda sva pri‰la nazaj do avtomobila »mokrado gat«, ko sva se plazila med visokimi bo-rovci. A sklenila sva, da ‰e prideva, vendartakrat s plezalno opremo.

Prve smeri v steniIn tako sva se kmalu spet zna‰la pod

(verjetno) nedotaknjeno steno Lastovca.Spet je bilo kar nekaj ogledovanja, da sva

se nato nekako odloãila za vstop v desnemdelu, kak‰nih 25 metrov desno od previsnezapore. 15 metrov navzgor (teÏavnostnastopnja III-IV), kjer je nato veãja gredina, inpo njej proti levi ter nekoliko navzgor. Tamsva nato obstala pod nekak‰nim kotom, kiga je sestavljalo nekaj zajedic in poãi. Izbi-ra je bila kar pestra, vendar sva se v pr-vem poizkusu odloãila za poã, ki je vodilaproti desni navzgor in nato po ozki zajedi.Smer je bila na pogled precej teÏavna,vendar naju je presenetila z lepim pleza-njem in teÏavnost ni presegla V+. Poimeno-vala sva jo Tiha voda. Kmalu sva bila spetna vstopu, kjer sva izbrala nekoliko teÏjovarianto levo ob prej‰njem vstopu. Pri‰lasva do kota, kjer pa sva se odloãila, da to-krat splezava naravnost ãez zajedo, ki jepopestrena tudi s previsi. Najprej navzgorin nekoliko levo (VI-) pod previsi, kjer nasnato priãakata dve zajedi. Odloãila sva seza desno (V+), pripeljala naju je na polico, kipoteka ãez skoraj vso steno. 10 metrov le-vo vodi navzgor ‰ir‰a poã. Skala daje videzkru‰ljivosti, vendar pa me je presenetila ssvojo kompaktnostjo, ko sem tlaãil »fren-de« v razpoko in lovil ravnoteÏje v vertika-li. TeÏavnost okoli VI. stopnje je po 25 me-trih nekoliko popustila. Zgoraj se natoskala nekoliko poloÏi in tu in tam nas spetpriãaka kak‰na polica (IV-V). Do roba ste-ne je nato teren nekoliko bolj razbit.

Nazaj proti avtomobilu pod planino Po-dveÏak lahko odidemo po poti zgoraj ali pakar po dobro vidni in shojeni stezi ob vzno-

47

·e neodkrita stena

Na‰a smer

Ïju stene, ki nas okoli vogala pripelje v str-mo pora‰ãeno poboãje in nato navzgor doroba nad Luãko Belo. Tukaj, ãez tako imeno-vani Grofov ‰tant, je tudi najenostavnej‰idostop pod steno, a ga boste zgoraj teÏkona‰li, ãe ste prviã tukaj.

Turbo petka in medvediStena Lastovca je visoka v desnem delu

okoli 130 metrov in ponuja tudi moÏnosti zadokaj teÏke vzpone, na Ïalost pa se (za iz-birãneÏe) ne pona‰a s preveã dobro skalo.âe ste predvsem mojster plezanja v pakle-ni‰ki skali, boste tukaj doÏivljali teÏke tre-nutke in tresoãe noge. A za prave alpinisteje to dober trening za vzpone v visokogorju.Drugo smer v steni sva z Lorijem poimeno-vala Turbo petka, kar pa je zgodba s potidomov. V Luãah sva namreã pobrala ‰to-parja in po nekaj kilometrih voÏnje po namdobro znanih ovinkih ob Savinji je dekle pre-vidno vpra‰alo: »A je tale petka turbo?« Mi-dva v smeh, Lorijevi »petki« Campus pa jezrasel greben. Pravzaprav sva nameravalapod steno ostati ‰e kak‰en dan, vendar na-ma nekako ni preveã di‰alo, saj se je tam

naokoli potikal medved. Nekaj dni prej si je vbliÏini postregel s kravo, pa nisva bila nav-du‰ena, da bi naju doletela podobna usoda.To so bili menda tisti medvedi, ki so se nave-liãali Bosne in tamkaj‰nje »veselice«, pa sopri‰li k nam s trebuhom za kruhom.

Sedaj so v steni tri smeri. Zadnja je na-stala lani v jeseni, ko sva z JoÏico prepleza-la desno od teÏkega dela smer Huda mrav-ljica (V), ki zgoraj poteka po eni od najmar-kantnej‰ih zajed. Ostalo pa ‰e ãaka. In ãekak‰en vikend nimate naãrtov ... Medvedovpa menda sedaj tam ni veã.

48

Stena Lastovca

Pozor: miniranjenad OspomSplo‰no gradbeno podjetjeSCT d. d. Ljubljana je obvestiloPZS, da bodo kot izvajalci glav-ne trase avtoceste Klanec –Strmina izvajali minerska delana obmoãju ârnega Kala nadvasmi Gabrovica in Osp. Obtem SCT napro‰a na‰o krovnogorni‰ko organizacijo, da zara-di varnosti alpinistov, ki upora-bljajo plezalno steno podobmoãjem izvajanja del, STRO-GO PREPOVE plezanje v steni vãasu miniranja, in sicer od po-nedeljka do petka v ãasu med12. in 14. uro ter med 17. in 19.

uro. Ta prepoved naj bi veljalaeno leto. SCT ‰e prosi za upo‰-tevanje opozorila, saj se lahkole na ta naãin prepreãijo mo-rebitne nesreãe. Torej?Ob tem se sicer lahko vpra‰a-mo, kje so sedaj vsi tisti junaki,ki so udarili po plezalcih zaradidomnevnega preganjanja pti-ãev v stenah Kra‰kega roba.Ali pa bo miniranje izvedenotako, da ga ptiãi ‰e opazili nebodo!? Iz SCT-jeve »pro‰nje« si-cer ne razberemo natanãno,za katero steno gre, po vsejverjetnosti pa je to Mi‰ja peã,v primeru sten nad vasjo Osp(Velika stena, Babna ...) bi sicermorali izseliti kar celo vas.Opozorilo verjetno ni namenje-

no samo alpinistom, ki so takoali tako vajeni padajoãega ka-menja, predvsem gre tukaj za‰portne plezalce, ki so najpo-gostej‰i obiskovalci tukaj‰njihsten. Glede na to, da tak‰naprepoved oziroma opozorilaniso samo stvar medijev, tem-veã predvsem raznih obvestilna kraju samem, kar pred-stavlja tudi stro‰ke, bo zanimi-vo izvedeti, kako se bo SCT po-trudil na tem podroãju. Obve-stila pa bodo morala biti v veãjezikih, saj te stene obiskujejoplezalci iz cele Evrope. Skrat-ka, izogibajte se sten med Os-pom in Gabrovico zaradi mini-ranja! (Boris Strm‰ek)

49

Novice iz vertikale

Anderle ãez M11AljaÏ Anderle (Petzl/CharletMoser, Mammut) se je po za-kljuãku svetovnega pokala vlednem plezanju ‰e nekolikopomudil v Kanadi, kjer jeogromno moÏnosti za lednevzpone vseh teÏavnosti in dol-Ïin. Tako se je odpravil tudipod trenutno najteÏjo lednosmer na svetu, ki poteka v vo-tlini Cineplex blizu prelazaSunwapta. Smer Mushashi jedecembra 2001 kot prvi pre-plezal Will Gadd in jo ob tem,da je ponovil veãino vseh naj-teÏjih smeri na svetu, ocenil zM11/M12. Prvi vzpon je opravil spa‰ãki na cepinih, februarjapa je opravil ‰e vzpon brezpa‰ãkov. Anderle je smer, ki

poteka ãez vodoraven stropin ga je spominjala na Pajkovostreho v Ospu, poskusil brezkak‰nih posebnih naãrtov in

Ïelja, vendar pa ga je prite-gnila in stvari se je lotil resno.Îe tretji dan poskusov se muje vztrajnost obrestovala inopravil je prvo ponovitev izre-dno previsne smeri, kjer le vzakljuãnem delu plezalca pri-ãaka ledna zavesa. Do tja jepotrebno izvajati vse vrsteakrobacij na majhnih oprim-kih in vpeti 16 kompletov, v 40metrih smeri pa je kar 20 me-trov strehe. Anderle je smerponovil 21. marca. S soplezal-ko Stephanie Maureau je na-to preplezal ‰e enega od naj-bolj znanih slapov v SeverniAmeriki – Pomme d’Or (Zlatojabolko) v dolini reke Malbaie,ki je visok skoraj 400 metrov.Veliãastno ledno gmoto stapreplezala v vsega 5 urah.

Vrhunska serijaUro‰a PerkaLeta 1992 je v Mi‰ji peãi pri Os-pu nastala najteÏja smer prinas, Tadej Slabe je namreã podolgih letih poskusov preple-zal smer, ki jo je poimenoval Zastaro kolo in majhnega psater ocenil z 8c+. Vse do lani jeveljala za najteÏjo smer v Slo-veniji in obenem za eno najte-Ïjih na svetu, saj je kljub mno-gim poskusom tudi mnogi sve-tovno znani plezalci niso uspe-li preplezati. Do sedaj stasmer ponovila le ·panec Pe-dro Pons in na‰ Urh âehovin.Uro‰ Perko (AK ârna, CityWall, Promontana) se je smeriprviã lotil pred petimi leti, znaãrtnim treningom pa je vprvih spomladanskih dnehkonãno postavil piko na i insmer uspe‰no preplezal. A us-peh v izredno previsni smeri, kizahteva od plezalca izrednomoã in vzdrÏljivost, ni bil edinidoseÏek Perka v zadnjem me-secu, saj je kmalu opravil ‰e znekaj teÏkimi smermi, ki so ãa-kale ponavljalce. Tako je v Pa-

klenici na Hrva‰kem opravilprvo ponovitev smeri Il Mara-toneta, ki jo je Ïe pred 14 letipreplezal Italijan Manolo in seje prav tako upirala ‰tevilnimznanim plezalskim imenom.Smer, ki slovi po izredno maj-hnih in ostrih oprimkih v previ-sni plo‰ãi, je za svojo oceno 8b+izredno dolgo ãakala na pono-vitev. TeÏava je predvsem vtem, da ‰tudij smeri poberekoÏo na prstih, za plezanje paje treba imeti izredno dobrepogoje – suho vreme in nekoli-ko niÏje temperature. Kmaluzatem je Perko opravil ‰e dru-go ponovitev naslednjega pa-

kleni‰kega problema – smeriMosquito, ki jo leta 1988 pre-plezal avstrijski plezalec Ger-hard Horhager. Smer imaoceno 8b. Za zakljuãek izrednouspe‰ne serije je Uro‰ Perko vOspu preplezal ‰e novo kombi-nacijo smeri, ki jo je ocenil 8c.Poteka ãez smeri Corto, Ma-nana, Talk is cheap, Za starokolo in se konãa v smeri Sanj-ski par. âez 90 gibov dolgosmer je poimenoval Mr. BigHand. Perko je obenem tudiprvi, ki je preplezal vse trismeri v tako imenovani Tedije-vi luknji – Talk is cheap (8c), Zastaro kolo ... (8c+) in Sanjskipar (8c). Za njim je tako Ïe se-dem smeri z oceno 8c ali veã,od tega jih je pet preplezalkot prvi. Z zadnjimi vzponi jedokazal, da je eden najbolj‰ihslovenskih ‰portnih plezalcev,njegovi vzponi pa so zavidanjavredni tudi v svetovnem meri-lu. Glede na njegovo formo palahko kmalu priãakujemo ‰ekaj podobnega in tudi vzpon vkak‰ni smeri z oceno 9a ni veãtako daleã. (Boris Strm‰ek,fotografija: Stanko Gruden)

AljaÏ Anderle v smeri Mushashi

50

Novice iz vertikale

Maraton ãez vertikaleMarko Lukiã in Silvo Karo‰estkrat v enem dnevu ãezAniãa kuk v PakleniciPaklenice in stene Aniãa kukaverjetno ni treba posebejpredstavljati, saj predstavljav zadnjem ãasu nekak pojemprostega plezanja dolgihsmeri. Nekoã je bilo to prizori-‰ãe prvih plezalnih korakovmnogih alpinistov, v pakleni-‰kih stenah iz odliãnegaapnenca pa so se odvijale ‰te-vilne znamenite zgodbe, ki ‰edanes kroÏijo med junaki ver-tikale. Mnoge sedanje pakleni-‰ke klasike so bile nekoã po-jem tehniãnega plezanja, sme-ri, ki nastajajo v zadnjih letih,pa bi bile za pionirje tukaj‰nje-ga plezanja skoraj znanstve-na fantastika. Prav tako bibila znanstvena fantastika,ãe bi takrat nekdo posku‰alpreplezati veã smeri v enemdnevu ãez steno Aniãa kuka.

Silvo Karo (MORS, AO DomÏa-le) je stari znanec Paklenice inavtor prenekatere teÏkesmeri, poznamo pa ga pred-vsem kot odliãnega vsestran-skega alpinista in poznavalcapatagonskih sten. Marko Lu-kiã (AAO Kozjak) je eden najus-pe‰nej‰ih slovenskih ‰portnihplezalcev in hkrati odliãen al-pinist, v zadnjih letih pa se jeposvetil predvsem vzponom vteÏkih dolgih prostih smereh.Pred tremi leti sta kot pri-pravo na prvo hitrostno te-kmovanje v stenah soteske

Paklenica ponovila v enemdnevu tri smeri v Aniãa kuku,lani pa sta dodala ‰e eno. ·ti-rim lanskim smerem – Rajna(VIII), ·ubara (VIII-), Klin (VIII-) inAlbatros (VII+/VIII-) sta se le-tos odloãila dodati ‰e eno –Nostalgijo (VII). Preplezati petpribliÏno 350 metrov dolgihsmeri, ki se vse pona‰ajo steÏkimi razteÏaji, je podvig, kipoleg odliãne fiziãne priprav-ljenosti zahteva tudi ogro-mno izku‰enj in ne‰teto me-trov preplezanih smeri vsehteÏavnosti. Silvo Karo in Mar-ko Lukiã to imata, v zadnjihdneh leto‰njega aprila pa stadokazala, da sta naveza, ki prinas nima prave konkurence.

Po zakljuãnih nekajdnevnih pri-pravah, ko sta v zelo hitremãasu ponovila nekatere smeriv Paklenici, je za Kara in Luki-ãa 24. aprila nastopil dan D. Vspremstvu redkih opazoval-cev sta »maratonca« v temiod‰la pod steno in ob 5.35 seje zanju priãel dolg in naporendan. Najprej sta se odloãila zanekako kompleksno najteÏjosmer – Rajno, ki je dobila imepo znameniti gostilni in sedajtudi hotelu v Starigradu. Njenlastnik Marinko se je med dru-gim odloãil tudi za sponzorira-nje na‰e odliãne naveze. Vre-me, ki je bilo v prej‰njih dnehdokaj sonãno, a zaãinjeno zburjo, je kazalo ta dan bolj Ïa-losten obraz: nizka oblaãnost,ki se ji je ãez dan pridruÏil ‰erahel deÏ. Vendar pa to ni mo-tilo Kara in Lukiãa. Opoldnesta po Klinu Ïe tretjiã priple-zala na vrh Aniãa kuka, ‰e prej

sta opravila tudi s ·ubaro.Naslednja smer je bila Alba-tros, in ko sta priplezala po-novno na vrh stene, je padlaodloãitev o nadgradnji njune-ga naãrta – dodala bosta ‰eeno smer. Tako sta nato poNostalgiji ob 18.40 vstopila ‰ev Velebita‰ko smer (VII-) in ob20.15 zakljuãila svojo celodnev-no dirko ãez najmarkantnej‰osteno v Paklenici. Za njima jebilo okoli 2100 metrov preple-zanih smeri, ki jim je treba do-dati ‰e prav toliko sestopaãez ostre ‰kraplje in gru‰ã.Plezalca sta bila sicer utruje-na, vendar pa sta izjavila, dabi lahko dodala ‰e kak‰nosmer, ãe bi bil dan dalj‰i. Utru-jenost je bila sicer veliko manj-‰a kot prej‰nje leto, povpre-ãno pa sta porabila za posa-mezno smer in sestop dve uriin pol. In sedaj? Pri slavnostni

veãerji v Rajni je padla ideja o24-urnem plezalskem marato-nu. Mogoãe Ïe naslednje leto?

Spremljanje plezalskega mara-tona v Paklenici nam je omogo-ãila Avtohi‰a Kolmaniã iz Mari-bora, ki je dala na voljo OpelVectro karavan. (Besedilo infotografije: Boris Strm‰ek)

51

b

Karo in Lukiã spet zmagalav PakleniciSilvo Karo (MORS, AO DomÏale) in Marko Lukiã(AAO Kozjak Maribor) sta na Ïe tradicionalnem te-kmovanju v hitrostnem plezanju, ki se vsako letopred prvomajskimi prazniki odvija v stenah nad so-tesko Paklenice, Ïe tretjiã zapovrstjo zmagala. To-krat sta plezalca, ki sta letos nastopila pod okri-ljem priljubljenega zbirali‰ãa plezalcev Rajna, imela

precej hudo konkurenco, saj je nastopilo nekaj ze-lo znanih plezalskih imen. Za dobre ‰tiri minute stasicer popravila lanski ãas – smer Diagonalka staletos preplezala v 25 minutah in 30 sekundah. Nadrugo mesto se je uvrstila italijanska ekipa (26:50),ki sta jo sestavljala Erik ·vab in Christoph Heinz,tretja pa je bila nem‰ka naveza, v kateri je bil zna-meniti Stefan Glowach. Tokratna prireditev je bi-la popestrena z Glowachevim predavanjem in kon-certom popularnih Zagrebãanov Soul Fingers.

Naveze norcevTradicionalni alpinistiãni veleslalom pod Raduho

Nedelja sredi marca pod Radu-ho. Sonce je bilo ta dan precejsrameÏljivo, a to ni veljalo zamnoÏico smuãarskih navdu‰en-cev, ki so se zbrali na Grohotu.Snega je bilo sicer bolj malo ka-kor tudi vso dosedanjo sezonoin na smuãeh je bilo ‰e kar nekajrje, zaradi katere se veãinomanihãe ni preveã sekiral. Mogoãeje bilo sicer kasneje na ciljumarsikomu Ïal, da smuãi niso bi-le bolj nabru‰ene in »speglane«,a drugo leto bo tudi to pri‰lona vrsto. Ali nismo tega rekli Ïelani? Tekmovanje smuãarskihnavez je tukaj Ïe dolgoletnatradicija, v zadnjih letih je oãi-ten porast ‰tevila sodelujoãih,vsako leto pa je ob progi vseveã navijaãev in seveda navija-ãic (ãe ste frajer, drugo leto nesmete manjkati). Prav gotovoje vzrok temu precej nenava-dno tekmovanje, saj tekmujejodvojice, ki se morajo najprejspustiti ãez skalno steno, si na-takniti smuãi, se navezati in na-to presmuãati oznaãeno pro-go, ki vodi tudi med drevesi. Po-glavitni cilj je preÏiveti, a za pr-va mesta se je seveda trebaizredno potruditi ter pokazatikar precej »norosti«. Zmagaobiãajno tisti, ki se spu‰ãa obvrvi kot blisk (nekaj blizu pro-stega pada), za navezavo in na-tikanje smuãi porabi le nekajsekund, na progi ne zgre‰i no-benih vratc, ne pade in zgre‰i

vsa drevesa. Hja, tak‰ni so red-ki. Doping kontrole ni. Za zdaj.

Tekmovanje organizirata GRS –postaja Prevalje – in Alpinistiãniklub ârna na Koro‰kem. Letossta Ïe drugiã zapored zmagaladomaãina, Grega Laãen in Ma-tej Flis (AK ârna), ki sta prepri-ãljivo pokazala najveã norostina progi. S kar desetimi sekun-dami zaostanka sta jima sledilaãlana AO TAM Maribor Niko ·u-mnik in BlaÏ Navr‰nik (zmago-valca izpred dveh let), tretja jebila jezersko-koro‰ka Everestkombinacija Davo Karniãar inFranc Oderlap (ekipa »Od Ja-drana do bavarskih gradov«).Leto‰nja tekma je minila veãino-ma brez krvi, drevesa so ostalacela, v koãi na Grohotu pa je pi-va zmanjkalo, verjetno zaradiÏura prej‰nji veãer. Dobili smolahko samo nekaj v rdeãih plo-ãevinkah, kar pa je v teh koncihprava sramota. Tokrat so po-delili priznanja tudi »stoletni-kom«, navezam, ki ‰tejejo skupajvsaj 100 let in so Ïe dolga letazveste tekmovanju pod Raduho.Najbolj‰a sta bila Davorin Po-drep‰ek in Rajko Robnik, drugasta bila Zdenko Îagar in GustaPodrep‰ek, tretja pa JoÏe Sve-tec in Rok Zagernik. Najmlaj‰a

udeleÏenca sta prejela torte inobe sta ‰li v isto druÏino – Ma-ru‰a ·tular iz Ljubljane ‰teje 8pomladi, njen brat AnÏe pa 11,nastopila sta v navezi z oãkomin mamico. Da se ne bi domapreobjedli dobrot, so torterazdelili med vse udeleÏence.Mmm, sta bili dobri!

Vse skupaj je nastopilo 44 navez,od tega je bilo pet Ïenskih. Meddekleti je bila najbolj‰a ekipa La-ri-Fari (Katja ·krubej, HelenaDretnik), sledila je Hitri lazar(Tadeja Oderlap, Manca Milko),tretja pa je bila ANSA (Anja Kar-niãar, Sa‰a Dolin‰ek). Za primer-javo, najbolj‰a Ïenska ekipa bi bi-la v skupni razvrstitvi na 15. me-stu. Najhitrej‰e tri mo‰ke ekipesmo Ïe omenili, sledili pa so jim: 4.Nos in pol (Franc Zadnikar, Ta-dej Zorman), 5. AO Ravne (Ivan·tornik, Janez Îalik), 6. Kozjak –GRS Maribor (Boris Strm‰ek,Peter Mikuljan), 7. Kozjak (Bran-ko Ivanek, Peter Ferk), 8. Pakle-na dvojica (Peter Nagliã, MiroKaker) ... Organizatorjem gretokrat zameriti, da so tradicio-nalne kline, ki jih vsako leto po-deljujejo udeleÏencem, prejele leprvouvr‰ãene ekipe, poleg tegaje bila le ena diploma na navezo.Ampak so obljubili, da bodo na-slednje leto spet bolj radodarni,da jih ne bi zamenjevali z Gorenj-ci. Obenem se zahvaljujejo vsemdonatorjem in ostalim, ki so pri-pomogli, da je prireditev uspela.Naslednji alpinistiãni veleslalompod Raduho je Ïe 15. marca2003, zato pohitite s prijavami.(Boris Strm‰ek)Maru‰a in AnÏe ·tular

Nov model sonãnih oãal Julbo s fotokromatskimi stekliJulbo je francoski proizvajalec ‰portnih sonãnih oãal z veã kot stoletno tradicijo. Prvi po-

membnej‰i korak napredka v proizvodnji oãal je leta 1950 pomenila izdelava specializiranihsonãnih oãal za alpinizem in gorni‰tvo, leto‰nje leto pa se je na trgu pojavil nov model S-Ca-pe s fotokromatskimi stekli, drzno moderno in ergonomiãno obliko ter snemljivimi stranski-mi ‰ãitniki.

Od sredine prej‰njega stoletja pa vse do danes se je Julboneprestano razvijal ter se s svojo inovativnostjo in kvalitetouveljavil kot najveãji specializirani ponudnik sonãnih oãal za al-pinizem in gorni‰tvo.

Znanje, pridobljeno v ekstremnih pogojih, kot so bile mnoÏi-ãne visokogorske odprave, so konec devetdesetih prenesli tudina navtiãno podroãje s posebnimi polaroidnimi stekli, odliãnimioblikami in dobro ergonomiãnostjo.

Strategija razvoja oãal Julbo je v zagotavljanju optiãnih re‰itev za vse vrste aktivnih inekstremnih ‰portov v naravi. Oãala odlikuje ‰iroka paleta sonãnih stekel, od mineralnih, poli-

karbonatnih, do polaroidnih in fotokromatskih, z razliãnoabsorpcijo vidne in infrardeãe svetlobe ter vedno 100-od-stotno ultravijoliãno za‰ãito. Polaroidna stekla se veãinomauporabljajo v okoli‰ãinah, kjer pogled slepi odboj mokrih po-

vr‰in ali odsev gladine morja, fotokromatska pa pri ‰portih,kjer se intenzivnost svetlobe stalno spreminja (zatemnitev

stekel se spreminja glede na intenzivnost svetlobe).Vsak izmed preko 50 modelov oãal ima na izbiro od dveh do ‰estih

razliãnih barv okvirjev ter razliãne vrste stekel, alpinistiãni in gorni‰ki modeli pa imajo ‰e snem-ljive stranske ‰ãitnike.

Zaupanje v kvaliteto potrjuje dejstvo, da se je Gorska re‰evalnasluÏba Slovenije Ïe drugiã odloãila za nabavo sonãnih oãal Julbo.Z leto‰njim letom ta oãala nosijo tudi Martina âufar, na‰a naj-bolj‰a tekmovalka v prostem plezanju, ter celotna prva slo-venska Ïenska jadralna ekipa.

Novost v svetu jeuporaba fotokromat-skih stekel pri speciali-ziranih sonãnih oãalih zagorni‰tvo in alpinizem. Pred-nost teh oãal je, da se ob poveãanjusonãne svetlobe dodatno zatemnijo. Tako na primer priprestopu iz temnej‰ega gozda na sonãno obsijano pobo-ãje stekla postanejo temnej‰a, pri ponovnem vstopu vsenãno podroãje pa se ponovno posvetlijo. Julbo je takoletos dal na trÏi‰ãe nov model S-Cape s fotokromatski-mi stekli, drzno moderno in ergonomiãno obliko in snemlji-vimi stranskimi ‰ãitniki. Glede na sonãno svetlobo se oãa-la spreminjajo od zatemnjenosti kategorije 3 do 4 inobratno.

Julbo je prisoten v veãkot ‰tiridesetih drÏavah,predvsem v Evropi, Av-straliji in Ameriki. V Slo-veniji in na Hrva‰kemznamko uspe‰no zastopa

Iglu ‰port d. o. o., ki ima na podroãju opreme za ekstremne ‰por-te v naravi veliko znanja ter izku‰enj, povrh tega pa se pona‰a z do-bro razvejano prodajno mreÏo. Oãala Julbo lahko najdete v vseh bolj‰ih ‰portnih ter veãjihoptiãnih trgovinah po vsej Sloveniji in na Hrva‰kem.

Za podrobnej‰e informacije o oãalih Julbo se lahko obrnete na zastopnika za Slovenijo in Hrva‰ko:Iglu ‰port d. o. o., tel.: 01/423 24 91, www.iglusport.si.

ODMEVIPLANINSKIvestnik 5 / 2002

53

Krajcarica je izvir,katerega voda teãe v Zadnjico

Z zado‰ãenjem sem v 4. ‰tevilkitekoãega letnika Vestnika prebralãlanek Eda Kozoroga, ki se upirapovsem neutemeljeni zamenjaviimena reke Zadnjice v Trenti sKrajcarico. K primerom, ki jih nava-ja v prid rabe imena Zadnjica, bilahko dodal ‰e precej drugih, nakoncu tudi lastno izku‰njo o tem,kaj in kje je pravzaprav Krajcarica.Ko sem bil v letih 1960-1968 botani-ãni oskrbnik alpskega vrta Juliana,sem Trento in njene gore spozna-val tudi v druÏbi z vrtnarjem Tone-tom ToÏbarjem, o ãigar poznavanjuTrente ne moremo dvomiti. Nekoã,bilo je okrog leta 1965, sva se od-pravila na botaniãno pot, ne spo-minjam se veã natanãno, kam, naKri‰ke pode, Doliã, Pihavec ali ãezZadnji‰ki v Trebi‰ki Dol.

V (dolini) Zadnjici, nedaleã ododcepa steze v dolino Belega po-toka, mi je pokazal bister izvir ne-daleã od desnega brega (reke)Zadnjice, se sklonil in se napil vode;da je dobra, sem se takoj za njimtudi sam prepriãal. Povedal mi je,da se izvir imenuje Krajcarica, indodal ‰e zgodbo o nastanku njene-ga imena, tako, kot jo je zapisal vKozorogovem ãlanku omenjenitrentarski vikar Simon Gregorãiã.O tem v Planinskem vestniku (13:118, 1907) pi‰e tudi Josip Abram: »OLucenpergerju se pripoveduje tudi,da je hodil pogosto in zelo rad pit‘Krajcarico’, tj. oni obilni izvir oziro-ma potok, ki izvira v erarnem goz-du Velikem Proseku v Zadnjici tikpod kolovozom in se izteka v mimo-tekoãi Veli potok. (Zadnjica sezdruÏi z njim ‰ele luãaj dalje.) Kraj-carica mu je zelo ugajala zaradi iz-borne vode. Govori se, da je Lucen-perger vsakikrat vrgel v vodo po 1krajcar; drugi pa pravijo, da je ve-dno pravil, da je vreden vsak koza-rec te vode 1 krajcar, kar je verje-tno. Triglavski in drugi turisti jo tu-di radi pijejo.« ToÏbar mi je torejsporoãil pristno trentarsko ved-nost, ki se je prena‰ala iz roda vrod, to pa je tudi tisto, kar s tujko

imenujemo tradicija. Stvar je kri-stalno jasna, kot je kristalno ãistavoda v izviru Krajcarica, ki se pravkmalu izlije v Zadnjico. Vsaka na-daljnja razprava je odveã.

Bralci naj mi verjamejo, to je bi-lo Ïe napisano, ko sem na zemljevi-du pogledal, kako se imenuje pre-hod iz Zadnji‰kega v Trebi‰ki Dol.âez Dol, sem prebral na karti Pla-ninske zveze Slovenije Julijske Alpe– Triglav v merilu 1:20.000, ki jo jeleta 1978 izdal Geodetski zavodSRS, Ljubljana, obenem pa videl, dasta na karti narisana tako vodo-tok, imenovan Zadnjica, kot, z mo-dro piko, izvir, imenovan Krajcari-ca. Zemljevid mi je tudi potrdil, dame spomin ni izdal, Krajcarica je vresnici prav blizu odcepa steze vBeli potok oz. na Kri‰ke pode. (ToneWraber)

Prekr‰ãena ÏolnaV Planinskem vestniku 2/2002

sem v ãlanku Bineta Mlaãa prebralnovo besedno zvezo plazovne Ïolne,kasneje pa sem tudi v neki drugipublikaciji, ki sem jo dobil v stro-kovno recenzijo, zasledil, da sta av-torja za elektronsko napravo, skatero i‰ãemo zasute v sneÏnemplazu, uporabila izraz plazovna Ïol-na namesto do sedaj uveljavljene-ga izraza lavinska Ïolna. Podobnosem zasledil izraze plazovna lopa-ta, plazovna sonda, plazovni pes inplazovni balon. Neblagozvoãnost innovost izraza plazovni -a sta mespodbudili, da sem ‰el pogledat vveãjeziãni razlagalni slovar Sneg inplazovi (P. ·egula, 1995), kjer semzasledil, da se pridevnik lavinski -auporablja v povezavi ‰e z mnogimidrugimi predmeti, povezanimi ssneÏnimi plazovi, nikjer pa se neuporablja pridevnika plazovni -a.Nato sem se o izrazu pozanimal prinajveãjem slovenskem strokovnja-ku za podroãje sneÏnih plazov, Pav-letu ·eguli iz ·kofje Loke, ki mi jepotrdil moje ugotovitve iz slovarjaSneg in plazovi.

Prepriãan sem, da sta vpeljavain uporaba do sedaj neuporablja-

nega pridevnika plazovni -a pri la-vinski Ïolni, lavinski sondi, lavinskempsu, lavinski lopati nepotrebni in‰kodljivi. V Slovarju slovenskegaknjiÏnega jezika sta oba pridevni-ka, lavinski in plazovni, razloÏenaenako. V najnovej‰em Slovenskempravopisu (J. Topori‰iã in sod., 2001)celo pi‰e lavina ∼ sneÏni plaz. V veãkot tridesetletni praksi se je zaelektronsko napravo za iskanje za-sutih v sneÏnem plazu uveljavilo imeÏolna, po potrebi z dodatkom la-vinska (kolikor mi je znano, je izrazvpeljal France Avãin, ki se je tudistrokovno-tehniãno ukvarjal s tak-‰nimi napravami). NajbrÏ bi za veli-ko veãino uporab zado‰ãala Ïe be-seda Ïolna sama, saj skorajda nimoÏnosti, da bi kdo zamenjal pticoza majhno plastiãno ‰katlico, ki senosi pod obleko. ·e dosti dalj‰ouporabo imata besedni zvezi lavin-ska vrvica in lavinska sonda. Ti izra-zi so se desetletja dolgo uporablja-li v vsej strokovni literaturi s tegapodroãja in seveda tudi pri pouãe-vanju ne‰tetih generacij planincev,gorskih re‰evalcev, alpinistov, uãi-teljev in profesorjev telesne vzgo-je, vojakov in pripadnikov civilne za-‰ãite. Zaradi dolgoletne rabe jespreminjanje poimenovanja nepri-merno, neuãinkovito in vna‰a zme-do.

Pri lavinski Ïolni in lavinski son-di pa ne gre za nove predmete.Tujka lavinska Ïolna se pri nas vplaninski strokovni literaturi po-javlja Ïe veã kot 50 let, podobnodolgo se govori o lavinski vrvici inlavinskem psu, malo manj ãasa pa olopati. Îe od vsega zaãetka pa seje uveljavil izraz miner sneÏnegaplazu (in ne lavinski ali pa plazovniminer).

Samovoljno in premalo premi-‰ljeno slovenjenje Ïe uveljavljenihstrokovnih izrazov je jalovo poãe-tje, saj vna‰a zmedo med upora-bnike in pouãevalce, ‰e posebno pamed laiãno javnost. Niã veã gorni-kov ne bo opremljenih s plazovnimiÏolnami, kot jih je z lavinskimi. Tudiuãenje iskanja s plazovno sondo nebo niã laÏje kot z lavinsko. (TomaÏVrhovec)

Odmev in dopolnilo:65 let (PV ‰t. 3)

Obletnice so nekaj, kar pridevedno prezgodaj, pa naj bo za slav-je ali kot ãasovni mejnik. Prav lepahvala Bojanu Pollaku za temeljitopredstavitev mojih (skoraj) dvehtretjin stoletja. Nizanju dela, uspe-hov, bitk in porazov moram dodati‰e nekaj. Marsikdaj bi moj alpinizemz delom vred Ïe zdrsnil dol, na rav-nino, a mi je usoda vedno poslalakoga, ki me je podprl, opogumil, mipomagal uzreti nova obzorja, takoda sem znova korak zastavil vbreg, ãeprav se z leti – kot je rekelReinhold Messner – gore vi‰ajo,stene postajajo strmej‰e in nahrb-tniki teÏji. Star‰e, druÏino in sode-lavce, ki so me vsi – hote ali neho-te – podpirali, bom pri tem izpu-stil, saj so osnovni pogoj vsakemualpinistu. Tudi Metod (Humar) inPavle (·imenc) sta bila moja soza-ãetnika in zavezni‰tvo naveze je bi-lo naravno. Edo Pi‰ler pa mi je Ïe bilza premostitev vrzeli, ko sta prvadva od‰la k vojakom in sem ostalbolj »na suhem«. Konec ‰estdesetihlet (prej‰njega stoletja) me je »re-‰il« Pavle Kemperle, ko mi je za do-bro desetletje obesil naãelni‰tvokamni‰ke postaje GRS. Gradnja hi-‰e in dodatno sluÏenje denarja za-njo paã nista dovoljevala prevelike-ga alpinistiãnega »luksuza«, re‰e-vanje ter pogoste re‰evalne inkondicijske vaje pa so zaradi vi‰je-ga smotra samodejno skrbeli zaprimerno kondicijo. Temu »ãloveko-ljubju« sva z Metodom Humarjemdodala nekaj lepih prvenstvenihsmeri – vse za re‰evalsko kondicijo,kot sva rekla. Drugi impulz s trajni-mi posledicami sta mi dala Pavle·egula in Ale‰ Kunaver, ko sta meprepriãala, da sem kot poklican zavodenje druge odprave na Kang-baãen 1974. Oãitno je bil impulz mo-ãan, saj me je nesel ‰e daleã naprejin ‰e zdaj nekako ne morem prista-ti na trdnih tleh. Nekje v istem ãa-su mi je roko podal Bojan Pollak(moj slavitelj in torej krivec za talemoj skromni izliv napuha). Prepro-sto me je povabil »zraven«, kar mije prineslo lepe ponovitve v doma-

ãih Alpah, na Zahodu pa vzhodnosteno Monte Rose (Nordend) in se-verno steno Weisshorna.

V prvi polovici osemdesetih letsem bil najveãkrat na sinovi vrvi.Metod, takrat paã v ‰pici sloven-skih plezalcev, mi je odprl pot vsvobodo prostega plezanja. âetudimu nisem mogel povsod slediti pro-sto, sem moral Ïe zaradi ugledapozabiti na stremena in stopnezanke in se ãez teÏave vleãi kar zrokami. Biti zraven pri prvi prostiponovitvi Aschenbrennerja, priOrionu v Brani, El Condor Pasa, jebila povrh vsega ‰e ãast. Sinu jesledila hãerka Simona in ob teÏkihdomaãih stenah smo preplezali le-pe kombinacije, tudi kako prven-stveno, v Bernskih in Vali‰kih Alpah,skupini Mont Blanca in Dauphineji.

Zvezda konca predzadnjega inzaãetka zadnjega desetletja pre-teklega tisoãletja je bil Tomo âe-sen. Bil je deleÏen moje popolnepodpore, od njega pa sem prejeldragoceno, ãeprav pozneje dragoplaãano darilo: njegovo razmi‰lja-nje in utemeljitev soliranja v lednihstenah. âe pleza‰ sam, si trikrathitrej‰i od naveze, ‰estkrat manjogroÏen od padajoãih kosov ledu inkamenja, trikrat manj podvrÏenmoÏnosti vremenskega preobra-ta, trikrat manj verjeten je bivakitn., medtem ko je samovarovanjenaveze komaj kaj bolj‰e od niã. Inres: stati na vrhu severne steneLes Courtes in Verte ob osmih zju-traj, ob rojstvu dneva, je bilo nekajdrugega kot priti Ïe ves naveliãannekje sredi popoldneva in se na se-stopu igrati ruleto s plazovi ka‰a-stega snega ali preizku‰ati tr-dnost razmehãanih mostov ãez le-deni‰ke razpoke. In to, da gre‰, ka-mor in kadar hoãe‰, da ti ni trebanikogar prosjaãiti za drugi konecvrvi, da se zdruÏuje‰ in pridruÏuje‰le iz veselja in ne iz nuje, da pa tudisam in z vso odgovornostjo nosi‰vse posledice svojih odloãitev in de-janj, je dragoceno spoznanje, pravizaklad za gore in za Ïivljenje, ki semi ga je posreãilo pritovoriti v no-vo tisoãletje. Zato gre velika za-hvala vsem na‰tetim spremljeval-cem in tudi nena‰tetim, saj jih je bi-

lo zelo veliko, navedel sem pa le ti-ste, ki so mi najbolj simboliãno indejansko pri‰li naproti na preho-dih iz ene dobe v drugo. Veliko semprejel, veliko tudi dal, ãeprav dru-gim. Dajaj, ko more‰, ko potrebu-je‰, reci in Ïe nekako dobi‰, raãunse poravna na neki drugi ravni.

In zdaj ‰e nekaj o tej, vi‰ji ravni.Strahovito sem padel v steni, zdr-snil brez moÏnosti re‰itve, serakiso se podirali name, zajel me je po-dor kamenja, vame je udarila stre-la, nesel me je orja‰ki plaz, umiralsem od mraza .... Bog, angeli, moli-tve mojih bliÏnjih, temu vsemu grezahvala. Ne razmi‰ljam o namenu,sledim le glasu. Tudi razumevanjaza delo ne terjam (ãeprav bi mi go-dilo) niti me pretirano ne Ïalostispoznanje tiste druge, temne platialpinizma, neke nenavadne shizo-frenosti te dejavnosti: glave voblakih – noge v blatu. To je kot Ïiv-ljenje: kar je vredno Ïivljenja, seprebije, kar ni, podleÏe protisilam.Vse silnice, ki obvladujejo druÏbo, sev alpinizmu izkristalizirajo posebnomoãno in predvsem razvidno – kri-stal paã. In videti v globino kristala– ãeprav nikoli povsem – je najveãjidar, ki se mi je razkril, ko sem odvi-jal ovoje in vreãke desetletij. S temse da mirno preÏiveti in sonãen danin nevihto s toão. Hvala. (Tone·karja, Menge‰, 24. 4. 2002)

Po njihovih potehhodimo danes mi

V Planinskem vestniku ‰t. 2sem bral spomine na gornika Jakaâopa, ki je bil nedavno pokopan naBlejski Dobravi. Njegov spomin do-brega poãutja, ko je na boÏiãni ve-ãer sam prenoãeval v bivaku naKrnu. Jakec je rad zahajal v pri-morski Gregorãiãev svet, obiskovalje znance in prijatelje gora. Ne bibilo napak, ãe bi po njem poimeno-vali kak‰no planinsko stezo. Gre-gorãiãev svet je preãudovit in lep-‰i, kot si ga predstavljamo. Ljudje,ki sedite v pisarnah, »naglihajte«hrbtenico Ïivljenja v gorni‰kemsvetu. Tovarni‰ki delavec, utrujen

ODMEVI PLANINSKIvestnik 5 / 2002

54


55

tudi od slabih vonjav delovnegastroja, je sveÏega planinskega zra-ka ‰e kako potreben.

Na‰ primorski planinski svet jenekaj posebnega: duhti po medite-ranskem okusu, vinski trti refo‰kain terana in po gorskem masivutrentarskega kozorogovega kra-ljestva. Tu se je dogajal Kekec. Sozdrave vode, bistri studenci. Svojolepoto nudijo ‰tevilni slapovi in spo-daj se lesketa bistra reka Soãa.Drugod enake ni in Ïal, da je nekoãkrvava tekla. Krvava zaradi bitkprve svetovne vojne in posledice sovidne na slehernem koraku.

Legenda vsega tega obsegaod morja v So‰ko dolino, v bene‰kostrmino do Furlanske niÏine ter tjagor na sever avstrijske deÏele.

Za ãlove‰ko oko se najdejo za-nimivosti voja‰kih graditeljev, pre-dmeti in kosi oroÏja pa so razstav-ljeni v Kobari‰kem muzeju. Zanimiviso kostnica pri sv. Antonu, cerkvi-ca sv. Duha v Javorci pri Tolminu,kapelice, pokopali‰ãa ter drugavoja‰ka strate‰ka gradnja in zna-menja. V ta gorski, nekoã voja‰kisvet iz dolin vodijo ‰tevilne poti,steze in mulatjere, po katerih jehoja skoraj udobna, in danes po njihhodimo mi. (Janko Mlakar)

Alpske rastlineAlpske rastline, Jean Denis Godet,Didakta, 2002

»Povsod je lepo, v gorah je naj-lep‰e,« reãemo planinci in ljubiteljigora. Do katere mere imamo prav,bo presojal vsak po svoje. Ko pa sezagledamo v alpske roÏe, trditevgotovo drÏi. Tudi v Sloveniji imamonekaj knjig in priroãnikov, ki nampredstavljajo rastline na Sloven-skem ter na‰e alpske, za‰ãitene inredke roÏe. Nova izdaja zaloÏbe Di-dakta iz Radovljice pa nam prina‰anov naãin pregleda alpskih rastlin.

Besedilo knjige, ki nosi naslovAlpske rastline, sta iz nem‰ãineprevedla Milan Lovka in Boris Turk.V uvodnem delu avtor Jean DenisGodet najprej pi‰e o nastajanju go-

rovij in o rastlinskem svetu. Sledijopodrobni zapisi o zgradbi zeli‰ã insteblik ter opis vi‰inskih vegetacij-skih pasov. Za tem je kratek priro-ãni kljuã za doloãanje alpskih ra-stlin po barvni skali cvetov.

V slikovnem, najobseÏnej‰emdelu so 304 alpske rastline pred-stavljene sprva na fotografiji vsvojem znaãilnem naravnem okolju;sledi nekaj posnetkov njihovih zna-ãilnosti. Podrobni opisi rastlin soobjavljeni na koncu knjige z ustre-znimi zaporednimi ‰tevilkami. Daknjiga izpolnjuje vse pogoje dobre-ga vodnika in resnega pristopa,zagotavljajo imenska kazala vsehrastlin v treh jezikih, slovenskem,nem‰kem in italijanskem, ter z nji-hovimi znanstvenimi imeni.

Ob veliki mnoÏici opisanih alps-kih rastlin so lahko posebej obde-lane tudi sorodne rastline, kotnpr. oklepi, zlatice, ivanj‰ãice, rma-ni, prstniki, grinti, ‰krÏolice, jegliãi,jetiãniki, kamnokreãi, svi‰ãi, zvon-ãnice, kislice. Ker pa delo zaradi sli-kovnega materiala ni prirejeno,manjkajo nekatere nam dobroznane in priljubljene gorske roÏe,kot so triglavska roÏa ali ble‰ãeãiprstnik (Potentilia nitida), zoisovazvonãica (Campanula zoysii), bode-ãi osat (Cirsium) idr.

Ciril Velkovrh

Podobe iz JulijskihAlpAlpi Giulie, Furio Scrimali, Lint, Trst2001

Da so Julijci fotogeniãno gor-stvo, je dokazal Ïe Kugy v svojemmonumentalnem delu »Julijske Alpev podobah«. Sodoben fotografskiprikaz teh prelepih gora je ustva-ril Furio Scrimali, alpinist in foto-graf iz Trsta, v zajetni fotomono-grafiji, ki je lani iz‰la pri znani trÏa-‰ki zaloÏbi Lint. V delu je 40 ‰irokihpanoramskih fotografij iz Zaho-dnih in Vzhodnih Julijcev, ki jih je av-tor zbiral dobrih pet let. Posame-zno podroãje je fotografiral v se-rijskem zaporedju veã pokonci po-stavljenih diapozitivov, ki jih je po-tem pretvoril v digitalno obliko.Nato jih je raãunalni‰ko »zlil« v eno-tno sliko, ki obsega vidno podroãjez zelo ‰irokim opazovalnim kotom.Fotografije prikazujejo gorsko po-krajino dejansko tako, kot jo vidi-mo s prostim oãesom.

Imenitne fotografije so pred-vsem informativne in so zato po-snete ob idealnih vremenskih ra-zmerah, v ble‰ãeãi sonãni svetlobi.Vsaka predstavlja lastno poglavje,ki vsebuje kraj‰e uvodno besedilo, vkaterem avtor z Ïivo, vzneseno be-sedo opi‰e obmoãje, zajeto na velikifotografiji. V vsakem poglavju je ‰enekaj manj‰ih barvnih fotografijter manj‰i shematski zemljevidobravnavanega podroãja, z ozna-ãeno toãko, s katere je bila posne-ta velika, panoramska fotografija.Pod zemljevidom se nahaja tudi na-vedba ‰irine opazovalnega kota in

LITERATURA


56

‰tevilo diapozitivov, iz katerih je se-stavljena panoramska slika. Ta jenajprej predstavljena v manj‰i ãr-no-beli izvedbi, na kateri so oznaãe-na imena vrhov, sedel, ‰krbin, dolin,koã z nadmorskimi vi‰inami. Kronavsakega poglavja je seveda barvnapanoramska slika na dveh straneh.Na koncu knjige sta ‰e nem‰ki inslovenski prevod besedila.

Razumljivo je, da avtor v foto-monografiji ni mogel prikazatiprav vseh kotiãkov razseÏnegagorstva. Pri tem so kraj‰o pote-gnili Vzhodni Julijci, kjer so delno aliv celoti izpadla cela podroãja, po-sebno tista bolj brezpotna, npr.Martulj‰ka skupina, FuÏinske plani-ne in trentarske gore. Razlog veã,da se podobnega dela loti kateriizmed na‰ih gorni‰kih fotografov.

Faktografskih napak je v knjigipravzaprav zelo malo, vendar sejim avtor Ïal le ni mogel povsemizogniti. Na fotografiji, ki kaÏeSpodnje Bohinjske gore z juga, sonapisi toponimov okoli Vrha nad·krbino nekoliko pome‰ani. To panikakor ne pokvari splo‰nega, zelopozitivnega mnenja o delu.

Bolj problematiãen je prevod vsloven‰ãino. Avtor je v besedilu upo-rabil tisto znaãilno hiperboliãnoizraÏanje, s katerim se da v italijan-‰ãini tako sijajno opisovati gorskisvet. Slovenski prevod tega Ïal nitipribliÏno ne povzame; ‰e veã, pone-kod je prav Ïalostno okoren tervzbuja vtis, da prevajalka nima rav-no tesnej‰ega stika z gorami. Kljubtemu delo toplo priporoãam slo-venskim ljubiteljem gorskega sveta.Lahko se samo vpra‰amo, zakaj sefotomonografija ‰e ni pojavila napolicah slovenskih knjigarn.

Andrej Ma‰era

Gorni‰ka?Gorni‰ka 1, uredil Emil Pevec, ilu-stracije Manuella Potoãnik, PZS,Ljubljana, 2001

Kratek, nedokonãani naslov na-peljuje in zapeljuje: k ãustvom (gor-ni‰ka ... ljubezen), opravilom (gorni-

‰ka ... kuhinja), vsakdanjostim (gor-ni‰ka ... vezalka), izzivanju (gorni‰ka... planina) ali uÏivanju (gorni‰ka ...spokojnost). Lahko pa je odgovorvseobsegajoã, kot na primer stvar-jenje sveta. Povedati in opisati svetna kratko, pa vendar z vsemi obãu-tji in pritiklinami, je umetnost, ki seji reãe – Gorni‰ka ... pesmarica.

Za stvarjenjem sveta stoji nek-do. Za pesmarico jih stoji cel kup,razliãnih starosti, razgledov inglasbenih okusov. Po priãevanjuoãakov je leta 1964 Mladinska komi-sija Planinske zveze Slovenije izdalaprvo Planinsko pesmarico s 106 ra-zliãnimi pesmimi. Leta 1970 ji je sle-dila pesmarica z naslovom Pesmi zgora, ki je imela 15 pesmi z notnimzapisom, leta 1980 pa je iz‰la novaizdaja s 17 pesmimi in notami. Sledi-la ji je arhivska Le pojd’mo v gore,ki sta jo dramatiãnega leta 1988izdala uredni‰tvo Alpinistiãnih raz-gledov (Ïal Ïe »Lipa zelena je«) inMladinska komisija Planinske zvezeSlovenije. Obsegala je 126 strani in272 pesmi, ki so u‰le izpod nadzoraFranceta Male‰iãa (napisal je pre-gleden uvodnik) in Mira Vrhovca, ssodelovanjem Sreãa Trunklja, Mir-ka Lindiãa in Matije Gogala. Naslov-nico in kasneje ‰e veãkrat objavlje-ne ilustracije sta prispevala LidijaHonzak in Janez Marinãiã.

Iz ‰kripajoãe glasbene skrinje, kibo ob bliÏnji 110-letnici organizacijeÏe skoraj polna, je treba potegniti

tudi spregledanega aduta, ki vsajpo enem moãno preka‰a vse, karsmo Ïe omenili in kar ‰e bomo. SteÏe sli‰ali za pesmarico z naslovomSo ‰li na goro pe‰, ki veãkrat letnoin nepretrgano izhaja od leta 1992?âe zanjo ‰e niste sli‰ali, ste najver-jetneje prestari, saj jo je v obdobju1994-2000 dobilo 8619 pred‰olskihotrok, ki so v okviru akcije Cicibanplaninec v potu star‰evskegaobraza opravili vsaj 12 izletov. Obli-kovno skromnih 28 ãrno-belih stra-ni je potiskanih z 20 pesmicami z no-tnim zapisom. Leto prej pa je Fran-ci Kovaã – Ata med udeleÏence se-minarja vodnikov in mentorjev MKPZS v Tamarju (16. 11.–18. 11. 1991) raz-delil 80 bibliofilskih izvodov knjiÏice znaslovom Smo ‰li na go-ro pe‰ s po-dnaslovom Pesem na planinskih ta-borih, izletih in planinskih uricah.

Leta 1995 se je z okroglimi 1000izvodi prviã pojavila Gorni‰ka, ki jekot edicija Planinske zaloÏbe Pla-ninske zveze Slovenije dobila inven-tarno ‰tevilko 148. Na 236 stranehso bile ubranim ali glasnim upora-bnikom na voljo taborni‰ke (50),narodne (70), borbene (26), sloven-ske (211) in tuje pesmi (109). âepravãlenitev ni tako lahko uresniãljivakot ob rojstvu deãka ali deklice, pase jih je med 466 razlogi na‰lo ne-kaj, ki so eno izmed tedanjih (po si-li razmer pa tudi sedanjih) veliãinplaninskega vrha primorale, da jeideolo‰ko obsodil njen »jugoslove-narski« znaãaj. Ker pa je denarsveta vladar, je otrok Kristine Je-ranãiã, Roka Medja, Petra Pehanijain Katje ·nuderl postal zameteknajbolj kupovanega izdelka Planin-ske zveze Slovenije (ãe odmislimonekdanjo knjiÏico – ãlansko izkazni-co, ki je vmes postala plastiãni pa-ralelogram). Oãitanemu navkljub jepesmarica nastala v tesnem, prija-teljskem, drÏavotvornem in nas-ploh ljubeãem sodelovanju s tabor-niki rodu Sivi volk iz Ljubljane. Ujelaje 40. rojstni dan Mladinske komisi-je in evropsko akcijo Vsi drugaãni,vsi enakopravni, z naslovnico pa joje proslavil Miki Muster.

Dve leti kasneje se je pojavilanova Gorni‰ka, ki so jo prodali v2200 izvodih, v matiãno knjigo Pla-

LITERATURA


57

ninske zaloÏbe Planinske zveze Slo-venije pa je vpisana pod zaporedno‰tevilko 168. âarovni‰ki triki v stiluprodornega DÏirlovega âang ‰langãaja so pripomogli, da je knjiÏicashuj‰ala na 208 strani, se je pa du-hovno poglobila na rekordnih 538pesmi (veã kot 100 se jih pojavi pr-viã). Uredni‰tvo se je v skladu z du-hom ãasa izrazito feminiziralo: Kri-stina Jeranãiã, Mateja Koglot,Katka Pepelnjak, Borut Per‰olja inKatja ·nuderl. Leto 1997 je bilo za-znamovano s porastom kriminala vSloveniji, kar je zaãutil tudi uvodni-ãar, saj je bralcem in bralkam sva-reãe poÏugal: »Pazite, da vam pe-smarice kdo ne sune!«

V novem tisoãletju je bil uresni-ãen veliki in teÏko preseÏeni sloven-ski rek – V tretje gre rado! – in napovr‰je je naplavilo ‰op listov, ki si jenadelo novo in zelo izvirno ime: Gor-ni‰ka 1. Alanfordovski Broj jedan.No. 1. Lahko pa to pomeni tudi Oneman band. Brez razsodbe ustavne-ga sodi‰ãa se nam zdi, da si ta na-ziv zasluÏi njen avtor Emil Pevec,eden od trojice poimensko navede-nih P-jev, od katerih je treba omeni-ti ‰e Manuello Potoãnik, ki je pe-smarico ozalj‰ala in tako brez oãal-skega posrednika povezala oãi inu‰esa. Pesmarica je naãrtno in na-tanãno zaznamovana s prelomnimiali milenijskimi kombinacijami: 212(‰tevilka rojstnega lista), 216 (‰tevi-lo pesmi, opremljenih z akordi za ki-taro), 224 (‰tevilo strani pojoãegabranja), 2000 (izvodov za navdu‰enekupce), 2001 (leto izida). Pesmaricise lahko primeri, da bo v COBISS-udobila oznako strokovnega gradi-va, saj so v znanstveni maniri dosle-dno citirani avtorji in lastniki pri-redb, dodane pa so tudi skice upo-rabljenih akordov. Je pa Gorni‰ka 1prva edicija Planinske zaloÏbe, ki tu-di govori. Na spletnem naslovuhttp://www.pzs.si/mk/midi_posnet-ki.htm boste na‰li posnetke neka-terih pesmi in uporabljene akorde.Kdor hoãe videti, mora gledati zu‰esi! Stopnico niÏe se na spletuzbirajo tudi vsi popravki, ki ne gre-do milozvoãno v u‰esa.

»Pod steno se prepletajo glas-be sveta a l l e g r o a s s a i : pi‰ ve-

tra, zamolklost sence, pritajenostru‰evja, brnenje ÏuÏelk in dihanjeplitve prsti. Harmonija gora, ki johodimo poslu‰at in se je ne naveli-ãamo.« Vabljeni!

Borut Per‰olja

Nov prospekt o Zasavskem hribovju

Sredi februarja je iz‰el novprospekt z naslovom Zasavsko hri-bovje – hribi in doline za rekreativ-ne skomine. Prospekt je ‰tirilisten,veãbarven z nekaterimi najnujnej‰i-mi podatki, dopolnjujejo pa ga fo-tografije. Kraj‰emu uvodnemu ori-su Zasavskega hribovja sledijo po-datki o planinskih vrhovih na obmo-ãju Zasavja z navedbo nadmorskihvi‰in ter izhodi‰ãnih toãk za pristo-pe na te vrhove, o planinskih domo-vih, planinskih poteh (Zasavska, Ba-djurova, Levstikova, Ekolo‰ka itd.),naravnih plezali‰ãih ipd. Kraj‰i po-datki se nana‰ajo ‰e na konjeni‰-tvo, zimske ‰porte, vodne ‰porte,kolesarstvo, jadralno padalstvo,balonarstvo, na predzadnji stranipa so navedene najpomembnej‰eprireditve, predvsem tradicionalniplaninski izleti in pohodi v letu 2002.Prospekt je pripravil in izdal Cen-ter za razvoj v Litiji. (Tine Lenarãiã)

Iz‰el je Na‰ planinec

Sredi februarja je iz‰el Na‰planinec, glasilo Planinskega dru‰-tva Dol pri Hrastniku. Glasilo sicerizhaja Ïe 25 let, tokratna ‰tevilkapa je Ïe 53. po vrsti. Iz‰la je v 150izvodih, gradivo pa sta zbrala inpripravila BoÏena Tu‰ar in DragoKozole. Na 28 straneh formata A4je objavljenega precej gradiva o de-lu dru‰tva v preteklem letu. Neka-teri prispevki so precej kritiãni, sajse je delo v dru‰tvih v zadnjih letihoslabilo v veã pogledih. Zaradi novihpredpisov, ki veljajo tudi za veãinoplaninskih dru‰tev s planinskimi do-movi in koãami, nastopajo ‰tevilne

materialne in finanãne teÏave.Dru‰tvo je namreã prviã v svoji do-mala 50-letni zgodovini v preteklemletu poslovalo negativno v finan-ãnem pogledu. To pa se pozna tudipri drugih dru‰tvenih dejavnostih.Prispevki v glasilu pa se nana‰ajo‰e na izletni‰tvo, vzgojo planinskihkadrov in mentorstvo, vodni‰tvo,sodelovanje s pobratenimi dru‰tvi,markacijsko dejavnost itd. V dru‰-tvu se Ïe sedaj pripravljajo na pra-znovanje 50-letnice, ki jo bodo slavi-li v letu 2003. (Tine Lenarãiã)

Po‰tni znamki splaninsko tematiko

»Gore so vrednota« je motoslovenskih planincev v letu 2002, kiga je UNESCO razglasil za leto go-ra. Tudi Po‰ta Slovenije je poãasti-la ta dogodek z izdajo dveh po‰tnihznamk in celine – dopisnice, vse zmotivi na‰ih gora. Na prvi znamki zvrednostjo A je upodobljen pogled sSrednjega Vrha na Martuljkovo

skupino, ob levem robu pa je doda-na risba planinskega srobota (Cle-matis alpina). Na drugi znamki zvrednostjo D je upodobljen le vr‰nidel Jalovca (2472 m), pogled z vr‰i-‰ke ceste, ob levi strani pa je do-dana risba kranjske lilije ali zlategajabolka (Lilium carniolicum), ki sodimed na‰e redke in za‰ãitene ra-

LITERATURA


58

s Koro‰ke, pa tudi od drugod. Pri-sluhnili so kulturnemu programu inobãudovali jadralne padalce, ude-leÏili pa so se lahko tudi svete ma-‰e v bliÏnji cerkvi sv. Ur‰ule. Kot jepovedala Nada Kadi‰, so bili orga-nizatorji z odzivom ljudi zadovoljni,prav tako pa tudi udeleÏenci zara-di lepega programa. Da bi spodbu-dili gibanje obãanov, organizatorjileto‰njega pohoda Ïe razmi‰ljajo ovsakoletnih pohodih konec maja.(Andreja âibron-Kodrin)

Sreãanje planincevob prazniku Mestne obãine Celje na Celjski koãi

Na jasno, a precej hladno ne-deljsko jutro 7. aprila se je skupinaotrok, mladih planincev iz dveh celj-skih osnovnih ‰ol, 1. osnovne ‰ole inOsnovne ‰ole Frana Ro‰a, pod vod-stvom vodnikov Planinskega dru‰-tva Celje in v spremstvu svojihstar‰ev podala na planinski izlet naCeljsko koão, kjer je bilo vsakoletno,tradicionalno sreãanje celjskih pla-nincev. Hoja iz Peãovnika po marki-rani poti ãez Vipoto je dodobraogrela staro in mlado. Najbolj obi-skana in priljubljena izletni‰ka to-ãka prebivalcev kneÏjega mesta jev dopoldanskih urah postala pravoigri‰ãe v malem, saj so bile na ta-bornem prostoru organiziraneigre, ki so se jih najbolj razveselilirazigrani otroci. Poleg daleã najboljprivlaãne igre vleãenja vrvi je bilo

NOVICE IN OBVESTILA

stline. Temu dogodku je posveãenatudi tretja izdaja Po‰te Slovenije,ovojnica z zaporedno ‰tevilko6/2002, na kateri sta obe omenjeniznamki z Ïigom prvega dne 21. 3.2002 na po‰ti 4282 Gozd Martuljek,ob levem robu pa je dodana risbaZgornjega Martuljkovega slapa.Fotografije je prispeval MatjaÏ Ka-ãiãnik, znamki pa je oblikovala Za-gorka Simiç. Za planince pa je zani-miva tudi najevska lipa, ki velja zadrevo z najveãjim obsegom v Slove-niji. Upodobljena je na dopisnici, oãi-tno v vrednosti A. (Ciril Velkovrh)

Îivljenje v AlpahV okviru prireditev Mednaro-

dnega leta gora je od 23. do 25.aprila v Cankarjevem domu pote-kala revija filmov na temo »Îivljenjev Alpah«. Prireditev je potekalapod okriljem CIPRE – Slovenija, Za-voda za varstvo Alp. Namen filmskerevije je bil prikazati Ïivljenje v Al-pah z razliãnih vidikov in spodbuditirazmislek o na‰em prihodnjemodnosu z gorami. Revija filmov jepotekala v programskem sodelo-vanju z RTV Slovenijo, ki bo odkupilanajbolj‰i film. Tema prvega dne jebila »Alpe kot jih vidijo ptiã, ãlovek inreka«. Obiskovalci so si ogledali trifilme: avstrijskega Gorska pokraji-na, francoskega Sanjska naveza inslovenskega V steklu reke. Temadrugega dne je bila »Kaj nam Alpegovorijo«, obiskovalci so spet videlitri filme: avstrijskega V kraljestvuplaninskega orla, ‰vicarskega Ra-zvoj in tradicija v Alpah ter nem-‰kega PreÏivetje v severni steni Ei-gerja. Tema tretjega dne je bila»Alpe in umetnost preÏivetja«, nasporedu pa so bili filmi: ‰vicarskiTako je to, italijanski Simfonija Ïiv-ljenja in slovenski Zapu‰ãena zemlja.Revijo filmov sta odprla Franci But,minister za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano, ter Janez Kopaã, mini-ster za okolje in prostor, sveãanagovornica zadnjega dne pa je bilaAndreja Rihter, ministrica za kultu-ro. Za najbolj‰i film je strokovna Ïi-rija izbrala film avtorja Ursa Freya

v proizvodnji retoromanske televi-zije in Mikea Wildbolza, Tako je to.Nagrado za najbolj‰o reÏijo je po-delila tudi Slovenska turistiãna or-ganizacija, prejel pa jo je prav tako‰vicarski film Tako je to oziromareÏiserja Urs Frey in Mike Wildbolz.(Vladimir Habjan)

Akcija »MarkiramoSlovenijo«

S podpisom pogodbe med Pla-ninsko zvezo Slovenije (PZS), Olimpij-skim komitejem Slovenije (OKS) inHeliosom se je 3. aprila 2002 zaãelaakcija »Markiramo Slovenijo«, s ka-tero je poudarjeno leto‰nje medna-rodno leto gora. To je nadaljevanjeuspe‰nega sodelovanja med OKS inposlovnim sistemom Helios, v okvirukaterega so v zadnjih treh letih us-peli z barvami in laki obnoviti ‰tevil-ne ‰portne objekte v Sloveniji. Le-tos pa se je prikljuãila PZS, ki bo spribliÏno 600 kg barve obnovilamarkacije po ‰tevilnih slovenskihplaninskih poteh. Mnoge so Ïe zelopotrebne obnove, istoãasno pa bo-do markacisti poti ‰e poãistili. Akci-ja bo potekala v treh sklopih, in si-cer 18. in 19. maja, 6. in 7. junija ter 7.in 8. septembra 2002. (Igor Maher)

Pohod za zdravjeSlogan leto‰njega svetovnega

dneva zdravja je bil Gibanje zazdravje. Zavod za zdravstveno var-stvo Ravne na Koro‰kem je s ‰te-vilnimi soorganizatorji (Koro‰kodru‰tvo za boj proti raku, koro‰kezdravstvene organizacije, oktetKograd IGEM, PD Bricnik Muta, PDPrevalje, ansambel Samarijan, Ko-ro‰ka ‰ola letenja âuk, Îupnijskiurad ·martno, Skavtsko zdruÏenjeSlovenj Gradec, trgovine s ‰portnoopremo, Zavarovalnica Triglav inPekky Prevalje) pod geslom Koro-‰ka v gibanju pripravil pohod naUr‰ljo goro. Kljub neprijaznemuvremenu se je 7. aprila na Ur‰lji go-ri zbralo okrog petsto pohodnikov

Med sreãanjem na Celjskikoãi (foto: Manja Rajh)


59

streljanje z zraãno pu‰ko in strelja-nje s fraão zanimivo predvsem zamalo starej‰e planince. Igre, kot sohoja s hoduljami, metanje krogov,voÏnja samokolnice in skakanje strakovi, pa so pritegnile mlade na-debudne planinãke, ki so se potego-vali za prva tri mesta, ta pa so pri-nesla privlaãne nagrade. Te soprispevali sponzorji Kili Liboje, AeroCelje, Klasje Celje, Era Velenje, Me-stna obãina Celje in ZavrovalnicaTriglav. Planinski dan, s katerim jetristo udeleÏencev – planincevobeleÏilo praznik Mestne obãineCelje, so v popoldanskih urah zaklju-ãili s sestopom preko Suhega poto-ka nazaj proti mestu ob Savinji. (Pe-tra Gregorc, Mladinski odsek Pla-ninskega dru‰tva Celje)

7. gorski tek k Sv. PrimoÏu

Na velikonoãno soboto, 30.marca 2002, so se gorski tekaãimnoÏiãno pomerili v teku k Sv. Pri-moÏu. Zdelo se je, da je to mnoÏiãnoromanje k cerkvici, ne pa tekma.Kar 171 tekaãev vseh kategorij (ãla-ni, mladinci, pionirji) se je pomerilona prvem spomladanskem teku.Preteãi so morali 3800 m z vi‰inskorazliko 400 m. Zbrala se je vsa elitatekaãev, z dosedanjim mo‰kim re-korderjem ·alamunom na ãelu. Obprogi je mnoÏica navijaãev navdu-‰eno spodbujala tekmovalce. V hudikonkurenci je bil najhitrej‰i JernejKastelec (AK DomÏale), in to z no-vim rekordom 15:54. Zmagovalka vÏenski kategoriji je bila Mateja ·u‰-tar‰iã (Telekom Slovenija) s ãasom20:05, kar pa je bilo slab‰e od dose-danjega rekorda Vivodove (19:59). Vpionirskih kategorijah je najveã pri-znanj pobral Klub gorskih tekaãevPapeÏ. Pri mlaj‰ih deklicah sta biliprvi Klara Kregar in Nika Urh (KGTPapeÏ), pri mlaj‰ih deãkih je bil zlatBo‰tjan Pangos Bo‰tjan (Miren). Pristarej‰ih deãkih je na prvi stopniãkistal Mitja Tro‰t (Burja Vipava), pristarej‰ih deklicah pa je premoãnozmagala Mateja Kosovelj (TK Koba-rid). Najbolj‰i mladinec je bil Peter

Kastelic (VELE DomÏale), med mla-dinkami pa Ana Ver‰nik (Kamnik) inNela Mlinar (·D Tabor Îiri). V to-plem spomladanskem soncu, obpirhih in potici tekaãem ni bilo teÏ-ko poãakati na razglasitve najbolj-‰ih in podelitve bogatih denarnih inpraktiãnih nagrad. Dobili so tudibogat in izãrpen Informator, ki gavsako leto izda sekcija za gorsketekaãe pri Atletski zvezi Slovenije.(Mira PapeÏ)

Sreãanje na Slavniku

Obalno planinsko dru‰tvo iz Ko-pra je bilo organizator sreãanja splaninci iz Pleternice, Samobora inZagreba. Hrva‰ke planince so nas3. aprila na koprski Ïelezni‰ki in av-tobusni postaji priãakali sonce inprijazni gostitelji. Po kosilu smo sinajprej ogledali Luko Koper, nato‰e staro mestno jedro Kopra, kon-ãno pa smo se odpravili pod Slavnik,do vasi Podgorje. Ob domaãem bri-njevcu in drugih dobrotah smo sehitro spoznali z domaãini, nato panas je ãakala pot na Slavnik. Veãjaskupina se je nanj podala pe‰, neka-teri pa so se odpeljali z avtom pre-ko Kozine. Veãer je minil ob skupniveãerji, glasbi, pesmih in plesu. Na-slednji dan smo se podali do graduSocerb in bliÏnje Svete jame, natopa so nas prijazno sprejeli na turi-stiãni kmetiji v Kastelcu. S tem seje zakljuãilo prijateljsko sreãanje, zakaterega organizacijo gre zahvalaDarku Butinarju in vsem njegovimsodelavcem. (Josip Sakoman)

Planinsko orienta-cijsko tekmovanje»Dobriã 2002«

Planinsko dru‰tvo Polzela jeorganiziralo in izvedlo planinskoorientacijsko tekmovanje (POT) zaSavinjsko orientacijsko ligo. Prijavi-lo se je 43 ekip iz PD Braslovãe, Pol-zela, ·empeter, ·martno ob Paki,Vransko, Zabukovica in Îalec. Te-kmovalo je 7 ekip v kategoriji A, 10 vB, 7 v C, po 4 v D in E ter 3 v F. Sku-pno je bilo 127 tekmovalcev, od te-ga 99 mo‰kih. Pri ekipah so pravtako prevladovali mo‰ki (19), enasama je bila Ïenska, ostale me‰a-ne, skoraj vse pa so pri‰le v doloãe-nem ãasu na cilj. Le ‰tiri ekipe ka-tegorije C in ena kategorije E nisona‰le kontrolne toãke ali so jozgre‰ile. Start je bil na ‰portnemigri‰ãu v AndraÏu, tekmovali so natreh razliãnih progah, cilj pa je bilza vse pri planinskem domu na Go-ri Oljki. Vse tekmovalce je na potpospremil ãaj, ki jih je skupaj s‰truãko ãakal tudi na cilju. Vremeje bilo kljub niã kaj obetavni vre-menski napovedi zelo ugodno, son-ãno. (BoÏo Jordan)

Obãni zbor PD Prevalje

V druÏbenem domu se je 9.marca zbralo okrog 220 ãlanovPlaninskega dru‰tva Prevalje in ponastopu uãencev O· ·entanel pri-sluhnilo poroãilom o dru‰tveni de-javnosti v preteklem letu. V letu2001 je bilo v dru‰tvo vãlanjenih1839 krajanov in krajank, kar je si-cer 60 manj kot leto poprej, a ‰evedno je PD Prevalje ãetrto najve-ãje dru‰tvo v drÏavi. Planinski vod-niki so lani zaradi slabega vremenaizpeljali 17 od 23 naãrtovanih poho-dov. UdeleÏilo se jih je 528 planincev.Mladinski odsek deluje v vrtcih, naosnovni ‰oli, k aktivnostim pa jepritegnil tudi dijake in ‰tudente.Pohvali se lahko s ‰tevilnimi izleti,planinskimi tabori in ‰olami, sode-lovanjem na orientacijskih tekmo-

NOVICE IN OBVESTILA

Najhitrej‰i mladi tekaãi

omiljene gore Stol, Mija in Matajurnad teboj sedaj bdijo.Marjan, premi‰ljen in preudaren biltvoj je korak, govor moder in me-hak, srce odprto in toplo, katere-ga bitje za vedno ãutilo med namise bo.

Vse Ïivljenje je bil povezan z na-ravo, ‰e posebej z gorami. Tu se jepreizku‰al, sklepal nova poznan-stva in prijateljstva. Tudi njegovpoklic je bil tesno povezan z nara-vo, saj je bil gozdar. Poti so ga vo-dile vsevprek po na‰i lepi deÏelici.

Zelo dragocen je bil njegovprispevek k delovanju Planinskegadru‰tva Bovec. Med leti 1975 in 1981je neutrudno vodil na‰e dru‰tvo. Bilje vodja gradbenega odbora za ko-ão na Kaninu. Vsa leta je bil gospo-dar dru‰tva, skrbel je za koãe naMangartskem sedlu in Predelu, zaDom Zlatorog v Trenti in Dom Pe-tra Skalarja. Vsa ta dela je oprav-ljal prostovoljno, a kljub temu izre-dno strokovno in odgovorno, zatone preseneãa, da je prejel zlatopriznanje PZS.

Najpomembnej‰i pa je bil nje-gov prispevek k ‰irjenju toplihmedãlove‰kih vezi med planinci naobeh straneh meje in na celotnemPrimorskem. ·e danes sodelujemos planinci iz zamejstva, Furlanije inBeneãije ter tako kujemo nova pri-jateljstva.

Nesebiãno je pomagal ljudem vVrsniku, Breginju in Bovcu. S sebojje odnesel Ïar v oãeh, ko nam je


60

vanjih itd. Markacisti so oznaãilitudi zimsko pot na vrhu Ur‰lje go-re in prebarvali kriÏ. Gospodarskiodsek je skrbel za vzdrÏevanje pla-ninske postojanke. Priznanja MDOKoro‰ke so letos prejeli: Ivan Ivar-tnik, Franc BoÏenk, Marija Grudenin Izidor Moãilnik, Knafeljãevo pri-znanje pa Kristijan Krajger. (An-dreja âibron-Kodrin)

80 let Ïivljenja Mira DeÏmana

5. aprila 2002 je praznoval svo-jo 80-letnico Miro DeÏman, mnogimznan kot knjigovez, ‰e bolj pa kotvelik ljubitelj na‰ih gora, smuãar,kolesar, telovadec Sokola. Bil pa jetudi zbiralec fosilov, rad je rezljal vlesu. Z njim sem se po oznaãenih, patudi neoznaãenih poteh povzpel na‰tevilne vrhove. (njegov prijateljDu‰an Ko‰ir st.)

Karel Napotnik(1928-2002)

Nekaj dni pred zaãetkom pom-ladi se je na pokopali‰ãu v Podkra-ju zbrala mnoÏica ljudi, pri‰li so odblizu in daleã, znanci, prijatelji, so-delavci in planinci, po zadnje slovood dragega Karla Napotnika.

Rodil se je 3. novembra 1928pod mozirskimi planinami v krajuRadegunda, kjer je preÏivljal svojo

mladost. ·e kot deãek je obãutilgrozote vojne vihre. Odloãil se je zapoklic krojaãa in se zaposlil v obra-tu tovarne Toper v ·o‰tanju. Ka-sneje je sodeloval pri gradnji ter-moelektrarne ·o‰tanj, kjer se jetudi zaposlil.

Kmalu po 2. svetovni vojni je v·o‰tanju oÏivelo planinstvo in Karelse je takoj vãlanil v to vseslovenskoin najbolj mnoÏiãno organizacijo.Med »krivci« za to je prav gotovotudi lepota gorskega sveta nadMozirjem, kamor je Ïe kot otrokrad zahajal. Bolj ko so se leta se‰-tevala, bolj si je Ïelel osvojiti ‰e ne-doseÏene vrhove. Zato se je odloãil,da bo prehodil Slovenijo podolgemin poãez. To mu je tudi uspelo, saj jeprehodil pot od Maribora pa vsedo Kopra preko vseh tistih lepihvrhov, ki si jih je najbolj Ïelel osvoji-ti. Videl je veliko lepega, odkrival le-pote neokrnjene narave in o temrad pripovedoval prijateljem, da bitudi njih vzpodbudil h gorni‰tvu.Posebej rad pa se je udeleÏeval or-ganiziranih planinskih izletov, ki jihje prirejalo njegovo dru‰tvo. Velikoje vrhov, na katerih je stal in obãu-doval lepote sosednjih gora in dolinpod njimi. V obdobju, ko je bil ãlanupravnega odbora PD ·o‰tanj inzadolÏen za gospodarske zadeve,je vse naloge zelo vestno opravljal.

Toda prehitro so pri‰la letabolezni in s tako se je moral Karelodpovedati mnogim lepim poho-dom in druÏenju s svojimi prijateljiplaninci.

Karel, imel si veliko prijateljev,kar so dokazali ‰tevilni, ki so po-stali ob tvojem grobu. Hvala ti zavse! (Planinci PD ·o‰tanj)

Marjanu Bricu v spominZlati oblaki Ïarijo, Ïarijo,plavajo sredi marãne modrine v so-ju tvojih gora.Ah, ‰e trenutek in ugasnejo.Tiha je vas sredi tvoje Breginjskedoline.Dokonãno se vrnil si v svoj ljubljenikraj, kjer kamniti straÏarji tvoje

NOVICE IN OBVESTILA


61

Zbor gorskih re‰evalcev Slovenije

V petek, 12. aprila, je bil v kultur-nem domu Korotan na Jezerskemzbor gorskih re‰evalcev Slovenije.Na zboru, ki je po pravilih vsaka ‰ti-ri leta, se zberejo predstavniki 17postaj GRS Slovenije. Prvi je zborpozdravil domaãin Drejc Karniãar,po kratkem kulturnem programupa ‰e Ïupan Jezerskega Milan Koci-jan, predsednik PZS Franci Ekar inpredstavnik Uprave za za‰ãito inre‰evanje Ale‰ Zupanc. Prisotnih jebilo 68 delegatov s 17 postaj (z vsa-ke po ‰tirje, udeleÏba je bila torejstoodstotna). Predsedujoãi na zbo-ru je bil Drejc Karniãar. Pred zaãet-kom seje se je zbor z minuto molkaposlovil od svojih ãlanov, ki so od le-ta 2000 zapustili vrste GRS. Na za-ãetku je potekala razprava o dnev-nem redu, ker je komisija za volitveporoãala, da za vse funkcije ni do-volj predlaganih kandidatov. Sledilaso poroãila: o delu Komisije za GRSpri PZS, disciplinske komisije, nad-zornega odbora in delovanja Usta-nove Sklada Okre‰elj.

Naãelnik Komisije za GRSS Du-‰an Polajnar je podrobno predsta-vil delovanje GRS med letoma 2000in 2002. âlani GRS so leta 2001 na260 akcijah re‰evali 284 ponesre-ãencev, na terenu so prebili 8948ur, v 123 akcijah je sodeloval heli-kopter, v 156 zdravnik, 32 osebamni bilo veã pomoãi, od tega jih je vgorah umrlo 21. Med vzroki nesreãje na prvem mestu padec (114), sle-dijo zdrs (57), nepoznavanje terena

(52), 40 planincev je za‰lo, 23 jih jebilo telesno preslabo pripravljenih,19 pa bolnih. Re‰evalci so v trehprimerih izdali raãune, od tega je vdveh primerih ‰lo za opita planin-ca. Zaãetek planinske sezone je za-znamovala velika koliãina snega.Kljub opozorilom obiskovalcev gorapreko medijev je bilo veã zdrsov.

V nadaljevanju je Polajnar opi-sal vrsto dejavnosti iz Programadela Komisije za GRS pri PZS, kotso usposabljanje in dopolnjevanjeznanja, testiranje opreme, pomoãob naravnih nesreãah, povezava zza‰ãitnimi organizacijami, pripravapreventivnih akcij in mednarodnosodelovanje. V letu 2001 je GRS iz-dala uãbenik za vzgojo in izobraÏe-vanje ãlanov GRS, Ïal niso uspeli vroku zbrati dovolj prispevkov za iz-dajo zbornika ob 90-letnici GRS,uredili pa so svojo spletno stran(www.pzs.si/grs). Naãelnik je pose-bej poudaril potrebo po ‰e bolj‰emseznanjanju javnosti o delu GRS.Zaskrbljujoãa je ugotovitev, da jevsako leto potrebnih vse veã napo-rov za usklajevanje in dogovarjanjeza sofinanciranje njenih dejavnosti.V letu 2001 niso uresniãili naãrtazamenjave vozil. Naãelnik je poro-ãal tudi o delovanju UstanoveSklad Okre‰elj, katere namen je fi-nanãno pomagati otrokom gorskihre‰evalcev, ki so se ali se morebitibodo ‰e ponesreãili pri zahtevnemin nevarnem re‰evalnem delu. Zdaj

ima ‰tipendije osem otrok, nekate-ri pa so dobili enkratno pomoã. Izsklada bi radi podprli tudi razisko-valne naloge o delu GRS, a Ïal ni ve-ãjih darovalcev. Zato PZS predlagaplaninskim dru‰tvom, da bi prispe-vala v sklad po 30.000 oziroma20.000 SIT (re‰evalci so se odloãili,da bodo v sklad prispevali potnestro‰ke za udeleÏbo na zboru). Po-lajnar je spomnil ‰e na leto‰njiosrednji dogodek: 90-letnico ob-stoja slovenske GRS. Ob tem Ïelijoseznaniti javnost z delom GRS innjenimi teÏavami. Osrednja priredi-tev bo 15. 6. 2002 v Kranjski Gori.

V nadaljevanju zbora je poteka-la dolga razprava o poroãilih in tu-di drugih zadevah v zvezi z re‰eva-njem. Nadzorni odbor je ugotovil, daza doloãeno nabavljeno opremo ‰eni urejena vsa dokumentacija. Zatoje bil sprejet sklep, da dosedanjevodstvo ne bo razre‰eno in da bokadrovski postopek podalj‰an zadva meseca, ko bo sklican izrednizbor in bodo izvedene volitve. Napobudo Iztoka Tomazina, naãelnikazdravni‰ke podkomisije, je bil spre-jet tudi zanimiv sklep, da sta pri-marni korist ponesreãenca in var-nost re‰evalca. Z veliko veãino jezbor sprejel nov Pravilnik o GRS.Predlog, da se otrokom ponesreãe-nih izplaãajo vsa sredstva SkladaOkre‰elj, ni bil sprejet, ker pravilatega ne dopu‰ãajo. Postaji GRSPrevalje in Maribor sta se na zborudogovorili za skupen sestanek, nakaterem bodo ponovno preverilirazmejitev med postajama. Na zbo-ru so spet opozorili na potrebnost

NOVICE IN OBVESTILA

Naãelnik Komisije za GRSSDu‰an Polajnar

Zbor GRS na Jezerskem

razkrival lepote narave in kraje izsvoje mladosti okoli rojstne vasiBreginj. Nikoli ne bomo pozabili tehãudovitih trenutkov z njim.

Pod peroti skril si svoj soj.Stisnil v prsi gora melodijo,naj strasti tvoje globoko spijo,naj mir in pokoj bo s tebojv dolini tvoje domaãije.

Pogre‰ali ga bomo. Miran Klaves v imenu PD Bovec


62

rednega obve‰ãanja planinske jav-nosti o razmerah v gorah. Ugotovi-li so tudi, da je nujno pomlajevanjere‰evalcev po postajah.

Na zboru so podelili priznanjaãastni ãlan GRSS, zasluÏni ãlanGRSS, znak GRSS in listino za 25-le-tno delo v GRS. âastni ãlani so po-stali: Marko Butinar, Franc KajÏar,Daniel Kopu‰ar, Janko Koren, Ja-nez Mlinar, Marjan Prelog in SilvoJo‰t. Novi zasluÏni ãlani GRSS so:Ciril Cencelj, Janez DovÏan, JanezGolob, Martin Griãar, Brane Jakliã,Tone Jegliã, Jernej Koritnik, SlavkoMarkiã, Albin Noã, Gabriel Prezelj,Jo‰t Razinger, Rudi Robiã in JoÏeRoÏiã. Listino za 25-letno delo vGRS so prejeli: Stanko Biaggio, Jer-nej BreÏan, Danilo Cedilnik, Ber-nard Cuder, Franc âemaÏek, Janezârepin‰ek, Martin âufar, Ivan âu-fer, Peter âufer, JoÏe Fele, MarkoGabrov‰ek, Karel Ger‰ak, FranciGolmajer, Cveto Kemperle, VasjaKlavora, Branko Klinar, Ivã Kotnik,Metko Kravanja, Marjan Kregar,Marko Mikelj, Iztok MlekuÏ, JanezOman, Du‰an Polajnar, Karel Rito-nja, Milan ·kantar, Franc ·tros, Iz-tok Tomazin, Milan Ulãar, Janez Vol-kar, Anton Vovk, Franc Vrankar inRok Zagernik, Ale‰ Zupanc, za 35-le-tno delo pa Oto âegovnik.

Predstavnik Uprave za za‰ãitoin re‰evanje je podelil priznanja Ci-vilne za‰ãite, prejeli so jih: BernardCuder, Milan Plesec, Darko Pre-tner, Davorin Îagar in PostajaKranjska Gora (zlati znak).

Po zboru so se re‰evalci zbralina prijateljskem sreãanju v HoteluPlanika. (Besedilo in fotografiji:Vladimir Habjan)

Zbor markacistovPZS

V soboto, 20. aprila, ob 10. uri jebil na Ekonomski fakulteti v Lju-bljani zbor markacistov PZS, ki sega je udeleÏilo 71 markacistov iz 46planinskih dru‰tev. Leto‰nji zbor jebil volilni v skladu z doloãili Pravilni-ka o markacistih PZS, ki doloãa takzbor na vsaka ‰tiri leta. Prisotni

so obravnavali 15 toãk dnevnegareda. Na zaãetku sta bila podanaporoãilo naãelnika in finanãno po-roãilo. V razpravi je sodelovaloprecej navzoãih delegatov, ki sopredstavili raznovrstno problema-tiko, ki se pojavlja pri vzdrÏevanjuin urejanju planinskih poti.

Markacisti skrbe za 1442 planin-skih poti v skupni dolÏini 7000 kilo-metrov in za primerno oznaãenostvrhov. Za pomoã pri vzdrÏevanju za-varovanih poti se zahvaljujejo pre-dvsem 15. brigadi Slovenske vojske,ki jim s svojimi helikopterji pomagapri prevozih, pa tudi ELES-u, Pivo-varni Union d. d., Ljubljanskim mle-karnam d. d., ki jim Ïe vrsto let po-magajo na druge naãine. Ugotoviliso, da se zakljuãuje prva faza poso-dobitve katastra planinskih poti.Sklenili so, da bodo vloÏili vse sile zaãimprej‰nji sprejem Zakona o pla-ninskih poteh, ki bo vseboval tudiza‰ãito markacije in smerne tableza oznaãevanje poti. Upajo, da bodoplaninske poti pridobile status‰portnih in turistiãno-infrastruk-turnih objektov. Skupaj s komisijo zavarstvo gorske narave bodo v bo-doãe namenili poglavitno pozornostohranjanju okolja na in ob poteh.

V nadaljevanju dnevnega redaso slovenski markacisti sprejelisklep, da se njihove obmoãne mar-kacijske skupine odslej pokrivajo spodroãji posameznih meddru‰tve-nih odborov planinskih dru‰tev (12).Obravnavali so tudi predlaganospremembo Slovenske planinskepoti. Ponovno so vanjo uvrstili Frisc-haufov dom na Okre‰lju, poleg tegapa ‰e Kranjsko koão na Ledinah inKoro‰ko Rinko. Namesto koãe naPesku, ki je bila izbrisana s seznamaplaninskih koã, se kot obvezna to-ãka SPP uvrsti Koãa na Klopnem vr-hu na Pohorju. Mrzla gora pa bo za-radi izjemne zahtevnosti le toãka

raz‰irjene SPP. JoÏe Rovan je pred-stavil traso Vie Alpine, ki bo povezo-vala osem evropskih alpskih drÏavin je prav zaradi tega izjemnegapomena tudi za na‰o drÏavo. Nazboru je bila predstavljena tudi le-to‰nja akcija »Markirajmo Sloveni-jo«, ki jo organizirajo tovarna Heliosiz DomÏal, Olimpijski komite Sloveni-je in Planinska zveza Slovenije.

Za naãelnika komisije za planin-ska pota je bil ponovno izbran ToneTom‰e. (Danilo Sbrizaj)

Zbor gospodarjevplaninskih dru‰tev

Gospodarska komisija Uprav-nega odbora PZS Ïe vrsto let vaprilu sklicuje posvet gospodarjevplaninskih dru‰tev, na katerem sesreãajo pred prihajajoão sezono inuskladijo delovanje. Tokratni zborje bil v petek, 13. aprila, v Ljubljani.

Tudi letos je, kot Ïe nekaj let,gostoljubje 91 gospodarjem iz 48planinskih dru‰tev nudila PivovarnaUnion d. d. Dnevni red leto‰njegasreãanja je bil precej ob‰iren, saj bov maju volilna skup‰ãina PZS. Zato jenaãelnik Gospodarske komisije Me-tod Kovaã zbranim najprej posre-doval Poroãilo o delu Gospodarskekomisije v obdobju 1998-2002. V njemje predstavil precej ob‰irno dejav-nost komisije v tem obdobju, ki je bi-la usmerjena predvsem v ekolo‰kosanacijo planinskih koã v Kamni‰ko-Savinjskih Alpah. Za to podroãje sobila namreã na razpolago medna-rodna sredstva, ki smo jih uspeli do-bro unovãiti. Veliko je bilo storjene-ga tudi na podroãju mednarodne-ga sodelovanja in usklajevanja la-stni‰kih odnosov s planinskimi dru‰-tvi. âlani komisije so bili uspe‰ni tu-di pri zastopanju interesov PZS inplaninskih dru‰tev v denacionaliza-cijskih postopkih, praktiãno edinanere‰ena zadeva, ki se vleãe Ïe sko-raj deset let, pa je denacionalizaci-ja Doma v Tamarju. V bodoãe bo po-trebno spremeniti Pravilnik o po-slovanju, upravljanju in opremi pla-ninskih koã in intenzivirati izobraÏe-vanje oskrbnikov, ki delajo v na‰ih

NOVICE IN OBVESTILA


63

koãah. Na tem podroãju doslej ni bi-lo storjenega dovolj.

Po poroãilu naãelnika, na kate-rega ni bilo pripomb, je podpred-sednik PZS Janez Duhovnik zbra-nim predstavil predlog Pravilnikao delu Komisije za koãe in pota, kije temelj delovanja bodoãe zdruÏe-ne komisije. Prisotni nanj niso imelibistvenih pripomb. V nadaljevanjuje strokovni sodelavec Danilo Sbri-zaj poroãal o pogovorih, ki jih jeimel na Republi‰kem trÏnem in‰-pektoratu in na Republi‰kemzdravstvenem in‰pektoratu. Po-membno je, da smo dosegli, da boosnova za preglede obeh in‰pekcijseznam planinskih koã, ki upo‰tevakategorizacijo PZS in doloãila Za-kona o gostinski dejavnosti – Pra-vilnika o minimalnih tehniãnih po-gojih ... o tem, katere koãe so go-stinski obrati. Ta seznam bo zain‰pekcije tudi uradni seznam pla-ninskih koã, zato letos od oskrbni-kov ne bodo veã zahtevali potrdil oregistraciji koãe. Pripravljamo patudi sestanek na DURS-u, kjer bi

radi razãistili nekatere razliãnepoglede glede davka na dodanovrednost in dobili odgovore navpra‰anja, ki smo jim jih zastavili vzadnjih dveh letih. Z Ministrstvomza notranje zadeve se dogovarja-mo, da spremenimo dosedanjorazdelitev planinskih koã na viso-kogorske in ostale, tako da bo kotosnova za prijavo gostov v koãahsluÏila kategorizacija koã PZS, ki jihnatanãneje opredeljuje.

Gospodarjem je bila predstav-ljena tudi tako imenovana osebnaizkaznica planinske koãe, ki bi bilakot neke vrste plakat izobe‰enana veã vidnih mestih v koãi (pri vho-du, v gostinskih prostorih, na pri-stopih v spalni del), na njej pa bi bi-li vsi pomembni podatki o koãi,upravljavcih, cenah in popustih.Gospodarji so se z idejo strinjali, sopa imeli nekatere pripombe zlastiglede objavljanja cen storitev, kiso v pristojnosti planinskih dru‰-tev. Sklenjeno je bilo, da se te cenekot doslej objavljajo na posebnemceniku.

Podana je bila tudi informacijao prispelih prijavah investicij v pla-ninske koãe za leta 2002, 2003 in2004. Letos bo na razpolago 20 mi-lijonov SIT, ki jih je Ministrstvo za‰olstvo, znanost in ‰port na osnovina‰e prijave namenilo za ekolo‰kosanacijo planinskih koã in poti, inpa 10 milijonov SIT, ki jih je za istenamene dodelilo Ministrstvo zaokolje in prostor. Povedano je bilotudi, katere planinske koãe so bileletos deleÏne sredstev ·portnefundacije.

V razpravi so gospodarji ome-nili zlasti preveliko birokratizacijoin zapletenost prijavnih in upravnihpostopkov, ki jim jemljejo veselje doamaterskega dela. Na koncu sogospodarji doloãili tudi delegataza leto‰njo skup‰ãino PZS. To boFranc ·inko iz PD Grmada.

Po konãanem sreãanju so sledi-li ‰e druÏenje in izmenjave koristnihinformacij, podprti s tradicional-nim golaÏem in pivom Union. DaniloSbrizaj

NOVICE IN OBVESTILA

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skla-du z 51. ãlenom Statuta Planinske zveze Slovenije nasvoji 25. seji dne 19. 4. 2002 sprejel sklep o najvi‰jih ce-nah noãitev, osnovne prehrane in napitkov v koãah I.in II. kategorije, ki ga je v skladu s 15. ãlenom »Pravil-

nika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskihkoã« pripravila Gospodarska komisija UO PZS.

Najvi‰je cene noãnin, osnovne prehrane in napit-kov v planinskih koãah I. in II. kategorije v letu 2002 sonaslednje:

Najvi‰je cene noãitev, hrane in pijaãe v letu 2002

Storitev Kategorija koãe:I. II.

1. Noãnine polna cena 30 % popust polna cena 30 % popusta) soba (1–4 postelje) 3400 SIT 2380 SIT 2200 SIT 1540 SITb) soba (5–8 postelj) 2750 SIT 1925 SIT 1500 SIT 1350 SITc) skupna leÏi‰ãa 1650 SIT 1150 SIT 1200 SIT 840 SIT

2. Hranaa) enolonãnica brez mesa 600 SIT 500 SITb) enolonãnica z mesom 850 SIT 750 SITc) golaÏ, segedin 1000 SIT 850 SIT

3. Pijaãaa) ãaj, 0,25 litra 250 SIT 200 SITb) voda, 1,5 litra 400 SIT 300 SIT

Vse ostale cene prehrane in pijaã, razen pripo-roãenih, se oblikujejo prosto.

Upravljalci planinskih koã III. kategorije oblikujejocene prenoãi‰ã, hrane in pijaãe sami, spo‰tovati paso dolÏni vse predpisane popuste za prenoãevanje.


64

NOVICE IN OBVESTILA

Popusti za prenoãevanje v planinskih koãah v letu 2002

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skla-du z 51. ãlenom Statuta Planinske zveze Slovenije nasvoji 25. seji dne 19. aprila 2002 sprejel sklep o popu-stih za prenoãevanje v planinskih koãah, ki ga je vskladu s 16. ãlenom Pravilnika o upravljanju poslova-nju in opremi planinskih koã pripravila Gospodarskakomisija UO PZS na svoji seji dne 7. marca 2002.

Polno ceno prenoãevanja (100 %) plaãajo vsi ne-ãlani.

Pravico do 30 % popusta na polno ceno prenoãe-vanja imajo v sobah in na skupnih leÏi‰ãih vsi ãlani PZSz veljavno izkaznico, ãlani slovenskih zamejskih planin-skih dru‰tev in slovenskih planinskih dru‰tev v tujini,ãlani Planinske zveze Hrva‰ke na osnovi bilateralne-ga sporazuma iz leta 1992 in ãlani planinskih organi-zacij, vãlanjenih v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjensporazum o reciprociteti. Podpisnice sporazuma oreciprociteti so:Nemãija DAV – Deutscher AlpenvereinAvstrija OeAV – Österreichischer

AlpenvereinBelgija BAC – Belgische Alpen Club

CAB – Club Alpin Belge·panija FEDME – Federacion Española de

Deportes de MontañaVelika Britanija AC – Alpine ClubItalija CAI – Club Alpino Italiano

AVS – Alpenverein SüdtirolFrancija CAF – Club Alpin FrancaisLiechtenstein LAV – Liechtensteiner AlpenvereinLuksemburg GAL – Groupe Alpin

LuxembourgeoisNizozemska NKBV – Niederlandse Klim

– en Bergsport Vereniging·vica CAS – Club Alpin Suisse

AACBa – Akademischer Alpenclub BaselAACB – Akademischer Alpenclub Bern

CAAG – Club Alpin Académique GeneveAACZ – Akademischer Alpenclub Zürich

Slovenija PZS – Planinska zveza Slovenije

40 % popust, ki velja le na skupnih leÏi‰ãih, imajo:• mladi ãlani kategorij C in D do dopolnjenega 27.

leta starosti,• alpinisti,• vsi registrirani vodniki PZS, gorski vodniki in men-

torji planinskih skupin,• vsi registrirani ãlani Gorske re‰evalne sluÏbe

Slovenije, Gorske straÏe in markacisti.

Do brezplaãnega prenoãi‰ãa so upraviãeni:• gorski re‰evalci in markacisti na akciji.

Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino(lastne rjuhe), velja dodaten popust v fiksnem zne-sku 350 SIT na ceno prenoãi‰ãa za planince. Vsi ti semorajo pri prijavi izkazati z lastno posteljnino, sicerplaãajo normalno ceno prenoãi‰ãa. Dru‰tva – oskr-bniki imajo tudi pravico do obãasnih kontrol leÏi‰ã.Zlorabe se kaznujejo s plaãilom 3-kratne polne ceneleÏi‰ãa.

Planinskim dru‰tvom priporoãamo, da nudijodruÏinam z otroki popuste pri prenoãevanju po la-stni presoji.

Planinskim dru‰tvom priporoãamo, da omogoãijobrezplaãno prenoãevanje na skupnih leÏi‰ãih vsemregistriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, kivodijo organizirane planinske skupine (s potrdilomPD). Za gorske vodnike, ki jih plaãajo posamiãni klien-ti, to priporoãilo ne velja.

Pravico do popusta za prenoãevanje imajo samotisti obiskovalci, ki se izkaÏejo z veljavno planinsko iz-kaznico.

Ljubljana, 19. 4. 2002

Naãelnik GK PZS: Metod KovaãPredsednik PZS: Franci Ekar

POPUST OB NAKUPUPri nakupu 5 ali veã izvodov enakih planinskih edicij, kijih je izdala PZS, priznamo 20 % popust. Kupovanje alinaroãanje veã kot 5 izvodov je moÏno v pisarni PZS,Ljubljana, DvorÏakova 9, v ponedeljek od 8. do 17. ureali od torka do petka od 8. do 14. ure.

Po 10. toãki 26. ãlena Zakona o davku na dodano vre-dnost se davek ne obraãuna.

Maloprodaja je tudi v pisarni Planinskega dru‰tvaLjubljana – matica, Miklo‰iãeva 17, v veãjih knjigarnah,na sedeÏih planinskih dru‰tev in planinskih koãah po

vsej Sloveniji, kjer je moÏno dobiti tudi drugo gradivoo posameznih gorskih podroãjih.Pri naroãilu obvezno dostavite naroãilnico z navede-no va‰o davãno ‰tevilko, matiãno ‰tevilko in ‰tevilkoÏiro raãuna.

Cene veljajo od 16. 04. 2002.

Informacije:Planinska zveza Slovenije, DvorÏakova 9, 1000 Ljubljana;telefon: 01/434 30 22 int. 104; 01/434 30 23 int. 104;fax.: 01/432 21 40; e-po‰ta: [email protected]

PLANINSKI ZEMLJEVIDI Cena v tolarjihBohinj – 1:25.000 (2. izd. 1998) 1.130Dolenjska, Gorjanci, Koãevski Rog – 1:50.000 (1997) 1.429Grintovci – 1:25.000 (1998) 1.130Julijske Alpe – vzhodni del – 1:50.000 (2000) 1.429Julijske Alpe – zahodni del – 1:50.000 (2. izd. 1999) 1.429Kamni‰ko – Savinjske Alpe – 1:50.000 (2. izd. 2000) 1.429Karavanke – osrednji del – 1:50.000 (2. izd. 1999) v tiskuKranjska Gora z okolico – 1:25.000 (2. izd. 1996) 1.250Krnsko pogorje in Kobarid – 1:25.000 (2. izd. 1992) 1.030Ljubljana in okolica – 1:50.000 (2000) . 1.429Pohorje – 1:50.000 (2. izd. 2000) 1.429Polhograjsko hribovje in ·marna gora – 1:25.000 (1. izd. 1992) 1.030Posavsko hribovje – zahodni del (Menina-OstreÏ-Kum) (2002) 1.429Slovenska Istra, Brkini, âiãarija in Kras – 1:50.000 (1. izd. 1997) 1.429SneÏnik – 1:50.000 (1999) 1.429Stol in Begunj‰ãica – 1:25.000 (2. izd. 1996) 1.250StorÏiã in Ko‰uta -1:25.000 (2. izd. 1995) 1.250Trenta – 1:25.000 (3. izd. 1995) 1.250Triglav – 1:25.000 (3. izd. 2001) 1.429Triglavski narodni park – 1:50.000 (4. izd. 2000) 1.429

Turistiãni zemljevidi – tujiTuristiãni zemljevidi – 1:50.000: Bernina-Sondrio; Sextenski Dolomiti; Ötztalske Alpe; Stubajske Alpe; Monte Rosa; Dolomiti Brenta; Dachstein; Zillertalske Alpe; Dolomiti Marmolata, Sella 990

PLANINSKI VODNIKIKako na Triglav 1.500Vodnik »Pot ãez Kozjak« 600Vodnik Julijske Alpe (T. Miheliã, 1998) 3.500Vodnik Kamni‰ke in Savinjske Alpe (P. Ficko, 1993) 2.700Vodnik Karavanke (S. Klinar, 1997) 3.500Vodnik po planinskih postojankah (J. Dobnik, 1998) 3.500Vodnik Slovenska Istra, âiãarija, Brkini in Kras (1. izdaja 1997) 2.200

VODNIKI IN DNEVNIKI PO VEZNIH POTEHVodnik Slovenska planinska pot (J. Dobnik, 1998) 3.500Raz‰irjena slovenska planinska pot (J. Dobnik, 1993) 1.300Dnevnik s slovenske planinske poti (2001) 300

PLEZALNI VODNIKIPlez. vodnik Kamni‰ka Bela – Repov kot (1993) 1.800Plez. vodnik Logarska dolina – zahodni del (1999) 4.000Plez. vodnik Logarska dolina – vzhodni del (1998) 3.700Plez. vodnik Kamni‰ka Bistrica (1995) 2.400Plez. vodnik Vr‰iã (1997) 2.700Plez. vodnik Jezersko (1999) 3.800

VODNIKI V TUJIH JEZIKIH IN VEâJEZIâNE IZDAJESlovenija – planinske postojanke (veãjeziãni vodnik 1997) 2.200Vrhovi prijateljstva – 60 vrhov 1.500Zavarovanje rastline (ang., nem.) 200

VZGOJNA LITERATURAAlpinistiãna ‰ola (Golnar, 1999) 2.900Alpinistiãna ‰ola – dodatek (Golnar, 1996) 700Gorni‰ka vzgoja (Golnar, 1996) 1.100Mentor planinske skupine 2001 2.900Oprema za gore in stene (B. Mlaã, 1999) 6.600Podhladitev, omrzline in druge po‰kodbe zaradi mraza 600Proti vrhovom – priroãnik za gibanje v gorah 4.900Slovenski alpinizem ‘97 1.700Slovenski alpinizem ‘98 2.500Slovenski alpinizem ‘99 2.800Slovenski alpinizem 2000 3.100Zavarovane rastline (Skoberne, 1995) 200Veliki pionirji alpinizma (B. Mlaã, 2001) 2.950

DRUGE EDICIJE2. poroãilo o Alpah 4.900Ama Dablam – Odsanjane sanje 3.900Antarktika (Gro‰elj, 1997) 4.760Bele sanje – kamnita resniãnost (S. ·tirn) 1.500âlanske izkaznice A, B, C 200âlanske izkaznice GS 130âlanski karton 20âlovek, gora, poezija 1.200Dnevnik Mladi planinec 250Dnevnik Ringa-raja 250Gremo skupaj v hribe 2.500III. zbornik GRS 1.500Iskanje ·ambale 3.800Jakob AljaÏ, Spominãice (kaseta) 1.000Koledar akcij 2002 430Lotosov cvet (M. Kri‰elj, 1999) 2.700Moje gore (M. Arnej‰ek, 2001) 6.900Nakaznica za prenoãi‰ãe (1995) 220Na‰itek PZS 70Pesmarica Gorni‰ka 1 1.500Planinski dnevnik (s âastnim kodeksom slovenskih planincev, 2000) 350Planinski vestnik 600Pohvala 150Posu‰eni roÏmarin (dr. M. Potoãnik, 1996) 4.000Valentin Staniã, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah 5.200Vpisna knjiga za planinske postojanke 3.500Vpisna knjiga za vrhove 990Namizna zastava 1.500Zastava PZS (0,45 x 1,35 m) 5.800Zastava PZS (1,80 x 0,60 m) 7.000Zastava PZS (2,70 x 0,90 m) 9.000Znaãke PZS – na sponki 250Zorko Jelinãiã – Med prezrtjem in mitom 3.400

SEZNAM IN CENE PLANINSKIH EDICIJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

Documents

Turbo petka