www.tune-in-project.eu

tune in! Preprečevanje osipništva

za odkrivanje, preprečevanje osipništvater uporaba ustreznih pristopov do udeležencev

Smernice

Institutefor Qualityand Technology

LEONARDO DA VINCIPrenos inovacij

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina te publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Izvedba tega projekta je financirana v okviru programa Vseživljenjsko učenje. LLP-LDV-TOI-13-AT-0001

Page 1 of 23

Kazalo 1. Uvod ............................................................................................................................................... 2

2. Izpis iz šole in šolski neuspeh - ozadje ............................................................................................ 3

3. Vzroki za prekinitev šolanja in izpis iz šole ..................................................................................... 4

4. Simptomatika ................................................................................................................................. 7

5. Pomoč pri odkrivanju nevarnosti prezgodnjega opuščanja šolanja oz. osipništva ........................ 8

6. Smernice za preprečevanje prezgodnjega opuščanja šolanja oz. osipništva ............................... 10

7. Zaključki ........................................................................................................................................ 14

8. Literatura ...................................................................................................................................... 15

9. Priloga 1 ........................................................................................................................................ 16

Vprašalnik za prepoznavanje zgodnjih dejavnikov in tveganih vedenj (MOŠKA OBLIKA) ............ 16

Vprašalnik za prepoznavanje zgodnjih dejavnikov in tveganih vedenj (ŽENSKA OBLIKA) ........... 20

tune in! Preprečevanje osipništva Smernice za odkrivanje, preprečevanje osipništva ter uporaba ustreznih pristopov do udeležencev izvajalec Berufsförderungsinstitut OÖ ( Austrija) v sodelovanju z ISQ (Portugalska), OZARA d.o.o. (Slovenija), Fundacion Metal Asturias (Španija), IFA Steiermark (Avstrija), ENAIP Veneto (Italija) in Združenjem produkcijskih šol (Danska). Projekt v okviru programa Leonardo da Vinci, prenos inovacij (LLP-LDV-TOI-13-AT-0001) se izvaja pod pogoji, kot jih določa licenca Creative Commons 4.0 (CC licenca za priznanje avtorstva-nekomercialno-deljenje pod istimi pogoji) na področju mednarodnega sodelovanja.

Za ogled licence obiščite http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/.

Page 2 of 23

1. Uvod Namen priročnika je zagotoviti podporne informacije za strokovnjake, katerih delo vključuje interakcije z mladimi in mladimi odraslimi, ki jim grozi osip oz. predčasna izključitev iz šolanja. Prekinitev šolanja brez pridobitve potrdila / certifikata / spričevala o zaključeni izobrazbi tako dolgoročno negativno vpliva na mlade in na celotno družbo. Posledica predčasnega opuščanja šolanja je pojav potreb po vzpostavitvi javnih podpornih programov za integracijo mladih. Visoko ceno za neuspešen zaključek šolanja in predčasno opuščanje šolanja pa je treba plačati tudi na ekonomski in socialni ravni. Uspešen zaključek sekundarnega izobraževanja posamezniku omogoča boljšo zaposljivost in perspektivnost, kar se kaže v večjem prispevanju k javnim skladom in investicijam. Višje izobraženi posamezniki omogočajo bolj demokratično družbo ter trdnost ekonomije, so manj odvisni od državne pomoči in manj ranljivi pri ekonomskih fluktuacijah. Družbe z veščimi posamezniki se najbolje odzivajo na trenutne in prihodnje potencialne krize. Zatorej lahko trdimo, da je investiranje v zgodnje, primarno in sekundarno izobraževanje, ki je dostopno vsem, še posebej mladim iz socialno ogroženih okolij, kjer se soočajo s številnimi pomanjkljivostmi, upravičeno in ekonomsko učinkovito. Mladi, ki prekinejo srednješolsko izobraževanje, se v kasnejših življenjskih obdobjih soočajo z nižjim prihodkom kot posamezniki s srednješolsko ali višjo izobrazbo. Poleg tega v trenutnem obdobju visoke brezposelnosti v evropskih državah težje najdejo zaposlitev na trgu delovne sile, kjer jim konkurirajo bolje usposobljeni posamezniki. Študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP - http://www.cedefop.europa.eu/EN/identifying-skills-needs/index.aspx) kažejo, da bodo v obdobju 2010 do 2020 (vključno z nadomeščanji in prostimi delovnimi mesti) v porastu delovna mesta, ki bodo zahtevala višje stopnje izobrazbe (raven ISCED 2-3 in 5-6). Zmanjševanje stopnje osipništva na manj kot 10 odstotkov zadevne populacije do 2020 tako predstavlja enega najpomembnejših ciljev znotraj strategije Evropa 2020 ter enega temeljnih ciljev strateškega okvirja evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja.

Page 3 of 23

2. Izpis iz šole in šolski neuspeh - ozadje

Razlike med koncepti Šolski neuspeh: definicija Iz vidika sistemske perspektive šolski neuspeh nastopi, ko izobraževalni sistem ne omogoča pravične ter inkluzivne obravnave, ki vodi do obogatenih oblik učenja. Na ravni izobraževalne ustanove lahko šolski neuspeh definiramo kot nezmožnost omogočanja pravičnega ter inkluzivnega izobraževanja v primernem okolju za učenje, ki omogoča svojim uporabnikom doseganje rezultatov, primernih njihovim sposobnostim in prizadevanjem. Kot tretje, pa lahko koncept definiramo še iz individualne perspektive. Tako lahko šolski neuspeh razložimo kot neuspeh uporabnika za ohranjanje minimalnega nivoja znanja in spretnosti, ki lahko ob svojem potenciranju vodijo k predčasnemu opuščanju šolanja oz. osipu. Vir: Field, S., M. Kuczera in B. Pont (2007), No More Failures: Ten Steps to Equity in Education Izpis iz šole: definicija Dijak, ki se izpiše iz šole, je opredeljen kot oseba s starostjo dijaka brez potrdila / certifikata / spričevala o opravljeni maturi, ki bodisi ni vpisan v srednjo šolo ali je ne obiskuje. Evropska unija definira “predčasen izpis iz šole” kot dejanje mladih, ki so se odločili, da zapustijo oz. se izključijo iz sistema izobraževanja z nižjo sekundarno stopnjo izobrazbe in niso kakorkoli drugače vključeni v sistem izobraževanja in usposabljanja. Uvod v pojem TEŽAVNOST MLADE OSEBE V ŠOLI Težavnost v šoli je »emocionalno stanje, ki ni nujno povezano s tipom psihopatološke motnje (kot so na primer motnje v jeziku ter kognitivnem delovanju) in se manifestira v obliki številnih disfunkcionalnih vedenj, ki onemogočajo posamezniku občutek psihološkega blagostanja v času dnevne vključenosti v izobraževanje ter uspešnega učenja z rabo maksimalnih kognitivnih, emocionalnih in odnosnih kapacitet.« (Mancini in Gabrielli, 1998). Manifestira se kot težava zaradi številnih vzrokov: večjo ali manjšo kapaciteto posameznika za obvladovanje obveznosti in akademskih težavnosti ne moremo pojasniti zgolj z individualnimi vzroki, saj bi tako preložili odgovornost le na posameznika. Ne smemo zanemariti dejstva, da pridobivajo znanje in spretnosti v kontekstu šole in iz okolja, ki je socio-kulturno determinirano.

Page 4 of 23

3. Vzroki za prekinitev šolanja in izpis iz šole

Kateri so vzročni faktorji, ki vodijo do težavnosti v šoli? Družina 1.1. Socio-kulturne pomanjkljivosti:

▪ Nižja izobrazba staršev in drugih sorodnikov,

▪ Družbeno-ekonomske okoliščine, brezposelnost,

▪ Neustreznost bivanjskih pogojev,

▪ Nižja lingvistična & kulturna motiviranost, tudi za drugačen geografski in etnični izvor.

1.2. Neustrezni vzgojno-izobraževalni pristopi:

Pretirano zaščitniška vzgoja: vodi do težav pri soočanju z novimi situacijami ali dnevnimi obremenitvami, tudi pri pravilih skupnega bivanja; Avtoritarna vzgoja: drža staršev, ki vpliva na odklonilno vedenje otroka in nasprotovanje agresivnosti; Permisivna vzgoja: se lahko pri otroku odraža kot kazanje nezanimanja; vodi do pretirane stopnje liberalnosti; ne omogoča razvoj kapacitet za toleriranje frustracij, kar neizogibno negativno vpliva na medosebne odnose in situacije izven družine; Razvrednotenje mladih: drža, ki pri mladih zbuja občutke manjvrednosti in splošen občutek nemoči pri soočanju s težkimi situacijami; prav tako težave v odnosih z vrstniki, zaradi bolj agresivnega odzivanja mladih kot posledica razvrednotenja; Nekoherentnost v odnosih: pomanjkanje enotnosti in kontinuitete v vedenju odraslih pri odnosih z mladimi vpliva na čustvena stanja mladih in veča adaptacijske težave.

1.3. Primanjkljaji v odnosih:

▪ Pomanjkanje v ključnih odnosih,

▪ Slabša kakovost in realizacija starševske vloge kot moderatorja med mladimi in zunanjim svetom,

▪ Emocionalno pomanjkanje,

▪ Družinska izolacija.

Dejavniki iz socialnega konteksta: 2.1. Okolje:

▪ Izviranje iz ekonomsko šibkejšega okolja,

▪ Dezintegracija družine,

▪ Otroško delo,

▪ Teritorialni in institucionalni neuspehi,

▪ Ekonomska, geografska in/ali politična marginalizacija,

▪ Pretirana izpostavljenost medijem.

Page 5 of 23

2.2. Kultura:

▪ Kultura brezbrižnosti,

▪ Kultura komodizacije,

▪ Kultura negotovosti,

▪ Kultura tveganja in izzivov,

▪ Kultura produktivnosti in potrošništva,

▪ Nasilni socio-kulturni modeli,

▪ Kultura smrti (genetski inženiring, evgenika – družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov),

▪ Odvisnost od drog, alkoholizem,

▪ Prostitucija, spolno suženjstvo. Katere so možne manifestacije težavnosti mlade osebe v šoli? A. Učne težave:

Pri mladih z učnimi težavami se kažejo razlike med ocenjenim kognitivnim potencialom in nivojem akademskih dosežkov. Taki posamezniki običajno kažejo sposobnosti in potenciale: učne težave se pojavijo kot posledica slabo izraženih kognitivnih virov, ki predstavljajo vzročno ozadje, katerega pa različni pristopi drugače pojasnjujejo. Možne indikacije so:

▪ Pomanjkanje kognitivnih vsebin o informacijah, ki so shranjene in reprezentirane;

▪ Deficiti v kognitivnih strukturah, ki kažejo na problematiko organiziranosti spominskih informacij in prisotnosti le-teh v spominu;

▪ Pomanjkljivost kognitivnih procesov, ki kažejo na težave pri interpretiranju v kognitivnem sistemu ter odzivanju na realnost;

▪ Funkcionalni stil učenja: mehanično učenje ali razumevanje učnega gradiva, impulzivno procesiranje informacij, pomanjkanje metakognitivnih spretnosti.

B. Deficit kognitivne starosti:

To je koncept, ki ga ne smemo razumeti kot težave pri učenju. Raziskave so prvotno beležile nižjo stopnjo motiviranosti učencev z učnimi težavami, vendar se je stopnja motiviranosti udeležencev povečala z izboljšanjem učnih navad. Takšno stanje pa ne nastopi, če lahko deficit v motiviranosti pripišemo drugim vzrokom, kot so socio-kulturne pomanjkljivosti, vedenje učitelja, tehnike poučevanja, razredna dinamika itd. Možne indikacije so:

▪ Nizka samopodoba (opredeljena v številnih dimenzijah): izobrazbena, emocionalna, družinska, telesna, medosebna;

▪ Pomanjkanje intrinzične motivacije: pomanjkanje radovednosti in nizka kompetentnost;

▪ Pomanjkanje ekstrinzične motivacije: proizvedena iz okolja, z akumuliranjem neuspehov;

Page 6 of 23

▪ Nezrelost ega: emocionalna inhibicija, slabša emocionalna kontrola, separacijska anksioznost, nizka frustracijska toleranca;

▪ Neustrezni stil pripisovanja: pripisovanje vzrokov dogodkom zunanjim dejavnikom, neodvisnim od subjekta, naučena nemoč (hkrati vzrok in posledica stila pripisovanja).

C. Apatičnost:

▪ Nemobilnost ali zmanjšanje aktivnosti;

▪ Pomanjkanje radovednosti in interesov;

▪ Slabša zmožnost navezanosti na druge osebe, misli in ideje;

▪ Zapiranje svojih misli in občutkov;

▪ Splošna utrujenost. D. Odnosi in emocionalne težave: D.1. Hiperemocionalnost je termin, ki označuje prekomerne emocionalne reakcije (tj. brez logične povezanosti ), kot je entuziazem, zadovoljstvo, razočaranje, žalost; telesne reakcije kot je prekomerna rdečica, vreščanje, bledica, jecljanje, izbruhi smeha, izbruhi joka, motnje v gestikulaciji. D.2. Anksiozne motnje:

▪ Sindrom izvršitve s prekomerno zaskrbljenostjo za uspeh;

▪ Generalizirana anksiozna motnja: zaskrbljenost, ki se ne nanaša na specifične situacije;

▪ Fobična anksiozna motnja: prekomeren strah pred določenimi objekti (npr. živali ali situacije), ki vpliva na normalno funkcioniranje;

▪ Sindrom socialne anksioznosti: prekomerna sramežljivost pred manj poznanimi osebami;

▪ Obsesivno-kompulzivna motnja: misli, slike ali impulzi, ki se pojavijo v določenem frekvenčnem zaporedju in onemogočajo normalno delovanje;

▪ Depresivna motnja: dalj časa trajajoče stanje globoke žalosti, katero spremlja zaničevanje, pomanjkanje zanimanja, občutki praznine, apatičnost in pogosto tudi pomanjkanje spanca in apetita.

Page 7 of 23

4. Simptomatika Psihosocialni in emocionalni profil mlade osebe, ki predčasno opusti izobraževanje, lahko opišemo takole:

demotivirana, brez interesov in pričakovanj v povezavi z lastnim izobraževalnim procesom;

s pomanjkanjem referenc s strani odraslih, saj prihaja iz finančno slabo situirane družine (staršev veliko ni doma, odnosi med otrokom in starši so slabi itd.);

z nezdravimi navadami (pomanjkanje spanca, neprimerna ali slaba prehrana, alkohol in/ali zloraba tobaka ter drugih opojnih substanc);

s pomanjkanjem kompetenc in virov za uspešno soočanje z izzivi učnega procesa;

z nizko samopodobo in slabšo predstavo o sebi. Vse navedene karakteristike pa se lahko skladno s kontekstom in okoljskimi dejavniki poslabšajo. Realni statistični podatki kažejo, da mladi iz držav OECD , ki izhajajo iz družin z nizkim socio-ekonomskim statusom, v povprečju dosegajo slabše učne rezultate kot mladi iz družin z višjim socio-ekonomskim statusom. Novejši statistični podatki so potrdili, da številni petnajstletniki v državah OECD ne dosegajo minimalnega nivoja spretnosti in veščin, kar pomeni, da jih njihovo družinsko socio-ekonomsko ozadje še vedno determinira in zavira pri njihovem izobraževanju. Šole s številnimi pomanjkljivostmi pa lahko negativni učinek socio-ekonomskega ozadja še potencirajo. To pa seveda ne pomeni, da vse šole iz bolj ogroženih območjih nudijo slabšo kakovost izobraževanja.

Page 8 of 23

5. Pomoč pri odkrivanju nevarnosti prezgodnjega opuščanja šolanja oz. osipništva

Kako biti pozoren?

Vzorci za redno opazovanje in analizo: kdaj, kje, kako Prepoznavanje šolskega neuspeha nas v prvem koraku vodi do jasne in natančne diagnostike problematike in omogoča načrtovanje ustrezne intervencije. V nadaljevanju je povzetek področij, ki so bolj pomembna za prepoznavanje rizičnih dejavnikov in zaščito pred neželenimi oblikami vedenja. Šolska uspešnost Najprej je treba poznati in razumeti otrokovo oz. mladostnikovo zgodovino izobraževanja. Obstaja nekaj indikatorjev, ki lahko pripomorejo k prepoznavanju šolskega neuspeha: izvajanje, vedenje in prekinitev socialnih odnosov, fizične in mentalne motnje ipd.

Nizek nivo izobrazbe: variira med osebami z več težavami in med tistimi, ki izražajo manj težav;

Raziskovalna metoda: ustrezna lokacija preučevanja, vključevalne tehnike, zapomnitev, obvladovanje preizkusov znanja, načrtovanje itd.;

Odnos v razredu: nepozornost, vključenost, participacija, izpolnjevanje delovnih nalog, pomanjkanje interesa, pogoste odsotnosti, izmišljotine, izgovori;

Integriranost v šoli: sošolci, učitelji in osnovne aktivnosti;

Prisotnost pri pouku;

Problemi pri sprejemanju in konfliktnost s pravili šole;

Pričakovanja glede kariernega in akademskega razvoja. Emocionalna pogojenost

Težje izražanje mnenj, primernost socialnega razvoja;

Prisotnost kljubovalnih, agresivnih vedenj, sovražnost;

Impulzivnost pri reševanju problemov in sprejemanju odločitev;

Razdražljivost, apatičnost;

Hitre spremembe razpoloženja;

Nivo razvitosti socialnih veščin za interakcijo s sošolci, učitelji in družinskimi člani;

Pritožbe sošolcev, učiteljev in drugega šolskega osebja. Zloraba opojnih substanc in stališče do drog

Pogostost in intenziteta rabe dovoljenih substanc;

Pogostost in intenziteta rabe prepovedanih substanc;

Stališče do drog;

Poznavanje tveganja ob uporabi drog.

Page 9 of 23

Antisocialno vedenje

Vandalizem (šolski material, poškodovanje stavbe);

Rop;

Agresivno vedenje.

Življenjski slog

Fizični izgled: izguba telesne teže v krajšem času, higiena, oblačila;

Aktivnosti v prostem času: vrste prostočasnih aktivnosti;

Dostopnost denarja. Sposojanje denarja od sošolcev, prijateljev itd. Družina

Družinska struktura;

Pogoji dela;

Vzgojni stil: permisiven, avtoritaren, demokratičen;

Odnosi posameznika z drugimi člani družine;

Raba opojnih substanc in stališče do njih;

Druge družinske težave: ločitev, nasilje itd.;

Povezanost staršev s šolo;

Starševski nadzor nad šolskimi delovnimi nalogami in vedenjem mladostnika. Prijatelji

Preference: prijatelji iz šolskega okolja, soseske in drugod;

Profil prijateljev: starost, življenjski slog, aktivnost, raba opojnih substanc in navade preživljanja prostega časa.

Fizično in socialno okolje

Občinski viri matične soseske: športne ustanove, mladinski centri ipd.;

Zavedanje in uporaba omenjenih virov;

Splošne karakteristike soseske v kateri oseba prebiva. OPOMBA: Priloga 1 vključuje predlog Vprašalnika za prepoznavanje zgodnjih dejavnikov in tveganega vedenja ter zajema vse obravnavane in izpostavljene dejavnike predčasnega opuščanja izobraževanja.

Page 10 of 23

6. Smernice za preprečevanje prezgodnjega opuščanja šolanja oz. osipništva

Kako ustvarjati, razvijati, spodbujati in ohranjati optimistično ter spodbujevalno okolje?

Kako ustvarjati, razvijati, spodbujati in ohranjati optimistično ter spodbujevalno učno-delovno okolje, je ključno vprašanje pri odkrivanju in preprečevanju predčasnega opuščanja šolanja oz. osipništva, predvsem pri delu z mladimi in njihovem teoretičnem usposabljanju.

Ključnega pomena je, da vsi mentorji / inštruktorji razumejo sledeče:

dinamiko odnosa mentor–udeleženec-objekt učenja z namenom pospeševanja procesa učenja (pedagoški odnos);

psihosocialne pojave v delovnih skupinah (npr. vodenje); dinamiko individualnega učenja znotraj delovne skupine; lastno mediatorsko in moderatorsko vlogo v delovni skupini; vključevanje kreativnosti v pedagoško okolje ter učno-delovne procese; vključevanje inkluzivnih strategij za različne ciljne skupine; uporaba različnih pedagoških tehnik in njihovo prilagajanje glede na dane

situacije; izbor in uporaba najprimernejših pedagoških tehnik in metod za ciljne skupine

znotraj procesov izobraževanja in usposabljanja. Sposobnost motiviranja in vzdrževanja nivoja motivacije skozi teoretične učne procese je ključnega pomena za uspešno preprečevanje prezgodnjega opuščanja šolanja ali drugih programov izobraževanja in usposabljanja. Na motivacijski proces prav tako vpliva izbor bolj ali manj direktivnimi metod.

Smernice za oblikovanje privlačnejših opisovalnih metod za udeležence: - zagotoviti pričevalce (npr. povabiti gosta); - uporaba analogij, ponovitev, osebnih izkušenj, praktičnih primerov in ilustracij.

Raba aktivnih metod omogoča širok nabor tehnik, pri katerih je udeleženec gibalo programa, predvsem v teoretičnih izobraževalnih kontekstih.

Page 11 of 23

Temeljijo na aktivnostih, svobodi in samoedukaciji, pri čemer so izobraževalne situacije manj strukturirane in bolj interaktivne. Raba aktivnih metod omogoča kvaliteten razvoj znanja, spretnosti in kompetenc udeležencev, ter jih pripravi za aktivnejše sodelovanje v njihovem profesionalnem smislu, spodbuja razvoj samoiniciativnosti ter kreativnosti, hkrati pa se uporabljajo tudi primerna sredstva za pomnjenje dosežkov. Primeri aktivnih metod v teoretičnem izobraževalnem okolju: BRAINSTORMING OZ. VIHARJENJE MOŽGANOV Proces, produkt katerega je “največje možno število idej” v omejenem časovnem obdobju. Idealno število: 6 do 12 udeležencev Čas: 10 do 60 minut Prednosti: spodbuja domišljijo, kreativnost, nove ideje za reševanje problemov ŠTUDIJA PRIMERA Predstavlja analizo realnega primera ali problema. Spodbuja odločnost pri reševanju problemov, zato je pomembna ravno realnost le-tega. Idealno število: 5 udeležencev Čas: 60 do 240 minut Prednosti: motiviranje, razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja ter sposobnosti skupinskega odločanja IGRA VLOG Je posebna oblika študije primera, ki se z metodo dramatizacije realne situacije pogosto uporablja v izobraževalne namene. Idealno število: 6 do 10 udeležencev Čas: 15 do 120 minut Prednosti: obvladovanje odnosov med člani skupine in reševanje problemov PROJEKT Predstavlja metodo dela, ki temelji na udeležbi članov skupine z namenom doseganja ciljev, ki so bili načrtovani in organizirani s konsenzom skupine. Delo je usmerjeno k reševanju problema. Projekt predstavlja načrt za spoprijemanje s problemom, za preučevanje raznih problematik, realiziranje idej. Ob primerni selekciji pedagoških metod in tehnik pa je nujno potrebno upoštevati še posebnosti različnih učnih vsebin in skupin. Tako so v povezavi s tem pripravljene tudi številne vaje, ki so lahko aplicirane na različne tipe skupin, saj ohranjajo zavzetost udeležencev in ohranjajo motiviranost za nadaljevanje učnega procesa.

Page 12 of 23

PEDAGOŠKE IGRE Igra predstavlja zabavno aktivnost, ki pa ima istočasno pedagoške cilje in je ne uporabljamo za zapolnitev časa v okviru nekega izobraževanja ali usposabljanja. Zadovoljstvo, ki ga igra ustvarja, ima veliko vlogo pri procesu identifikacije udeležencev, saj veča povezanost skupine, kar izredno pozitivno vpliva na učenje in ga močno pospešuje. Ob uporabi pedagoških iger so mladi pogosteje sodelovali v aktivnostih kot pri drugih, pri katerih so bile uporabljene drugačne metode. Smernice za motiviranje skupin:

Izražajmo samozaupanje in samospoštovanje. Pri delu v skupinah spodbujajmo prijetno in pozitivno vzdušje. Izražajmo veselje in zadovoljstvo, zavzetost, predanost ter ljubezen do svojega

dela. Udeležencem jasno razložimo svoja pričakovanja in cilje. Z udeleženci se pogovorimo o namenu in ciljih usposabljanja. Pokažimo svojo pripravljenost in smisel za humor. V delovni skupini ustvarjajmo prijetno vzdušje. Programe prilagajajmo zanimanjem udeležencev. Za ponazoritev posameznih primerov uporabljajmo primere iz vsakdanjega

življenja udeležencev. Prepoznavajmo znake frustracij in jih pomagajmo pri premagovanju le-teh. Bodimo pravični in dosledni pri izražanju pohval, priznanj in kritik. Spodbujajmo razprave in skupinsko delo. Spoštujmo in cenimo prispevek slehernega posameznika in tako spodbujajmo

občutek samospoštovanja in samozaupanja. Smernice za spodbujanje zanimanja in sodelovanja udeležencev:

Aktivno sodelovanje udeležencev spodbujajmo že na začetku vsakega srečanja oz. usposabljanja.

Aktivno sodelovanje udeležencev spodbujajmo med izvajanjem usposabljanja. Vsako srečanje oz. usposabljanje zaključimo s skupinsko evalvacijo opravljenega

dela. Smernice za prepoznavanje pričakovanj udeležencev:

Udeležence prosimo, da zapišejo, povedo ali kakorkoli drugače izrazijo svoja pričakovanja, ki jih imajo glede srečanj oz. usposabljanja.

Program prilagodimo njihovim pričakovanjem na najboljši možni način in poskrbimo za vzpostavitev povezav med njihovimi pričakovanji in vsebinami usposabljanja. Ob koncu srečanja preverimo, ali smo se dotaknili njihovih pričakovanj. Če nam ni uspelo, ustvarimo povezavo med njihovimi pričakovanji in prihodnjim srečanjem in se tako znova povežemo z njimi.

Page 13 of 23

Smernice za ohranjanje zavzetosti in motivacije udeležencev v času srečanj oz. usposabljanja:

Uporabljajmo širok spekter pedagoških tehnik in metod – spodbujajmo dinamično kreativnost!

Razvijajmo lastno sposobnost učenja skupaj z udeleženci. Vzpostavimo neformalne odnose z udeleženci. Vodimo udeležence do njihovih ciljev. Pomagajmo jim razvijati njihov lastni stil in slog. Izražajmo entuziazem. Uporabljajmo svoj naravni glas. Vzpostavljajmo očesni stik. Bodimo kratki in jedrnati ter objektivni. Med izvajanjem delovnih nalog prakticirajmo odmore. Predstavljajmo jim različne zgodbe / pričevanja / izkušnje. Ohranimo razpoloženje, primerno obravnavani vsebini/skupini.

Page 14 of 23

7. Zaključki

Države partnerice projekta Tune-in! imajo, kar zadeva dejavnike, ki prispevajo k prezgodnjemu

izstopu iz šolanja in osipništvu, zelo različne profile in deleže teh populacij. Medtem ko je stopnja

osipništva v državah južne Evrope (tj. v Španiji, Italiji in na Portugalskem) s približno 11 odstotki

nad povprečjem 28 držav EU, je npr. Slovenija s 4 odstotki znatno nižje. A kljub tej pomembni

razliki je bistveno, da dosežemo cilj, v skladu s katerim mladostniki ne bodo več prezgodaj

zapuščali šolskih klopi oz. izobraževalnega sistema.

Kot smo navedli v razdelku o vzrokih za izstop iz šolanje, se le-ti med seboj precej razlikujejo – ne

zgolj od države do države, temveč tudi med posamezniki. Zato sta preprečevanje in zgodnje

ukrepanje nujni za uvedbo uspešnih strategij, s katerimi ohranjamo motivacijo udeležencev ter

njihov interes za uspešen zaključek (poklicnega) šolanja. Za ZGODNJE ODKRIVANJE TVEGANJ je

zatorej potrebno aktivno in usklajeno sodelovanje med družinami, šolami, ustanovami za socialno

delo, zdravstvenimi strokovnjaki ter vsemi skupinami, ki tesno sodelujejo z otroki in mladostniki,

da bi tako zagotovili kar najučinkovitejše individualne rešitve in odgovore nanje, še preden bi se

pojavile dodatne in bolj raznovrstne težave ali pa bi se opustitev šolanja že zgodila. Posledično je

zato nujno, da nadaljujemo z uvajanjem ukrepov in rešitev na vseh vpletenih področjih, ki se

ukvarjajo z učinkovitejšim premagovanjem izzivov na področju socialne in delovne vključenosti

mladostnikov in vseh tistih, ki ‘niso vključeni v izobraževanje, zaposlovanje in usposabljanje’.

V okviru projekta Tune in! smo trenutne smernice razvili zlasti v podporo strokovnjakom na

področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi z njihovo pomočjo lažje odkrili in

preprečili okoliščine, ki privedejo do osipništva, hkrati pa smo ponudili nekaj nasvetov za uvedbo

strategij, s katerimi ohranjamo motivacijo posameznikov zlasti v teoretsko naravnanih učnih

okoljih, predvsem kot dopolnitev učnih sredstev projekta Tune in! (tj. ‘toolbox’), ki vsebujejo

praktične metode, utemeljene na učnih pristopih produkcijskih šol.

Page 15 of 23

8. Literatura

http://books.google.es/books?id=nMBRCBtxt3UC&pg=PA15&lpg=PA15&dq=parametros+fracaso+escolar&source=bl&ots=6cePt7VniJ&sig=5JoBjzR10IYvw5Juh4PQeWZtSf0&hl=es&sa=X&ei=w8nwUqvVN6KN0AWE0YGYBg&ved=0CFgQ6AEwBg#v=onepage&q=parametros%20fracaso%20escolar&f=false http://www.csi-csif.es/andalucia/modules/mod_ense/revista/pdf/Numero_40/SANDRA%20CAMACHO%20RUIZ_1.pdf http://www.slideshare.net/elmundodelosasi/gua-para-la-deteccin-e-intervencin-temprana-con-menores-en-riesgo http://portalconcilia.com/?p=1294 OECD (2012), Equity and Quality in Education: Supporting Disadvantaged Students and Schools, OECD Publishing. http://dx.doi.org/10.1787/9789264130852-en

Page 16 of 23

9. Priloga 1

Vprašalnik za prepoznavanje zgodnjih dejavnikov in tveganih vedenj (MOŠKA OBLIKA)

1. V primerjavi z zadnjim tečajem se je akademska uspešnost udeleženca:

Izboljšala Ostala enaka Poslabšala Močno poslabšala

2. Rezultati udeleženca:

So boljši pri... Slabši pri... Enaki v skoraj vseh predmetih

3. Ustreznost učnih tehnik in metod:

Načrtuje aktivnosti: DA NE Hitro odvrača pozornost od dela: DA NE Ima vzpostavljene primerne tehnike učenja: DA NE Ima primeren prostor za učenje: DA NE Redno beleži snov: DA NE

4. Udeleženec:

Redno obiskuje srečanja/usposabljanja DA NE

5. Udeleženec je pri učenju in delu:

Vesten/motiviran DA NE Vključen v delo DA NE Navadno opravi domače naloge DA NE Sošolce moti pri delu DA NE Sodeluje DA NE

6. Lahko bi rekli, da je udeleženec v svojem razredu

socialno integriran. DA NE Vključen je v vse šolske aktivnosti. DA NE

7. Upoštevanje pravil v šoli:

Upošteva večino pravil. DA NE Je pogosto odsoten od pouka. DA NE Vključen v konflikte. DA NE

8. Udeleženec:

Izraža željo po nadaljevanju šolanja. DA NE Neodločenost o pripravljenosti na šolanje. DA NE Želi zapustiti izobraževalni proces. DA NE

Page 17 of 23

9. Opažena vedenje v zadnjem času:

Deiantno vedenje Agresivno vedenje Sovražnost Impulzivnost pri reševanju problemov in odločanju Hitre spremembe v razpoloženju (nemirnost, apatičnost) Spremembe v videzu (izguba telesne teže, slabša osebna higiena)

10. V splošnem je udeleženec:

Sposoben vzpostavljati odnose s sošolci. Sposoben vzpostavljati odnose z učitelji, mentorji/inštruktorji in drugim osebjem.

11. Njegovi sošolci/kolegi/soudeleženci se:

Pogosto pritožujejo nad njegovim vedenjem.

12. V zadnjem času se je udeleženec neprimerno vedel in/ali sodeloval pri tatvinah.

DA NE

13. Udeleženec v prostem času:

Prakticira športne aktivnosti Obiskuje bare in diskoteke Se druži s prijatelji Je doma Je pogosto zdoma Drugo:

14. Dejavnosti, interesi, zanimanja, hobiji:

15. Udeleženec je rad v družbi:

Sošolcev Prijateljev iz soseske Svoje družine Je raje sam Drugo:

16. Udeleženec:

Se druži z uporabniki dovoljenih opojnih substanc Se ne druži z uporabniki dovoljenih opojnih substanc Se druži z uporabniki nedovoljenih opojnih substanc Se ne druži z uporabniki nedovoljenih opojnih substanc Njegovo vedenje je antisocialno Njegovo vedenje ni antisocialno

17. Prisotnost časovnih omejitev izhodov:

Med tednom (pon-pet) ob V času vikenda ob Ob vikendih nima časovnih omejitev izhodov V celem tednu nima časovnih omejitev izhodov

Page 18 of 23

18. Udeleženec ima redne dohodke:

DA NE EUR na teden.

19. V primerjavi s sošolci ima:

Več denarja Približno enako denarja Manj denarja

20. Udeleženec uživa:

Tobak Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Alkohol Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Marihuano Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Tablete Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Kokain Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Heroin Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Druge nelegalne droge Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:.

21. Družinska struktura:

Oče Mati Število bratov/sester:. Po vrsti: Drugi: .

22. Udeleženec živi z:

23. Ocena vzgojnega stila družine:

Permisiven Avtoritativen Demokratičen

24. Družina ima vzpostavljena jasna in koherentna pravila:

DA NE

25. Odnos med udeležencem in družinskimi člani:

Ustrezen Neustrezen

Page 19 of 23

26. Prisotnost pomembnih problemov v družini:

Zlorabe Brezposelnost Uživanje droge Kriminalna dejanja

27. Vključenost staršev v šolsko aktivnost udeleženca:

Običajno se oba starša udeležita govorilnih ur. Običajno se en starš udeleži govorilnih ur. Običajno se starša govorilnih ur NE udeležita. Oba starša se navadno udeležita aktivnosti, ki jih pripravi šolska služba. Običajno se aktivnosti, ki jih pripravi šolska služba, udeleži en starš. Oba starša se običajno NE udeležita aktivnosti, ki jih pripravi šolska služba.

28. Starša običajno pregledata opravljene domače naloge.

DA NE

29. Soseska, v kateri udeleženec živi:

Nima primernih programov za mlade (športni centri, mladinske organizacije itd.) Ima primerne programe za mlade Je problematična (droge, delinkventnost itd.) Ni problematična

30. Udeleženec je seznanjen s programi za mlade iz njegove soseske.

DA NE

Page 20 of 23

Vprašalnik za prepoznavanje zgodnjih dejavnikov in tveganih vedenj (ŽENSKA OBLIKA)

1. V primerjavi z zadnjim tečajem se je akademska uspešnost udeleženke:

Izboljšala Ostala enaka Poslabšala Močno poslabšala

2. Rezultati udeleženke so:

Boljši pri... Slabši pri... Enaki v skoraj vseh predmetih

3. Ustreznost učnih tehnik in metod:

Načrtuje aktivnosti: DA NE Hitro odvrača pozornost od dela: DA NE Ima vzpostavljene primerne tehnike učenja: DA NE Ima primeren prostor za učenje: DA NE Redno beleži snov: DA NE

4. Udeleženka:

Redno obiskuje srečanja/usposabljanja DA NE

5. Udeleženka je pri učenju in delu:

Vestna/motivirana DA NE Vključena v delo DA NE Navadno opravi domače naloge DA NE Sošolce moti pri delu DA NE Sodeluje DA NE

6. Lahko bi rekli, da je udeleženka v svojem razredu

socialno integrirana. DA NE Vključena je v vse šolske aktivnosti. DA NE

7. Upoštevanje pravil v šoli:

Upošteva večino pravil. DA NE Je pogosto odsotna od pouka. DA NE Vključena je v konflikte. DA NE

8. Udeleženka:

Izraža željo po nadaljevanju šolanja. DA NE Ne ve, ali je pripravljena na šolanje. DA NE Želi zapustiti izobraževalni proces. DA NE

9. Opažena vedenje v zadnjem času:

Deviantno vedenje Agresivno vedenje Sovražnost

Page 21 of 23

Impulzivnost pri reševanju problemov in odločanju Hitre spremembe v razpoloženju (nemirnost, apatičnost) Spremembe v videzu (izguba telesne teže, slabša osebna higiena)

10. V splošnem je udeleženka:

Sposobna vzpostavljati odnose s svojimi sošolci Sposobna vzpostavljati odnose z učitelji, mentorji/inštruktorji in drugim osebjem.

11. Njeni soudeleženci se:

Pogosto pritožujejo nad njenim vedenjem.

12. V zadnjem času se je udeleženka neprimerno vedla in/ali sodelovala pri tatvinah.

DA NE

13. Udeleženka v prostem času:

Prakticira športne aktivnosti Obiskuje bare in diskoteke Se druži s prijatelji Je doma Je pogosto zdoma Drugo:

14. Dejavnosti, interesi, zanimanja, hobiji:

15. Udeleženka je rada v družbi:

Sošolcev Prijateljev iz soseske Svoje družine Je raje sama Drugo:

16. Udeleženka:

Se druži z uporabniki dovoljenih opojnih substanc Se ne druži z uporabniki dovoljenih opojnih substanc Se druži z uporabniki nedovoljenih opojnih substanc Se ne druži z uporabniki nedovoljenih opojnih substanc Njeno vedenje je antisocialno Njeno vedenje ni antisocialno

17. Prisotnost časovnih omejitev izhodov:

Med tednom (pon-pet) ob V času vikenda ob Ob vikendih nima časovnih omejitev izhodov V celem tednu nima časovnih omejitev izhodov

18. Udeleženka ima redne dohodke:

DA NE EUR na teden.

Page 22 of 23

19. V primerjavi s sošolci ima:

Več denarja Približno enako denarja Manj denarja

20. Udeleženka uživa:

Tobak Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Alkohol Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Marihuano Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Tablete Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Kokain Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Heroin Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:. Druge nelegalne droge Dnevno Ob vikendih Občasno Količina:.

21. Družinska struktura:

Oče Mati Število sorojencev:. Po vrsti: Drugi: .

22. Udeleženka živi z:

23. Ocena vzgojnega stila družine:

Permisiven Avtoritativen Demokratičen

24. Družina ima vzpostavljena jasna in koherentna pravila:

DA NE

25. Odnos med udeleženko in družinskimi člani je:

Ustrezen Neustrezen

Page 23 of 23

26. Prisotnost pomembnih problemov v družini:

Zlorabe Brezposelnost Uživanje droge Kriminalna dejanja

27. Vključenost staršev v šolsko aktivnost udeleženke:

Običajno se oba starša udeležita govorilnih ur. Običajno se en starš udeleži govorilnih ur. Običajno se starša govorilnih ur NE udeležita. Oba starša se navadno udeležita aktivnosti, ki jih pripravi šolska služba. Običajno se aktivnosti, ki jih pripravi šolska služba, udeleži en starš. Oba starša se običajno NE udeležita aktivnosti, ki jih pripravi šolska služba.

28. Starša običajno pregledata opravljene domače naloge.

DA NE

29. Soseska, v kateri udeleženka živi:

Nima primernih programov za mlade (športni centri, mladinske organizacije itd.) Ima primerne programe za mlade Je problematična (droge, delinkventnost itd.) Ni problematična

30. Udeleženka je seznanjena s programi za mlade iz njene soseske.

DA NE