of 52/52
ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO KOBARID KONČNO POROČILO Kobarid, april 2012

ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO … · Lesna biomasa je upoštevana kot CO 2 nevtralno gorivo, ... Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ima številne prednosti

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO … · Lesna biomasa je upoštevana kot CO 2...

  • ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI

    DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO

    KOBARID

    KONČNO POROČILO

    Kobarid, april 2012

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    2 Alpstar – toward carbon neutral Alps

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 3

    SPLOŠNI PODATKI Naslov projekta: Študija izvedljivosti

    DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO KOBARID

    Naročnik: Posoški razvojni center Trg svobode 2 5222 Kobarid

    Izvajalec: GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA Mednarodni prehod 6, Vrtojba 5290 Šempeter pri Gorici tel.: 05 393 24 60, fax.: 05 393 24 63

    Odgovorna oseba izvajalca: Rajko Leban, u.d.i.s.

    Žig in podpis:

    Avtorji:

    Rajko Leban, univ.dipl.inž.str. Ivana Kacafura, univ.dipl.ekol. Nejc Božič, dipl.inž.str.

    Kraj in datum izdelave: Vrtojba, april 2012

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    4 Alpstar – toward carbon neutral Alps

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 5

    VSEBINA

    1 UVOD ............................................................................................................................................................... 7 1.1 LESNA BIOMASA KOT OBNOVLJIV VIR ENERGIJE ................................................................................................................ 7 1.2 POJEM BIOMASE ......................................................................................................................................................................... 7 1.3 PREDNOSTI UPORABE LESNE BIOMASE ................................................................................................................................ 8 1.4 RABA LESNE BIOMASE V SLOVENIJI ...................................................................................................................................... 9

    2 RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO ................................................................................................ 11 2.1 NAMENI IN CILJI PROJEKTA .................................................................................................................................................. 11 2.2 USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI....................................................................................... 11

    3 PREDSTAVITEV OBČINE, KRAJA IN OBMOČJA DOLB ....................................................................... 12 3.1 PREDSTAVITEV OBČINE......................................................................................................................................................... 12 3.2 PODNEBNE RAZMERE ............................................................................................................................................................ 14 3.3 PREDSTAVITEV OBMOČJA PREDVIDENEGA ZA DOLB ................................................................................................... 16

    4 ANALIZA POTENCIALNIH ODJEMALCEV IN POTREBE PO TOPLOTI ............................................ 18 4.1 POTENCIALNI ODJEMALCI ..................................................................................................................................................... 18 4.2 POTREBE PO TOPLOTI ........................................................................................................................................................... 18 4.3 OPIS VARIANT .......................................................................................................................................................................... 20

    5 PREVERITEV TRENUTNIH MOŽNOSTI ................................................................................................. 21

    6 IDEJNA ZASNOVA SISTEMA .................................................................................................................... 21

    7 TOPLOTNE POTREBE SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA ......................................................... 24 7.1 VARIANTA 1 ............................................................................................................................................................................. 24

    7.1.1 Določitev velikosti kotla na lesno biomaso in umestitev kotlovnice .................................................. 24 7.1.2 Predvidena dolžina razvoda toplote in gostota odjema .......................................................................... 25 7.1.3 Določitev potrebe po lesni biomasi .................................................................................................................... 25

    7.2 VARIANTA 2 ............................................................................................................................................................................. 25 7.2.1 Določitev velikosti kotla na lesno biomaso in umestitev kotlovnice .................................................. 25 7.2.2 Predvidena dolžina razvoda toplote in gostota odjema .......................................................................... 26 7.2.3 Določitev potrebe po lesni biomasi .................................................................................................................... 26

    7.3 KARAKTERISTIKE SISTEMA DOLB ..................................................................................................................................... 26

    8 PONUDNIKI IN CENE LESNE BIOMASE ................................................................................................. 28 8.1 RAZPOLOŽLJIVE KOLIČINE LESNE BIOMASE V OBČINI ................................................................................................... 28

    8.1.1 Lesna biomasa iz gozdov v občini ...................................................................................................................... 28 8.2 ANALIZA POTENCIALA LESNE BIOMASE ............................................................................................................................ 29 8.3 CENE RAZPOLOŽLJIVE LESNE BIOMASE ............................................................................................................................. 29

    9 SPECIFIKACIJA INVESTICIJE IN OCENA STROŠKOV IZVEDBE INVESTICIJE ................................ 31

    10 OBRATOVALNI IN VZDRŽEVALNI STROŠKI ..................................................................................... 32 10.1 STROŠKI ENERGENTOV ....................................................................................................................................................... 32 10.2 STROŠKI OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA SISTEMA ................................................................................................... 32

    11 ORGANIZACIJA IZVEDBE PROJEKTA ................................................................................................. 34

    12 STRUKTURA CENE TOPLOTE ZA KONČNEGA UPORABNIKA ....................................................... 38 12.1 CENA TOPLOTE PO TARIFNEM SISTEMU ......................................................................................................................... 38 12.2 STROŠKI PRIKLOPA .............................................................................................................................................................. 38

    13 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE ............................................................................................................... 39

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    6 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    13.1 LESNA BIOMASA KOT GORIVO ........................................................................................................................................... 39 13.2 KOTEL NA LESNO BIOMASO ............................................................................................................................................... 41 13.3 ANALIZA LOKACIJE .............................................................................................................................................................. 41 13.4 EMISIJE ................................................................................................................................................................................... 41

    14 FINANČNI VIRI IN MODEL FINANCIRANJA ....................................................................................... 43 14.1 NEPOVRATNA SUBVENCIJA ................................................................................................................................................ 43 14.2 EVROPSKA SREDSTVA ......................................................................................................................................................... 43 14.3 KREDITI .................................................................................................................................................................................. 44 14.4 OSTALI VIRI FINANCIRANJA ............................................................................................................................................... 44 14.5 MODEL FINANCIRANJA PROJEKTA DOLB KOBARID ................................................................................................... 44

    15 EKONOMSKO FINANČNA ANALIZA PROJEKTA ............................................................................... 46 15.1 ANALIZA POSAMEZNIH VARIANT ..................................................................................................................................... 46 15.2 LASTNA CENA DOLB .......................................................................................................................................................... 47

    16 TERMINSKI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE ...................................................................................... 48

    17 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................... 49 17.1 VARIANTA 1 .......................................................................................................................................................................... 49 17.2 VARIANTA 2 .......................................................................................................................................................................... 50

    18 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................. 51

    19 PRILOGE .................................................................................................................................................... 52

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 7

    1 UVOD

    Na podlagi lokalnega energetskega koncepta, ki vključuje razvojni program občine na področju oskrbe in rabe energije, je potrebno v razvojnih dokumentih občine načrtovati obseg porabe ter način oskrbe z energijo. Vse dokumente o bodoči rabi energije je potrebno usklajevati z Nacionalnim energetskim programom, Energetskim zakonom in Energetsko politiko Republike Slovenije, ki predvideva prednostno rabo obnovljivih virov energije. Energetski zakon usmerja občine k učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije, zato je prav, da je občina za zgled svojim občanom, ter vsem dejavnostim, ki se na območju občine izvajajo in jim skozi Lokalni energetski koncept pomaga najti pravo pot pri reševanju vprašanj o oskrbi z energijo.

    1.1 Lesna biomasa kot obnovljiv vir energije

    V 20. stoletju se je biomasa precej nadomeščala s fosilnimi viri energije (premog, nafta, zemeljski in naftni plin) zaradi njihove cenenosti in udobja pri uporabi. Slabost teh virov je, da onesnažujejo okolje in so na voljo v omejenih količinah. Lesne biomase ni neomejeno mnogo, a je v primerjavi s fosilnimi gorivi obnovljiv vir energije. Zamenjava fosilnih energetskih virov z biomaso zmanjšuje rast CO2 v atmosferi in s tem pomembno vpliva na zmanjševanje vpliva tople grede. Z uporabo biomase se preprečuje tudi nastajanje drugih škodljivih snovi. Ne povzroča nobenih emisij SO2, ki povečujejo problem kislega dežja, prav tako pa ne povzroča nastajanja nevarnih odpadkov, kot so npr. radioaktivni odpadki. Z uporabo lesne biomase kot goriva se ne ustvarjajo dodatne emisije CO2, kar pomeni veliko razbremenitev za okolje. Lesna biomasa je upoštevana kot CO2 nevtralno gorivo, saj je pri zgorevanju lesa količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga rastline v procesu fotosinteze ponovno porabijo za svojo rast.

    1.2 Pojem biomase

    Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske tehnologije. Najbolj znana oblika biomase je lesna biomasa. K lesni biomasi uvrščamo:

    • gozdne ostanke: vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo; ostanki so posledica rednih sečenj, nege mladih gozdov ter pospravnih in sanitarnih sečenj;

    • ostanke pri industrijski predelavi lesa: pri industrijski rabi lesa nastajajo ostanki primarne in sekundarne predelave (žaganje, krajniki, lubje, prah,…);

    • kemično neobdelan les: produkti kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegove izdelke, kot so npr. gajbice, palete itd.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    8 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    Les z raznimi dodatki, kot so na primer zaščitna sredstva, barvila in lepila, ni primeren za pridobivanje energije. (Vir: Lesna biomasa – neizkoriščeni domači vir energije) Ob običajnem izčrpavanju gozda se pojavlja zelo pereče vprašanje kakovosti le-tega, kajti za trg je zanimiv le najbolj kakovosten les, zato je sama kakovost gozdov vedno slabša. Pri porabi lesa v namene ogrevanja z lesno biomaso pa je zelo pomembno dejstvo, da je lesna biomasa pravzaprav les slabše kakovosti. V sistemih DOLB se lahko uporablja le gorivo pod pojmom lesne biomase, kot je definirana v zgornjih odstavkih.

    1.3 Prednosti uporabe lesne biomase

    Izraba lesne biomase kot nadomestilo bodisi za fosilna goriva bodisi za klasično ogrevanje na les v določenem kraju v veliki meri rešuje okoljske probleme, in sicer:

    • zmanjšanje porabe fosilnih goriv in s tem zmanjšanje uvozne odvisnosti,

    • izraba lesne biomase v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja na les pomeni bolj učinkovito izrabo lesa preko boljših izkoristkov porabljenega lesa (sodobni kotli na lesno biomaso imajo bistveno večje izkoristke kot zastareli klasični kotli na les),

    • povzroča manj emisij: - s starimi kotli na les se zaradi slabega izgorevanja lesa v ozračje spuščajo velike količine

    ogljikovega monoksida; te emisije se z učinkovitejšo izrabo lesa močno zmanjšajo, - fosilna goriva povzročajo velike količine toplogrednih plinov, ki se z uporabo katerekoli oblike

    lesa ne tvorijo, - zmanjšanje emisij CO2 in SO2,

    • čiščenje gozdov – pri lesni biomasi gre namreč za manj kakovosten les ter lesne ostanke, ki so pri klasični kurjavi na les nepomembni in tako ostajajo v gozdu, medtem ko se iz gozdov iztreblja najkvalitetnejši les,

    • regionalni razvoj (lokalna razpoložljivost biomase, dodaten vir dohodka za kmetijsko gospodarstvo).

    Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ima številne prednosti pred uporabo fosilnih virov energije (zemeljski plin, nafta, premog) in pomeni:

    • sodoben, udoben in energetsko učinkovit način ogrevanja in priprave tople vode,

    • visoko zanesljivost oskrbe s toploto,

    • dolgoročno cenovno stabilen način ogrevanja,

    • varno uporabo, prihranek stanovanjskega prostora, prihranek časa,

    • varčevanje s fosilnimi energenti, • zmanjševanje energetske odvisnosti občine (les je domač in obnovljiv vir energije),

    • ekološko čisto ogrevanje (les je CO2 nevtralno gorivo),

    • zmanjševanje količine odpadkov kot stranskih produktov lesnopredelovalne industrije ter čiščenja gozdov in grmišč,

    • dodatni vir dohodka za kmetijsko gospodarstvo,

    • spodbujanje regionalnega gospodarskega razvoja z odpiranjem novih delovnih mest in razvojem novih gospodarskih panog,

    • trajnostni razvoj z oblikovanjem pozitivne zunanje podobe kraja pri razvoju turizma,

    • ustvarjanje novih pridobitvenih virov v kmetijskem in gozdnem gospodarstvu krepi podjetja s tega področja in tako preprečuje grozeče zapuščanje podeželja in padanje kupne moči.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 9

    Z nadomeščanjem fosilnih goriv z lesno biomaso ostanejo finančna sredstva, namenjena nakupu uvoženih fosilnih goriv, v občini in omogočajo nadaljnje investiranje. Če lesna biomasa predstavlja lokalno dostopen vir energije, izraba le-te pomeni večjo lokalno neodvisnost in preskrbljenost.

    1.4 Raba lesne biomase v Sloveniji

    Skoraj 57 % površine Slovenije je poraslo z gozdovi. Na nekaj manj kot 1.150.000 ha je shranjeno 277.000.000 m3 lesne biomase ali povprečno 240 m3 lesa na ha. Vsako leto priraste še dodatnih 7.000.000 m3 ali okrog 6,2 m3 na ha. (Vir: Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije) Po zgledu nekaterih držav v Evropi, bogatih z gozdom, si tudi Slovenija prizadeva za povečanje rabe lesne biomase tako za projekte daljinskega ogrevanja manjših krajev, ki imajo ustrezno gozdno zaledje ali primerno lesno industrijo, kot tudi za povečanje števila industrijskih kotlov na lesno biomaso. Izjemen gospodarsko-tehnološki prodor pri razvoju projektov uporabe lesne biomase je dosegla Avstrija, ki je imela leta 2004 v obratovanju že približno 500 naprav za daljinsko ogrevanje manjših krajev, ki kot gorivo uporabljajo različne vrste lesnih ostankov (sekanci, vejevje, lubje, žagovina). Podoben cilj si lahko zastavi tudi Slovenija. Po doslej opravljenih analizah in ocenah bi bilo možno v Sloveniji izpeljati vsaj 50 podobnih projektov. Zaloga lesne biomase se iz leta v leto povečuje, saj sedanji letni posek predstavlja le 38 % etata. V primerjavi z letom 1947 se je do leta 1990 lesna masa v gozdovih povečala za 87 %. Načrtovani posek v celotni Sloveniji je v letu 2002 znašal okrog 4.000.000 m3, vendar pa je bila realizacija načrtovanega oziroma dovoljenega poseka (etata) le 68 %. Tako je bilo v letu 2002 posekanega le 2.600.000 m3 lesa. Lesna zaloga se tako v naših gozdovih kopiči, kar pa iz gospodarskih razlogov ni dobro. Problematično je predvsem izvajanje nujnih gojitvenih del, ki so prvi pogoj za vzgojo visokokakovostnih in ekološko stabilnih gozdov. Nerealiziran ostaja predvsem posek, kjer je kakovost lesa slabša in je zato slabši tudi predviden finančni izkupiček. (Vir: Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije) Občine v Sloveniji so različno gozdnate. 80 občin, kar je približno 54 % vseh slovenskih občin, ima več kot 50 % ozemlja poraščenega z gozdom. Manj kot 30 % gozda ima 23 občin, to je približno 16 % vseh občin (Vir: GIS: Analiza potenciala lesne biomase v Sloveniji, GEF, 1998). Največ gozda imajo občine Črna na Koroškem, Osilnica, Lovrenc na Pohorju in Dolenjske toplice. V teh občinah gozdovi pokrivajo več kot 85 % ozemlja. Najmanj gozdov imajo v izrazito kmetijskih občinah kot so: Odranci, Markovci, Hajdina in Turnišče, kjer gozdovi pokrivajo manj kot 15 % površin (Vir: Zavod za gozdove Slovenije).

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    10 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    Slika 1: Gozdnatost Slovenije

    Vir: Zavod za gozdove Slovenije Kljub visokemu potencialu izrabe lesne biomase v energetske namene pa delež porabe lesne biomase predstavlja v Sloveniji manj kot 6 % v skupni energetski porabi, pri čemer gre predvsem za rabo v individualnih kuriščih, ki imajo slab energetski izkoristek (Vir: Energetska bilanca 2005). Prvi korak v smeri večje rabe lesne biomase in drugih obnovljivih virov energije v Sloveniji je bil narejen s sprejetjem Strategije učinkovite rabe in oskrbe z energijo, ki je bila sprejeta leta 1996 in je predvidevala povečanje deleža uporabe lesne biomase iz 900.000 ton na leto ali od sedanjih 4,5 % celotne primarne energije na 10 % letno do leta 2010. Strategijo učinkovite rabe in oskrbe z energijo je leta 2004 nadomestila Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/2004), ki ima prav tako med drugim zapisane tudi cilje s področja povečanja deleža obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto na 25 % do leta 2010. Evropska Unija je dne 23.4.2009 v okviru skupne evropske politike potrdila predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, da se na ravni Evropske unije poveča delež obnovljive energije v končni porabi na 20% do leta 2020. Za Slovenijo je določeno povečanje deleža obnovljive energije za 9%, kar pomeni na skupno 25% delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi leta 2020.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 11

    2 RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO

    2.1 Nameni in cilji projekta

    Leta 2011 je občinski svet občine Kobarid v skladu z energetskim zakonom sprejel Lokalni energetski koncept v katerem so bili postavljeni cilji, ki jih bo, v obdobju od 2011 do 2018, občina Kobarid zasledovala na področju energetike. Cilji so bili razvrščeni v pet sklopov. Eden med njimi zajema tudi sklop Obnovljivi viri energije v katerem je predpisano nadomeščanje kurjenja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije (OVE) ter spodbujane skupnega ogrevanja na lesno biomaso. Osnovni namen je preveritev trenutnih možnosti in potencialov v naselju za izgradnjo DOLB in s tem opustitev obstoječih individualnih kotlovnic na fosilna goriva. Cilj je ugotoviti izvedljivost projekta, opredeliti ustrezne tehnološke rešitve, ekonomsko organizacijo dejavnosti ter ekonomsko ovrednotiti projekt. Posredno je cilj zagotovo tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje bivalnega okolja, ter spodbujanje podjetništva (izkoriščanje lesne biomase in izgradnja kotlovnice). V študiji se bo analiziralo možnosti projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za potrebe oskrbe s toplotno energijo javnih objektov na območju OŠ Kobarid.

    2.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

    Ob izgradnji DOLB se kot gorivo uporabljala obnovljiv vir – lesno biomaso. Tako se zmanjša energetska odvisnost od tujih energetskih virov, ob visoki zanesljivosti oskrbe, ter manjšemu vplivu svetovnih cen energetskih virov na ceno toplote. Projekt je v skladu z državno energetsko politiko, ki mora po evropski direktivi, med drugim povečati delež obnovljivih virov v energetski bilanci države in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. V Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov je za Slovenijo določen cilj povečanje deleža obnovljive energije za 9%, kar pomeni na skupno 25 % delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi do leta 2020.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    12 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    3 PREDSTAVITEV OBČINE, KRAJA IN OBMOČJA DOLB

    3.1 Predstavitev občine

    Občina Kobarid je del goriške statistične regije. Meri 193 km2 in se po površini uvršča na 29. mesto med slovenskimi občinami.

    Slika 2: Statistične regije Slovenije, goriška statistična regija s poudarjeno občino Kobarid

    Vir: www.geopedia.si

    Konec leta 2008 je imela občina približno 4.200 prebivalcev (približno 2.100 moških in 2.100 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 116. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 22 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenost tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 13

    Slika 3: Obseg in položaj občine Kobarid

    Vir: www.geopedia.si

    Nadmorska višina mesta Kobarid je 253,3 m. Trajanje kurilne sezone je približno 250 dni, medtem ko je za Ljubljano 234 dni in za Maribor 242 dni. Začetek kurilne (ogrevalne) sezone določimo tako, da poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici obravnavanega leta tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan je začetek kurilne sezone. Kurilna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh večja od 12 °C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 °C ali manj. Tretji dan je zadnji dan kurilne sezone. V gorah, kjer se kurilna sezona nikoli ne konča, smo za začetek kurilne sezone v obravnavanem letu izbrali 1. julij ter za konec 30. junij. Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone. (vir : statistični urad RS) Statistični podatki za občino Kobarid (vir: Statistični urad RS, 2008)

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    14 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    3.2 Podnebne razmere

    Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od lastnosti zgradbe ter od vremenskih razmer; pri slednjem ima poglavitno vlogo temperatura zraka oziroma razlika med temperaturo znotraj stavbe in temperaturo zunaj nje. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s pomočjo temperaturnega primanjkljaja oziroma stopinjskih dni. Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12°C. Na naslednji sliki je prikazana prostorska porazdelitev stopinjskih dni v Sloveniji, kot povprečje obdobja 1961-1990.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 15

    Slika 4: Prostorska porazdelitev stopinjskih dni, povprečje obdobja 1961-1990

    Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1998 Povprečno letno število stopinjskih dni je v obdobju 1961-1990 v Novi Gorici znašalo cca. 2.900, za obdobje med oktobrom in aprilom, ko se v Sloveniji izvrši večina porabe energije za ogrevanje, pa 2.536 (Vir: Stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone 1961-1997). V ostalih mesecih je zaradi visokih dnevnih temperatur in znatnega sončnega sevanja, kljub morebitnim nizkim povprečnim dnevnim temperaturam, poraba energije za ogrevanje zelo majhna. V nadaljevanju so podani podatki o povprečnem temperaturnem primankljaju v Sloveniji v letih 1971- 2000.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    16 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    Slika 5: Temperaturni primanjkljaj v obdobju 1971 – 2000

    Vir: ARSO

    Podatki o temepraturnem primanjkljaju dajejo informacijo o potrebnih sistemih ogrevanja za dano regijo. V zadnjih dvajsetih letih se povprečni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo giblje v razponu od 3000 Kdni do 3300 Kdni. Zaradi svojevrstne geografske lege (severna Slovenija, hribovito območje) je občina Kobarid med hladnejšimi in so potrebe po energiji za ogrevanje večje Temu primerno je za objekt predlagana debelejša izolacija. Povprečni temeperaturni primanjkljaj za občino Kobarid znaša 3500 Kdni.

    3.3 Predstavitev območja predvidenega za DOLB

    Daljinsko ogrevanje je predvideno v Kobaridu na območju ob osnovni šoli. Obravnavano območje je prikazano na sliki 6.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 17

    Slika 6: Lokacija DOLB Kobarid

    Vir: PISO

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    18 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    4 ANALIZA POTENCIALNIH ODJEMALCEV IN POTREBE PO TOPLOTI

    4.1 Potencialni odjemalci

    Potencialni odjemalci toplote iz daljinskega ogrevanja na lesno biomaso so javne stavbe, ki se ogrevajo na utekočinjen naftni plin in so locirane na strnjenem območju ob Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid. V bližini omenjenega območja pa je tudi Mlekarna Kobarid, ki za ogrevanje in proizvodnjo uporablja mazut, katera bi bila tudi primerna za priključitev na sistem DOLB. Na naslednji sliki je prikazana lokacija potencialnih javnih objektov DOLB Kobarid.

    Legenda:

    Slika 7: Prikaz potencialnih odjemalcev DOLB Kobarid

    4.2 Potrebe po toploti

    Študija izvedljivosti se nanaša na podatke Lokalnega energetskega (LEK) koncepta občine Kobarid. Iz izdelanega LEK občine Kobarid, december 2010, ACTUM d.o.o. Ljubljana, izhaja raba toplote v javnih stavbah, ki je prikazana v naslednji tabeli.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 19

    Tabela 1: Raba toplote v javnih stavbah v občini Kobarid (LEK Kobarid, 2010)

    površina

    m² energent

    količina

    energenta

    porabljena

    energija kWh

    energetsko

    število

    [kWh/m²*a]

    Občina Kobarid ≈750 ELKO 22.578 l 219.007 292

    Kulturni dom 1.800 UNP 1.490 m3 38.740 22

    Dom Andreja Manfrede 240 UNP 926 m3 24.076 100

    Knjižnica 300 UNP 1.228 m3 31.928 106

    OŠ Simona Gregorčiča 1.728 UNP 16.378 m3 425.828 99

    Športna dvorana Kobarid 2.571

    Vrtec Kobarid 564 ELKO 16.930 l 164.221 291

    Zelena hiša * * * * *

    ZD Kobarid 567 UNP 1.948 m3 50.453 89

    * podatki niso na voljo

    Knjižnica in Dom Andreja Manfreda se nahajata v isti stavbi. Javne stavbe se glede na zapisane podatke ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom ali kurilnim oljem. Mlekarna Planika za ogrevanje in proizvodnjo uporablja mazut in sicer se je poraba mazuta skozi leta spreminjala, kar je prikazano v naslednji tabeli.

    Tabela 2: Poraba energije v Mlekarni Planika

    Leto Poraba mazuta (kg) Opomba

    2006 523.000

    2007 283.000 opustitev sušenja v tehnološkem procesu

    2008 269.300

    2009 228.000

    2010 200.000 v jeseni nov kotel

    2011 136.436

    Tabela 3: Poraba električne energije v Mlekarni Planika

    Leto Okvirna raba električne energije

    Cena (€)

    2009 11.600 MWh 1.282.000 €

    2010 10.150 MWh 1.118.000 €

    2011 9.000 MWh 990.000 €

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    20 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    4.3 Opis variant

    Možni sta dve izvedbi daljinskega ogrevanja. Prva varianta obsega javne stavbe, druga varianta pa bi predstavljala še priključitev industrije: Mlekarna Planika. VARIANTA 1 – javne stavbe Odjemalci toplote: Dom Andreja Manfreda, knjižnica, OŠ in športna dvorana, vrtec, Medgeneracijski center Skupna letna potreba po toploti: 769 MWh VARIANTA 2 – javne stavbe + industija Odjemalci toplote: Dom Andreja Manfreda, knjižnica, OŠ in športna dvorana, vrtec, Medgeneracijski center, Mlekarna Planika Skupna letna potreba po toploti: 2.280 MWh

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 21

    5 PREVERITEV TRENUTNIH MOŽNOSTI

    Trenutno se javni objekti, ki so potencialni odjemaci toplotne energije iz sistema DOLB, ogrevajo na neobnovljive vire energije, večinoma na UNP iz skupnega plinohrama. Osnovna šola Simona Gregorčiča, ki je največji porabnik toplote javnega sektorja, ima z dobaviteljem energenta UNP, podjetjem Butan plin, d.d. sklenjeno dolgoročno pogodbo za nedoločen čas, najmanj pa za dobo 7 let od dneva podpisa, to je 10.5.2011. Možna vzpostavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je torej izvedljiva po preteku pogodbe z dobaviteljem UNP, to je od dne 10.5.2018. Študija izvedljivosti preverja možnosti izvedbe ogrevanja na obnovljiv vir energije glede na potencialne odjemalce toplote, ki se ogrevajo z neobnovljivimi viri energije.

    6 IDEJNA ZASNOVA SISTEMA

    Pred nadaljnjimi odločitvami o investiciji je potrebno analizirati več možnih variant, s katerimi bi dosegli predvideni cilj. Pri tem je vnaprej določenih nekaj pogojev oziroma dejstev, ki jih je potrebno pri opredelitvi variant upoštevani:

    • Osnovni cilj je zagotovitev toplote za večje objekte v naselju Kobarid, ki jih je smiselno priključiti na sistem. V ta namen je potrebno zgraditi ustrezno kotlovnico.

    • Individualnih hiš se v tej fazi ne priključuje, razen v primeru resne zainteresiranosti, ter ob predpogoju, da so v neposredni bližini toplovodov.

    • Predvideno osnovno gorivo za novo kotlovnico je lesna biomasa, obnovljiv vir energije.

    • Odločitev o vrsti osnovnega goriva iz katerega se bo proizvajala toplota je privzeta kot dejstvo, torej ne bo nobeno drugo gorivo obravnavano kot možna varianta.

    • Lokacijo za kotlovnico je potrbno izbrati glede na dostopnost za dovoz goriva ter glede na lastništvo zemljišč.

    • Vsi predvideni odjemalci toplote se trenutno ogrevajo na neobnovljiv vir energije, zato se kaže potreba po priključitvi vseh porabnikov.

    Poleg tega je potrebno upoštevati tudi tehnično gospodarske kriterije za sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, katerih osnova so rezultati novejših raziskav in dolgoletne izkušnje z obstoječimi napravami. Originalni kriteriji so deloma prirejeni za uporabo v Sloveniji in jih je objavilo Ministrstvo za okolje in prostor v okviru programa GEF. Kriteriji s področja dimenzioniranja kotlovnice in daljinskega omrežja so naslednji:

    • Potrebna je detajlna ugotovitev obsega in dinamike rabe toplote v oskrbnem območju sistema daljinskega ogrevanja. Ti podatki so bistvena podlaga za dimenzioniranje kotlovskih naprav in v nadaljevanju za dimenzioniranje daljinskega omrežja.

    • Toplotno omrežje in proizvodne naprave se računa na podlagi potrebe moči posameznih odjemalcev, saj ne uporabljajo vsi odjemalci toplote istočasno in v polni količini. Zato se upošteva faktor istočasnosti rabe toplote. Vrednost faktorja je odvisna od števila in vrste odjemalcev in se giblje med vrednostmi 0,5 pri velikih daljinskih sistemih in 1 pri mikrosistemih.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    22 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    Graf 1: Faktor istočasnosti v odvisnosti od števila odjemalcev toplote

    (vir: QM Kotlarne na les, Priročnik za projektiranje)

    • Pri načrtovanju kotlovske naprave je zaradi gospodarnosti treba razlikovati med pasovno in konično obremenitvijo. Pasovna toplotna obremenitev se pokriva s kotlom na lesno biomaso, za pokrivanje koničnih obremenitev pa se običajno uporabi kotel na fosilno gorivo. Podobno funkcijo, to je doseganje ekonomsko optimalnega delovanja, ima tudi vgradnja hranilnika toplote. Letna poraba fosilnega goriva naj ne bi presegla 20 % celotne toplotne vrednosti. Kotel na fosilno gorivo ima lahko tudi pomembno vlogo kot rezerva v sistemu v primeru izpada kotla na lesno biomaso.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 23

    Graf 2: Urni diagram pokrivanja toplotnih potreb iz kotlovnice

    (vir: Tehnično-gospodarski kriteriji za daljinska ogrevanja na lesno biomaso, GEF)

    • Letni izkoristek kotlovske naprave na biomaso je razmerje med letno oddano količino toplote in letno dovedeno količino toplote goriva, upoštevajoč spodnjo kurilno vrednost biomase. Letni izkoristek kotlovske naprave na biomaso naj znaša najmanj 85 %.

    • Skladišče za gorivo naj se primerno dimenzionira, kapaciteta naj bo manj kot 30 % letne porabe goriva. Upošteva naj se oskrba z gorivom »točno v roku/just in time«. Pri tem morajo izpolnjeni naslednji pogoji: sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi goriva, izvedena organizacija oskrbe z gorivom, itd..

    • Poletnemu obratovanju kotlovnice na lesno biomaso naj bi se izogibali. Če naj naprava obratuje tudi poleti, je treba to utemeljiti z analizo gospodarskih posledic in alternativ.

    • Pri daljinskem ogrevanju na lesno biomaso mora biti najmanj 80 % letnih potreb pokritih z biomaso.

    • K načrtovanju je treba pritegniti ustrezno kvalificirane strokovnjake.

    • Ciljna vrednost toplotne obremenitve daljinskega omrežja je 1.800 kWh/m. Če sistem zagotavlja ogrevanje in toplo sanitarno vodo samo v kurilni sezoni, mora znašati toplotna obremenitev daljinskega omrežja več kot 1300 kWh/m. V primeru, ko gre samo za ogrevanje v kurilni sezoni, pa mora toplotna obremenitev daljinskega omrežja znašati najmanj 800 kWh/m. Pri vrednostih pod 800 kWh/m je gospodarnost sistema vprašljiva.

    • Ciljna vrednost padca temperature (razlika med izstopno in vstopno temperaturo vode v kotlovnici) je nad 40 ˚C, minimalna vrednost pa 30 ˚C.

    • Omrežje je treba dimenzionirati tako, da je letni izkoristek omrežja (razmerje med količino letno prodane toplote in količino letno proizvedene toplote na pragu kotlovnice) več kot 75 %.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    24 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    7 TOPLOTNE POTREBE SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA

    Poglavje je obravnavano ločeno za vsako od dveh variant, ki sta bili predhodno opisani v poglavju 4.3. Prav tako je v nadaljevanju obravnavana tudi ocena investicijskih stroškov za posamezno varianto in s tem ekonomska upravičenost posamezne rešitve. Aktualen potencialni odjem je predvsem v obstoječem ožjem območju ob Osnovni šoli, kjer se nahajajo stavbe javnega značaja.

    7.1 Varianta 1

    7.1.1 Določitev velikosti kotla na lesno biomaso in umestitev kotlovnice

    Iz analize toplotnih potreb (poglavje 4.2) izhaja potrebna moč, ki jo potrebujemo za pokrivanje potreb po toploti obravnavanih potencialnih odjemalcev. Le ta znaša za pokrivanje trenutnih potreb po toploti območja ob osnovni šoli 500 kW. Glede na idejno zasnovo nizkoenergijskega vrtca Kobarid se predlaga, da se kotlovnico DOLB umesti pred predvidenim parkiriščem novega vrtca in obstoječo športno dvorano, zalogovnik (skladišče) za lesno biomaso se izvede pod parkiriščem, kotlovnico pa v nadaljevanju proti športni dvorani tako, da se troslojni inox dimnik izvede ob fasadi športne dvorane. Možne so tudi druge lokacije, vendar je potrebno upoštevati ustrezno dovozno pot, ki se ne križa z dejavnostmi otrok. Pri določitvi moči kotlov moramo upoštevati faktor istočasnosti, ki je odvisen od števila ter moči posameznih porabnikov. Za manjše sisteme z do 50 porabnikov z manjšimi potrebami po toplotni moči je le ta 0,8 ter izgube v toplovodnem omrežju, ki so odvisne od temperaturnega režima toplovoda in so po standardu omejene na 10% potrebne toplotne moči pri porabnikih. Upoštevati pa je potrebno še postopno priključevanje novih objektov na sistem DOLB, ter postopno energetsko sanacijo obstoječih. Skladno s Tehnično-gospodarskimi kriteriji DOLB vzamemo moč kotlovskih naprav 500 kW. Obstoječi objekti na imajo vgrajene lastne kotlarne na UNP. Le te so v večini dotrajane delno pa tudi prenovljene. Po priklopu na sistem daljinskega ogrevanja bi prevzele funkcijo vršnih kotlarn. V ta namen bi bilo potrebno na primariju, med obstoječe kotle in razdelilne postaje vzporedno montirani toplotne postaje. Sistem ogrevanja objekta bi se tako napajal ali iz DO preko TP ali pa iz obstoječega vršnega kotla. Vršne kotlarne bi služile tudi za pripravo tople sanitarne vode v poletni sezoni, če daljinsko ogrevanje ne bi delovalo. Na osnovi izračuna toplotnih potreb predvidenih odjemalcev toplote znašajo letne potrebe po toploti 769 MWh. Investicijski strošek strojne opreme - kotlarne znaša 115.000,00 €, strošek troslojnega inox dimnika 15.000 €, stroški strojnih in elektro instalacij 60.000,00 €, strošek toplotnih postaj 32.500 €, strošek projektiranja in ostalih del 36.750 €, strošek toplovoda 70.000 €, stroški gradbenih del (kotlovnice in zalogovnika za lesne sekance) pa znašajo 75.000,00 €. Vrednost investicije zajema sistem daljinskega ogrevanja skupaj s kotlarno in toplovodnim omrežjem s priklopom obstoječih objektov ter vgradnjo toplotnih postaj. Ureditve prometne in druge javne infrastrukture na območju ni vključena. Prav tako v investicijo niso vključene

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 25

    morebitne predelave obstoječih kotlarn. Ocenjena vrednost investicije je podana brez DDV in skupaj znaša 404.250,00 €.

    7.1.2 Predvidena dolžina razvoda toplote in gostota odjema

    Celotna dolžina trase toplovoda je ocenjena na 350 m, kar predstavlja gostoto odjema ob upoštevanju sedanjih toplotnih potreb 2.198 kWh/m. Ob upoštevanju celovite energetske sanacije objektov, kjer bi potrebe po toploti znašale 403 MWh, bi gosstota odjema znašala 1.154 kWh/m. Investicijski stroški toplovoda znašajo okvirno 70.000 €.

    7.1.3 Določitev potrebe po lesni biomasi

    Glede na navedene toplotno-tehnične podatke je upoštevana povprečna potreba po toplotni energiji med sedanjo rabo in predvideno bodočo rabo po sanaciji objektov ter povprečna kurilna vrednost lesnih sekancev, ter tako določeno letna potrebna količina lesnih sekancev, ki znaša 751 nasutih m3. Strošek lesnih sekancev tako na letni ravni znaša okvirno 13.139 €.

    7.2 Varianta 2

    7.2.1 Določitev velikosti kotla na lesno biomaso in umestitev kotlovnice

    V tem primeru se predvideva, da se bo območje ob Osnovni šoli ter indus cona ogrevalo preko daljinskega sistema iz kotlovnice v indus coni. Glede na to, da je daleč največji porabnik toplote Mlekarna Planika Kobarid, se predlaga, da se kotlovnico DOLB umesti na območju Planike Kobarid oziroma na drugi promerni lokaciji v indus coni. Ob upoštevanju povprečne potrebe po toplotni energiji med sedanjo rabo in predvideno bodočo rabo po sanaciji objektov na območju ob Osnovni šoli ter Mlekrne Planika (skupno 1.947 MWh/leto) je skladno s Tehnično-gospodarskimi kriteriji DOLB predvidena moč kotlovskih naprav 1,5 MW. Upošteva se raba obstoječih objektov, ob predpostavki, da se bodo postopoma energetsko sanirali. Poleg tega se upošteva tudi faktor istočasnosti 0,85. Svetuje se postavitev večjega kotla za pokrivanje pasovnih potreb, ter manjši kotel, ki bo deloval na spodnji meji regulacijskega območja. V primeru porabnika Mlekarna Planika, ki za proizvodni proces potrebuje paro, je smiselna vzpostavitev kogeneracije, ki lahko zagotavlja pasovno rabo tehnološke pare in pokriva stalno potrebo, vendar bi bilo potrebno to varianto še posebej analizirati. Investicijski strošek strojne opreme - kotlarne znaša 360.000,00 €, strošek troslojnega inox dimnika 30.000 €, stroški strojnih in elektro instalacij 140.000,00 €, strošek toplotnih postaj 50.000 €, strošek projektiranja in ostalih del 95.500 €, strošek toplovoda 225.000 €, stroški gradbenih del (kotlovnice in zalogovnika za lesne sekance) pa znašajo 150.000,00 €. Vrednost investicije zajema sistem daljinskega ogrevanja skupaj s kotlarno in toplovodnim omrežjem s priklopom obstoječih objektov na ožjem območju ter vgradnja toplotnih postaj. V investicijo niso vključene morebitne predelave obstoječih kotlarn. Vrednost investicije je podana brez DDV in skupaj znaša 1.050.500,00 €.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    26 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    7.2.2 Predvidena dolžina razvoda toplote in gostota odjema

    Predviden sistem ogrevanja pri porabnikih je indirekten sistem s pomočjo kompaktnih toplotnih postaj.

    Celotna trasa toplovoda znaša okvirno 900m, kar predstavlja gostoto odjema ob upoštevanju toplotnih potreb (2.280 MWh) 2.534 kWh/m. Investicijski stroški toplovoda za razvod okvirno 900 m znašajo 225.000 €.

    7.2.3 Določitev potrebe po lesni biomasi

    Glede na navedene toplotno-tehnične podatke je upoštevana povprečna potreba po toplotni energiji med sedanjo rabo in predvideno bodočo rabo po sanaciji objektov ter povprečna kurilna vrednost lesnih sekancev, ter tako določeno letna potrebna količina lesnih sekancev, ki znaša 2.492 nasutih m3. Strošek lesnih sekancev tako na letni ravni znaša okvirno 43.602 €.

    7.3 Karakteristike sistema DOLB

    Za vsako od variant smo pripravili toplotne krivulje in iskali kombinacijo kotlov, ki bi najbolj tehnično in ekonomsko upravičeno pokrila potrebe po toploti v posamezni varianti. Za vsako od variant je bila izračunana tudi specifična raba toplote na trasi, ki je prvi in najenostavnejši kazalec, po katerem lahko že okvirno sklepamo o ekonomski upravičenosti sistema.

    Graf 3: Kazalec »specifična raba toplote« za posamezne variante

    Zadostna prodaja toplote na določeni trasi toplovoda pa je le eden od pogojev za zagotovitev ekonomske upravičenosti sistema. Nanjo namreč vpliva še mnogo drugih dejavnikov, ki bodo v nadaljevanju analize

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 27

    prav tako vključeni. To je namreč le tisti prvi kazalec, po katerem že lahko sklepamo na določene značilnosti obravnavanega sistema. Ciljna vrednost specifične rabe energije na trasi daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso znaša 1.800 kWh/m. Najmanj ta vrednost naj bi bila dosežena za daljinske sisteme, ki zagotavljajo celoletno ogrevanje oziroma dobavo tople sanitarne vode. Če sistem zagotavlja ogrevanje in toplo sanitarno vodo samo v kurilni sezoni, mora znašati toplotna obremenitev daljinskega omrežja več kot 1.300 kWh/m. V primeru, ko gre samo za ogrevanje v kurilni sezoni, pa mora toplotna obremenitev daljinskega omrežja znašati najmanj 800 kWh/m. Ciljno vrednost presegata obe obravnavani varianti, v nadaljevanju pa bodo prikazani še drugi vplivi na ekonomsko upravičenost sistema.

    Tabela 4: Karakteristike DOLB in tehnične rešitve

    Varianta 1 Varianta 2

    Letna potreba po toploti 769 MWh 2.280 MWh

    Ocena dolžine omrežja 350 m 900 m

    Gostota odjema 2.198 kWh/m 2.534 kWh/m

    Kotli LB 500 kW LB 1,5 MW

    Količina lesnih sekancev 751 nm3 2.492 nm3

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    28 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    8 PONUDNIKI IN CENE LESNE BIOMASE

    8.1 Razpoložljive količine lesne biomase v občini

    Pri uporabi lesne biomase v načrtovani kotlovnici se predlaga uporaba lesnih sekancev do največ 30% vlage, kar pomeni sušenje lesa na deponiji približno 6 mesecev, saj vsebnost vlage bistveno vpliva na kurilnost lesa.

    Tabela 5: Teža in energijske vrednosti različnih vrst lesa za en nasuti m3 lesnih sekancev (vir: AURE)

    vlaga % teža kg kurilnost MJ/kg ekv.ELKO litrov

    trd les (bukev)

    zračno suh 18 283 14,6 115

    gozdno suh 50 464 8 103

    mehek les (smreka)

    zračno suh 18 202 14,9 84

    gozdno suh 50 332 8,1 75

    8.1.1 Lesna biomasa iz gozdov v občini

    Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz leta 2009 je 58,5% površine pokrite z gozdovi, kar je enako 1186104 ha. Lesna zaloga za leto 2009 je enaka 327458525 m3 oziroma 276 m3/ha, prirastek pa 7985256 m3 oziroma 6,74 m3 /ha. Lesna zaloga se kopiči v slovenskih gozdovih, kar z gospodarskih vidikov ni nujno najboljše. Količina poseka je poleg naravnih danosti odvisna tudi od socialnoekonomskih faktorjev

    in znaša za leto 2009 5126609 m3 (Vir: http://www.zgs.gov.si).

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 29

    Slika 8: Gozdnatost Slovenije

    Vir: Zavod za gozdove Slovenije Površina občine Kobarid znaša 19190 ha (192 km2), od katere je 64,7 % poraščene z gozdom (12424 ha). Večina (76,7 %) gozda v občini je v zasebni lasti. Glede na površino gozda je bil v letu 2009 izračunan možen posek v velikosti 453899 m3, realiziran posek je znašal 10306 m3, kar je enako le 2,3 %. Po podatkih iz leta 2005 je bil v občini Kobarid določen največji možni posek 18051 m3, ta je bil takrat opravljen v velikosti 13048 m3. Razlika v neizkoriščenosti poseka za 2005 je 5003 m3. V občinin Kobarid je poleg posega gozda, mogoče dobiti lesno biomaso tudi iz negozdnatih površin s potencialom približno 0,3 m3/ha/leto. Pri upoštevanju 80% vseh povšin za pridobivanje lesne biomase je ta potencial enak še 1620 m3 lesne biomase letno iz negozdnatih površin. Skupni neizkoriščen lesni potencial v občini Kobarid znaša tako več kot 6600 m3. Zaradi nižje realizacije poseka v letu 2009 je ta potencial verjetno še večji.

    8.2 Analiza potenciala lesne biomase

    Iz analize razpoložljive lesne biomase v občini lahko zaključimo, da bodo v primeru izgradnje sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso glavni vir sekancev biomasa iz gozdov. Energijska vrednost količine biomase zadošča za pokritje potreb daljinskega ogrevanja po toplotni energiji.

    8.3 Cene razpoložljive lesne biomase

    Pri prodaji lesnih sekancev imamo na splošno dve možnosti, in sicer: 1. Po proizvedeni toploti. Za obe stranki, torej za kupca in prodajalca, je najbolje, da se lesne sekance

    prodaja glede na proizvedeno toploto, ki jo izmerimo takoj za kotlom na lesno biomaso z merilnikom toplotne energije. To je najboljši način prodaje sekancev, ker se s tem izognemo stalnim meritvam količine in kvalitete (vlaga, vrsta lesa) dostavljenih lesnih sekancev. Na kurilno

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    30 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    vrednost lesne biomase bistveno vpliva vlaga in struktura lesa. Kot primer navajamo ceno dobave za DU Petrovo Brdo po 27 €/MWh.

    2. Po dobavljenih količinah. Cena suhih lesnih sekancev do 25 % vlage in s katero dosežemo glede na vrsto lesa približno od 800 do 900 kWh/nm3 znaša približno 17 €/nasuti m3. Na trgu pa lahko dobimo tudi vlažne sekance za 10 €/nm3, kjer pa bo glede na vsebnost vlage kurilnost lesne biomase toliko manjša.

    Cena lesne biomase se običajno giblje precej sezonsko. V poletnih mesecih je cena dokaj nizka, v zimskih mesecih pa je precej višja. Pri izračunih smo upoštevali povprečno ceno suhih mešanih sekancev (vlažnost do največ 25%) na trgu, ki znaša 17,5 €/nm3, s povprečno kurilno vrednostjo 750 kWh/nm3, kar pomeni 20,2 €/MWh toplote. Predvidevamo lahko, da bodo tudi v prihodnosti cene obnovljivih virov energije, torej tudi lesne biomase, dokaj stabilne. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo ogrevanje na osnovi teh energentov tudi v prihodnosti precej cenejše od ogrevanja s fosilnimi gorivi, kot je na primer kurilno olje. Na splošno velja, da je cena lesne biomase bolj stabilna in lažje predvidljiva kot na primer cena kurilnega olja, kar prikazuje tudi graf 3.

    Graf 4: Primerjava gibanja cen kurilnega olja in lesnega goriva (Vir: http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/IL17_Brosura-02.pdf)

    Pri potrebni letni količini sekancev in povprečni ceni le-teh so tako predvideni naslednji skupni letni stroški za lesne sekance za ogrevanje objektov območja sistema daljinskega ogrevanja Kobarid (glej tabelo 6).

    Tabela 6: Predvideni letni stroški za lesne sekance

    Varianta 1 Varianta 2

    Potrebna količina lesnih sekancev 751 nm3 2.492 nm3

    Povprečna cena lesnih sekancev na trgu (z DDV) 17,5 €/nm3

    Skupni letni strošek za lesne sekance (z DDV) 13.139 € 43.602 €

    Legenda: ELKO lesno gorivo

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 31

    9 SPECIFIKACIJA INVESTICIJE IN OCENA STROŠKOV IZVEDBE INVESTICIJE

    V tem poglavju je prikazana specifikacija načrtovane investicije za posamezne obravnavane variante. Podatki o investiciji so ocenjeni na podlagi izkušenj pri že izvedenih podobnih projektih v Sloveniji.

    Tabela 7: Investicijski stroški za posamezne variante

    Strojna oprema - kotlarna

    Storjne in elektro

    instalacije

    Gradbena dela

    Toplovodi Projektiranje, ostala dela

    Toplotne postaje

    Skupaj

    Varianta 1

    130.000 € 60.000 € 75.000 € 70.000 € 36.750 € 32.500 € 404.250 €

    Varianta 2

    390.000 € 140.000€ 150.000 € 225.000 € 95.500 € 50.000 € 1.050.500 €

    Opombe: Ureditve prometne in druge javne infrastrukture na območju ni vključena. Prav tako v investicijo niso vključene morebitne predelave obstoječih kotlarn. Upoštevane so vrednosti brez 20 % DDV.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    32 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    10 OBRATOVALNI IN VZDRŽEVALNI STROŠKI

    10.1 Stroški energentov

    Pri stroških energentov moramo v obravnavanem primeru upoštevati naslednje stroške: - stroške lesne biomase - stroške električne energije.

    Pri izračunih stroškov nabave lesne biomase smo upoštevali povprečno ceno suhih mešanih sekancev (vlažnost do največ 25%) na trgu, ki znaša 17,5 €/nm3 (z DDV). Poleg lesne biomase pa je za obratovanje vsakega sistema potrebna tudi električna energija. Stroški električne energije nastajajo pri obratovanju kotlov in so odvisni od količine proizvedene toplote. Pri izračunu stroškov električne energije je bila upoštevana poraba elektrike 15 kWh/ 1MWh toplote ter cena 100 €/MWh.

    Tabela 8: Ocene stroškov energentov po posameznih variantah

    Varianta 1 Varianta 2

    Stroški lesne biomase 13.139 € 43.602 €

    Stroški električne energije 880 € 2.921 €

    SKUPAJ stroški energentov 14.019 € 46.523 €

    Opomba: Pri stroških energentov cene vključujejo DDV.

    10.2 Stroški obratovanja in vzdrževanja sistema

    Med ostale stroške obratovanja spadajo: stroški najemnine, stroški osebja ter ostali stroški (materialni stroški, telefon, pošta, izobraževanje itd.). Med stroške vzdrževanja štejemo:

    - stroške vzdrževanja daljinskega omrežja, - stroške vzdrževanja kotlovnice ter - stroške vzdrževanja toplotnih postaj.

    Za izračun stroškov osebja ter stroškov obratovanja in vzdrževanja so bili upoštevani naslednji vhodni podatki:

    • Stroške goriva/biomase je treba upoštevati v dejanski vrednosti, vendar najmanj 12 EUR/MWh energije goriva, preračunano na spodnjo kurilno vrednost biomase.

    • Stroške osebja za obratovanje naprave je treba upoštevati v dejanskem iznosu, vendar najmanj 2 EUR/MWh prodane toplote.

    • Stroški osebja za vzdrževanje so vsebovani v določilih VDI 2067.

    • Izračun stroškov, povezanih z amortizacijsko dobo in vzdrževanjem delov naprave naj, z izjemo daljinskega omrežja, upošteva smernice VDI 2067. Za daljinsko omrežje se upošteva 1% investicijskih stroškov na leto.

    • V dinamični analizi investicije se za čas pogodbenih garancijskih rokov ne upoštevajo stroški vzdrževanja. Prizadevati si je treba za pridobitev večletne garancije.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 33

    • Izračun stroškov za električno energijo naj upošteva porabo električne energije za celotno napravo najmanj 15kWh na proizvedeno MWh toplote. Upošteva se povprečna cena električne energije.

    V nadaljevanju so prikazani predvideni povprečni letni stroški osebja ter stroški obratovanja (razen stroškov energentov, ki so prikazani že v prejšnji tabeli) in vzdrževanja sistema za posamezne obravnavane variante po standardu VDI 2067 ter Tehnično gospodarskih kriterijih DOLB.

    Tabela 9: Ocena stroškov obratovanja in vzdrževanja sistema po posameznih variantah, brez stroškov nakupa zemljišča oziroma najema kotlovnice

    Varianta 1 Varianta 2

    Stroški dela 1.173 € 3.894 €

    Stroški obratovanja in stroški vzdrževanja

    4.918 € 12.934 €

    SKUPAJ letni stroški dela, obratovanja in vzdrževanja

    6.091 € 16.828 €

    Opomba: Stroški nakupa ali najema zemljišča se v študiji ne upoštevajo kot strošek, saj se predvideva, da bo kotlovnica v obeh variantah zgrajena na zemljišču občine.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    34 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    11 ORGANIZACIJA IZVEDBE PROJEKTA

    Študija izvedljivosti, ki da pozitivne rezultate bodisi za celoten projekt bodisi zgolj za del nekega obravnavanega projekta, predstavlja začetno fazo tega projekta. Na osnovi dobrih rezultatov študije se namreč investitor lahko odloči, da bo pristopil k realizaciji projekta. V obdobju zbiranja finančnih sredstev za izvedbo projekta je potrebno angažirati ljudi, ki aktivno spremljajo razpise za pridobitev finančnih sredstev iz različnih naslovov. Zelo pomembno je prijaviti se na čim več razpisov, poleg tega pa je potrebno pridobiti čim ugodnejše kredite. V nadaljevanju navajamo seznam postopkov in potrebnih dokumentov po pripravi študije izvedljivosti in odločitvi za projekt (Vir: mag. Hinko Šolinc: Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pregled zakonodajnih postopkov, Projekt GEF):

    1. Investitor naroči študijo izvedljivosti pri usposobljenem izvajalcu.

    2. Investitor se odloči o investiciji v sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

    3. Lokalna skupnost z odlokom predpiše način zagotavljanja lokalne javne službe.

    4. Občinski svet sprejme pravilnik o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionarja in načinu izbire koncesionarja (koncesijski akt).

    5. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

    6. Lokalna skupnost izbere koncesionarja.

    7. Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo uredita medsebojna razmerja.

    8. Investitor zagotovi izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta.

    9. Investitor s pisnim sklepom odobri dokument identifikacije investicijskega projekta.

    10. Izvajalec energetske dejavnosti mora pridobiti licenco za opravljanje energetske dejavnosti.

    11. Pravna ali fizična oseba mora biti registrirana ali priglašena v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.

    12. Izpolnjen obrazec “Vloga za izdajo licence” je potrebno poslati Javni agenciji RS za energijo.

    13. Licenco podeli Javna agencija RS za energijo.

    14. Investitor mora pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor pridobiti energetsko dovoljenje.

    15. Vlogo s potrebnimi prilogami je potrebno poslati ministrstvu pristojnem za energijo.

    16. Imetnik energetskega dovoljenja posreduje zahtevane podatke o poteku gradnje ministru, pristojnemu za energijo.

    17. Investitor pri občini, kot pripravljavcu prostorskega akta, vloži pobudo za pripravo lokacijskega načrta.

    18. Investitor sklene pogodbo z izdelovalcem prostorskega akta (pooblaščenim prostorskim načrtovalcem), priporočljiva je tripartitna pogodba, kjer je pogodbenik tudi občina kot pripravljavec prostorskega akta, ki vodi postopek.

    19. Investitor sklene pogodbo s projektantom, ki bo pripravljal projektno dokumentacijo. Idejna zasnova in idejni projekt sta namreč osnova za izdelavo lokacijskega načrta.

    20. Pripravljavec prostorskega akta (občina) pošlje Ministrstvu za okolje in prostor obvestilo o nameri priprave lokacijskega načrta. Ministrstvo v 30 dneh obvesti pripravljavca, ali je potrebno za lokacijski načrt izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 35

    21. Občinski svet sprejme program priprave lokacijskega načrta, ki ga je za investitorja pripravil izdelovalec prostorskega akta.

    22. Projektant izdela idejno zasnovo projekta.

    23. Izdelovalec prostorskega akta pri nosilcih urejanja prostora zaprosi za smernice za načrtovanje, naroči potrebne strokovne podlage in pripravi predlog lokacijskega načrta. Če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje, se izdela okoljsko poročilo vzporedno s pripravo predloga lokacijskega načrta.

    24. Na javni obravnavi se pridobijo pripombe in predlogi v zvezi z lokacijskim načrtom.

    25. Izdelovalec na podlagi pripomb in predlogov pripravi dopolnjen predlog lokacijskega načrta in pridobi mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so podali smernice za načrtovanje (če je potrebno, tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje).

    26. Občinski svet sprejme odlok o lokacijskem načrtu.

    27. Investitor pridobi lokacijsko informacijo. Zahteva za izdajo lokacijska informacije se vloži pri občinskem organu za urejanje prostora.

    28. Če se objekt gradi na območju, ki se ne ureja z lokacijskim načrtom, projektant na podlagi idejne zasnove pridobi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije.

    29. Če je potrebno, investitor naroči izdelavo poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila in vloži vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

    30. Ministrstvo odloči o okoljevarstvenem soglasju v treh mesecih po prejemu popolne vloge.

    31. Ministrstvo pošlje okoljevarstveno soglasje tudi pristojni inšpekciji in občini.

    32. Projektant izdela projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja).

    33. Projektant pridobi soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

    34. Investitor zagotovi izdelavo predinvesticijske zasnove.

    35. Investitor s pisnim sklepom potrdi predinvesticijsko zasnovo.

    36. Investitor zagotovi izdelavo investicijskega programa (osnova najmanj idejni projekt).

    37. Investitor s pisnim sklepom potrdi investicijski program.

    38. Investitor vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.

    39. Upravna enota ali Ministrstvo za okolje in prostor izda gradbeno dovoljenje.

    40. Dobavitelj toplote sprejme Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja.

    41. Dobavitelj toplote pridobi soglasje pristojnega organa lokalne skupnost na Splošne pogoje.

    42. Dobavitelj toplote izdela in javno objavi tarifni sistem za toploto na distribucijskem omrežju.

    43. Dobavitelj toplote pridobi soglasje pristojnega organa lokalne skupnost na tarifni sistem.

    44. Gradnja se začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

    45. Upravljalec elektrodistribucijskega omrežja izda soglasje za priključitev.

    46. Investitor vloži vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

    47. Upravljalec distribucijskega omrežja pregleda in izda poročilo o skladnosti izvedbe priključka s pogoji, določenimi v soglasju za priključitev.

    48. Upravljalec elektrodistribucijskega omrežja sklene s proizvajalcem pogodbo o priključitvi.

    49. Vlogo za tehnični pregled mora investitor vložiti najkasneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je objekt zgrajen.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    36 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    50. Investitor oziroma izvajalec mora na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, posebej naj navedemo navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta.

    51. Investitor mora predložiti tudi dokazilo o skladnosti izvedenih del s sestavinami projekta, ki so bile predmet presoje vplivov na okolje. Za tak objekt je sestavina predloženih navodil za obratovanje tudi program obratovalnega monitoringa.

    52. Po opravljenem tehničnem pregledu organ izda uporabno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje, ali pa odredi odpravo pomanjkljivosti.

    53. Med poskusnim obratovanjem se opravijo prve meritve emisij v okolje.

    54. Upravljavec mora zagotoviti trajne meritve emisij (nad 25 MW).

    55. Po opravljenem poskusnem obratovanju se na predlog investitorja opravi ponoven tehnični pregled in izda uporabno dovoljenje.

    56. Proizvajalec električne energije vloži vlogo za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca.

    57. Status kvalificiranega proizvajalca z odločbo podeli minister.

    58. Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je z Zakonom o graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v zemljiškem katastru.

    59. Stavbe, za katere je z Zakonom o graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb.

    60. Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture.

    61. Dobavitelj toplote izda Sistemska obratovalna navodila.

    62. Dobavitelj toplote pridobi soglasje Javne agencije Republike Slovenije za energijo.

    63. Dobavitelj toplote izdela in javno objavi višino tarifnih postavk za toploto.

    64. Dobavitelj toplote pridobi soglasje pristojnega organa lokalne skupnost.

    65. Upravljalec distribucijskega omrežja in kvalificirani proizvajalec skleneta pogodbo za odkup električne energije.

    66. Dobavitelj energije iz omrežja je dolžan energijo meriti vsakemu odjemalcu.

    67. Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije.

    68. Izvajalci gospodarskih javnih služb opravljajo programe, ki zmanjšujejo rabo energije iz posameznih omrežij.

    69. Dobavitelji toplote morajo najmanj enkrat letno informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe energije.

    70. Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo.

    71. Izvajalci energetskih dejavnosti so dolžni posredovati Javni agencij Republike Slovenije za energijo vse potrebne podatke.

    72. Izvajalci energetskih dejavnosti morajo podatke posredovati tudi ministrstvu, pristojnemu za energijo.

    Tabela 10 povezuje postopke in dokumente v obliki terminskega načrta in ne prikazuje dejanskega časa potrebnega za izvedbo, ampak vrstni red postopkov, ki pa je včasih lahko tudi zamenjan oziroma lahko več postopkov poteka istočasno.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 37

    Tabela 10: Vrstni red postopkov

    Vir: mag. Hinko Šolinc: Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pregled zakonodajnih postopkov, Projekt GEF.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    38 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    12 STRUKTURA CENE TOPLOTE ZA KONČNEGA UPORABNIKA

    12.1 Cena toplote po tarifnem sistemu

    Metodologijo oblikovanja cen toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja ureja Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 28/2011). Uredba velja za tarifne odjemalce in predpisuje pogoje, pod katerimi se postavi in kasneje spreminja obstoječa cena toplote. Uredba določa, da je cena za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode za daljinsko ogrevanje praviloma sestavljena iz naslednjih elementov:

    - variabilnega dela, ki pokriva variabilne stroške proizvodnje in distribucije daljinske toplote ter se odjemalcem obračunava kot cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema v €/MWh in

    - fiksnega dela, ki pokriva fiksne stroške, to je upravičene stroške za obratovanje sistema ter se odjemalcem obračunava kot cena za priključno oziroma obračunsko moč v €/MW/leto.

    V študiji smo oblikovali tarifni pravilnik, ki je podan v tabeli 11.

    Tabela 11: Tarifni pravilnik za končne odjemalce toplote

    Po priključni moči na leto 50,00 €/ kW

    Po kalorimetru na MWh 35,00 €/ MWh

    Števnina

    Do 50 kW 45,00 €/a

    Od 51 do 120 kW 90,00 €/a

    Od 121 do 500 kW 180,00 €/a

    Vse cene so brez DDV. Povprečna skupna cena toplote v omrežju DOLB v povprečju znaša za varianto 1 77,61 €/MWh toplotne energije, brez DDV, za varianto 2 pa 73,52 €/MWh toplotne energije, brez DDV. Cena v vseh primerih vključuje fiksni in variabilni del stroškov za toploto vseh odjemalcev.

    12.2 Stroški priklopa

    V objekt porabnika/odjemalca toplote se vgradi toplotna postaja, preko katere pridobiva uporabnik toploto za centralno ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter po želji tudi nizkotemperaturno toploto za talno ogrevanje. Toplotna postaja vključuje števec porabljene toplotne energije, regulacijo ter, če je potreben, tudi hranilnik toplote. Stroški toplotnih postaj so v študiji vključeni.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 39

    13 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE

    13.1 Lesna biomasa kot gorivo

    V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05) je navedena naslednja definicija biomase: »Biomasa je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki.« Lesni ostanki so po slovenski zakonodaji uvrščeni med odpadke, zato tudi zanje veljajo pravila o ravnanju z odpadki. Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) je odpadek določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči in je uvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. 7. člen omenjene uredbe določa, da ima sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave glede na:

    – emisije snovi in energije v zrak, vode in tla, – porabo naravnih virov, – energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti, – vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po sežigu ali sosežigu

    Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo je dovoljen, če: – je energija, ki se pridobi s sežigom ali sosežigom, večja od energije, ki se porabi med sežigom ali

    sosežigom, – se del presežne energije, ki nastane pri sežigu ali sosežigu, porabi neposredno v obliki toplote ali

    posredno v obliki elektrike, – je za ostanke odpadkov po sežigu ali sosežigu zagotovljeno enako ravnanje kot za odpadke, ki

    nastajajo pri kurjenju goriv v isti napravi. Uporabo goriva in emisije za kurilne naprave toplotne moči do 50 MW določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/2011). Uredba v 6. Členu določa velikost in gorivo srednjih kurilnih naprav, kamor spada tudi kombinacija kurilnih naprav v sistemu daljinskega ogrevanja na lesno biomaso Kobarid v varianti 2. Srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki proizvaja toploto:

    – iz trdnega goriva za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW,

    – iz tekočega goriva za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 5 MW in manjša od 50 MW,

    – iz plinastega goriva za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 10 MW in manjša od 50 MW, ali

    – iz trdnega, tekočega ali plinastega goriva, ki delno ali v celoti proizvaja toploto za izvajanje tehnoloških procesov (na primer priprava tople vode za tehnološke namene, pare ali vročega olja) ali posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materialov, proizvodnjo elektrike, če je njena nazivna toplotna moč večja od 4 kW in vhodna toplotna moč manjša od 50 MW.

    Če je vhodna toplotna moč srednje kurilne naprave enaka ali večja od 1 MW, se lahko kot gorivo v srednji kurilni napravi uporabljajo: 1. trdno gorivo:

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    40 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    – naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi naravnega lesa, če je vsebnost vlage manjša od 25 odstotkov mase suhe snovi,

    – briketi ali peleti iz naravnega lesa, če za njihovo proizvodnjo niso uporabljena veziva, razen veziva iz škroba, rastlinskega stearina, melase ali celuloznih vlaken, ter

    – premog, briketi iz premoga in koks iz premoga, če vsebnost celotnega žvepla ne presega 1 odstotek mase goriva;

    2. tekoče gorivo: – ekstra lahko kurilno olje v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva; – emulgirani naravni bitumen in težka kurilna olja, če se uporabljajo v skladu z določbami predpisa,

    ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva, – biogorivo, pridobljeno z biološko obdelavo odpadkov, in – masti in olja iz živalskih stranskih proizvodov, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 1069/2009

    Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1);

    3. druga tekoča goriva, kot so metanol, etanol in neobdelano rastlinsko olje in metil ester iz rastlinskih olj, če pri zgorevanju ne povzročajo višjih emisij kot ekstra lahko kurilno olje;

    4. koks iz nafte in trdno gorivo iz odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo;

    5. plinasta goriva: – zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin – koksni plin, sintetični plin, rafinerijski plin, plin iz blata čistilnih naprav, odlagališčni plin in bioplin.

    V 10. členu Uredbe so določene tudi mejne vrednosti emisij snovi: Za srednje kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo, je: 1. mejna koncentracija celotnega prahu 20 mg/m3; 2. mejna koncentracija ogljikovega monoksida 150 mg/m3, pri čemer se za naprave z vhodno toplotno

    močjo manjšo od 2,5 MW, koncentracija ogljikovega monoksida ugotavlja pri nazivni toplotni moči srednje kurilne naprave;

    3. mejna koncentracija dušikovega monoksida in dušikovih dioksidov, izraženih kot NO(2): – 250 mg/m3, če naprava uporablja kot gorivo naravni les v vseh oblikah ali brikete ali pelete iz

    naravnega lesa, – 300 mg/m3 za napravo s kuriščem z zgorevanjem v vrtinčnem sloju, če uporablja katerokoli trdno

    gorivo, razen naravnega lesa v vseh oblikah ali briketov ali peletov iz naravnega lesa, – 400 mg/m3, če naprava, ki ni naprava s kuriščem z zgorevanjem v vrtinčnem sloju, uporablja drugo

    gorivo kakor tisto iz prve alinee te točke in je njena vhodna toplotna moč 10 MW ali več, in – 500 mg/m3, če naprava, ki ni naprava s kuriščem z zgorevanjem v vrtinčnem sloju, uporablja drugo

    gorivo kakor tisto iz prve alinee te točke in je njena vhodna toplotna moč manjša od 10 MW; 4. mejna koncentracija didušikovega oksida, izraženega kot N(2)O, 150 mg/m3 za napravo s kuriščem z

    zgorevanjem v vrtinčnem sloju, če uporablja premog; 5. mejna koncentracija žveplovega dioksida in žveplovega trioksida, izraženih kot SO(2):

    – 250 mg/m3 za napravo s kuriščem z zgorevanjem v vrtinčnem sloju, razen če te mejne koncentracije ni mogoče doseči z ekonomsko upravičenimi ukrepi, pri čemer pa mejni emisijski faktor, izražen kot razmerje med maso žvepla v dimnih plinih in maso žvepla v gorivu, ne sme presegati 25 odstotkov,

    – 1 300 mg/m3, če naprava uporablja črni premog,

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 41

    – 1 000 mg/m3, če naprava uporablja drugo trdno gorivo; 6. mejna koncentracija celotnega organskega ogljika za srednjo kurilno napravo 10 mg/m3, če se

    uporablja za gorivo naravni les v vseh oblikah, briketi ali peleti iz naravnega lesa ali trdno gorivo iz odpadkov;

    7. računska vsebnost kisika v dimnih plinih srednje kurilne naprave, ki uporablja za gorivo premog, brikete iz premoga ali koks, je sedem odstotkov, za odpadno lužino pri proizvodnji celuloze je šest odstotkov, za drugo trdno gorivo pa 11 odstotkov.

    13.2 Kotel na lesno biomaso

    V študiji je glede na potrebe po toploti za posamezne variante predlagana vgradnja kotlov na lesno biomaso, ki so podani v tabeli 13.

    Tabela 12: Predvideni kotli na lesno biomaso po posameznih variantah

    Variante Predvideni kotli na lesno biomaso

    Varianta 1 LB 500 kW

    Varianta 2 LB 1,5 MW

    V prvi varianti gre za malo kurilno napravo, v drugi varianti pa za srednjo kurilno napravo, kjer so omejitve strožje. Investitor mora od proizvajalca kotlov zahtevati izpolnjevanje parametrov emisij, ki ustrezajo emisijskim vrednostim, katere določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/2011).

    13.3 Analiza lokacije

    V študiji sta predlagani dve lokaciji za postavitev kotlovnice na lesno biomaso, glede na posamezno varianto. Prva varianta obsega izgradnjo kotlovnice pred predvidenim parkiriščem novega vrtca in obstoječo športno dvorano, druga varianta pa predvideva izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso v indus coni. Obe lokaciji sta predvideni tako, da lokacija ne ovira dejavnosti otrok Iz vidika zagotavljanja lesne biomase sta obe predvideni potencialni lokaciji kotlovnice primerni.

    13.4 Emisije

    Izračun emisij za posamezno kurilno napravo je odvisen od goriva, starosti, stanja naprave, kurilnih navad obratovalnega osebja itd. Če hočemo analizirati večje območje, je praktično nemogoče vse posamezne naprave obravnavati na tak način. Zato je potrebno mnoge posamične kurilne naprave združiti po vrstah goriv in iz njihovih srednjih vrednosti določiti nastale emisije škodljivih snovi. V okviru študije so bili pri opredelitvi emisijskih faktorjev uporabljeni podatki iz literature. Glede emisij SO2 in CO2 so emisijski faktorji prilagojeni specifikacijam goriv, ki se uporabljajo v Sloveniji. Za pregled privzetih emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin:

    Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostrodišeč, strupen plin, ki z

    vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot kisel dež, ki se utemeljeno povezuje s problematiko umiranja gozdov. Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    42 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    povzroči različne bolezni, kot so bronhitis, draženje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

    Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (cca 29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarven plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

    Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega zgorevanja.

    Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju

    goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1000°C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

    Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarven plin s šibko kislim okusom in je težji od

    zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po

    drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3°C +/- 1,5°C. Pri

    emisijah CO2 je lesna biomasa upoštevana kot CO2 nevtralno gorivo, saj je pri zgorevanju lesa količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Preračun emisij je bil izveden na podlagi podatkov o trenutni rabi energije vseh potencialnih javnih objektov ter izračunanih emisijskih faktorjev. Tako znašajo na primer emisije CO2 na obravnavanem območju variante 2 pred izvedbo projekta 490.384 kg/leto. Ob realizaciji obravnavanega projekta v varianti 2 dosežemo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) za 100 % ali okrog 490 t/leto. Najbolj se zmanjšaja ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in žveplov dioksid, ki izhajajo iz rabe UNP ter mazuta na obravnavanem območju.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    Alpstar – toward carbon neutral Alps 43

    14 FINANČNI VIRI IN MODEL FINANCIRANJA

    14.1 Nepovratna subvencija

    V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 so na voljo precejšnja nepovratna sredstva iz naslova Evropske kohezijske politike. Sredstva so na voljo tudi za področje energetike, med drugim tudi za lokalno energetsko oskrbo. Prednostna usmeritev inovativnih sistemov za lokalno energetsko oskrbo obsega investicije v sodobne sisteme za oskrbo z energijo, s katerimi se bo zagotovilo znatno izboljšanje izkoristka pretvorbe energije fosilnih goriv oziroma povečanje izrabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote. Program je usmerjen v večje individualne ter lokalne in regionalne energetske sisteme. Program je namenjen spodbujanju inovativnih sistemov, zasnovan je predvsem na visoko učinkovitih tehnologijah pretvorbe energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije in razvoju omrežij daljinskega ogrevanja (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013). Prednostna usmeritev se okvirno usmerja v naslednja tehnološka področja (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013):

    − daljinski, skupinski in mikro daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije z uporabo lesne biomase;

    − sodobni kotli in sistemi soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biomaso v industriji, zemeljskega plina idr.:

    − sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije na bioplin;

    − pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo je Ministrstvo za gospodarstvo v Uradnem listu RS št. 53/11, dne 01.07.2011, razpisalo dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij / projektov DOLB. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB (s kotlovsko kapaciteto do največ 20 MW), in mikro sisteme DOLB (skupna moč porabnikov je manjša od 1 MW). Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječe toplovodno omrežje ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Skupna višina finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izvedbo posamezne operacije lahko znaša: največ 30 % vrednosti upravičenih stroškov investicije za velika podjetja, največ 40 % za srednje velika podjetja in največ 50 % za majhna in mikro podjetja. Upravičenci do nepovratnih sredstev so vsa podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št 65/09 uradno prečiščeno besedilo) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS.

    14.2 Evropska sredstva

    Finančna sredstva se lahko pridobi tudi s prijavo mednarodnega projekta na transnacionalni program (npr. Mediteran) oziroma na čezmejni program Italija-Slovenija z vsebino, ki bi prdlagala uvedbo bolj napredne in inovativne tehnologije – npr. trigeneracija (toplota, elektrika in hlad) iz biomase in komunalnih odpadkov.

  • Študija izvedljivosti »DOLB KOBARID«

    44 Alpstar – toward carbon neutral Alps

    14.3 Krediti

    Manjkajoči del finančnih sredstev je možno pridobiti tudi kot posojilo pri Ekološkem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju Eko sklad RS). Eko sklad RS, javni sklad, je bil ustanovljen leta 1993 z Zakonom o varstvu okolja. Sklad je predvsem finančna institucija, ustanovljena s strani države z namenom spodbujanja razvoja na področju varstva okolja. Osnovna dejavnost Sklada je ugodno kreditiranje po obrestnih merah, nižjih od tržnih, ter finančne spodbude za različne naložbe varstva okolja. Izmed odprtih razpisov pri Eko skladu RS je za izvedbo projekta DOLB Kobarid zanimiv Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov (48PO12). V nadaljevanju je slednji opisan podrobneje, saj bo mogoče iz tega pridobiti sredstva za financiranje DOLB Kobarid. Višina sredstev na tem pozivu je 25 milijonov EUR (Vir: http://www.ekosklad.si). Pogoji za pridobitev kredita iz razpisa za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov (48PO12):

    − Največji delež kredita je 90 % priznanih stroškov naložbe. Priznani stroški naložbe so vsi stroški v zvezi z izvedbo naložbe, razen stroškov nakupa zemljišč. Priznani stroški obsegajo stroške nabave in nam