TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV - gasilec.net gasenja v naravnem okolju... · TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV V NARAVNEM OKOLJU Osnovni pojmi taktike v naravnem okolju. Taktični postopki in

TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV

V NARAVNEM OKOLJU

Osnovni pojmi taktike v naravnem okolju.

Taktični postopki in metode v naravnem okolju.

Osnovni načrti vodenja enot.

Vrste gasilnih sredstev.

Oskrba enot na požarišču.

Gašenje požarov na

območjih z neeksplodiranimi

ubojnimi sredstvi (NUS).

ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 2

ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi

gorenja, ter vrste požarov

3

POŽARNO OGROŽENA OBMOČJA V

SLOVENIJI: Najbolj ogroženo je sežansko

gozdnogospodarsko območje (pokriva Kras, obalni in priobalni del, Slovenska Istra; nastane več kot 60% vseh požarov in pogori 80% vseh površin – Obalno kraška regija)

Kras sodi med najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Razlogi:

- submiteransko ali zmerno sredozemsko podnebje (nižje povprečne tem., padavinski režim),

- daljše suše, visoke tem., vetrovi (burja, jugo, zahodnik),

- porozna tla, neenako porazdeljene padavine,

- zaraščanje.

VISOKOGORJE.

Tabela: s podatki o požarih v naravnem okolju, v letih 2000 do 2012, na

kraškem gozdnogospodarskem območju, ki pokriva Kras, obalni in

priobalni del in slovensko Istro (ZGS OE Sežana) in za celotno ozemlje

Slovenije.(vir: ZGS OE Sežana)Zavod za gozdove Slovenije - SLOVENIJA

LETO ŠTEVILOPOVRŠINA SKUPAJ

(ha)GOZD (ha)

2000 98 265,38 124,14

2001 65 340,09 240,36

2002 60 160,79 77,47

2003 224 2100,14 1592,84

2004 51 138,17 76,87

2005 73 279,73 142,23

2006 112 1401,32 1022,81

2007 133 124,04 98,61

2008 74 75,38 46,69

2009 122 201,2 114,73

2010 43 123,93 52,08

2011 114 291,81 189,93

2012 168 1005,99 605,84

SKUPAJ 1337 6507,97 4384,60

4

Zavod za gozdove Slovenije – ZGS OE SEŽANA

LETOŠTEVILO

%

POVRŠINA

SKUPAJ (ha) %GOZD (ha) %

2000 64 65,31 112,72 42,47 87,68 70,63

2001 50 76,92 327,05 96,16 232,37 96,67

2002 29 48,33 125,37 77,97 47,3 61,06

2003 144 64,28 1557,16 74,14 1311,98 82,37

2004 46 90,20 135,04 97,73 73,6 95,75

2005 59 80,82 141,73 50,66 70,85 49,81

2006 72 64,28 1315,93 93,90 984,18 96,22

2007 78 58,65 76,8 61,91 55,19 55,97

2008 35 47,30 35,98 47,73 14,82 31,74

2009 91 74,59 148,22 73,67 76,33 66,53

2010 32 74,72 78,27 63,15 30,92 59,37

2011 87 76,31 228,7 78,37 135,77 71,48

2012 108 64,28 717,54 71,33 349,09 57,62

SKUPAJ 895 66,94 5000,51 76,84 3470,08 79,14



5

NASTANEK POŽARA:



6

GIBANJE ZRAČNIH MAS:



7

ŠIRJENJE POŽARA:


OSNOVNI POJMI TAKTIKE V

NARAVNEM OKOLJU:

Požara ne smemo podcenjevati.

Biti moramo previdni ter do požara spoštljivi.

Opazovanje.

Komunikacija.

Reševalne poti.

Varne cone.

GASILSKI

DOM

MESTO

INTERVENCIJE

HITROVARNO

USPEŠNO

NEPOŠKODOVANI GASILCI IN TEHNIKAUSPEŠNO DELO


NARAVNEM OKOLJU

Taktika gašenja ima

svoja pravila, katera

moramo pri gašenju

upoštevati.

Lokalizacija požara.

Pogasitev požara.

Varovanje pogorišča.




NARAVNEM OKOLJU Najprej rešujemo ogrožene ljudi in živali.

Premoženje.

Manjši požar takoj pogasiti.

Po potrebi poklicati pomoč.

Preprečitev širjenja požara.

Ali so v nevarnosti človeška življenja?

Ali so v nevarnosti živali?

Kaj gori, kakšen je obseg požara?

Ali obstaja možnost razširitve požara?

Ali so v nevarnosti objekti?

Ali je potrebna pomoč drugih enot in služb?

Kako bomo priskrbljeni z vodo in drugimi sredstvi za gašenje?

Kje je najkrajši in najboljši dostop do ognja?

Kje so varne cone in poti za umik?Sela na Krasu 2003

Sela na Krasu 2003


TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V

NARAVNEM OKOLJU –

pojmi za označevanje požarišča:

VŽIG

ČRNO

OTOK

REP POŽARA

POŽARNA LINIJA

DESNI BOK

POŽARA

PRST

POŽARNI PRESKOKJEZIK

ČELO POŽARA

ZELENO

OBMOČJE

SMER

ŠIRITVE

POŽARA

LEVI BOK

POŽARA

TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE

V NARAVNEM OKOLJU:FAZA LOKALIZACIJE POŽARA:

1. FAZA:

Ocena in določitev lokacije, smeri in dostopa do

mesta požara.

Ocena potreb po ustreznem številu gasilcev.

Določitev meje zajezitve požara.

Določitev taktike gašenja.

Ocena požara-višina.

Naravne prepreke.

Način gašenja v prvi fazi.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 12


V NARAVNEM OKOLJU:

FAZA LOKALIZACIJE POŽARA:

1. FAZA:

Načini gašenja požara – sektorji.

Izbor opreme za gašenje in reševanje.

Ocena požara-višina.

Naravne prepreke.

Komandno mesto.

Sprejemno mesto.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 13



NARAVNEM OKOLJU:

Oblika požara.

Razvoj požara – hitrost.

Površina požara in ogroženost.

Dim – premikanje, smer dima,

barva dima.

Barva in moč žarišča.

Višina in vzpenjanje zubljev.

“ŠUMKA 2006”

ŠUMKA 2006


NARAVNEM OKOLJU

(kaj lahko izberemo iz slike):



V NARAVNEM OKOLJU:

2. FAZA:

Pogasitev požara

Dobava vode – delo.

Transport vode do mesta požara.

Sodelovanje s helikoptersko enoto.

Oskrba in zamenjava moštva.

Postavljanje in dobava cevovodov.

Varovanje cevovodov.



V NARAVNEM OKOLJU:

3. FAZA

Gašenje manjših

preostalih žarišč.

4. FAZA

Gasilska straža

(po potrebi).



NARAVNEM OKOLJU – požarni sektorji:

Ob večjih požarih ( preglednejše, učinkovitejše

vodenje).

Razdelitev na dva, tri ali več sektorjev.

Vodje sektorjev postavi vodja intervencije.

Vodja intervencije razporedi enote po sektorjih

glede na potrebe in stanje požara.

Vodje sektorjev komunicirajo z vodjem

intervencije (IPS!).



NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:

Direktna metoda gašenja:

Talno: pehotno, ročno,

strojno, kombinirano.

Iz zraka: helikopterji,

letala, padalci.

Gašenje s čela, gašenje z

bokov, kombinirano

gašenje…


GAŠENJE zunaj, znotraj:

Z bokov, s čela, z repa.




GAŠENJE Z REPA POŽARA

Najpogostejše, ko na terenu

piha veter in ni možno

gašenje z zaokrožitvijo.

Gasimo na repu požara in

se z obeh bokov

približujemo čelu požara..



GAŠENJE S ČELA POŽARA

Uporabljamo, ko grozi

razširitev požara na

ogrožen teren ali objekte.

Ko je pogašeno čelo, se

enote pomikajo po bokih.

Gasilci, ki posredujejo na

čelu požara, morajo biti

zelo previdni.



GAŠENJE Z BOKA

Gasimo takrat, ko grozi, da

se bo požar širil po bočni

strani.

Gasimo tudi v primerih, ko

pričakujemo spremembo

vetra.

Gasilci začnejo gasiti na

boku in gasijo proti čelu in

repu požara.



KOMBINIRANO GAŠENJE (obkrožitev, naravne prepreke: voda, prometnice,…)

PREPREKA

(cesta)



Indirektno gašenje:

Predogenj, protiogenj,

močenje z vodo in

retardanti.

Preseke, poseke, oranje,

buldožiranje, ripanje.

Določene metode se lahko

izvajajo tudi iz zraka.

Možna je hkratna uporaba

več metod.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 25



Paralelno:

Kombinacija direktnega in

indirektnega gašenja

istočasno.

Talno.

Iz zraka: močenje,

uporaba retardantov,

požigi,…




Gašenje preskokov – jezikov, prstanov:

V določenih primerih se izvaja prioritetno gašenje

posameznih preskokov in prstov zaradi

zaustavitve napredovanja požara.

Sploh je to pomembno v bližini naselij.

Gašenje se izvaja v prvi fazi razvoja oziroma čim

prej.




Gašenje žarišč in čiščenje

Izvaja se po lokalizaciji

požara oz. pogasitvi oboda

požara.

V notranjosti (črno območje)

so lahko posamezni požari ali

gorijo kupi materiala.

V primeru vetrov potrebno

takoj pogasiti.

Čiščenje se izvaja na koncu,

kjer so topla ali vroča tla.

Kopanje z

orodjem?

Termo-kamere.


VARNE CONE:





PROTIOGENJ, POŽIGI (usmerjeni požari),

Uporabljamo, kadar nam teren to omogoča

(jase, prometnice, poseke, pašniki,

obdelovalna površina, reke).

Rastje (iglavci, listavci, gostota rastja).

Teren – relief (oblika terena).

Ocenitev sredstev (dovolj gasilcev in

tehnike).

Analiza območja.

Zadostne količine vode.

Ugodne vremenske razmere (temperatura,

vlažnost, veter,..)

Poselitev (ljudje).

Premisliti !!! (vodja intervencije)


TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V NARAVNEM

OKOLJU – metode gašenja:

Protiogenj, požigi - PREDNOSTI

Varčevanje pri gašenju (voda,

vozila, ljudje).

Ogenj ustavimo.

Dobimo območje, ki nam ustreza.

Varna območja – cone.

Uporaba podnevi in ponoči.


TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V NARAVNEM

OKOLJU – metode gašenja:

Protiogenj, požigi - SLABOSTI

Preskoki ognja.

Žareči ogorki.

Prenos plinov.

Nadzor.

Poznavanje področja.

Pomešanje med protipožarom in

požarom (lahko je protipožar večji).

Smer in hitrost.

Obračanje ognja.

Vročina.

Gasilci – zaupanje.


PRIMER PROTIOGNJA NA RAVNINSKEM

TERENU:


PRIMER PROTIOGNJA NA HRIBOVITEM

TERENU:


PRIMER PROTIOGNJA NA TERASASTEM

TERENU:

OSNOVNI NAČRTI VODENJA

ENOT - formacije

Ročne enote, (ročno orodje, metle, sekire, greblje, vejniki,... ).

Pehotne enote (naprtnjača, izpihovalnik, motorna žaga, nahrbtna škropilnica,…).

Strojne enote (vozila in naprave: GVGP-1, GVGP-2, GCGP-1, GCGP-2, GCGP-3, VT naprave, retardanti, …).

Kombinacija strojne in pehotne enote.


FORMACIJE GASILSKIH ENOT ZA

GAŠENJE V NARAVNEM OKOLJU:

Po številu gasilcev

- skupina - trojka 1+2,

- povečana skupina:

petica 1+2+2,

- oddelek (1+6)

Opremi


Shematski prikaz vozil in moštva:



ENOT – taktična uporaba moštva

SKUPINA Z OSNOVNO OPREMO

Je v sestavi 3 gasilcev, ki imajo:

- Izpihovalnik zraka (cifarelli).

- Nahrbtnjača, nahrbtna

škropilnica.

- Gasilska metla.

Skupina deluje samostojno.

Obvladuje srednje razvit požar.




SKUPINA Z VODO

Skupino sestavljajo:

- Strojnik VT naprave.

- Napadalec 1.

- Napadalec 2.

Pomembno je, da napadalec 2

pomaga pri raztegovanju cevi.

Opremljen je lahko z metlo ali

izpahovalnikom.

Skupina z vodo obvladuje srednje

razvit požar.




ZMANJŠAN ODDELEK Z OSNOVNO OPREMO

Sestavljen je iz 7 gasilcev, ki imajo:

- 3 nahrbtnjače V-25.

- 2 izpihovalnika.

- 2 gasilski metli.

Zmanjšan oddelek napreduje s hitrostjo cca

50m/min.




ZMANJŠAN ODDELEK Z VODO

Se oblikuje v dve skupini:

- 1. skupina kot skupina z vodo (3 gasilci).

- 2. skupina se opremi (2 nahrbtnjači, 2

izpihovalnika.

V tem primeru 2. skupina pomaga pri kontroli in

čiščenju.

S tem osnovna skupina hitreje napreduje.




GASILSKI ODDELEK Z OSNOVNO OPREMO

Je sestavljen iz 9 gasilcev, ki so opremljeni:

- 3 gasilske metle,

- 3 izpihovalniki zraka,

- 3 nahrbtnjače.

Takšen oddelek lahko na samostojnem sektorju

napreduje s hitrostjo cca 70 m/min.




GASILSKI ODDELEK Z VODO

Običajno ustvari 3 skupine:

- 1. skupina za delo z VT napravo,

- 2. skupina: 2 nahrbtnjači, 1 metla,

- 3. skupina. 2 nahrbtnjači, 1 metla.

Gasilski oddelek je uspešen pri gašenju

povprečno velikih požarov.

Napreduje s hitrostjo cca 90 m/min.


Ročne enote:


Pehotne enote:


Strojne enote:


Kombinacija strojne in

pehotne enote:


Delo na liniji požara:


IPS – Intervencijsko poveljniški sistem

Podlaga za sklic štaba

Ob večjih požarih se v dogovoru med poveljnikom

Gasilske zveze SLO in poveljnikom CZ RS

aktivira:

DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB

VELIKIH POŽARIH V NARAVI,

ki tudi opredeljuje operativni štab

IPS- Intervencijsko poveljniški sistem

Štab intervencije

V štabu intervencije so

vodja intervencije,

vodja načrtovanja,

vodja operative ter

vodja administracije in

financ.

Poleg njih ima vodja

intervencije še tri

pomočnike za

posamezne resorje to

pa so:

pomočnik za stike z

javnostjo,

pomočnik za varnost,

pomočnik za

koordinacijo.

Štab kontinuirano

operativno deluje

maksimalno 12 ur.

Naloge štaba

Vodenje intervencije (domači vodje).

Usklajevanje načrtovanih nalog z vodjem operativnih sil na

terenu.

Zagotavljanje verodostojnih informacij-stiki z javnostmi.

Koordinacija s sodelujočimi službami (ZGS, Policija, SV,..).

Koordinacija dela na požarnih sektorjih (Sektor I, Sektor II,

Sektor ZRAK….).

Zagotavljanje zadostnega števila gasilcev in tehnike –

planiranje.

Načrtovanje poteka intervencije in zbiranje podatkov.

Zagotavljanje logistične podpore.

Administrativna dela.

Poveljniško mesto

Poveljniško mesto je lokacija, ki

jo vodja intervencije določi za

vodenje intervencije.

Pri manjših intervencijah je

običajno istočasno tudi

sprejemno mesto enot, ki

prihajajo na intervencijo.

Poveljniško mesto mora vodji

intervencije zagotavljati ustrezne

pogoje za delo.

Poveljniško mesto

Pogoji, ki narekujejo postavitev

poveljniškega mesta:

Rast intervencije.

Nastop večjega števila gasilskih

enot.

Nastop različnih enot sistema

varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami.

Zahtevnost intervencije.

Zahtevnost vodenja intervencije.

Trajanje intervencije.

Poveljniško mesto

Postavitev poveljniškega mesta:

Na ustreznem prostoru izven področja nevarnosti.

Prostor mora zagotavljat osnovni pregled nad

intervencijo ali vsaj nad delom intervencije.

Paziti moramo na smer vetra in širjenje dima ter

nevarnosti.

Zagotavljati mora ustrezne komunikacije.

Poveljniško mesto mora biti obvarovano pred

vrvežem in hrupom - v skladu z možnostmi.

Po potrebi se lahko poveljniško mesto med

intervencijo preseli na ugodnejšo lokacijo.

Poveljniško mesto

Označitev poveljniškega mesta

Poveljniško mesto mora biti

ustrezno označeno z rdečo

zastavico, ponoči pa tudi z rdečo

lučjo.

Primerna je uporaba poveljniškega

vozila v katerem je zagotovljena

tudi miza in prostor za delovanje

vodje intervencije ter najnujnejša

radijska oprema za komunikacijo.

Vodja Intervencije

Neposredno vodi gasilsko intervencijo ob

ustrezni podpori štaba.

Odreja in opravlja strokovno – operativne

naloge v skladu s Pravili gasilske službe

in Zakonom o gasilstvu.

Organizira delo v štabu po posameznih

sektorjih in funkcijah.

Seznanja Župana in Poveljnika CZ RS ter

poveljnika GZS o posledicah in stanju na

prizadetem območju, ter daje mnenja in

predloge v zvezi z zaščito in reševanjem.

Vodja Intervencije

Zagotavlja povezljivosti in sodelovanje

z drugimi službami.

Po intervenciji opravi podrobno analizo

dogodka v sodelovanju z vsemi

sodelujočimi službami.

Ob širitvi intervencije mora vodja pričeti

z osnovnim prenosom pristojnosti,

hkrati tudi imenuje pomočnike, ki so

mu neposredno podrejeni.

Pomočnik za stike z javnostjo

Skrbi za vso komunikacijo

navzven, pripravlja vmesna

poročila za javnost in deluje

v povezavi s predstavniki za

stike z javnostjo drugih

služb in lokalne skupnosti.

Pomočnik za varnost

Skrbi za varno

izvajanje nalog in

odreja varnostne

ukrepe v

posameznih

sektorjih.

Vodja načrtovanja

Je dejavnost, ki na terenu zbira

podatke, pridobiva ustrezna poročila

in na osnovi tega načrtuje nadaljnje

aktivnosti na terenu.

Izdela načrt intervencije s pomočjo

katerega zagotavlja operativnim

enotam ustrezno število gasilcev,

opreme in gasilnih sredstev skladno z

operativnimi načrti in predvidenim

razvojem intervencije.

Administracija in finance

Ta sektor je odgovoren za

spremljanje stroškov in

evidentiranje vseh

aktivnosti posameznih

enot na mestu

intervencije.

Na osnovi načrtov lahko

planira določena finančna

sredstva, skladno s tem

pa se vodja intervencije

lažje odloča za neke

aktivnosti.

Z beleženjem posameznih

aktivnosti, pomaga pri

izdelavi sprotnih poročil,

kakor tudi končnega

poročila o intervenciji in

stroških z izvedbo

intervencije.

Administracija in finance

Skrbi za spremljanje in pripravo ocene stroškov

posredovanja – podatke pridobiva od sektorja za

načrtovanje kot tudi od vodje operativnega sektorja.

Zbira podatke o stroških delovanja štaba.

Skrbi za administrativno podporo vodji intervencije

oziroma po potrebi tudi ostalim sektorjem štaba.

Skrbi za sprotno obdelavo: delovnih nalogov,

evidence o časovnih obremenitvah moštva, porabi

gasilnih in drugih sredstev, obračunov stroškov

moštva in obračunov stroškov opreme in sredstev.

Opravljajo naloge po naročilu vodje intervencije.

Vodja operativnih sil

Vodenje in koordinacija operativnih

nalog.

Zagotavljanje varnosti vseh

sodelujočih.

Pomoč vodji intervencije pri

določanju strategije.

Izvajanje načrta intervencije.

Načrtuje potrebe po razpoložljivih

silah na terenu.

Sprotno obvešča vodjo intervencije o

situaciji na terenu.

Vodja sektorja

Vodje sektorjev, ki

poveljujejo enotam na

svojem območju -

sektorju. Vodji poročajo o

izvajanju nalog oz.

zahtevajo nove enote,

sredstva in tehniko.

Vodja logistike

Enote logistike zagotavljajo operativnim enotam

nemoteno delo. Skrbijo za vzpostavitev in

vzdrževanje radijskih zvez, oskrbo enot z gasilnimi

sredstvi, določeno tehniko in gorivom, oskrbo

moštva s hrano in pijačo.

Enote logistike so pomemben člen na intervenciji,

predvsem, ko je intervencija dolga. Organizirajo in

vodijo sprejemna mesta in zagotavljajo NMP za

enote posredovalcev.

Zagotavlja celoten suport enotam in službam

na intervenciji.

Sprejemno mesto

Vodja intervencije bo poleg poveljniškega mesta,

postavil tudi sprejemno mesto.

Postavljeno je na točki prihoda enot na mesto

intervencije.

Sprejemno mesto je potrebno primerno označiti.

Na intervencijah velikih razsežnosti je organiziranih

lahko več sprejemnih mest. Med njimi mora biti urejen

dober pretok informacij in povezava z načrtovalci ter

štabom.

Organizacija in izvedba sprejemnega mesta sodi v

sektor logistike.

Sprejemno mesto

Naloge na sprejemnem mestu so naslednje:

Sprejem in evidentiranje prispelih enot.

Javljanje podatkov na predpostavljeno mesto.

Pošiljanje enot iz sprejemnega mesta na mesto

(sektor), ki ga določi vodja intervencije, skladno s

potrebami in zahtevami s terena.

Končno evidentiranje pred odhodom z intervencije.

IPS – intervencijsko poveljniški sistem

Izkušnje so pokazale,

da je sistem primeren

za uporabo v praksi,

seveda pa zahteva

neprestano

obnavljanje,

izpopolnjevanje in

urjenje.


VRSTE GASILNIH SREDSTEV:

VODA sladka – slana.

VODA Z DODATKI – retardanti.

PENE ZA GAŠENJE – kemične,

zračne, kombinirane.

GELI.

OGLIKOV DIOKSID !!!

PRAH ZA GAŠENJE ???

ZRAK – izpihovalniki.

PRIROČNA GASILNA SREDSTVA-

zemlja, pesek, veje, tkanine.

Zajetje Vogršček 2006

VODA KOT GASILNO SREDSTVOVODNA NAHAJALIŠČA

Naravna nahajališča so:

morje,

jezera,

potoki,

mlake in

reke.


VODA KOT GASILNO SREDSTVOVODNA NAHAJALIŠČA

Umetna nahajališča so:

vodnjaki,

bazeni,

rezervoarji ali cisterne,

akumulacijska jezera,

vodovodno in

hidrantno omrežje,

tehnološka voda

in kanalizacija.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 75

RETARDANTI IN SUPRESANTI

So snovi oziroma kemična

sredstva, ki olajšujejo gašenje.

Otežujejo - zmanjšujejo vnetljivost

goriv in zavirajo širjenje požara.

Povečujejo prodornost vode.

Imajo veliko sposobnost ovlažitve

in penetracije (prehajanje snovi v

snov), tako da so učinkoviti za

gašenje vršnih, talnih in podtalnih

požarov.

Proizvedeni so v praškasti ali

tekoči obliki.



Sestavine retardanta so amonijev

fosfat (NH4)3PO4 ali amonijev

hidrogen fosfat (NH4)2HPO4 in

amonijev sulfat (NH4)2SO4.

Supresanti pa vsebujejo še

kalcijev klorid CaCl2.

Retardante uporabljajo zračni

vodni tankerji ali helikopterji (pogosto se jih odvrže preden gredo

gasilci, ki so na tleh, gasit požar) in

gasilska vozila.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 77


Mešanje v koncentraciji od

0,1 – 1,0 %.

Namenjeni gašenju požarov

razreda A, nekateri pa tudi

za požare razreda B.

Uporabljajo se, da se

upočasni oziroma zavira

plamene.

Retardant se odlično meša

s sladko ali slano (morsko)

vodo.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 78




MOČENJE - GAŠENJE Z RETARDANTI Z ZRAKA

Je metoda, s katero mečemo

na ogenj večje količine vode

ali vodnih mešanic. (geli)

Močenje je lahko tudi

obarvano – viden efekt.

Šumka 2006

Šumka 2006

MOČENJE - GAŠENJE Z

RETARDANTI Z ZRAKA



GAŠENJE – POŽARNA PRESEKA

Zahteva veliko ljudi in

mehanizacije, ki pa jo v prvih

urah gašenja nimamo na

razpolago.

V poštev pride pri dolgotrajnejših

požarih.

Požigi iz zraka (ping pong žogice):


Požigi:


ZRAK: Izpihovalniki zraka, za

gašenje požarov v naravnem okolju:

Dvotaktni motor s turbino (2%-3%

mešanica).

Teža prazne naprave je cca 10 kg.

Delovanje cca 1 uro.

Izpihne 20m3 zraka v min.

Hitrost na šobi tudi 125 m/s ali 450 km/h.

Izpihuje se plamen in gorljivo snov v

požarišče.

Učinkovitost na dolžini cca 30 cm.

Učinkoviti v večjem številu in v kombinaciji.

Močan hrup (cca 100 dB) – zaščita sluha in

obraza.

Slaba slišnost med seboj – nezgode.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 85

PRIROČNA GASILNA SREDSTVA


OSKRBA ENOT NA POŽARIŠČU:

Gorivo.

Voda, vodni viri.

Menjava ekip gasilcev.

Helioport.

Postavitev bazena za

helikopterje.

Okvare.

Prva pomoč.



Dehidracija, NE POZABI NA PIJAČO.

1% dehidracija pomeni 10% -15% zmanjšanje

psihofizičnih sposobnosti.

Permanentno uživati tekočino, 10 – 15 min in ne šele

po opravljenem delu.

Intenzivno delo gasilca ob ognju:

teža gasilca KG

temperatura zraka oC

20 25 30 35 45

50 0,67 l/h 0,68 l/h 1,03 l/h 1,21 l/h 1,39 l/h

60 0,85 l/h 1,03 l/h 1,21 L7h 1,39 l/h 1,57 l/h

70 1,03 l/h 1,21 l/h 1,39 l/h 1,57 l/h 1,75 l/h

80 1,21 l/h 1,39 l/h 1,57 l/h 1,75 l/h 1,93 l/h

90 1,39 l/h 1,57 l/h 1,39 l/h 1,93 l/h 2,11 l/h

100 1,57 l/h 1,75 l/h 1,75 l/h 2,11 l/h 2,29 l/h


Primerni gostinski obrati, šole,

menze, …..

Suhi obroki – energija; ogljikovi

hidrati.

Prigrizki: sadne tablice, suho

sadje, čokoladne tablice, voda in

energijski praški.

Obroki: mesne in testeninske

jedi.


VARUJMO

GOZDOVE

PRED POŽARI

Hvala!VIRI:

- Internet

- PGD Komen

- ZGRS Sežana

- PPT– Muhič Darko, Boštjan Triler, Marko

Adamič

- GE JZGRD Nova Gorica, Simon Vendramin

- Zavod za gozdove OE Sežana90

Documents

TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV - gasilec.net gasenja v naravnem okolju... · TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV V NARAVNEM OKOLJU Osnovni pojmi taktike v naravnem okolju. Taktični postopki in