Tajkuni v zavetjuTekst: Jože Biščak Foto: Primož Lavre, BOBO, arhiv Reporterja

joze.biscakgreporter.si

v petek seje končal prvi del sage o pregonu tajku-nov. S sodbo, ki še ni pravnomočna, sta bila obsojenaše Igor Bavčar (Istrabenz) in Boško Šrot (Pivovarna La-ško), medtem ko Ivan Zidar (SCT), Dušan Črnigoj (Pri-morje), Hilda Tovšak (Vegrad) in Bine Kordež (Merkur)že grejejo ali pa bodo še greli zaporniške postelje.

Vsem je skupno, da so pred leti začeliprivatizacijo, na koncu katere bi posta-li lastniki velikih družb. Obsojeni so bi-li za različne stvari: protipravno prido-bivanje premoženjske koristi (Kordež),prejemanja in dajanja podkupnin (Zi-dar in Črnigoj), poslovne goljufije (To-všakova) ali nezakonite preprodaje del-nic (Bavčar in Šrot). Večina bo najbrž ševečkrat stopila pred sodnika, kot je Hil-da Tovšak, ki so ji po zadnjem sojenjuprisodili enotno kazen sedem let in polzapora. Ivan Zidar in Dušan Črnigoj stabila v zadevi Čista lopata pravnomoč-no obsojena na 14 mesecev zapora, Bine

i^_______________________________________________________________________________________________________________ B m i^^^^_____Br ■__________P^ jmh» — ,_______. _____H^_____B\ % te-_-_„T*^_---rT jP^^ j@SiH_____________________- „jM!-______________r^^^^' 1

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Foruma 21Kordež na šest let in pet mesecev, IgorBavčar na sedem let, Boško Šrot pa napet let in deset mesecev.

Kučanov »nacionalni interes«Vojno proti tajkunom oziroma neza-konitim menedžerskim prevzemom jenapovedala in začela prva Janševa vla-da, kar je nekatere strice iz ozadja zelorazjezilo. V Forumu 21, ki so ga nekaterimediji začeli odkrito povezovati z načr-tom privatizacije velikih podjetij, so bi-li tako nervozni, da so konec maja 2008zapisali: »Protestiramo, da se nezakonitain neetična dejanja posameznikov v pro-

cesih lastninjenja pripišejo Forumu 21 inda se s tem napada integriteto in civilno-družbeni angažma vseh naših članov terse jim tako poskuša jemati njihovo dobroime.« Stavek se je v zgodovino slovensketajkunizacije zapisal kot eden najbolj ci-ničnih in za Slovence podcenjujoči!.. Trimesece kasneje se je kot maščevanje Ja-nezu Janši zgodil »veliki pok« v zadeviPatria.Danes je bolj ali manj jasno, da so bi-li menedžerski prevzemi spodbujeni spravljicami o nacionalnem interesu, kijih je razširjal prav Kučan, pri tem pamu je pomagal ekonomist Jože Mencin-

ger in še drugi tako imenovani staroe-konomisti. Ideja, da lahko sami upra-vljamo in da zato tujcev sploh ne potre-bujemo, ima zdaj v Sloveniji domovin-sko pravico, državljane je pa drago sta-la. Strašenje, da bodo tujci samo uniči-li gospodarstvo, se je zarezalo v vse poredružbe, toda nekatera podjetja, ki so jihprevzeli ali jih vodijo tuji lastniki, do-kazujejo ravno nasprotno. Lep primerje farmacevtska družba Lek, ki je zdajv skupini Sandoz, na prelomu tisočle-tja pa je bilo porabljenega veliko črnila

o tem, da ga bodo Švicarji uničili, da nebo razvoja, da bodo odpuščali, zaposle-ne spremenili v mezdne delavce. Nič odtega se ni zgodilo.

Moralna krivda Foruma 21V ozadju teh »strahov« je bila seveda ne-izmerna želja po obvladovanju gospo-darstva, strah pred Janezom Janšo, ki jeprevzel vlado 2004, in pred tujim kapi-

_~ **^ -> * * * H:________llilCt_.' " ; *^!B____ilS^_?j^. .«">''"*. -

k^_š^__________l_____________________» "*■* *)____. *>i___ff^____j___________________ aH ' >J- T^luJ* t*-* 4*- '• J^, j^^._Ž&3-______HMHH-________^SI^_____-______-li Z« -'■ -i." r-_#.' .'''.. :_________>. la«t____i_^^i^^__R_^r^^?^^l-______________________-_______v,:> * * r^.___si-. to **^_k _*__. >.

_____________1HK___H

* tH__a_SflF l^^HH^^^^n ..1?irl_^^ _#_*%£ -^ ___ J^^^^^K JP_______IBF^ H_________________________B_^-_i^___K JSS. JH^^B -^____HSPI |ljp If^^^^^^^^HkaHKlE^ **S_2§X""-~ "~ _________________» '^Sl 'ŽJrv /a__H.i*«-.^ *£ E *p- ii_____________________________________________________K___. -^^^____Bfc____.'_i *^"i. .J________________________________HrT — * * ________________H-ar i.. „.~ "* "*f > - ____*__ *** •K§_§r p "&v C S&. 4__k_%_ «_______________________________________ _f ___________________■3v< "i$_?ir - - • _____________________ *w*-s. ________H__H______. «__.-_a^i^* _____________t v ' t___________H____!9______-__0š9Pm. sBr *"tš__. ■■*»■ ________________________________________& £'^~Z \. s ______________________H

SeMM**" JPHHMr™' S ________________ -T " *!!s!l*" ™¥\_iBiK3£3F^ 39 _______________________________________? £__£_______!_ \, §j_________________________.

Hp '^r ( J* _____Hr^3HMh______ jJM-IdEc* ... • s aji^M^^^^^I__R__V ,:«_- u ' " ________U* ' .._-"" ~ U||lU||l^j|U^lUl|||j^^^vr^l^___i^__E_____5 <3_Sr9Hg£i •. 5» 4^_____________T% » * ,*_»■_ *** __^ 1S__i^_4jL. __rl!Vfnl1!Vn9!VESRV?RV_^____________________________-_______■__■> 1 il_____________l i_f_£ _ll^sJ____--_____Kr^______________________i»___' «^ TBBb- _^ lutrt tj I Hi TD«'I UMI LS________________H_^___H9k ___________________________________________■__________________ i& i____H____r » j^^S8w_CT------------i-ai-------------------_-g.Jp _. .-Jtr - - ffl UiMiilUiiiilii^^^B^m___________________ __f **te SV ____^________n__________T______^_____________________________^_________l3___.________________________■__________■&. ■SUM- 1» ___. s______________________________________N_______H&'

"**«» n %_k. «fe fn Kn_n3rT!V_nir7TnT!^________________________H_________K^_L

___________ «___B_k •? / -I KE__-__-l-ra-uI_______H____--_--^.l_HHBIi^B________________________J______________________. y _F3__r< «_______________________HV^L_i~/1_-^ * ■**-** ?■_________HH&-. _*ff • 1j *??7 I

_________________l^^^ \jim^8^ _________________Kt' ' Vjjtj^te -ifciiliiMBiliT 1 ! _^^^fi»__ki 3h«_--, 9m m mr i^aBBl!_^SijM_F _________________H_l^_^_^___H_ife_ >_ ™,

l____________________________________^fK___B__^i______________r ' 0_)_______________________ml^_______________________________H . .j-* *^"^_______________________________________B^______________?1._______F ' -^_________________________9_______________________________________________________^ X ii_l iNtatik./___^^Hit^^^^^^^^^Hl^^iBHK -iS '^g^L,.^-^/^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^H|h|I^^^^^K ■

_________________________________________________Hf i^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ nflifi -i________________________F -*^#1» vsilil________________________■ ___________________________________________________________________HSf!____? .'.* ■ d___________f - -ti.iž* 1

: ________________________________________________________________________H_K ■P Mate ' »Osnovno da se na-__________________________________________________________________________________ftv^F u P e ne sme kratko-

ročnimi finančnimi viri.«___________________Bf __________________________________________________________________________________________?!___________________H_. _^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[|IIII^[11[I^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHm _4_H_i%,_____________________H _______________________________________________________________________________ fff^ %

__________________________________________________________________________________________________________________

Igor mene-džerskih odkupov se v

H^^^^^^^^IHIii^iiliii^H_H_____li___________---__-------H_H_H_i^iiHBi^i^ii mh

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

talom. Boško Srot je maja 2008 to celopriznal, češ da so se odločili za doma-čo koncentracijo lastništva, saj je Jan-ševa vlada, ki je želela prodati državnedeleže v podjetjih, pomenila zanj in Pi-vovarno Laško preveliko tveganje. Loti-li so se odkupov, tudi ob podpori Zdru-ženja Manager (oglasilo se je, ko se je žezalomilo) in finančni podpori državnihbank, ki jih je vedno obvladovala levi-ca. Vse to pa je pripeljalo skoraj do ko-lapsa slovenskega gospodarstva. Moral-no krivdo nosi prav krog gospodarstve-nikov okoli Foruma 21, ki si je tržno go-spodarstvo in zakonitosti predstavljalnekoliko po svoje, sejal strah pred teda-njo desno vlado in za vsako ceno zago-varjal koncentracijo lastništva v rokahdomačih menedžerjev. Številni so ubra-li bližnjice in nasedli, »možgani« teganačrta pa se še svobodno sprehajajo poSloveniji in poučujejo o morali in etiki.Minule tedne in mesece smo lahko zatospremljali številne, sicer še ne vse prav-nomočne razsodbe v primerih neuspeš-nih menedžerskih odkupov, razvpititajkuni pa slovensko javnost iz zaporov,

sodnih dvoran in z bolniških postelj ševedno prepričujejo, da je najboljše slo-vensko lastništvo in da bi jim mene-džerski prevzemi uspeli, če ne bi svet za-padel v finančno krizo; to razširjajo tu-di slovenski mainstream mediji. A to se-veda ni res. Prevzemi so bili financiraniskoraj brez lastnega kapitala in s kratko-ročnimi krediti »po domače«.

Privatizacija »po domače«»Še v normalnih gospodarskih razmerahbi se zalomilo,« je prepričan ekonomistIgor Masten, ki dodaja, da »niti pribli-žno niso resnične trditve, da se tudi v tu-jini podjetja kupujejo na kredit«. Ban-ke sicer dajo denar za nakup, toda me-nedžment v razvitih kapitalističnih dr-žavah sodeluje z večjim lastnim dele-žem, pri odkupu pa pomagajo tudi ra-zni skladi. Kar pa se je zgodilo v Slove-niji, je kriminal. Tako je lani za Repor-ter povedal Aleš Štrancar, uspešni pod-jetnik, doktor znanosti za biotehnolo-gijo in docent na Biotehnični fakultetiUniverze v Ljubljani: »Kreditiranje zato,da nekdo poveča lastniški delež v podje-

tju, ki ga vodi, je kriminal. Je kriminaldo države, do državljanov in predvsemdo podjetja.«Ekonomist Matej Lahovnik pa meni, daso bili menedžerski odkupi v Slovenijipovezani tudi z uporabo slabega korpo-rativnega upravljanja, opozarja na veli-ko prepletenost interesov med posame-znimi upravami in nadzornimi sveti:»V smislu slabe prakse korporativnegaupravljanja bi lahko v posameznih pri-merih govorili o 'mali srečni družini čla-nov uprav in nadzornih svetov' (smallhappy family), kije sledila svojim intere-som na škodo interesov drugih.« V mno-gih primerih je menedžment oddal pre-vzemno ponudbo šele potem, ko je že»parkiral« večinski paket delnic pri pri-jateljskih investitorjih, zato so nastaja-la oškodovanja malih delničarjev. PoLahovnikovo pa je bilo tudi lastninskomedsebojno mreženje podjetij.

Mreženje menedžerjevTo mreženje ter prepletenost med upra-vami in nadzornimi sveti se je zače-lo kot priprava na privatizacijo že da-

Mencinger, oče menedžerskih odkupovPo prvih demokratičnih volitvah v začetku devet-desetih let prejšnjega stoletja, ko se je Demosovavlada ukvarjala z osamosvojitvijo, so Slovenijo predrdečim menedžerski prevzemom pravzaprav rešiliAmeričani. Ekonomist Jože Mencinger, takrat mi-nister za gospodarstvo, je želel družbeno lastninorazdeliti kar med vodilne menedžerje, leta 1991 paje ameriški ekonomist Jaffrey Sachs predstavil pri-vatizacijski model, po katerem bi lastnino razdelilimed vse državljane. Mencingerjev predlog, ki bi žev začetku lastninjenja omogočil tedanjim rdečimmenedžerjem veliko lastniško moč, je bil umaknjen,vendar je tudi Sachsov predlog najprej pogorel vtedanji republiški skupščini. Blokiral ga je zbor zdru-

ženega dela, v katerem so sedeli prav predstavnikisocialističnih menedžerjev, kasnejši (so)ustanoviteljiin podporniki Foruma 21.Leta 1992 je bila sprejeta končna različica zakona olastninskem preoblikovanju podjetij, družbeni kapi-tal pa je bil s certifikati brezplačno razdeljen med vseslovenske državljane. Mencingerje zaradi nestrinja-nja odstopil, izjavil, da so »certifikati ničvreden pa-pir«, menedžerske odkupe in nacionalni interes pa šezmeraj zagovarja. Ko smo ga z Reporterja poklicali,je, še preden smo ga karkoli vprašali, dejal, da »nebo nobene rekel, ne povedal«. Leta 2001 gaje MilanKučan odlikoval z zlatim častnim znakom svobode,leta 2002 pa je postal državni svetnik.

if___L 'rW* Ti/^ J_____~H- ;*' , ______Mmbw_-_. '^ -____■___jb 'a -flpi^^^^Mfc. ■^m\w%.

Število izdanih dovoljenj zaprevzem podjetja (1998-2013)

M/ 2 2__-* 23 \

'jL / 20H

°"l '— '— '— r — '— I— I— 1— 1— I— I— I— 1— I— 1— 11998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013*• Do konca junija 20 13 ,,„ . AgfnciJa a Ui . vredncBtnjh papir ic .,

Razlogi za ponudbo zamenedžerski odkup v tujini%*

50- *. .. . .>»

"i30- I •■■- »-■- - f !

■ (N H " '" 3," "" ' eo"lj -M i •-■m m ?s -j ii ii|■ i lili Ii |i H i ™f "i «_.|i

_ | ■- ■= ■* M* ■■£ Ms mz m s _-^ UM"Skuona vsota je prek 1 00 odstotkov, ker so vpraošanl lahko navedli več razlogov

vir: Pncewaterho.s_ Coop«. Sutvey of the Econonnc ancl Social Impact

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

leč pred prvo Janševo vlado, čeprav vjavnosti prevladuje prepričanje, širijopa ga prevladujoči mediji pod vplivomForuma 21, da je tajkunizacijo omogo-čila prav desna vlada, ki naj bi med le-toma 2004 in 2008 pospešeno prodaja-la državno in paradržavno premoženje.To spet ni res. Takrat sta bili prodani sa-mo Slovenska industrija jekla (SIJ), ki sojo kupili Rusi, in delno NKBM, ki jo jekupilo več domačih in tujih vlagateljev.Enako je s paradržavnim premoženjem,prodanih naj bi bilo okoli 200 lastnin-skih deležev Kada in Soda v podjetjih,v času Drnovškove in Ropove vlade papribližno 2.400 deležev, na to je opozar-jal v Financah že ekonomist StanislavKovač. S tem, da je bila večina deleževpod oblastjo takratne LDS prodana brezrazpisov in »pod mizo«, zato za večinomenedžersko-tajkunskih odkupov jav-nost sploh ne ve.Eden prvih, ki je odmeval v javnosti inga je kot neetičnega označil celo Mi-lan Kučan (kasneje pa nikoli več), je bi-la privatizacija BTC, ki jo je izpeljal Jo-že Mermal. Ta je družbo privatiziral z

denarjem BTC, za nakup delnic pa souporabili tudi okoli 20 milijonov evrovsredstev, ki jih je podjetje namenilo zadruge namene. Uveden je bil celo ka-zenski postopek zaradi zlorabe položa-ja pri prevzemu, vendar je sodišče zade-vo najprej ustavilo, na koncu pa je vod-ja gospodarskega oddelka ljubljanskegaokrožnega sodišča »zamudil« tridnev-ni rok za pritožbo zoper odločitev so-dišča. Sicer je na »nezakonit prevzem«takrat opozarjal tudi nekdanji nadzor-nik BTC Ivan Nerad, ki je takrat dejal,da »bi moral Mermal in njegovi sodelav-ci delnice BTC kupiti z lastnim denarjemoziroma najeti posojila s svojim denar-jem«, sporen pa je bil tudi način prido-bivanja večjega deleža z umikanjem la-stnih delnic oziroma posledično zmanj-ševanje osnovnega kapitala.

Greh kratkoročnega kreditiranja»To je izigravanje manjšinskih delni-čarjev,« meni Kristjan Verbič, predse-dnik Vseslovenskega združenja malihdelničarjev (VZMD), »in tipično slo-vensko prevzemanje družb, namreč da

družba prevzema sama sebe«. Druž-be so res kupovale lastne delnice. Kerje zakon dopuščal samo desetodstotnidelež lastnih delnic, so družbe te del-nice umaknile in jih spet kupovale dodeset odstotkov. »Tako je šlo iz kroga vkrog, dokler ljudje z malo lastnega ka-pitala niso prišli do lastništva,« pra-vi Verbič. Po njegovem menedžmentaposlovanje podjetja sploh ni zanimalo,ampak je bil njegov interes, da se po-lasti nepremičnin: »Vlagali smo tožbe,ovadbe, vendar je vse obtičalo na rav-ni začetih preiskav, ki pa niso prineslerezultatov.« Menedžerjem BTC (vklju-čen v skupino Ajdacom, ki je dvotre-tjinski lastnik BTC) je uspelo, Mermalpa se s tem spornim prevzemom hvaliin ga daje za vzor uspešno izpeljaneganačrta, ki ga hvali celo ljubljanski žu-pan Zoran Jankovič.Drugim se je zalomilo tudi zato, kerso bili, kot pravi Igor Masten, »večji fi-nančni zalogaji«, »zneski pa niso bi-li trivialni«. Matej Lahovnik ugotavlja:»Skoraj neverjetna stvar pa je, da so bi-

li menedžerski odkupi podjetij financi-n

Menedžerski prevzemi v tujiniMenedžerski odkupi podjetij so na razvitih kapi-talskih trgih nekaj običajnega, vendar se precejrazlikujejo od slovenskih. Običajno pride do me-nedžerskega prevzema takrat, ko podjetje zaidev krizo, lastniki pa nimajo več ustrezne strategije(druga najpogostejša razloga sta upokojitev la-stnikov in premalo dobička). Takrat bodisi pod-jetje prodajo, bodisi ga menedžerjem ponudijo

v odkup oziroma se menedžerji lastnikom samiponudijo, da bi ga odkupili. Menedžerji najboljvedo, kje ima podjetje rezerve, da bi bilo še na-prej uspešno. Skoraj nikoli pa ni menedžerskegaodkupa, kadar podjetje dobro posluje.Financiranje odkupa je vedno raznovrstno, saj se

tudi tveganje porazdeli. Menedžerji sodelujejo zlastnim deležem, najamejo kredit, k odkupu papritegnejo tudi sklade, ki priskočijo na pomoč,če se kaj zalomi. Poleg tega so odkupi financira-ni vedno bolj dolgoročno, nikoli s kratkoročnimikrediti.Po raziskavi družbe Pricevvaterhouse Coopers sodobro vodeni menedžerski odkupi uspešni, pod-jetje pa začne običajno še boljše poslovati. V 61,4odstotka primerih se poveča število zaposlenih(zmanjša se v četrtini podjetij), prav tako se pove-čajo plače in vrednost podjetja. V Evropi je največmenedžerskih odkupov v Veliki Britaniji, Nemčiji,Franciji in na Nizozemskem.

l_____________l

___ _______ Sn*. ''A.#!___* J^m\^.' 'lil-H______ J____H__________P9v^______________________L____ri

~~~WP •*■

WBL*- <

____________________________________________________________________ ~'l__________f^^__!r^_______B__j^_____i-_________________________HH_i-______-_-P-_^________________ 9_____________________Ti___________k>,.- -!■ _________^^___________L_ ''-.__________.- - -t!________H__MI____________________________EP^^^^^^^_______fiir^^^i^____________ ________H_I-_______h^^f^____________ j ' ' ___ti''__________ t ** "_fe__________R___r^^____l____f^r!I^B _____BP^^_______Kj^____________HŠr^__i___________^^

________________■ - _f__^___________________l H^^El ~ v>M&___________________________________________ ,___________________________pl^__________________________f .l^_____________________________r i_____________p^^*-________________________P *-w— *" W&l_^____________________________________i #^^^H _^_K" -_^_____________Hl ' J_^_______________________H_B

_____e_^_____________l____^' _______________________H _________L______________________l^__________R ■■____■ t A___________b___________________H

K!v!-_____________- !____ __________________________________ _H__________________________________i____________nm!__._____H riJRHMMi .MIHHR^^^^HHLJnJHUl^^H______________________■ ■jff^HjlliiiM _KrWMrMK_rPlP'!l^

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

rani s strani bank v nasprotju s temelj-nim finančnim pravilom. To pravilo pra-vi, da se nakupe delnic nikoli ne sme fi-nancirati s kratkoročnimi finančnimi vi-ri, kar so banke brez zadržkov počele. Tov normalnih ekonomijah ni dopustno,tudi bruci na vseh ekonomskih šolah seže pri osnovah poslovnih financ učijo, dase nakupov delnic ne sme tako financi-rati.«Drugače meni Bine Kordež, ki je bil za-radi večmilijonskega oškodovanja Mer-kurja pravnomočno obsojen na šestin-polletno zaporno kazen in se mora v za-porih na Dobu javiti konec julija. Vesčas se je branil, da so krive banke, ki sodale kredite. Tudi on se je skliceval nato, da je dokončno šlo vse po zlu zara-di krize. Toda pametni menedžerji, ki seodločijo za take odkupe v tujini, imajovedno zasilni izhod in finančno zaled-je za prebroditev krize. Slovenski pa sose zanašali samo na banke in ugled. Sle-dnjega je lahkotno podeljevalo Združe-nje Manager v obliki naziva menedžerleta. Te časti je bil Bine Kordež deleženleta 2007, kot čudežni menedžer je biltudi med ustanovitelji Kučanovega Fo-ruma 21. Vse pa je družil »nacionalniinteres«.

Čudežni menedžerji Foruma 21Milan Kučan je' že pred iztekom pred-sedniškega mandata leta 2001 ob dese-tletnici Probanke pred številnimi direk-torji, ki so se mu kasneje pridružili, na-povedal boj za nacionalni interes in tudipostavil temelje Foruma 21. To seje zgo-dilo leta 2004. Med drugimi so se pri-družili Romana Pajenk (Probanka), Bi-ne Kordež (Merkur), Herman Rigelnik(AHC), Zoran Jankovič (Mercator), Mi-

ran Goslar (Perutnina Ptuj) in TatjanaFink (Trimo), poleg tega pa še nekate-ri »old boysi«, kot so Tone Turnšek (Pi-vovarna Laško), Črt Mesaric (NKBM),Miloš Kovačič (Krka), Jože Stanič (Go-renje) in Bruno Korelič (Luka Koper).Pisana druščina forumskih direktor-jev se je v naslednjih letih v imenu na-cionalnega interesa lotila menedžerskihodkupov ali pa pri njih pomagala, za-to nikakor ne more držati kasnejša tr-ditev Milana Kučana in Foruma 21, dapri tem niso imeli ničesar. Logistično je,recimo, pri Šrotovem prevzemu Pivo-varne Laško sodelovala Romana Pajenks prvim nadzornikom Probanke Mira-nom Goslarjem. Tudi slamnata lastnicaŠrotovega Kolonela Danijela Rakočevičje prihajala iz Probanke.Romana Pajenk je bila tudi članica nad-zornega sveta Trima, kjer je sporen me-nedžerski prevzem izpeljala direktoricaTatjana Fink (tudi njej grozi polom), bi-la je tudi nadzornica v podjetju Zden-ka Pavčka Viator&Vektor, ki je prav ta-ko postal tajkunska polomija. In naprej.Med pomembnimi menedžerskimi la-stniki AHC sta Herman Rigelnik in So-nja Gole. Tam je bila članica nadzorne-ga sveta tudi nekdanja svetovalka Mi-lana Kučana Olga Jakhel Dergan (bi-

la je tudi članica NS Pivovarne Laško),Herman Rigelnik pa je bil član nadzor-nega sveta NKBM. Goslarjevo Perutni-no Ptuj (PP) je začel lastniniti konzor-cij podjetij, med katerimi sta imela glav-no vlogo Kordežev Merkur in Proban-ka Pajenkove, po drugi strani pa je bilamed večjimi lastniki Probanke prav Pe-rutnina Ptuj. Poleg tega je bila ob usta-novitvi Foruma 21 skoraj tretjina članovupravnega odbora Gospodarske zborni-ce Slovenije članov tega foruma, ki je in-teresno združenje delodajalcev.Svoje je odigralo tudi Združenje Ma-nager. Potem ko je njihovo častno raz-sodišče izključilo Hildo Tovšak in Iva-na Zidarja, Igor Bavčar in Boško Šrotsta izstopila sama, je Bine Kordež, ki jebil avtor največjega menedžerskega pre-vzema z neslavnim koncem, dobil samoopomin. Obsodbe prevzema, s katerimije izčrpaval podjetje, ni bil deležen nitiHerman Rigelnik niti kdo drug. Zato sezdi, da je združenje obsodilo samo tiste,ki niso bili člani Kučanovega Foruma21. Pa čeprav je večina (predvsem mla-dih) ekonomistov opozarjala, da se bo-do prevzemi po slovensko, ki so teme-ljili na izčrpavanju do konca ali krediti-ranju v imenu »nacionalnega interesa«,končali z bankrotom. ■

Kdaj bo Zidar v zaporu?

Ivan Zidarje bil s sodbo višjega sodišča v zadevi Ci-sta lopata pravnomočno obsojen na leto dni in dvameseca zapora, vendar kazni, domnevno zaradizdravstvenih težav, še ne prestaja. Zato je poslanecSDS Zvone Cernač na ministra za pravosodje SenkaPličaniča naslovil poslansko vprašanje. Zanima ga,kdaj je sodba v zadevi Cista lopata postala pravno-močna, zakaj obsojeni ne prestaja kazni, ki mu jebila s to sodbo pravnomočno določena, in kdo jeodgovoren, da sodba še ni v celoti izvršena.

Po njegovem je sodišče v razmeroma kratkem času,v dveh letih in pol, kljub težavnosti končalo primer.Sojenje v razumnih rokih namreč zagotavlja delo-vanje pravne države. Cernač opominja Pličaniča nanjegove besede, da je eden od njegovih ciljev povr-nitev občutka pravičnosti. Takrat je izrazil željo, dase državljanom povrne zaupanje v pravno državo,po kateri so pred zakonom vsi enaki. Vendar nič nekaže na to, ker Zidar še vedno ne prestaja zapornekazni.

________^J______________________r____ff____Hnfi^_____■? ____________________________________r_nfflS_flffiinRjfl_i_____■ •_____________________________________MfMrM

____H__l_^jld____tS ■_!___________________. ___ nl_____!v___i_^l___att&r______i!_________________________9

_________* j ______^^^____fl_n___________L

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.