Norman W. Walker

SVEI ZELENJAVNI IN SADNI SOKOVI

Prevedla Boena Ambroi us

4. ponatis 2006

Norman W. Walker SVEI ZELENJAVNI IN SADNI SOKOVI

Prevedla: Boena Ambrozius

Dr Norman W. Walker 1. izdaja zalobe NORWALK PRESS, 107 N. CORTEZ - SUITE 200 PRESCOTT, ARIZONA 86301 leta 1936, od takrat izdana vsako leto Prvotni naslov od leta 1936: Raw Vesetable Juices 1978 dopolnjena izdaja in sprememba naslova v: Fresh Vegetable and Fruit Juices. Waldhausen Edition in der Natura Viva Verlags GmbH Lukas-Moser-Wes 2, 71263 Weil der Stadt / Nemija za Slovenijo: AURA ZALONITVO, d. o. o. Ljubljana

5. ponatis Ljubljana, 2008

tel. 01/50 73 688 e-pota: aura@amis.net spletna stran: www.aura.si

Brez pisnega dovoljenja zalobe AURA je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob/tev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Vse pravice pridrane.

j CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

i 613.262(035) : 613.3:663.81(035)

i WALKER, Norman Wardhaugh, 1876-[ Svei zelenjavni in sadni sokovi / Norman W. Walker; prevedla

Boena Ambrozius. - 5. ponatis. - Ljubljana : Aura, 2008. -(Posebna izdaja revije Aura, ISSN 1318-5276) Prevod dela: Fresh vegetable and fruit juices ISBN 978-961 -6087-10-0

241368576

VSEBINA

Svei zelenjavni in sadni sokovi 7 esa primanjkuje vaemu telesu? 9 Zakaj ne bi zelenjave kar jedli? 13 Kuhana hrana 15 Moj prvi korenkov sok 17 Sokovi niso koncentrirana hrana 18 Kako se v tem zastrupljenem svetu zavarujemo pred pesticidi in razprili 21

Zelenjavni sokovi - uporaba in uinki 25 Koliko soka je varno popiti? 25 Lucerna - Lucernin sok, stran 28 - Beluevsok stran 31 -Pesni sok, stran 32 - Meanica korenkovega, pesnega soka in kokosovega mleka, stran 34 - Korenkov, pesni

3

in kumarini sok, stran 34 - Sok brstinega ohrovta, stran 37 - Zeljni sok, stran 38 - Surovi korenkov sok, stran 39 - Zelenin sok, stran 46 - Kumarini sok, stran 50 -Regratov sok, stran 51 - Sok endivije, stran 52 - Sok sladkega komarka, stran 54 - esnov sok, stran 54 -Hrenova omaka, stran 55 - Sok topinamburja, stran 56 -Ohrovtov sok - Kelp, stran 57 - Porov sok - Sok zelene solate, stran 59 - Sok romanske solate, stran 61 - Sok gorinih poganjkov - ebulni sok, stran 62 - Papajin sok, stran 63 - Peteriljev sok, stran 64 - Surova kalijeva juha, stran 65 - Pastinakov sok, stran 66 - Sok zelene paprike, stran 66 - Krompirjev sok, stran 67 - Redkvin sok, stran 68 Rabarbarin sok, stran 69 - Sok kislega zelja - Sok itaste kislice - pinani sok, stran 70 -Oksalna kislina, stran 73 - Paradinikov sok - Sok strojega fiola, stran 75 - Sok repe, stran 77 - Sok vodne krese, stran 79

e nekaj ivljenjsko pomembnih vpraanj Ste prehlajeni, kajne? 81 Vae endokrine leze 84 Kis 85 O mleku 87 Naravni porod 90 Ali sokovi pomagajo pri celjenju kosti? 94 Stari in otroci 96 Stvari, ki sijih je treba zapomniti 98 Razstrupite se 100

Zelenjavni in sadni sokovi ter njihova uporaba v zdravljenju posameznih bolezni 103 Seznam sokov 106 Sestava meanih sokov 109 Preglednica vsebnosti zelenjave 115 Preglednica vsebnosti sadja 121

Bolezni in sokovi 127

Zapiski: 167

5

SVEI ZELENJAVNI IN SADNI SOKOVI

l j u d j e so se ele v zadnjih dveh stoletjih zaeli zavedati, da je stanje lovekesa telesa neloljivo povezano s kakovostjo hrane in tem, koliko ustreza potrebam telesa. Skrivnostno delovanje lovekovega organizma postaja postopoma vse bolj razumljivo. Ravno tako spoznavamo, kako telo uporablja minerale in vitamine, ki so sestavni del hrane.

Skorajda neverjetni so uinki zdravega hranjenja, ki olajuje odpravljanje razlinih telesnih motenj in bolezni. To e zlasti velja za terapijo s sokovi. lovek, ki danes ne pozna prehranske in krepilne vrednosti sveih zelenjavnih in sadnih sokov, je straansko neveden.

V zaetku tega stoletja so svei zelenjavni in sadni sokovi dobili mesto, kakrno jim pripada. Dobro poueni ljudje - tako strokovnjaki kot nestrokovnjaki - se danes vsekakor zavedajo njihove vrednosti. Taki sokovi so zelo uinkoviti, ker se ta tekoa hrana, potem ko smo mineralne sestavine in destilirano vodo loili od vlaknin, prebavi e v nekaj minutah. Drugae pa zahtevajo prebavni procesi veliko asa in napora - tudi po ve ur - da bi loili mineralne sestavine od vlaknin. Za procese prebavljanja cele zelenjave in sadja potrebujemo mnogo

energije, do nje pa moramo priti s hrano. Obroka zauite vrste hrane tako ne moremo izkoristiti le kot hranivo, pa pa tudi kot gorivo za proces prebave in presnove.

To dejstvo ponuja odgovor na vpraanje, ki se pogosto postavlja: zakaj ne bi jedli zelenjave in sadja v celoti, takih kot so, namesto da delamo iz njih sokove? Vlaknine namre v resnici nimajo prehranske vrednosti, eprav izpolnjujejo zelo koristen in resnino smotrn namen - delujejo kot revesna metla. Le-te jemlje debelo revo kot grob material in jih kot takega uporablja, eprav prispejo vanj razgrajene v mikroskopsko majhne delce, potem ko so potovale skozi elodec, dvanajstnik in konno skozi ve kot 7,5 metra dolgo tanko revo. Brez teh grobih vlaknin debelo revo, z njim pa tudi telo v celoti, ne more ohranjati zdravja.

Zato je nujno, da vsebuje uravnoteena prehrana, kakrno moramo uivati prav vsak dan svojega ivljenja, kot glavno jed solato, sestavljeno iz razlinih vrst zelenjave - surove zelenjave! Da bi vas vodil pri izbiri in pripravi takih solat, sem napisal knjigo A GUIDE TO DIET & SALADS (Vodnik zdrave prehrane s solatami); v starejih izdajah je delo imelo naslov DIET & SALAD SUGGESTIONS.

Kot odgovor na tevilne pronje po dodatnih informacijah glede vsebnosti mineralov v razlinih ivilih smo novi izdaji dodali prilogo, ki vsebuje analizo najbolj znanih in najpogosteje uporabljanih ivil.

Poudariti moram, da takoreko ni mogoe vzgojiti popolnega pridelka iz vsakega semena. Na rast rastlin namre vpliva mnogo dejavnikov, ki se vasih tudi izrazito razlikujejo od vrta do vrta, od njive do njive.

Poleg tega obstaja danes pri skoraj vsaki vrtnini mnogo razlikov. Vzemimo na primer korenek: poznamo sorti nantes in flacker, pa berlinsko in pariko sorto. Vsaka teh sort ima nekoliko drugano rudninsko sestavo, ne razlikujejo pa se toliko, da ne bi ve sodile h korenku. Podobno je z drugimi vrstami zelenjave.

Zaradi spremenljivih rastnih razmer (prsti, podnebja, kraja rasti in

8

metode, ki jo uporabljamo pri vzgoji rastlin), veljajo analitine informacije o ivilih le kot splone smernice.

Vse dokler uvramo v svojo prehrano pester izbor zelenjave, nam ni treba skrbeti, aH bomo prejeli vse rudnine in vitamine, s katerimi elimo oskrbeti svoje telo.

e si lahko priskrbimo bioloko pridelano hrano, smo v mnogo boljem poloaju, kot e uivamo katerokoli drugo hrano, ne glede na njeno kakovost. Navsezadnje pa moramo jesti, da bi prehranili svoj organizem. Nesmiselno je, da smo fanatini in pretirano sitni zaradi slabe kakovosti hrane, ki jo dobimo v blagovnicah. e pa je zavest o tem pregloboko zasidrana v nas, potem bi se bilo najbolj modro preseliti na deelo, kjer bomo lahko sami pridelovali hrano zase. Prav s to mislijo sem tudi napisal knjigo BACK TO THE LAND FOR SELFPRESERVATION (Nazaj k zemlji za samoohranitev).

Na splono bi rekel takole: e ste odvisni od nakupovanja hrane, pa na trgu ni mogoe kupiti natanko take, kakrno elite, vzemite najbolje od tega, kar JE na voljo, in se zahvalite Bogu, da to LAHKO dobite.

Ne glede na to, ali kupujete zelenjavo za solato ali za sok, zmeraj izberite tisto, ki je najbolj svea in najbolj kakovostna.

ESA PRIMANJKUJE VAEMU TELESU? Vem, da je takrat, ko ne popijem dovolj sveega presnega

zelenjavnega soka, zelo verjetno, da v mojem telesu ne bo vseh potrebnih encimov.

Kako pa je z vami? Le vi sami ste odgovorni za to, kako hranite svoje telo. Najve vredna

sestavina vae hrane je ivljenje. Vae telo sestavljajo milijarde mikroskopsko majhnih celic. Ves va

obstoj je odvisen od njih. Celice pa potrebujejo hrano - ivo, aktivno hrano. In le od vas samih je odvisno, ali bo posledica vae prehrane dobra prehranjenost ali pa podhranjenost!

9

Encimi Poglavitni klju uinkovite prehrane vaega telesa je ivljenje, ki je v

vai hrani, ter tiste neotipljive sestavine, ki so znane kot encimi. Ali povedano drugae: ivljenjski princip, ki je znan pod imenom

encim, je tisti element, ki omogoi telesu, da je prehranjeno in ivo; skrit je v semenih, v kaljenju in rasti rastlin.

Encime so opisali kot celostne substance, ki nam omogoajo, da hrano prebavimo in jo vsrkamo v kri. Reeno je tudi, da encimi prebavijo raka. Da bi to lahko poeli, bi morali imeti nekakno telo, nekaken fizini aH materialni organizem. Tega pa nimajo, tako kot nima lastne snovi elektrika s svojimi fazami, z napetostjo v voltih, jakostjo v amperih in mojo v vatih, pa pa aktivira snovi - vendar ni njihov sestavni del. Encimi torej niso "snovi", Encimi so neotipljivi princip kozmine ivljenjske energije (in ne substanca), ki je globoko vkljuen v akcijo in dejavnost vsakega atoma v naem telesu, v vsem rastlinju in v vsaki drugi obliki ivljenja.

Ko nam bo to postalo povsem jasno, si bomo za zmeraj zapomnili, zakaj moramo izbirati hrano inteligentno in pravilno in zakaj mora ostati surova, zakaj je ne smemo kuhati ali kako drugae obdelati.

Ne moremo imeti hkrati ivljenja in smrti, pa naj gre za nae telo, za rastline, sadee, oreke ali semena. Kjer je ivljenje, tam so encimi.

Encimi so obutljivi za temperature nad 47C. Nad 48C postanejo poasni, tako kot postane leno in sproeno nae telo v topli kopeli. Pri 54C je njihovo ivljenje unieno. Mrtvi so.

V semenih encimi mirujejo in v doloenih razmerah lahko ostanejo v takem stanju stotine in tisoe let.

Zanimivo je, da so trupla prazgodovinskih ivali, ki so v trenutku zmrznile v katastrofalnih zmrzalih pred kakimi 50.000 leti in so jih nali na najbolj severnih obmojih zemlje, v Sibiriji in drugih z ledom pokritih obmojih, vsebovala encime, ki so postali dejavni takoj, ko se je

10

odtaljeno meso segrelo na telesno temperaturo. Encimi se torej brez izgub ohranijo pri zelo nizkih temperaturah.

ivljenja kot takega ne moremo pojasniti, zato opisujemo encime kot princip kozmine energije ali vibracije, ki omogoa ali podpira kemijsko delovanje ali spremembe v atomih in molekulah, ne da bi se v tem procesu oni sami uniili ali izrabili.

Povedano drugae: encimi so katalizatorji in kot taki podpirajo delovanje ali spremembe, ne da bi ob tem spremenili svoje stanje.

Po tem kratkem pojasnilu boste lae razumeli, kako pomembno je, da premiljeno izbirate hrano, s katero nameravate prehraniti svoje telo - pa naj bo surova ali pripravljena. Tako boste im hitreje in uinkoviteje nahranili celice in tkiva svojega telesa.

Veliki zakon ivljenja je dopolnjevanje, obnavljanje. e ne jemo, umremo. Prav tako umremo (pred tem pa e krepko trpimo), e ne uivamo hrane, ki bi nas primerno prehranila,

e dajemo svojemu telesu vsak dan snovi, iz katerih je sestavljeno, lahko ohranjamo popolno zdravje, seveda pod pogojem, da posvetimo dovolj pozornosti svojemu umu in duhu - drugima dvema deloma naega bitja.

e hkrati dovoljujemo, da nas obsedajo zamere, strahovi, frustracije in negativna stanja uma, lahko jemo hrano, ki kar najbolj koristi organizmu, pa to ne bo obvarovalo naega telesa pred propadanjem.

Zdravje je brez dvoma temelj za zadovoljstvo v ivljenju. Vse, od domaih radosti do poklicnih uspehov, gradimo na temelju

celostnosti in vitalnosti telesa. Prehrana mora biti vitalna in organska. Take morajo biti soli in

rudninske snovi, da jih telo lahko uporabi za ustvarjanje in obnavljanje svojih celic in tkiv.

Sonni arki poiljajo rastlinskemu svetu milijarde atomov, s katerimi aktivirajo encime; s to silo spreminjajo neorganske elemente v organske elemente za hrano, ki vsebuje ivljenje.

Po zaslugi znanstvenega raziskovanja zmoremo danes vsako ivilo

WEOM

razleniti in natanko ugotoviti, katere prvine vsebuje; s tem jih lahko uskladimo tako, da najbolje zadovoljijo telesne potrebe.

Nae telo sestavlja mnogo kemijskih elementov. Poglavitni so tile: kisik kalcij natrij klor ogljik fosfor magnezij fluor vodik kalij elezo silicij duik veplo jod mangan

Telo se le ob nezgodah lahko popravlja od zunaj, sicer pa se mora nenehno popravljati in obnavljati od znotraj. e krvni obtok, celice in vlakna, organi in leze teh elementov ne vsebujejo v pravih razmerjih ali e kateregakoli primanjkuje, tedaj telo izgubi ravnoteje in razvije se stanje, ki mu pravimo toksemija. Toksemija pa pomeni isto navadno zastrupitev.

Da bi znova pridobili uravnoteeno zdravje in ga nato ohranili, mora veji del hrane, ki jo zauijemo, vsebovati ive, vitalne, organske sestavine. Take sestavine najdemo v svei surovi zelenjavi, sadju, orekih in semenih.

Eden izmed najpomembnejih elementov je kisik. Izgubi se takoj, ko zanemo hrano kuhati. Encimi se uniijo pri 54C in veina ivljenjske sile, ki bi jo potrebovali za prehranitev, je s tem izgubljena.

Dejstvo, da so celi rodovi iveli tako reko brez presne hrane in da tudi v naem asu ivijo milijoni in milijoni ljudi, ki komajda kdaj pojedo kaj drugega kot kuhano hrano, e ne dokazuje, da je njihovo ostajanje pri ivljenju (bilo) posledica uivanja kuhane hrane. V resnici je njihovo stanje dekadentno - to potrjuje toksinost njihovih teles. Zakaj bi sicer bile bolninine zmogljivosti veno premajhne? Zakaj bi sicer leto za letom prodali tisoe in tisoe ton sredstev proti boleinam? Od kod sicer taka pogostost teav s srcem, sladkorne bolezni, raka, emfizema, prezgodnje senilnosti in prezgodnjega umiranja?

Stvarnik je dal lovekemu telesu neverjetno mero tolerance do telesne kazni. Ko uijemo karkoli, kar "ni dobro" za nas ali kar ni v

12

skladu z naimi prehranskimi potrebami in ravnotejem, trpimo. Boleina in kri so naravna kazen, ki nas posvari, da smo naredili korak proti eni netetih tegob, ki pestijo lovetvo.

Taka kazen se morda ne bo pokazala prav takoj, ali pa ne bo takoj oitna in zaradi udovite tolerance naega telesa bodo morda minili dnevi, meseci ali celo leta, preden bomo obutili daljnosene posledice naega krenja zakonov Narave.

Ko pa konno odkrijemo naravna sredstva, s katerimi si lahko znova pridobimo zdravje in ga obdrimo v polnem sijaju, in ko z vsakodnevnim upotevanjem naega odkritja doivimo blaenost, se zavemo, kako udno in usmiljenja vredno je dejstvo, da tako veliko ljudi o tem noe niti sliati, temve poasi tonejo globlje in globlje v toksemino dekadenco. Pa vendar bi bilo le nekaj preuevanja, pa seveda trden znaaj in skrb za zdravo revesje dovolj, da bi se brez teav ognili prezgodnjemu in pogosto boleemu propadanju.

ZAKAJ NE BI ZELENJAVE KAR JEDLI? e bi lovek ne poznal nael, na katerih temelji uporaba sveih

surovih zelenjavnih in sadnih sokov, bi seveda vpraal: "Zakaj ne bi pojedli cele zelenjave in sadja, namesto da iztisnemo sok in vlaknine zavremo?"

Odgovor je preprost: vrsta hrana se prebavlja ve ur, preden so njene hranilne snovi konno dostopne naim celicam in telesnim tkivom. Toda vlaknine, ki sicer nimajo takoreko nobene prehranske vrednosti, delujejo med peristaltino dejavnostjo revesja kot revesna metla, zato je treba poleg sokov, kijih pijemo, uivati tudi vrsto surovo hrano. Sok brez vlaknin se izjemno hitro prebavi in asimilira, vasih e v nekaj minutah, za to pa je potreben le najmanji napor prebavil.

Znano je na primer, da je med zelenjavo zelena tista hrana, ki zaradi visoke vsebnosti natrijevega klorida najbolj uravnovea uinke skrajne vroine. e bi jo jedli, bi za prebavo potrebovali toliko asa, da bi nas

13

mona vroina zmagala, e preden bi mogla pokazati svoj blagodejni uinek. e pa spijemo kozarec aH pol litra njenega sveega surovega soka, so uinki takoj opazni. S tem sem si pogosto pomagal v pasji vroini Arizone.

Zelenjava in sadje vsebujeta veliko vlaknin. V reah med njimi se skrivajo atomi in molekule, ki so za nas ivljenjsko pomembne prehranske sestavine. Prav ti atomi in molekule ter njihovi encimi so tiste sestavine sveih surovih sokov, ki pripomorejo, da se celice, tkiva, leze, organi in vsak del telesa nadvse hitro nahranijo.

Tudi vlaknine v zelenjavi in sadju imajo svojo vrednost. e uivamo surovo, nekuhano in neobdelano hrano, delujejo vlaknine v njej kot revesna metla. Mona vroina med kuhanjem unii ivljenje v hrani. Vlaknine, ki so na vroini izgubile svoj magnetizem, ostanejo brez ivljenja; mrtve delujejo kot krpa za pranje poda, ki pobrie stene revesja, a pri tem na njih vse prepogosto pusti tanko plast umazanije. Ta se sasoma kopii, gnije in povzroi toksemijo. Debelo revo postane mlahavo in iznakaeno. Posledice tega - zapeko, revesne kre, divertikulozo in druge nevenosti - e predobro poznamo.

S sokovi, ki jih iztisnemo iz svee surove zelenjave in sadja, lahko oskrbimo vse celice in telesna tkiva s potrebnimi elementi in prehranskimi encimi, in to v obliki, kije najlaja za prebavo in asimilacijo.

Kot ste opazili, sem govoril o prehranskih encimih. Ta izraz se nanaa na encime v hrani. Celice in tkiva pa imajo tudi svoje encime, ki pomagajo in sodelujejo v prebavi in presnovi nae hrane. Poleg tega pa ima vsak atom in molekula, ki sestavlja nae telo, nadvse izdatno zalogo encimov.

V zraku, ki ga vdihujemo, je na primer 20% kisika in 80% duika. V zraku, ki ga izdihujemo, pa sta predvsem ogljikova kislina in ogljikov dioksid. Kaj se zgodi z duikom?

Pri dihanju se dogaja tole: v trenutku, ko zrak dosee grozdaste meike v notranjini naih plju - alveole, se aktivirata dve najpomembneji vrsti encimov v njih. Ena vrsta encimov, ki jim pravimo

14

oksidaze, izloi iz zraka kisik, druga vrsta, nitraze, pa duik. Z dejavnostjo encimov preide kisik v kri in po njej v vse telo, duik pa preide z "encimi prevozniki" v telo za nastajanje beljakovin.

V ustih, elodcu, revesju in celotnem organizmu imamo brez tevila encimov. Ve kot ducat razlinih vrst encimov sodeluje v prebavi in presnovi hrane, skupaj z encimi, ki jih v svojih atomih in molekulah vsebuje e sama hrana.

KUHANA HRANA e le obasno pojeste kaj kuhanega, vam to praviloma ne bi smelo

koditi, pod pogojem, da hkrati pojeste tudi dovolj surove hrane. Nikar pa ne jejte cvrte hrane. Danes ivimo v atomski dobi; e se upoasnjujemo s pogostim uivanjem kuhane hrane, ustvarjamo v sebi telesni in duevni konflikt, to pa je prizadetost, ki zavira tok naega ivljenja.

Sokovi, ki jih pridobimo iz sveega surovega sadja in zelenjave, oskrbijo nae celice z vsemi hranilnimi snovmi, ki jih potrebujejo, in to tako, da jih lahko kar najhitreje asimilirajo.

Zapomniti si velja: eprav kuhana ali drugae obdelana hrana lahko vzdruje ivljenje, pa to e ne pomeni, da lahko tudi obnavlja atome, ki dajejo naemu telesu ivljenjsko silo. Prav nasprotno: stalno uivanje take hrane neogibno privede do vse vejega izrojevanja celic in tkiv.

Ni zdravila, ki bi oskrbelo krvni obtok s snovmi, potrebnimi za stalno obnavljanje ali temeljito prenovo telesa.

lovek lahko poje tudi tiri ali pet obilnih obrokov na dan, pa bo telo e vedno stradalo, e iz hrane ne bo dobivalo ivljenjsko pomembnih snovi in e bo ravnoteje encimov porueno.

Sadni sokovi so istilci naega organizma. Toda sadje, iz katerega jih pridobivamo, mora biti zrelo. Jabolko na dan nas bo resnino obvarovalo bolezni, e bomo ob njem pojedli e veliko drugih surovih ivil. Vendar ne pozabite, da sadja, razen dveh ali treh izjem, nikoli ne

15

smemo jesti v obroku, ki vsebuje tudi krobe ali sladkorje. Dovolj raznoliko sadje bo oskrbelo telo z vsemi ogljikovimi hidrati in sladkorjem, ki jih potrebuje.

Zelenjavni sokovi so graditelji in regeneratorji telesa. Vsebujejo vse aminokisline, rudnine, soli, encime in vitamine, ki jih telo potrebuje -vendar le, e jih uporabljamo svee, surove in brez konzervansov, in e so bili pravilno iztisnjeni.

Kar velja za vse najdragoceneje stvari v ivljenju, velja tudi za zelenjavo. Njen vitalni del, ki je najve vreden, najtee doseemo, saj se skriva v vlakninah. Od tod potreba po temeljitem veenju surove zelenjave.

loveku je namenjena surova hrana. Vendar pa ne more vsakdo spremeniti svoje dolgoletne navade - da bi prenehal uivati veinoma ali povsem kuhano in devitalizirano hrane in namesto nje zael uivati le surova ivila. Taka nenadna sprememba lahko povzroi motnje. eprav so te motnje morda le znamenje zdravljenja, jih lovek sam ne razume. Tedaj je modro povpraati za nasvet koga, ki ima izkunje z reakcijami, kakrne se lahko pojavijo ob takih spremembah. Vemo, da je za tak korak in za vztrajanje pri novem nainu ivljenja potrebna velika duevna in prebavna mo, toda vredno se je potruditi.

Svei presni zelenjavni sokovi so seveda potrebni tudi kot dopolnilo katerikoli prehrani, eprav se ne ravnamo po nobenem posebnem nainu prehranjevanja, pa pa pojemo vse, kar nam le zadii.

e se hranimo brez kakrnegakoli reda, so taki sokovi za nas e toliko bolj ivljenjsko pomembni, saj bodo prav ti priskrbeli telesu ive elemente in vitamine, ki jih s kuhano in obdelano hrano ne dobi dovolj.

Brez dodatka sokov pa je tudi povsem presna prehrana prav tako nepopolna. Presenetljivo velik dele atomov iz presnih ivil se namre porabi kot gorivo prebavnih organov, ko od tri do pet ur po obroku prebavljajo in presnavljajo hrano. Ti atomi ponudijo telesu le manji

16

dele hranilnih snovi za obnovo celic in tkiv, veina pa se porabi kot gorivo.

Pri pitju surovih zelenjavnih sokov je stvar povsem drugana. Prebavimo jih v desetih do petnajstih minutah in jih tako reko v celoti uporabimo za prehrano ter obnovo celic in tkiv, lez in telesnih organov. Uinki so oitni, saj je celotni proces prebave in presnove opravljen kar najhitreje in najuinkoviteje ter z najmanjim mogoim naporom prebavil.

Ne glede na to, kako so bili iztisnjeni sokovi, ki jih pijete, je pomembno, da so vsak dan svei. Seveda velja, da bo sok tem bolj uinkovit, im bolj temeljito smo ga iztisnili.

MOJ PRVI KORENKOV SOK V svojih prvih poskusih sem strgal korenek s imerkoli, da sem le

dobil mehko kao, iz katere sem nato skozi kos tkanine izcedil sok. Ko sem odkril, kako udodelen je ta tako preprosto pridobljeni sok, sem si elel privoiti veje koliine. Zato sem poskual najti hitreji in manj naporen nain spreminjanja korenka v kao. Kaj kmalu sem ugotovil, da je as pri pripravi in uivanju soka pomemben dejavnik; e soka ne uporabimo nemudoma, namre fermentira in se pokvari.

Sasoma sem odkril napravo, ki tako reko v trenutku zmelje zelenjavo v kao, nadvse podobno jabolni. Z mletjem se ree med celicami vlaknin razprejo, iz njih pa se sprostijo atomi in molekule soka. S hidravlino stiskalnico sem lahko iz take kae iztisnil tako reko ves sok. Kakovost tako pridobljenega soka je neprimerno bolja kot kakovost soka, ki ga pridobimo kakorkoli drugae.

Takle mlinek in hidravlina stiskalnica sta seveda draga oprema.*

' V ZDA stane oprema za stiskanje, ki jo dr, Walker najbolj priporoa (komplet mlina -trituratorja - in hidravline stiskalnice) priblino 2000 dolarjev. Vendar je po Izkunjah dr. Walkerja zadovoljiva tudi kakovost sokov, kijih pridobimo s centrifusalnim sokovnikom. (Op.prev.)

Toda ne razmiljajte o tem kot o izdatku, pa pa raje kot o nalobi v zdravje, ki se bo kmalu sama izplaala!

Sokovnike na centrifugo, ki so se pred nekaj leti pojavili na trgu, so doslej e izpopolnili in dobiti je mogoe nekaj precej dobrih modelov. Primerni so za potovanja in za omejen prostor v majhnih stanovanjih. Mnogo ljudi s pridom pije tudi tako pripravljene sokove. Sokove moramo piti vsak dan, ne glede na to, kako smo jih iztisnili. Dolgorono pa se vendarle izkae, da je najceneji tisti sok, ki zagotavlja najbolje uinke.

Vsakren sve presni sok je bolji kot nikakren. Vsak sok moramo nemudoma uporabiti, e ga ne iztisnemo iz vlaken

tako temeljito, kolikor je s tehninimi pomagali sploh mogoe. Sok, ki ga pridobimo s centrifugo, namre zelo hitro oksidira in se pokvari zaradi vroine, ki nastaja ob trenju.

V svojih poskusih sem ugotovil, da se strupena razprila zadrijo v vlakninah zelenjave in ne preidejo v isti sok.

SOKOVI NISO KONCENTRIRANA HRANA Stvarnik nam je dal ivila za hrano in za zdravilo. Zato je povsem

naravno, da se ob uporabi hrane zavedamo obeh ciljev. Nesmiselno je govoriti, da so sokovi koncentrirana hrana. Ni ni bolj

dale od resnice. Koncentrirana hrana je izsuena hrana, tista, v kateri ni ve vode. Sokovi pa so zelo tekoa hrana, ki vsebuje predvsem organsko vodo najbolje kakovosti, v kateri so hranilni atomi in molekule v mikroskopski velikosti. Prav tega so nae celice in tkiva najbolj lane!

e hoemo pridobiti "popoln" sok, je pomembno, da vlakna na pravi nain zmeljemo - le tako namre lahko ivljenjsko pomembni elementi preidejo v tekoino.

Raziskave avtorja te knjige, enega pionirjev soenja surove zelenjave, kaejo, daje za kakovosten sok predvsem treba pravilno zmleti vlakna. Iz tako pridobljene kae je nato treba sok iztisniti s hidravlino ali njej

18

enakovredno stiskalnico. Sicer je povsem mogoe, da vitamini, encimi in celotna koliina ivljenjsko pomembnih elementov iz zelenjave ne bo prela v sok.

Presne zelenjavne sokove loveko telo z lahkoto in hitro asimilira. Ker so organska oziroma iva hrana, tudi presenetljivo hitro prenovijo vse telo.

V svojem naravnem stanju svei presni zelenjavni sokovi nikakor niso koncentrirana hrana ali zdravilo. V resnici so eno izmed najmanj koncentriranih, pa kljub temu najbolj hranilnih ivil.

Da bi odpravili nesmiselne pomisleke o koncentriranosti teh ivil, naj vam pojasnimo, koliko bolj od sokov so koncentrirane tele vrste ivil, ki jih brezskrbno uivamo: soja in sojina moka sta koncentrirani 870% bolj kot korenkov sok in 940% bolj kot zelenin sok. Pokovka (popcorn) je 2100% bolj koncentrirana kot korenkov sok in 2300% bolj koncentrirana kot sok zelene. Beli sladkor je 4200% bolj koncentriran od korenkovega soka, od soka zelene pa 4600%.

Ko se zavemo, kako strahovita je koncentracija teh ivil, e jo primerjamo s sokovi, lahko zaslutimo, kaj je v resnici tisto, kar ustvarja v telesu kislo reakcijo, ko jemo izdelke iz soje, pokovko, sladkor in podobno hrano.

e potrebujete e prepriljiveji dokaz, da ti sokovi niso koncentrirani in s tem nevarni, primerjajte korenkov sok s sveim, nerazredenim kravjim mlekom. e pogledamo kemijsko sestavo teh dveh ivil, vidimo, da sta po koliini vsebovane vode skorajda identini. Koncentriranost nekega ivila pa se doloa prav na podlagi delea vode, ki jo vsebuje.

Seveda pa bi bilo paradoksno primerjati kravje mleko in korenek kakorkoli drugae. Med vsemi ivili, ki jih uporabljamo, kravje mleko najbr tvori najve sluzi. Vsebuje izredno veliko kazeina - vsebuje ga kakih 300% ve kot materino mleko. (Kazein je stranski proizvod mleka in je eno najtrdnejih lepil za lepljenje lesa.) Tu tii eden od razlogov, da so otroci, ki pijejo veliko mleka, tako zasluzeni, da jim tako pogosto tee iz nosa in se jih lotevajo prehladi, imajo teave z mandlji, polipi v

19

nosu in bronhiji - medtem ko je korenkov sok eden izmed najboljih pomonikov pri odstranjevanju sluzi!

To ogromno nastajanje sluzi v telesu, ki nastane zaradi pitja velikih koliin kravjega mleka, seveda ni omejeno le na mladino, temve se pojavlja tudi pri odraslih. Uinki sluzi pa bodo po vsej verjetnosti pri odraslem loveku mnogo bolj pogubni, saj odrasli z leti izgubljajo pronost, znailno za otroke in mladino.

Od otrotva do visoke starosti lahko prebavi lovek eno samo vrsto mleka - surovo kozje mleko. e potrebuje mleko, naj pije le to.

Surovo kozje mleko ne tvori sluzi. e se po pitju pokae kaj sluzi, jo ponavadi lahko pripiemo poprejnjemu pretiranemu uivanju krobov in sladkorjev, ne pa kozjemu mleku. Kozje mleko moramo uivati surovo, ne smemo ga segrevati prek 47C, niti ga pasterizirati.

Za otroke je seveda najbolje materino mleko. Takoj za njim je po ustreznosti kozje mleko. Koristno je, e mu dodamo nekaj sveega surovega korenkovega soka. Kozje mleko pravzaprav smemo dodati kateremukoli sveemu presnemu zelenjavnemu soku. Ve o mleku bomo povedali kasneje.

Ko uporabljamo svee presne zelenjavne in sadne sokove, se moramo zmeraj zavedati, da kakovost sokov vpliva na to, kako zdravilni bodo.

e iztisnemo sokove iz zelenjave ali sadja na nepopoln nain, dobimo vitalno organsko vodo, ki je sicer e vedno dobrodejna, vendar pa je njena uinkovitost zmanjana. V njej ni vitaminov in encimov, ki so ostali v vlakninah in kai.

Vsak del naega telesa je sestavljen iz mikroskopsko majhnih celic, ki vsebujejo prej natete elemente. Celice se stalno izrabljajo, zato jih moramo obnavljati. Za to potrebujemo vitalno, organsko hrano, ki vsebuje obilo ivih organskih rudnin in soli.

Prehrana, ki jo v celoti ali preteno sestavljajo devitalizirana ivila, uniuje celice, to pa pripelje v oslabelost ali bolezen.

Da bi se takemu stanju ognili, moramo oskrbovati telo s hrano, v

20

kateri je obilo ivih sestavin. Ko celice propadajo ali propadejo, je treba organizem temeljito preistiti in prenoviti. Naravna pot do izvirnega stanja je temeljito ienje organizma in ponovna Izgradnja s presnimi zelenjavnimi sokovi.

Povsem nedvomno je dokazano, da telo najhitreje in najbolj trajno oskrbimo z elementi, ki mu jih primanjkuje, e obogatimo nae obroke s presnimi zelenjavnimi sokovi. Ta knjiga naj vam bo vodnik pri uporabi pravilno iztisnjenih sokov.

KAKO SE V TEM ZASTRUPLJENEM SVETU ZAVARUJEMO PRED PESTICIDI IN RAZPRILI

Glede pesticidov v nai zelenjavi in sadju obstaja malo znano dejstvo, s katerim bi morali v dananjih asih seznaniti im ve ljudi.

Ugotovili smo, da nam pesticidi in razprila, kijih zauijemo v zelenjavi in sadju, kodujejo. Toda vedeti moramo, da se ti strupi v zelenjavi in sadju veejo na vlaknine. Encimi, atomi in molekule so nanje "alergini" in se ne meajo z njimi.

Dobro je znano, da sta neuravnoteenost elementov in njihova nezadostnost v naravnih ivilih neposredno odvisni od primanjkljajev v prsti, v kateri te pridelke gojimo.

e je prst, v kateri gojimo zelenjavo in sadje, v kakrnikoli meri zaradi pomanjkljivega ali napanega kompostiranja oziroma gnojenja devitalizirana, bo vsaki rastlini, ki zraste v taki zemlji, primanjkovalo vitalnih dejavnikov, in sicer v neposrednem razmerju s pomanjkanjem hranilnih dejavnikov v sami prsti.

Dalje, e uporabljamo razprila in pesticide, bodo tudi v najbolji prsti preli v rastline in njihove korenine - vendar jih bodo vlaknine v rastlinah in koreninah popolnoma vsrkale. Rastline bodo e dalje rastle in uspevale - seveda ne zaradi strupov, temve kljub temu, da smo jih uporabili. Zakaj? Ker bodo encimi, atomi in molekule nepretrgoma nadaljevali svoje delo, kljub temu da bodo vlaknine nasiene s strupi.

21

V takih razmerah se pojavi vpraanje: kako priti do encimov, atomov in molekul, ki so v nai zelenjavi, ne da bi morali uporabiti zastrupljene vlaknine? Navsezadnje so prav ti encimi, atomi in molekule tiste hranilne snovi, ki jih potrebujemo, vlaknine pa nimajo tako reko nobene hranilne vrednosti.

Odgovor je preprost: e zelenjavo zmeljemo, se celice vlaknin razprejo in elementi se sprostijo. Nastane kaa, ki je skoraj tako fina kot jabolna kaa. Ti elementi se prav tako ne meajo s toksini, kot se olje ne mea z vodo. Zato bodo njihove lastnosti ostale devike, saj se ne bodo pomeali z zmletimi vlakninami.

S stiskanjem mlete kae skozi primerno cedilo ali tkanino se sok, ki vsebuje encime, atome in molekule, loi od vlaknin in strupov, ki le-te preemajo.

Nali smo torej svoj odgovor na to, kako se ogniti onesnaenosti, ki je prizadela ivila po vsej nai deeli.

etudi je uporaba elektrinega mlina - trituratorja - in hidravline stiskalnice bolj priporoljiva, pa lahko uporabimo tudi centrifugalni sokovnik. eprav taken sokovnik ne more izloiti VSEH encimov, atomov in molekul, pa njegov filter preprei vlakninam, da bi se primeale iztisnjenemu soku. Z njim torej dobimo sok, v katerem ni nobenih s strupi nasienih vlaknin.

Naprava, znana kot mealnik (utekoinjevalnik) ali "blender", ni najprimerneja za soenje. Resda zelenjavo naseklja, kolikor hoemo na drobno, toda v kai ostane vse, kar je bilo v rastlini.

Mealnike (utekoinjevalnlke) v nai kuhinji s pridom uporabljamo za pripravo prelivov, posladkov in podobnega. V te namene so kot nala.

Zelenjavo in druga ivila nakupujemo v katerikoli trgovini, blagovnici ali trgovini z zdravo hrano. Izbirajmo vedno le najbolj svea ivila najbolje kakovosti. Noben prihranek v ceni ne more nadomestiti izgube v kakovosti. Dolgorono se prej ali slej zmeraj pokae, da je bolj varno, pa tudi gospodarneje kupovati draja ivila.

22

Zdi se nam, da so se ob tem, ko smo dvignili vibracije nae hrane na njihovo najvijo mogoo raven, nai blagoslovi pomnoili mnogo bolj, kot si zasluimo. V naih odkritjih nas vodi roka Vsemogonega. Tu vam jih predajamo.

23

ZELENJAVNI SOKOVI -UPORABA IN UINKI

KOLIKO SOKA JE VARNO POPITI? jfoliko, kolikor ga lahko spijete, ne da bi se morali siliti. Velja tole pravilo: najmanja koliina, ki bo dala opazne uinke je slabega pol litra" soka. Bolje je spiti e ve - od litra tja do tirih litrov ali celo ve. Zapomnimo si: im ve soka spijemo, tem prej se bodo pokazali uinki.

Ko so razlini predavatelji zaeli oznanjati koristnost sokov, so priporoali majhne odmerke. Prav gotovo je bilo tako, ker takrat na trgu e ni bilo naprave, s katero bi mogli pripraviti veje koliine sokov, Iztisniti skodelico soka z ronim sokovnikom je bilo teko in dolgotrajno opravilo. e bi priporoali veje koliine sokov, se prodaja ronih sokovnikov zaradi prenapornega in dolgotrajnega dela ne bi kaj prida razmahnila. Od naprav, ki so danes na voljo, pa je najuinkoviteja kombinacija mlina - trituratorja - in hidravline stiskalnice.

' Gre za ameriko pinto, ki meri 0,473 litra, (Op.prev.)

25

Da bi pridobili kakovosten sok, moramo pri soenju upotevati doloena pravila; najprej, ko sproamo rudnine in kemijske elemente ter vitamine in hormone iz drobnih celic vlaknin zelenjave in sadja, nato pa e, ko jih zbiramo ter loujemo te elemente in sam sok od vlaknin.

Ni ronega sokovnika, ki bi zmogel iztisniti iz zelenjave vse ivljenjsko pomembne elemente, kajti taki sokovniki vlaknine le delno zdrobijo in jih ne zmeljejo povsem. Temeljni postopek za osvobajanje in pridobivanje vitalnih elementov je mletje. Odkrili so ga v Laboratoriju za prehransko kemijo in znanstvene raziskave Norwalk (Norwalk Laboratories of Nutritional Chemistry and Scientific Research).

Res je, da so centrifuge in drugi strojki prav tako uporabni, e smo se pripravljeni zadovoljiti s kakovostjo sokov, ki ni najbolja. Prednost teh naprav je pa v tem, da niso tako drage kot kombinacija mlina -trituratorja in hidravline stiskalnice.

Kljuni del sokovnika na centrifugo je sito v obliki koarice, ki se vrti z veliko hitrostjo. Nazobana ploica na njenem dnu strga zelenjavo ali sadje, izredna hitrost vrtenja pa zalua nastrgano pulpo v stene koarice. Sok se precedi skozi gosto sito in pricurlja v zbiralnik.

Seveda je razumljivo, da je s centrifugo tako fizino kot mehanino nemogoe izloiti ves sok. Kljub temu je sok, ki ga tako pridobimo, v glavnem dober. Zaradi oksidacije ga moramo zauiti takoj.

eprav so take metode soenja pomanjkljive, je korist ob pitju tako pripravljenih sokov e vedno zadovoljiva. Konec koncev e zato, ker je voda v takem soku organska, zato je njena vrednost velika. Vitamini in rudninske snovi, ki jih vsebuje, so zelo dobrodejni.

Ko govorimo o vodi, najprej spontano pomislimo na tisto, ki pritee iz pipe ali iz izvira, morda tudi na deevnico. Malo ljudi se vpraa, ali so vse vrste vode enako ive, in le redki ugotovijo, da obstajata v bistvu dve vrsti vode: iva organska voda ter anorganska voda. Narava je ustvarila rastlinstvo kot naravni laboratorij, v katerem spreminja anorgansko vodo deja in vodnih tokov v atome ive organske vode,

26

v katerih je ivljenje. Voda iz pipe ni le neorganska - sestavljajo jo namre atomi rudninskih snovi, ki so povsem oropani ivljenjskega principa - pa pa je v tako reko vsakem mestu e zastrupljena z anorganskim klorom in drugimi kemikalijami. Zato ni primerna za pitje, ne za ljudi in ne za ivali. Voda iz rek in potokov ter izvirna voda je prav tako anorganska kot deevnica.

Edini vir, ki nam lahko postree z organsko vodo, je rastlinje: naa zelenjava in sadje, e posebno pa sokovi, ki jih iztisnemo iz njih. Toda taki sokovi morajo biti presni; s kuhanjem, predelovanjem, konzerviranjem ali pasteriziranjem izgubijo lastnosti ive organske vode.

V soku, ki je kuhan, predelan, konzerviran ali pasteriziran, so vsi encimi unieni in atomi, ki ga sestavljajo, se spremenijo v anorganske ali mrtve atome. To se nanaa tako na vodo - H20 (torej molekule same vode), kot tudi na atome mineralov in drugih sestavin, ki jih tak sok vsebuje.

Spreminjanje zelenjave v tekoo ali napol tekoo kao, ne da bi pri tem odstranili celulozna vlakna, prav tako ni koristno. Sokove namre pijemo zato, da bi telesu omogoili asimilacijo vseh ivljenjsko potrebnih sestavin, ki jih vsebuje zelenjava ali sadje, kolikor najhitreje je mogoe, in ne da bi ob tem kakorkoli obremenili prebavila. e so v soku celulozna vlakna, nam to ne bo uspelo.

Pravilno pripravljen sok lahko telo asimilira v desetih do petnajstih minutah. Zaradi pulpe v utekoinjeni zelenjavi oziroma njenih delov v soku, pa bomo za prebavo potrebovali cele ure.

Vedeti moramo tudi, da pitje soka, ki vsebuje delce pulpe, obremeni prebavila bolj, kot e bi zelenjavo ali sadje kar pojedli - in jih ob tem dovolj preveili. e hoemo zelenjavo, ki vsebuje celulozna vlakna, popolnoma prebaviti, jo je nujno izdatno prepojiti s slino in jo temeljito preveiti. e so celulozna vlakna v mleti zelenjavni kai ali v utekoinjeni zelenjavi, tega seveda ne storimo. V sokovih, iz katerih smo celulozo odstranili, pa je vsaka njihova hranilna sestavina brez teav na voljo telesu; asimilacija je tako reko takojnja.

27

LUCERNA' Lucerno morda poznate pod imenom alfalfa. To je posebno

dragocena zel iz rodu stronic. Poleg obilja najpomembnejih mineralov in kemijskih elementov, iz katerih je zgrajeno nae telo, vsebuje ta rastlina tudi mnoge elemente v sledovih, ki jih rpa iz globin zemlje. Njene korenine namre seejo od devet tja do trideset metrov globoko.

Kot njeno posebno vrednost naj izpostavim odlino kakovost in obilno koliino kalcija, magnezija, fosforja, klora, natrija, kalija in silicija, ki jih vsebuje ta rastlina. Vsi ti elementi so nadvse potrebni za pravilno delovanje raznih telesnih organov. Njihovo medsebojno razmerje je v lucerni zelo ugodno.

Lucerno uporabljajo predvsem kot ivinsko krmo, vendar je tudi za loveka neprecenljive vrednosti. Uivamo le sok sveih listov, e jih lahko dobimo.

Ker se lucerna zmore prilagoditi na zelo raznolika tla in podnebje -uspeva celo na lunati prsti - ni nobenega razloga, da je ne bi gojili na domaih tleh. V mestu bomo namre sveo lucerno teko dobili.

e svee lucerne ne moremo dobiti, nakallmo njeno seme in uivamo poganjke kot del naih obrokov. Te zelo dobrodejne poganjke vzgojimo z lahkoto.

LUCERNINSOK Rastlinje udeno vitalizira neive substance ter jih spreminja v ive

celice in tkiva. Govedo se hrani s surovimi rastlinami. ive organizme, ki jih vnese v

svoje telo, spremeni v e bolj celosten ivi organizem. Rastline - naj gre za zelenjavo, sadje, travo ali drugo rastlinje -

' Dr. Walker navaja sokove po abecednem vrstnem redu. Ker se opisi med seboj nekoliko povezujejo, nismo spreminjali njihovega vrstnega reda. (Op.prev.)

28

sprejemajo anorganske snovi iz zraka, vode in zemlje ter jih spreminjajo v ive organske sestavine. Iz zraka sprejemajo duik in ogljik; iz zemlje, v katero so zakoreninjene, rpajo duik, rudninske snovi in mineralne soli; iz vode pa kisik in vodik.

Najvitalneji in najmoneji dejavniki, ki sodelujejo v procesu spreminjanja, so encimi in oivljajoi vpliv sonnih arkov, ki generirajo klorofil.

Molekulo klorofila sestavlja mrea atomov ogljika, vodika, duika in kisika, ki obkroajo atom magnezija. Zanimivo je primerjati ta vzorec z vzorcem molekule hemoglobina v naih rdeih krvnih telescih. V molekuli hemoglobina obkroa podobna mrea atom eleza.

Zdi se, da je prav ta analogija ena izmed skrivnosti, zaradi katerih je klorofil za na organizem tako dragocen. Strogi vegetarijanci, ki so iz prehrane izloili ita in krobnata ivila, vanjo pa uvrstili obilje sveih sokov, so bolj zdravi, ivijo dlje in poznajo manj degenerativnih tegob kot tisti, ki jedo veinoma kuhano hrano in le malo ali ni presne zelenjave ter sokov. Zdi se nam, da to dejstvo bolj ali manj dokonno dokazuje, kateri prehranjevalni reim je pravilen ali naraven za ljudi. Le tak reim lahko ustvarja in ohranja nae zdravje.

Eno od ivil, ki vsebujejo najve klorofila, je prav lucerna. To je hrana, ki tako ivali kot ljudi pripelje do zdrave, vitalne in ivahne starosti ter ustvarja naravnost sijajno odpornost proti okubam,

Sok svee lucerne je premoan, da bi ga uivali istega. Najbolje ga je meati s korenkovim sokom. Ta kombinacija e povea korist, ki nam jo dajeta vsak posebej. Zelo pomaga pri veini teav z arterijami ter pri motnjah v delovanju srca.

Iz raziskav o uinkih revesnih plinov je znano, da so presenetljivo pogosto povezani s teavami srca. Mnogih teav s srcem namre ne povzroa nobena organska motnja v delovanju srca samega, temve prevelika koliina plinov v debelem revesu, ki potiskajo njegove stene proti organom, povezanim s srcem. Te teave s srcem smo v praksi praviloma lahko olajali z nekaj izpiranji revesja ali z nekaj globinskimi

29

klistirji. Teave so izginile, vse dokler nas naslednje nakopienje plinov ni opozorilo, daje treba v debelem revesu (in ne v srcu) znova ustvariti normalno stanje.

Klorofil je poleg tega, da koristi krvi in srcu, nadvse uporaben tudi pri odpravljanju teav in nevenosti z dihanjem, zlasti v predelu sinusov in plju. Poglavitni vzrok za infekcije in boleine v sinusih, kot tudi za bronhialne teave, astmo in seneni nahod, je sluz.

Ljudje, ki se hranijo strogo vegetarijansko in se ob tem ogibajo kravjemu mleku, moki, itom in izdelkom, ki vsebujejo koncentrirani sladkor, teh teav ne poznajo; e posebno, e jih zavraajo in se jim ogibajo e od samega otrotva. To ni nikakren fanatizem. Gre zgolj za zdravo pamet in povsem naravno vedenje. To so izkunje e netetokrat potrdile.

Celo pri mnogih ljudeh, ki so se odloili za tako vegetarijansko prehrano kasneje v ivljenju, je sprememba omogoila, da so premagali tovrstne teave brez kirurkih posegov in zdravil.

Ne pozabimo, daje infekcija sinusov delo naih obrambnih prijateljev - klic - ki nam poskuajo pomagati tako, da razpuajo nakopiene sluzi. Tako sluzi lahko odstranimo iz telesa. Klicam bi morali pri ienju naega telesa priskoiti na pomo z izpiranjem revesja in klistirji - mi pa raje poskuamo "izsuiti" sluz in "skriti sluznice" z adrenalinom, epinefrinom ali drugimi zdravili: vasih uporabljamo celo "sulfa"-zdravila," za katera danes vemo, da so strupena in nevarna. Nai ukrepi kaejo popolno nevednost glede kode ali nevarnosti, kakno pomeni uporaba teh snovi.

Najbolj kodljive posledice se pojavijo, ko odpadnim snovem - zlasti ostankom teh zdravil in odplakam kolonij klic - dovoljujemo, da ostajajo na "okuenih" mestih in v njihovi okolici, namesto da bi jih kar se da hitro odstranili.

Nae telo je opremljeno z najpopolnejim sistemom izloanja.

" Skupina bakteriostatikov, ki vsebujejo sulfonamide. (Op. prev.)

30

Potrebno je le, da izloala usposobimo za uinkovito delovanje. Svojih plju ne smemo polniti s pokvarjenim zrakom, tobanim dimom

in podobnim; naa koa mora biti dejavna, da bi skozi pore lahko prenikali strupi, kijih prinese limfa; prostega delovanja ledvic ne smemo motiti z alkoholom in proizvodi sene kisline; svojemu revesju moramo privoiti toliko pranja, kolikor ga potrebuje, da se znebi naslag, ki so se v njem nakopiile v 30, 40 ali 50 in ve letih.

Toda to je le del potrebnih ukrepov. Poleg tega je nujno, da celicam in tkivom celotnega telesa dovajamo organsko hrano. To pomeni, da bi se morali vsaj za nekaj asa kolikor se le da odrei ivilom, katerih ivljenjska energija je zaradi vroine ali predelovanja uniena. Pri tem nas lahko vodi vsebina moje knjige DIET & SALAD SUGGESTIONS. Doivela je e neteto pohval in priporoil bralcev, ki so si pomagali z uporabo izjemno enostavnih pravil in jedilnikov, ki so v njej opisani.

Lucerninemu in korenkovemu soku lahko dodamo sok zelene solate. Tako dobimo kombinacijo, ki s svojimi sestavinami izjemno koristi lasnim koreninam. Z dnevnim pitjem pol litra take kombinacije sokov si presenetljivo okrepimo lasie.

BELUEVSOK Belui vsebujejo precejnjo koliino alkaloida, znanega kot asparagin.

(Alkaloide najdemo v ivih rastlinah. Vsebujejo aktivni ivljenjski princip rastline, brez katerega rastlina ne more rasti ali preiveti.) Sestavljajo ga ogljik, vodik, duik in kisik.

Ko belue kuhamo ali konzerviramo, se vrednost tega alkaloida iznii. Vodik in kisik sta izgubljena in naravne soli, ki jih ustvarja ta alkaloid z drugimi elementi, se izgubijo ali se njihova vrednost iznii.

V obliki soka je belu zelo uinkovit diuretik, e zlasti e mu dodamo korenkov sok. isti beluev sok namre lahko premono deluje na ledvice.

Sok te vrste, uporabljen v zmernih koliinah, koristi pri motnjah v

31

delovanju ledvic in uravnava splone teave z lezami. e hoemo pozdraviti sladkorno bolezen in slabokrvnost, ga lahko dodajamo sokovom rastlin, katerih uinek na ti dve bolezni v tej knjigi obravnavamo posebej.

Ker pomaga razgrajevati kristale oksalne kisline v ledvicah in miicah, zdravilno uinkuje pri revmatizmu, nevritisu in sorodnih boleznih. Revmatizem nastane zaradi konnih proizvodov prebave mesa in mesnih izdelkov. Ti ustvarjajo ogromne koliine sene kisline.

lovekov organizem ne more popolnoma prebaviti in asimilirati tako imenovanih "polnovrednih beljakovin", kakrne najdemo v mesu in mesnih izdelkih. Zato pri uivanju prevelikih koliin teh ivil vsrkajo veji del sene kisline, ki se sproa ob presnovi, nae miice.

Stalno uivanje mesnih beljakovih obremenjuje delo ledvic in drugih organov izloanja. Zaradi preobremenjenosti teh organov se vse manj sene kisline izloi iz telesa in vse veji del jo absorbirajo miice. Posledica je bolee znana kot revmatizem.

Opisano stanje povzroa tudi teave s prostato. V teh primerih pomaga kombinacija beluevega soka s korenkovim, pesnim in kumarinim sokom.

PESNI SOK Gre za enega najdragocenejih sokov za nastajanje rdeih krvnik

in splono zboljanje krvi. e posebno koristi enskam, e popijejo na dan vsaj po (slabega) pol litra meanice soka korenka in pese. Dele pese v taki koliini soka lahko niha od 0,8 decilitra do polovico skupne koliine. Uporabljamo gomolj in liste.

e pijemo ist pesni sok, bo zadostoval e manji kozarec. Ta sok lahko v vejih koliinah zaradi mone istilne reakcije povzroi vrtoglavico ali obutek slabosti. Vzrok tej neprijetnosti je ienje jeter, ki ga sproi sok. Izkunje so pokazale, da je v zaetku, dokler se ne navadimo na njegov istilni uinek, najbolje vzeti manji dele pesnega

32

in ve korenkovega soka. Ko zanemo prenaati njegov blagodejni istilni uinek, lahko dele pese postopno poveujemo. Ponavadi zadostuje, da dvakrat na dan zauijemo 1,6 do 2,2 decilitra pesnega soka.

Pesni sok zelo pomaga pri menstrualnih teavah, posebno e ga v tem asu uivamo po dvakrat do trikrat na dan v majhnih odmerkih, ne ve kot majhen kozarec naenkrat (na primer 0,5 do 0,8 decilitra). Ta postopek pomaga v menopavzi mnogo uinkoviteje in trajneje kot zdravila ali umetni hormoni, ki dolgorono povzroajo degenerativne posledice. Navsezadnje lahko zdravila ali umetne anorganske kemikalije le zaasno ublaijo teave. lovek, ki zauije tako zdravilo ali umetni hormon, pa bo moral konno morda spet trpeti, ko se bosta telo in Narava zdruila v prizadevanju, da bi to anorgansko snov izloila iz telesa. Vsako zdravilo, za katero zagotavljajo dolgotrajne uinke, bo po vsej verjetnosti prej ali slej povzroilo kakno drugo, najbr e resnejo teavo. Dolgorono trpi tisti, ki zdravilo uporabi, ne pa tisti, ki dela reklamo zanj ali ga predpie.

Ne pozabimo, da nas je Narava oskrbela z naravnimi sredstvi, s katerimi si lahko pridobimo zdravje, energijo, ivahnost in vitalnost. V veji ali manji meri nas je obdarila tudi z inteligenco, s katero poskuamo priti do znanja. e svojo inteligenco uporabljamo, se nam Narava prijazno smehlja, e je ne uporabljamo, stoji ob nas z neskonnim potrpljenjem in soutjem ter se sprauje, kako neki je mogoe, da je delo njenih rok tako neumno.

V pesi resda ni prav veliko eleza, vendar je njegova kakovost nadvse primerna za nastajanje rdeih krvnih telesc. Pesa se odlikuje po ustreznem razmerju med natrijem in kalcijem. Prvega vsebuje ve kot 50%, drugega pa le kakih 5%. To razmerje je zelo ugodno za ohranjanje topnosti kalcija, e zlasti tedaj, ko so se v telesu nabrale naslage anorganskega kalcija, ki so posledica uivanja kuhane hrane. Zaradi naslag, nakopienih v ilah, stene il otrdijo (to se pokae kot krne

33

ile in otrdele arterije) ali se zgosti kri; to povzroi previsok krvni pritisk in druge motnje v delovanju srca.

Pesa oskrbuje s svojimi 20% kalija hranivo za vse fizioloke funkcije telesa, zaradi osmih odstotkov klora pa je imenitno organsko istilo za jetra, ledvice in olnik ter spodbuja dejavnost limfe v vsem organizmu.

Kombinacija pesnega in korenkovega soka nas oskrbi z veliko koliino fosforja in vepla na eni strani, ter kalija in drugih bazinih elementov na drugi. Visoka vsebnost vitamina A zaokroa seznam sestavin, ki so najbr najbolja naravna snov za nastajanje krvnik, e zlasti rdeih krvnih telesc.

MEANICA KORENKOVEGA, PESNEGA SOKA IN KOKOSOVEGA MLEKA

Iz mesa kokosa iztisnemo kokosovo mleko. e dodamo korenkovemu in pesnemu soku isto kokosovo mleko, ustvarimo kombinacijo, ki vsebuje obilico snovi za prenovo telesa. Ta meanica je e koristneja zato, ker uinkovito isti ledvice in olnik. Pravilno pripravljena vsebuje obilje bazinih elementov - kalija, natrija, kalcija, magnezija in eleza. Tudi drugih elementov (fosforja, vepla, silicija in klora) je dovolj in so v ugodnem medsebojnem razmerju.

KORENKOV, PESNI IN KUMARINI SOK olni in ledvini kamni ter pesek v olu in ledvicah so naravna

posledica nezmonosti telesnih funkcij, da bi izloile iz telesa usedline anorganskega kalcija, ki nastajajo, potem ko zauijemo koncentrirani krob in sladkor.

olnik je po olevodu in jetrnem vodu neposredno povezan z jetri in s krvnim obtokom. Vsa hrana, ki jo pojemo, se razgradi v prebavnem traktu. Elemente, ki jih pridobimo iz hrane, prinaa kri

34

jetrom v nadaljnjo predelavo in razgrajevanje. Nae telo ne more v celoti uporabiti za obnavljanje celic in tkiv nobenega izdelka iz koncentriranega ita ali moke. To velja e zlasti, e je hrana zaradi toplotne obdelave devitalizirana. Njene sestavine - med njimi na primer kalcij - morajo na svoji poti neizogibno tudi skozi jetra. Take krobne molekule niso topne v vodi.

Vse telo potrebuje iv organski kalcij. Tak kalcij - gre za edino njegovo obliko, ki je topna v vodi - lahko pridobimo zgolj iz sadja in zelenjave ter njunih sveih surovih sokov. Kalcij lahko v taki obliki preide skozi jetra in se v procesih delovanja lez ter v nastajanju celic in tkiv popolnoma asimilira.

Kalcij, kakrnega vsebujejo vsi koncentrirani krobi in sladkorji, ki so bili izpostavljeni vroini, je anorganski, zato se ne raztaplja v vodi. V telesu je to tujek, ki ga kri in limfa ob vsaki prilonosti odlagata vstran. Prvo primerno odlagalie odpadkov je olevod, ki vodi v olnik. Naslednje primerno mesto so krvni konii, bodisi v trebuni votlini ali v danki. V trebuni votlini tako nastanejo tumorji, v danki hemoroidi. Tisti atomi anorganskega kalcija, ki se po nakljuju ognejo natetim odlagaliem, konajo svojo pot v ledvicah.

Majhno tevilo atomov anorganskega kalcija, bodisi v olniku ali ledvicah, ne more povzroiti kakne velike kode. Toda ob stalnem uivanju kruha, itaric, peciva in drugih izdelkov iz moke se na odlagaliih nabira vse ve kalcija. Tako zanejo v omenjenih organih nastajati pesek ali kamni.

Dolgoletne izkunje so pokazale, da je kirurko odstranjevanje teh naplavin ali bremen tako nepotrebno kot neumno, razen morda izjemoma. e celo takrat je vpraljivo, ali ne bi bilo morda uspeneje, e bi s premiljeno rabo naravnih sredstev raje pomagali veliki zdraviteljici Naravi.

Mnogi bolniki so se reili bodisi peska ali kamnov takole: velikokrat na dan so pili nesladkano limonado (sok ene limone v kozarcu vroe vode) in kot dodatek temu e trikrat na dan kozarec korenkovega,

35

pesnega in kumarinega soka. Tako zdravljenje je pogosto obrodilo sadove e po nekaj dneh ali nekaj tednih.

Kot zgled naj navedem izkunjo nekega gospoda na pragu Abrahamovih let. Poslovno je bil zelo uspeen - na noge je postavil nekaj verig izredno uspenih blagovnic v ZDA in dve v Veliki Britaniji. Vendar je ve kot dvajset let trpel akutne boleine. Diagnozo zdravnikov, da gre za olne kamne, je potrdilo tudi rentgensko slikanje. Barvilo je v vsakem primeru odkrilo isto, naj so ga opravili z idoftaleinom ali brez njega. Kamni so ostali na svojem mestu zgolj zaradi njegovega strahu in odpora do operacije.

Ko je mo slial za uspehe terapije s sokovi in prebral eno starejih izdaj te knjiice, se je prepustil nekomu, ki mu je zaradi ustreznih izkuenj lahko pomagal. Opozorili so ga, da bo morda moral med razmeroma kratko terapijo s sokovi prestati mnogo huje boleine, kot jih je bil vajen - toda te boleine bodo trajale le po nekaj minut ali kvejemu eno uro. V trenutku, ko bo raztopljeni kalcij zapustil telo, jih bo za zmeraj reen. Zael je s terapijo: desetkrat do dvanajstkrat na dan je popil kozarec vroe vode s sokom ene limone ter trikrat na dan po pol litra korenkovega, pesnega in kumarinega soka. Drugi dan terapije je doivel nekaj stranih napadov bolein; vsak je trajal deset do petnajst minut. Proti koncu tedna je doivel krizo. Kake pol ure se je v agoniji zvijal na tleh. Na vsem lepem je boleina popustila in nedolgo zatem so se kamni z urinom izloili iz njegovega telesa; videti je bilo, kot bi bil njegov urin poln blata. Zveer je bil kot prerojen. Naslednjega dne se je peljal z menoj na dolg izlet - od New Yorka do Washingtona in naprej do Kanade. Poutil se je dvajset let mlajega in udil se je preprostosti udeev Narave.

Primerov, kakren je ta, je e veliko. Tisoi so po vsem svetu preskusili to preprosto zdravljenje in s hvalenostjo sprejeli olajanje, ki so jim ga prinesli svei surovi zelenjavni sokovi.

Kombinacija korenkovega, pesnega in kumarinega soka je eno

36

najboljih istil in zdravil za olnik, jetra, ledvice ter prostato in druge spolne leze.

Pomembno je, da se zavedamo e nekega dejstva: ko jemo meso, se ustvarja v telesu tako velika koliina sene kisline, da je ledvice nikakor ne morejo v celoti izloiti. Pritisk na ta organ je mnogo premoan, to pa povzroa neugodne posledice. Kombinacija korenkovega, pesnega in kumarinega soka nam je s tem, ko uinkovito isti organizem, v neprecenljivo pomo. Hkrati je priporoljivo, da vsaj za doloen as izloimo iz svoje hrane koncentrirane sladkorje in krob, pa tudi meso. S tem bomo dali telesu prilonost, da se povrne v normalno stanje in znova ozdravi. e bomo eleli spet izgubiti ivljenjsko mo, bomo iz izkuenj vedeli, da moramo zgolj znova posei po devitalizirani hrani. V veliko veselje nam je, da mnogi ozdravljena nimajo nobene elje, da bi se vrnili v povpreno telesno stanje ali bolezen. Spoznali so, da se je nedvomno vredno odpovedati ivilom, ki so bolj okusna kot hranilna - in v zameno sprejeti ponujeno zdravje, ivahnost, energijo in vitalnost.

Toda tudi ivila, ki so telesu koristna, so okusna oziroma je mogoe njihov okus izboljati. Kako to dosei, opisujem v knjigi DIET & SALAD SUGGESTIONS.

SOK BRSTI NEGA OHROVTA Sok brstinega ohrovta nas v kombinaciji s korenkovim sokom,

sokom strojega fiola in sokom zelene solate oskrbi s kombinacijo sestavin, ki pomagajo okrepiti in obnoviti nadledvino lezo. Zato je pri sladkorni bolezni njegova vrednost neprecenljiva.

Vendar se ta pokae ele, ko se povsem odpovemo vsem ivilom, ki vsebujejo koncentrirani krob ali sladkor in ko redno izpiramo revesje ter uporabljamo globinske klistirje, da iz organizma sproti istimo odpadne snovi.

37

ZEUNISOK ir na dvanajstniku se naravnost udeno odziva na uivanje zeljnega

soka. Pri tem je edini zadrek pogosto nastajanje revesnih plinov. Kakorkoli e, enako uspeno lahko uporabimo tudi korenkov sok -pa e to prednost ima, da se zdi veini ljudi mnogo okusneji.

Zeljni sok ima udovito sposobnost, da isti organizem in da omogoa hujanje. Vasih nastanejo, potem ko ga zauijemo, v revesju neprijetni plini. Zeljni sok razgrajuje v revesju nakopiene odpadne snovi. Ob tej kemijski reakciji nastajajo plini. To je povsem naraven pojav. Ko istilni elementi soka razgrajujejo odpadne snovi, je veplovodik - plin, ki smrdi po gnilih jajcih - naravna posledica tega procesa. S klistiranjem in izpiranjem revesa odstranimo oboje - pline in odpadne snovi.

Najve vredne sestavine zelja so veplo, klor in jod. Zlasti prvih dveh je v zelju veliko, pa tudi odstotek joda ni zanemarljiv. Kombinacija vepla in klora isti elodno in revesno sluznico. Seveda to velja le, e uivamo sve surov zeljni sok brez dodane soli.

Velika koliina plinov ali druge nevenosti, ki se pojavijo po zauitju zeljnega soka (bodisi istega ali kombiniranega s kakim drugim sokom), so kazalnik nenormalnega, toksinega stanja v revesju. V takih primerih je priporoljivo, preden zanemo uivati veje koliine zeljnega soka, revesje temeljito oistiti s korenkovim ali korenkovim in pinanim sokom. Dva do tri tedne ga pijmo vsak dan in se tudi vsak dan klistirajmo. Ko postane revesje zmono asimilirati zeljni sok, se pokae njegova izjemna mo ienja, zlasti ob pretirani maobnosti.

Zeljni sok, dodan korenkovemu soku, je izvrsten vir vitamina C. Deluje kot istilno sredstvo in pomaga predvsem pri vnetju dlesni in periodontitisu. e sok zavre ali se zaradi vroine zgosti, se uinkovitost encimov, vitaminov, mineralov in soli iznii. Petdeset kilogramov kuhanega ali konzerviranega zelja nima tolikne hranilne vrednosti kot pol litra pravilno pripravljenega surovega zeljnega soka.

38

Zeljni sok zelo uinkovito odpravlja ire in zaprtje. Ker je zaprtje ponavadi primarni vzrok za kone izpuaje, se tudi teh znebimo s pravilnim uivanjem tega soka.

Dodajanje soli zelju ali zeljnemu soku unii njegovo vrednost in je tudi sicer kodljivo.

SUROVI KORENKOV SOK Surovi korenkov sok lahko uivamo neomejeno dolgo v katerikoli

koliini, ki nam ustreza - od pol litra do treh ali tirih litrov na dan, odvisno od posameznikovega stanja. Normalizirati pomaga ves organizem. Je najbogateji vir vitamina A v taki obliki, ki jo telo lahko hitro asimilira, vsebuje pa tudi obilne zaloge vitaminov B, C, D, E, G in K. Poveuje tek in zboljuje prebavo.

V dragoceno pomo nam je pri izboljevanju kostne zgradbe ter vzdrevanju kosti in zob.

Dojee matere bi morale uivati veliko pravilno pripravljenega korenkovega soka, saj hrana, ki jo uivajo, da bi imele dovolj mleka, v nekaterih okoliinah ne vsebuje dovolj ivih snovi. Uivanje dovolj velikih koliin tega soka v zadnjih mesecih nosenosti zmanja nevarnost porodne sepse. Pol litra korenkovega soka zalee v izgradnji telesa za ve kot dvanajst kilogramov kalcijevih tablet.

Surovi korenkov sok je naravno topilo za ire in rakave tvorbe. Varuje nas pred infekcijami; skupaj z nadledvino lezo opravlja nadvse uinkovito delo. Prepreevati pomaga okube oi in grla, kot tudi mandljev, sinusov in dihalnih organov nasploh. Varuje ivni sistem in bolj kot katerokoli drugo ivilo poveuje nao ivahnost in vitalnost.

Vasih se pojavijo bolezni revesja in jeter zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, ki jih pravilno pripravljen korenkov sok vsebuje. V teh primerih sproi sok opazno ienje jeter. Snovi, ki so jih maile, se ob tem raztopijo. Pogosto se sprostijo tako obilne koliine, da jim revesje in senik nista kos. Tedaj te snovi povsem naravno preidejo v

39

limfni obtok, da bi se izloile skozi kone pore. Te snovi vsebujejo oranen ali rumen pigment in zaradi njihovega izloanja se vasih zgodi, da koa spremeni barvo. Kadarkoli se po zauitju korenkovega soka spremeni barva koe, je to kazalnik, da poteka v jetrih nujno potrebno ienje.

Seveda se skozi koo ne izloa sam korenkov sok ali karoten. Barva koe se namre lahko spremeni celo, e sok toliko prefiltriramo, da iz njega izloimo ves barvni pigment. Da bi se skozi koo pokazalo barvilo korenka, je prav tako nemogoe, kot je nemogoe, da bi zauita rdea pesa od znotraj obarvala telo rdee ali pinaa zeleno.

Sicer pa, mar ni bolje imeti zdravo ametasto koo, eprav z rahlim orannim nadihom, kot da bi bledina koa, posejana z mozolji in drugimi izpuaji, opozarjala na nezdravo telesno stanje?

Namesto zaskrbljenosti zaradi obarvanosti koe, ki je v vsakem primeru le prehodne narave, bi pravzaprav morali utiti hvalenost, saj se je z uporabo korenkovega soka ustavilo razkrajanje jeter.

Obarvanosti koe se do neke mere ognemo z uivanjem drugih sokov ali z dodajanjem drugih sokov tistemu, ki povzroa tako hitro ienje.

Nekatere spremembe v barvi koe lahko nastanejo tudi zaradi pomanjkanja poitka ali spanja in zaradi pretiranega dela.

Endokrine leze (zlasti nadledvina) potrebujejo hranilne snovi, ki jih vsebuje korenkov sok. Z uivanjem tega soka vasih premagamo celo neplodnost. Za neplodnost je krivo stalno uivanje ivil, katerih atomi in encimi so bili s kuhanjem ali pasteriziranjem unieni.

Suha koa, dermatitis in druge kone hibe nastanejo zaradi primanjkljaja nekaterih elementov, kijih najdemo v korenkovem soku. Isti dejavnik povzroa tudi teave z omi, na primer oesno vnetje, vnetje oesne veznice in podobno.

e sok pravilno iztisnemo iz sveega, istega, kakovostnega surovega korenka, bo zagotovo vseboval obilje ivih organskih bazinih elementov - natrija in kalija. Vsebuje tudi veliko kalcija, magnezija in

40

eleza. ivi organski elementi fosfor, veplo in silicij so v tem soku v popolnem ravnovesju s prej omenjenimi.

Surovi korenkov sok je dokazal, da je za razgrajevanje irov in rakavih tvorb udeno zdravilo nae dobe. Pri tem je seveda bistveno, da je pravilno pripravljen. Da bi mogel v polnosti uinkovati, oziroma da ne bi sproti iznievali njegovega delovanja, moramo iz prehrane popolnoma odstraniti koncentrirane sladkorje, krob in moko.

Ugotovili so, da je eden od najbolj zahrbtnih vzrokov za ire in rakave tvorbe dolgotrajno pestovanje zamer. Te zamere vse prepogosto nosimo s seboj e iz otrotva. e jih bolnik ne odpravi, lahko ogrozijo sicer nadvse uinkovite poskuse pomoi.

Ko zauijemo veliko koliino korenkovega soka, se vasih zgodi, da obutimo kakno reakcijo ali morda nekoliko neprijetnosti. Gre za povsem naraven pojav, ki kae, da je Narava zaela istiti telo in da ji zauiti sok pri tem nadvse uinkovito pomaga.

Takojnje sklepanje, e da sok zaradi tega loveku ne ustreza, kae, da zadeve ne razumemo povsem. Korenkov sok je namre ne ve ne manj kot organska voda najbolje kakovosti in prav tista vrsta hrane, ki jo telo potrebuje. e je sok sve in pravilno pripravljen, v njem niti z najbujnejo domiljijo ne bi mogli najti niesar kodljivega, temve le encime, ive atome in ivo organsko vodo - snovi, po katerih hrepenijo sestradane celice in tkiva.

Z dodatkom surovega kozjega mleka ali majhne koliine iste surove smetane pridobi korenkov sok nekoliko eksotien vonj. e nam dolgotrajno uivanje vedno enakega soka postane zoprno, tako obasno razbijemo monotonijo.

Opozoriti moram, da je smetana preprosto ista maoba in ne visokobeljakovinska hrana kot je mleko. Smetana gre v telesu skozi povsem drugaen prebavni proces kot mleko. eprav tudi smetana tvori nekaj sluzi, za razliko od mleka nikakor ne sodi v skupino nevarnih ivil.

Ko nas zdelujejo izrpanost, nadloge ali neprijetne reakcije telesa,

41

se spomnimo, da je nae debelo revo morda celo bolj kot vsi ostali dejavniki skupaj odgovorno za zlo in teave, ki jih obutimo. Izkunje so nas prepriale, da se debelo revo loveka, ki ivi poveini ali samo od kuhane in predelane hrane, nikakor ne more normalno razvijati niti uinkovito delovati. Zato lahko sklepamo, da bi bilo tako reko nemogoe najti veje tevilo ljudi z zdravim debelim revesom.

e trpimo zaradi neprijetnosti ali istilnih reakcij, je zato jasno, da se moramo najprej lotiti izpiranja revesja. e to ni mogoe, potem napravimo vsaj niz globinskih klistirjev. Opazno olajanje teav nam bo povedalo, kdaj jih je za prvo silo dovolj. ele potem bodo svei surovi zelenjavni sokovi dobili pravo prilonost, da se izkaejo ter prevzamejo svoj del regeneracijskega procesa. Najbolja hrana za debelo revo je kombinacija korenkovega in pinanega soka. Recept je zapisan v nadaljevanju te knjiice.

Zapomnite si, da je koliina sokov, ki jih moramo zauiti, odvisna od njihove kakovosti. Ponavadi boste za enak uinek, kot bi ga dosegli z doloeno koliino soka, pridobljenega s stiskalnico, potrebovali ve soka, e ste ga iztisnili s centrifugo.

Vsak trenutek naj vam bo povsem jasno, da so sokovi najodlineje ivilo, kar jih je sploh mogoe dobiti. e jih uivamo vse ivljenje, smemo priakovati, da bomo iveli mnogo dlje in mnogo bolj zdravo.

Korenkov sok sestavlja kombinacija elementov, ki hranijo celotni organizem in pomagajo uravnovesiti njegovo teo ter njegovo notranje kemijsko ravnovesje.

e zlasti dobro hrani organe vida. To je dokazalo mnogo mladeniev, ki so se prijavili v vojake ole za letalstvo in mornarico, pa so jih ob prvem zdravstvenem pregledu zavrnili zaradi slabega vida. Po nekaj tednih rednega uivanja velikih koliin korenkovega soka so bili po ponovnem pregledu sprejeti. Ugotovljeno je bilo, da je njihov vid popoln!

e bi se kaj takega zgodilo enkrat samkrat, bi bilo to podobno udeu. e bi se zgodilo le dvakrat, bi pojav zapisali v anale zgodovine

42

zdravljenja kot nakljuje. Ko pa vidimo, da se to redno dogaja, gotovo lahko zavremo pomisleke. Ve je stvar/ v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vae modrijanstvo.'

Prav ni manj ni uinkovit sok te skromne rastline v zdravljenju irov in rakavih tvorb. Ti so nastali zaradi pogubnega stradanja celic, izrpana tkiva pa si z obilnimi koliinami korenkovega soka spet opomorejo. Korenkov sok naj bo pri tem glavno ivilo, dopolnjuje pa naj ga skrbno izbrana in pripravljena surova hrana.

Laike zelo strai in bega e sama pomisel na te tegobe. Pa vendar je njihov vzrok in razvoj tako preprosto razumeti.

Po drugi svetovni vojni so milijoni sestradanih otrok in mladih ljudi s prizadetih obmoij - sirote brez doma, strehe nad glavo in cilja - blodili po evropskih deelah. To je bila podoba dravnega ali meddravnega ira, ki se je razvijal v rakavo tvorbo svetovnih razsenosti. Brez organiziranih ukrepov bi ta pojav privedel do kriminala in pustoenja, kakrnega si ne more predstavljati niti najbujneja domiljija. Da bi ti mladi v razmeroma kratkem asu postali urejeni in koristni dravljani, sta bili potrebni primerna prehrana in vzgoja.

Podobno je s lovekovim telesom. Zaradi pomanjkanja ivih atomov v hrani, ki jo ljudje uivajo, e zlasti v zdajnjem in nekaj prejnjih rodovih, se prestradane telesne celice, nezmone pravilnega delovanja, uprejo, in nastane zmenjava. V prispodobi bi lahko rekli, da te napol ive celice, pregnane s svojih varnih sidri, blodijo po telesu, vse dokler ne najdejo primernega mesta, kjer se lahko zbirajo. V telesu, ki v celoti bolj ali manj strada zaradi pomanjkanja ivih atomov, kajpada ni teko najti mest z zmanjano obrambno sposobnostjo.

Ugotovitev, da nastajajo iri in rak zgolj zaradi telesnih nepopolnosti, vendarle ne bi bila na mestu. Poudarili smo e, da te bolezni in mnoge druge vzkalijo iz dolgotrajnih zamer, iz duevnega stresa zaradi negativnih ustev - ljubosumja, strahu, sovratva, zaskrbljenosti, frustracij

' Citat iz drame Williama Shakespeara: Hamlet (prev. Oton upani). (Op. prev.)

43

in drugih neotipljivih negativnih vplivov. To je prvo, kar moramo razgraditi in odpraviti. Toda kljub temu ne smemo spregledati, da slaba prehranjenost in nesposobnost, da bi vzdrevali najvijo mogoo mero telesne higiene (tako zunanje kot notranje) in istosti uma vsekakor pripomoreta k tegobam.

Na podlagi teh izhodi ter izkuenj, ki so plod naega raziskovalnega dela, lahko trdimo, da e tako drzne hipoteze in tvegani poskusi z radijem ne bodo odkrili vzrokov raka. Vzrok tii v pomanjkanju ivljenja v nai vsakodnevni hrani. Bolj modro bi bilo iskati zdravilo v temeljnih principih bogabojenosti: konkretno v ienju odpadnih snovi iz telesa, s imer bi dosegli, da strupi, kijih te snovi vsebujejo, ne bi motili zdraviteljskih procesov Narave. Hkrati bi morali dovajati telesu obilje najvitalnejih atomov ive hrane, ki jih je mo dobiti. Tako bi celice obnovili, kar bi omogoilo tkivom, da najprej postanejo odporna proti nadaljnji degeneraciji ter se nato kakovostno obnovijo.

im prej bomo ugotovili, da v vsem telesu ni organa, ki bi lahko deloval samostojno in neodvisno, tem hitreje bomo zmoni nadzorovati delovanje naega organizma. Resda ne vemo, kakno obliko inteligence imajo razni deli naega telesa niti ne poznamo njihovega delovanja do potankosti; vsekakor pa vemo, da neka inherentna oblika inteligence poskua zavarovati vsako posamezno lezo, kost, ivec in miico - kljub vsej destruktivni kodi, ki jo lovek, ponavadi zaradi neznanja, povzroi s svojo prehrano.

Iskanje vzroka katerekoli bolezni bi najbr najprej privedlo do polic, ki se v trgovinah ibijo pod konzerviranimi ivili. Nadalje bi nas pripeljalo do mlinov ter do tovarn sladkorja, sladic in umetnih brezalkoholnih pija. Preiskati bi morali izdelke, ki vsebujejo mrtve atome; naa civilizacija jih izdeluje v prizadevanjih, da bi umetno ustvarila hrano za loveko telo. Vendar ivljenje in smrt ne moreta obstajati na istem mestu. Dobro vemo, kako natanna je vsaka vlada glede dovoljenj za prodajo konzervirane hrane: vsaka trohica ivljenja mora biti v njej dokonno uniena, sicer bi se ivilo pokvarilo. Nobenega kruha ali predelanega ita ne pojemo, dokler vroa pe ni v njem uniila vsakrnega delka ivljenja, ki je v njem pred tem morda

44

e obstajalo. "Obogatitev" takega kruha prispeva le e nekaj mrtvih atomov.

Ko analiziramo nao prehrano iz tega zornega kota, postane oitno, da je uporaba obilnih koliin raznolikih sveih surovih zelenjavnih in sadnih sokov ivljenjsko pomembna ne glede na to, ali smo zaradi lastne odloitve, okolja ali trenutnih okoliin zmoni iveti od povsem presne hrane ali ne. Pri tem ne smemo pozabiti, da zelenjavni sokovi telo gradijo in prenavljajo, sadni sokovi pa so predvsem njegovi istilci. Prvi vsebujejo veji dele beljakovinskih sestavin, v drugih pa je ve ogljikovih hidratov.

Za laike je zanimivo spoznanje, da ljudje, ki ivijo zgolj od surovih ivil, ki jih dopolnjuje dovolj raznolikih sveih presnih zelenjavnih in sadnih sokov, ne obolevajo za rakom. To spoznanje seveda ne prinaa nobene koristi fundacijam za boj proti raku in podobnim ustanovam. Zaupanje mnogih rakavih bolnikov v prehrano s surovim sadjem in zelenjavo dovolj prepriljivo kae, da tudi svei surovi korenkov sok nedvomno koristi.

Prepriani smo, da bi bilo raziskovanje v tej smeri - eprav povsem neortodoksno - izredno uinkovito in mnogo ceneje od dozdajnjih raziskav. Posamezniki, ki iejo, spoznavajo in uporabljajo pomo Narave, ga e leta uspeno izvajajo. eprav nekateri znanstveniki tovrstno raziskovanje sprejemajo z dvomom, se znova in znova kae, kako zelo koristi bolnikom.

Upamo, da bo imprej postalo splono znano in sprejeto spoznanje, do katerega smo prili: e si bodo istili telo z izpiranjem revesja ter globinskim klistiranjem, e bodo jedli dovolj surove hrane ter vsak dan uivali dovolj velike koliine raznolikih sveih surovih zelenjavnih sokov, bodo imeli ljudje le malo prilonosti (e sploh) na svoji koi izkusiti, kako je, e se slabo pouti in si bolan.

Molekula korenkovega soka, podobna molekuli krvi Z najnovejimi mikroskopi je bilo mogoe ugotoviti, da je molekula

korenkovega soka analogna molekuli krvi. To dejstvo je nadvse

45

zanimivo in pomembno. Ni udnega torej, da je korenkov sok tako izjemno dobrodejen.

ZELENINSOK Izjemno visok odstotek ivega organskega natrija je najveja vrednost

soka zelene. Ena od lastnosti natrija je, da vzdruje kalcij v raztopljeni obliki. Kot bomo videli, velja to tudi za loveko telo.

Surova zelena vsebuje tako kalcij kot iv organski natrij; natrija vsebuje ve kot tirikrat toliko kot kalcija. Zato njen sok zelo koristi ljudem, ki so vse svoje ivljenje bolj ali manj stalno uivali koncentrirane sladkorje in krob. Kruh, pikoti, ita, krofi, testenine, ri - v bistvu vsako ivilo, ki vsebuje moko - sodi med koncentrirano krobnato hrano. Vsak sladkor, pa naj bo bel, rjav ali drugaen, ki je kakorkoli predelan ali umetno narejen, ter vsa ivila, ki ga vsebujejo (tudi bonboni, brezalkoholne pijae, sladoledi in podobno) sodijo med koncentrirane ogljikove hidrate.

Izkunje so nas dokonno prepriale, kako kodljiva je tovrstna hrana. Njeno redno uivanje povzroi podhranjenost, ki ji sledi straljivo tevilo tegob in bolezni.

Ugotovili smo, da so koncentrirani ogljikovi hidrati nedvomno med najbolj kodljivimi ivili nae civilizacije. Narava ni zasnovala naih prebavnih procesov z namenom, da bi morali kdaj rpati hrano za nae celice in tkiva iz takih "ivil". Posledica njihovega uivanja se oitno kae v degeneraciji lovekovega organizma. Res je alostno, da zaradi naega nenaravnega ravnanja povzroimo propad lastnega organizma v letih, ko se e ivo spominjamo svojega odraanja. Splono sprejeta misel, e da je loveku namenjeno le tirideset ali estdeset let ivljenja, preden postane star, je popolna alitev Narave in naega Stvarnika. Dejansko je to alostno priznanje, da ne znamo pravilno iveti in da se ne potrudimo niti toliko, da bi spoznali najbolj temeljna naela obnavljanja svojega telesa. Je tudi priznanje alostnega dejstva,

46

da si z zadovoljevanjem svojih poelenj z lastnimi zobmi kopljemo Srob.

Vedeti moramo, da je kalcij vsekakor eden izmed elementov, ki jih v nai hrani nikakor ne sme primanjkovati - toda njegovi atomi morajo biti ivi, organski. Ko skuhamo ali kako drugae predelamo katerokoli ivilo, ki vsebuje kalcij, se ta element avtomatino spremeni v neorgansko obliko. To seveda velja tudi za zgoraj omenjena ivila iz skupine karbohidratov. Anorganski atomi niso topni v vodi in celicam naega telesa ne morejo dati hrane, ki jo potrebujejo za regeneracijo. e ve, temperatura nad 54C encime unii in atomi se spremenijo v mrtvo snov. Zato taka hrana dobesedno zamai organizem. Posledice so artritis, sladkorna bolezen, motnje srca, krne ile, hemoroidi, olni in ledvini kamni.

e niesar ne storimo, da bi se znebili teh naslag mrtvega anorganskega kalcija, se te kopiijo v organizmu. ivi organski natrij odstranjuje nakopieni kalcij s pomojo drugih, kasneje opisanih elementov in procesov, in ga vzdruje v raztopljeni obliki, vse dokler ga telo ne izloi. Te procese podrobneje osvetljujemo v odlomku, v katerem obravnavamo artritis.

Natrij ima v fiziolokih procesih naega telesa pomembno vlogo. Ena izmed njegovih najpomembnejih funkcij je vzdrevanje ustrezne gostote krvi in limfe. Zaradi njegovega vpliva se kri ne zgoa ezmerno. Ne pozabimo pa, da je edina oblika natrija, ki deluje tako, zgolj ivi organski natrij, pridobljen iz svee zelenjave in nekaterih vrst sadja.

Zelena vsebuje obilo soli (natrija) Obiajna kuhinjska sol vsebuje netopne anorganske sestavine.

Uporaba take soli pripomore k nastanku krnih il, njihovi otrdelosti in porajanju drugih tegob.

Sol je potrebna pri nastajanju prebavnih sokov in pri njihovem delovanju. Dobra prebava brez soli tako reko ni mogoa. Vendar velja to le za sol, ki je povsem topna v vodi.

47

Nae celice ivijo v slani vodni raztopini. e te raztopine ne vzdrujemo na doloeni stopnji, povzroi to dehidracijo.

V pridobivanju kuhinjske soli za trg uporabljajo skrajno visoke temperature (ve kot 800C). Taki soli dodajajo anorganske primesi, ki prevleejo njene kristale, da bi ostala sipka.

Taka sol ni ve povsem topna v vodi. Kadarkoli potrebujemo sol, uporabljajmo isto kameno sol, kakrno

uporabljajo v napravah za preievanje vode. Kameno sol pridobivajo iz kamenih tvorb zemeljskega natrija. Pri

tem je ne pregrevajo. Ugotovili smo, da se ta sol v vodi povsem raztopi. Lahko jo uporabljamo, le na zmernost ne smemo pozabiti. Pred uporabo jo zmeljemo v mlinku za kavo ali za semena.

Kamena sol deluje kot naravni katalizator, ki ga lahko telo s pomojo encimov koristno uporabi.

Takna sol vsebuje ponavadi tele elemente: natrijev klorid 90 - 95% kalcijev sulfat 0,05 - 1% magnezijev sulfat 0,05 - 1 % magnezijev klorid 0,05 - 1 % Dele vlage je lahko od 2,5% do 6%; vasih pa najdemo v tej soli

tudi netopne snovi v sledovih. Obiajna kuhinjska sol vsebuje poleg zgoraj natetih sestavin tudi

tele snovi (v precej razlinih razmerjih): kalijev klorid, kalijev sulfat, magnezijev bromid, kalcijev klorid, natrijev sulfat, barijev klorid in stroncijev klorid. Veina teh sestavin oteuje topljenje soli v vodi.

48

Kozarec sveega surovega soka zelene zjutraj ter e ena v asu med kosilom in veerjo mono olaja prenaanje vroega suhega vremena. Ker uravna nao telesno temperaturo, se dobro poutimo tudi tedaj, ko ljudi okrog nas oblivajo potoki znoja in je zaradi vroine njihova ivljenjska energija na nili.

Natrij ima pomembno vlogo pri izloanju ogljikovega dvokisa. Pomanjkanje ivega organskega natrija povzroi teave z bronhiji in pljui, ki se zaradi navzonosti tujih snovi v pljuih, na primer tobanega dima, e zaostrijo. To pomanjkanje je eden od spremljevalnih dejavnikov prezgodnjega staranja, zlasti pri enskah. Mimogrede, kadilka se v petih letih kajenja postara za petnajst let.

Prav nikotinu lahko v veliki meri pripiemo razrvane ivce. Kajenje namre tega stanja nikakor ne olajuje, temve ga kvejemu poslaba. Vsem zagotovilom lanih reklam navkljub, je edino olajanje, ki ga doseemo s tobakom, zgolj obasna umska sprostitev. Cena zanjo je bolj ali manj trajna degeneracija vlaken. Tobani dim inhibir okualne brbonice.

Kombinacije soka zelene z drugimi sokovi so splono koristne. Za nekatere meanice seje pokazalo, da naravnost neverjetno odpravljajo primanjkljaje in izboljujejo zdravje. Ko sok zelene meamo s sokovi drugih rastlin, je skupno razmerje zdravilnih elementov povsem drugano, kot je bilo v vsaki posamezni rastlini. Odkritje, kako uinkujejo te meanice, prinaa neprecenljivo pomo bolehnim ljudem od zibelke do groba.

Uivanje obilnih koliin korenkovega in zeleninega soka pomaga pri ivnih boleznih, ki nastanejo zaradi degeneracije mielinske ovojnice. Ovojnica se obnovi in tako se bolezen ublai ali povsem odpravi.

Zelena vsebuje obilo magnezija in eleza, zato je neprecenljive vrednosti kot hrana za krvne celice. Mnogo bolezni ivevja in krvi nastane predvsem zaradi anorganskih rudninskih snovi in soli, ki jih

49

telo sprejema iz devitalizirane hrane, pomirjeval in sredstev za blaitev bolein.

e v hrani primanjkuje vepla, eleza in kalcija, pa tudi e je teh elementov sicer dovolj, vendar so neorganski in brez ivljenja, se bodo morda pojavili astma, revmatizem, hemoroidi ali druge motnje. Neskladno razmerje med veplom in fosforjem v prehrani lahko povzroi duevne motnje - od preobutljivosti, razdraljivosti in nevrastenije pa vse do duevne zmedenosti in blaznosti. Prav mogoe je, da tudi mnoge bolezni, ki smo jih doslej pripisovali preveliki koliini sene kisline v telesu, v resnici izvirajo iz uivanja hrane, ki vsebuje preve fosforjeve kisline in premalo vepla.

Kombinacija soka iz korenka in zelene ustvarja njuno ravnovesje v telesu zaradi odlinega razmerja prej omenjenih organskih rudnin. Tako odpravlja nagnjenost k natetim obolenjem oziroma pomaga telesu do zdravja, e so se bolezni e zaele oziroma razmahnile.

KUMARINI SOK Kumare tako pospeujejo izloanje urina, da jih tejemo za enega

izmed najboljih naravnih diuretikov. To pa je le ena od mnogih dragocenih lastnosti teh rastlin. Zaradi visoke vsebnosti silicija pospeujejo rast las. V ta namen je zlasti uinkovita kombinacija kumarinega soka s sokom korenka, zelene solate in pinae. Kumare vsebujejo ve kot 40% kalija, 10% natrija, 7.5% kalcija, 20% fosforja in 7% klora.

Kumarini sok, dodan korenkovemu soku, zelo dobrodejno deluje pri revmatinih teavah, ki izvirajo iz zadrevanja prevelikih koliin sene kisline v telesu. Za izboljevanje splonega stanja mu dodamo nekaj pesnega soka.

Zaradi visoke vsebnosti kalija je kumarini sok zelo v pomo pri uravnavanju previsokega ali prenizkega krvnega pritiska. Prav tako koristi prizadetim zobem in dlesnim, na primer pri periodontitisu.

50

Nai nohti in lasje e posebno potrebujejo kombinacijo elementov, ki jih vsebuje sve ivi kumarini sok. Z njim prepreimo lomljenje nohtov in izpadanje las.

Pitje kumarinega soka, ki smo mu dodali sok korenka in zelene solate, pomaga pri raznovrstnih konih izpuajih. V nekaterih primerih se blagodejni uinki te meanice pokaejo hitreje, e ji dodamo e lucernin sok.

REGRATOVSOK Ta sok je eden izmed najdragocenejih napitkov. Uinkovito

zmanjuje preveliko zakisanost organizma in nam pomaga do zdravega, rahlo bazinega stanja. Vsebuje izjemno koliino kalija, kalcija in natrija in je med naimi ivili najbogateji z magnezijem in elezom.

Magnezij je nujno potreben za razvoj trdnega okostja in prepreuje mehanje kosti. Uivanje hrane, ki vsebuje dovolj velike koliine ivega organskega magnezija in kalcija, pomaga med nosenostjo prepreiti izgubo ali kvarjenje zob nosenic ter daje vrstost in mo otrokovemu okostju.

V primerni kombinaciji s kalcijem, elezom in veplom je ivi organski magnezij nujno potreben pri nastajanju nekaterih sestavin krvi. Tak magnezij mono poivlja. Je ena od sestavin, ki so del naih celic, zlasti v tkivih plju in ivevja. -

ivi organski magnezij lahko pridobimo zgolj iz ivih, sveih rastlin -e eden razlog za to, da jih uivamo svee in surove. Ne smemo ga zamenjevati z umetnimi magnezijevimi pripravki. Ti so neorganski in zato motijo pravilno, zdravo delovanje telesnih funkcij.

Vsi kemijski magnezijevi pripravki v obliki prakov ali pa tako imenovanega mleka, v telesu nujno puajo naslage anorganskih odpadkov. eprav morda res dajo takojnje uinke, kakrne obljubljajo, ne smemo prezreti, da so ti uinki zgolj zaasni. Sledijo jim bolj ali manj resne nezaelene posledice, kijih taka neorganska snov povzroa

51

v telesu. Mi pa raje sledimo zgledom modrih ljudi, ki poskuajo vedno videti kaj dlje od svojega nosu.

Hranilna vrednost ivega organskega magnezija, kakrnega vsebujejo surovi zelenjavni sokovi, je za na organizem neprecenljiva.

Meanica surovega soka iz regratovih listov in korenin, korenkovega soka in soka repnih listov pomaga odpraviti teave s hrbtenico in kostmi. Daje tudi vrstost zobem, pomaga prepreevati periodontitis in kvarjenje zob.

SOK ENDIVIJE* Endivija je kodrasta rastlina, podobna zeleni solati. V ZDA jo poznajo

tudi pod imenom eskariolka in cikorija {chicory). Na vzhodnih trgih ZDA poznajo kodrasto endivijo zlasti pod imenom cikorija {chicory), z izrazom endivija pa ponavadi oznaujejo zimski vitlof. Za vitlof so znailni zgolj dolgi, bolj ali manj ravni listi smetanaste barve. Ponavadi so tesno stisnjeni skupaj, dolgi so od 12 do 15 cm, iroki pa od 3 do 5 cm. Ta sorta ni tako bogata kot zelene sorte endivije, saj jo gojijo tako, da njene iroke liste odstranijo, korenine pa vtaknejo v pesek v temnem prostoru, da bi pridobili svetle, sone liste. Zato ima ta sorta kaj malo klorofila ter nekaterih ivljenjsko pomembnih rudninskih snovi, polno razvita zelena rastlina pa jih vsebuje v obilju.

Endivija je blinja sorodnica regrata, zato so tudi njune kemijske sestavine zelo podobne. Vendar vsebuje endivija tudi snovi, kijih nujno potrebujejo nai organi vida.

e soku endivije dodamo korenkov, zelenin in peteriljev sok, oskrbimo miice in ivce organov vida z najboljo mogoo hrano. Z uivanjem taknega soka se neverjetno uspeno odpravljajo motnje v delovanju oi. Dnevni odmerek pol litra ali celega litra je e mnogokrat

" Walkerna tem mestu obravnava endivijo, cikorijo in radi. Vse tri uvrajo botaniki v isti rod rastlin-Cichorium. (Op.prev.)

52

odpravil oesne teave, tako da bolniki po nekaj mesecih niso ve potrebovali oal.

Eden od najbolj izstopajoih primerov, kar jih poznam, je primer gospe iz Zahodne Virginije. Oesna mrena ji je povsem vzela vid in tri leta ni bilo nikakrnega upanja, da bo e kdaj videla. Ker je sliala za udee, ki jih delajo svei surovi zelenjavni sokovi, so jo pripeljali v Pittsburgh, da bi preskusila terapijo z njimi. V tem mestu je namre deloval zelo uinkovit obrat, ki je z velikim mlinom in hidravlino stiskalnico vsak dan pripravljal svee sokove.

Med terapijo se je gospa strogo drala potrebnega reima ienja. Z izpiranjem revesja in klistirji je odstranjevala odpadne snovi, ki bi sicer motile delovanje sokov. Jedla je zgolj surovo zelenjavo in sadje, odpovedala se je vsem koncentriranim krobnatim ivilom in sladkorju. Vsak dan je pila tele sokove:

- slabega pol litra korenkovega, zeleninega, peteriljevega in endivijinega soka,

- slabega pol litra korenkovega soka, - ravno toliko korenkovega, zeleninega, peteriljevega in pinanega

soka, in - prav tak odmerek korenkovega in pinanega soka. Prej kot v enem letu so si njene oi toliko opomogle, da je mogla s

pomojo poveevalnega stekla znova brati asopise in revije! Med vsemi vrstami zelene listnate zelenjave vsebuje endivija najve

vitamina A. Meanica korenka, zelene in endivije nadvse koristi pri astmi in

senenem nahodu. Seveda le, e iz prehrane za zmeraj izloimo vzrok teh tegob. Kje ponavadi tii vzrok, e vemo: v mleku, koncentriranih krobih in sladkorjih.

V kombinaciji z zeleno in peteriljem je endivija zelo dobrodejna pri slabokrvnosti, pri funkcionalnih motnjah srca (to je tistih, ki jih ne povzroajo revesni plini) ter za krepitev krvi. V veliko pomo nam je tudi pri teavah z vranico.

53

Tako reko vsaka kombinacija sokov, ki vsebuje sok endivije, pospeuje izloanje ola, zaradi esar zelo koristi pri motnjah v delovanju jeter in olnika.

SOK SLADKEGA KOMARKA Poznamo tri vrste sladkega komarka. Dve vrsti (var. vulgare in dulce) ponavadi uporabljamo kot zaimbi

in diavnici. Obravnavamo ju v glavnem kot zdravilno zelie, za sok pa nista primerni, razen pod nadzorom strokovnjaka za uporabo zdravilnih zeli.

Tretjo, gomoljasto vrsto sladkega komarka (var. azoricum) pa obilno uporabljajo Italijani in drugi romanski narodi kot ivilo. Gomoljasti komarek da izvrsten sok. Rastlina je sicer blinja sorodnica zelene, vendar je njen sok mnogo slaji in bolj aromatien od zeleninega. Njuno sorodstveno vez kae izraz, s katerem gomoljasti sladki komarek imenujejo ponekod v ZDA (anise ceery, "komarkova zelena"), vendar je najpogosteje v rabi njegovo italijansko ime "finocchio."

Sok sladkega komarka je zelo dragocen pri nastajanju krvi, zato je tudi izjemno dobrodejen pri menstrualnih motnjah. V ta namen uspeno uporabljajo tako samega kot v kombinaciji s korenkovim in pesnim sokom.

ESNOVSOK e uivanje esna je dovolj hudo za lovekove socialne stike; e pa

boste pili esnov sok, lahko skorajda z gotovostjo raunate, da vas bodo izobili iz drube. Toda e je lovek dovolj duevno trden, da premaga teave v odnosih, ter ima hkrati e dovolj mona prebavila, da vzdri splono slabo poutje - to namre spremlja zelo hitro ienje, ki ga sproi ta sok - potem mu prinese esnov sok zelo veliko koristi.

esen vsebuje veliko gorinega olja. Skupaj z drugimi istilnimi

54

elementi, ki ga sestavljajo, gorino