Svetlobna imisija in varovanje okolja Svetilke CX - zvezde

Stran 1

Svetilke CX - zvezde med zvezdamiredesign 2005

Svetlobna imisija in varovanje okolja

Stran 2

Svetlobna imisija - urbani fenomen, je stanje, ki obremenjuje okolje. Mote�i vpliv svetlobe, kijo izsevajo umetni viri svetlobe, spada k škodljivim vplivom na okolje, kadar povzro�anevarnost, škodo ali nadlegovanje.

Te svetlobne imisije lahko za prizadete pomenijo mote�o osvetlitev ali celo bleš�anjenjihovega življenskega prostora.

Svetlobna imisija bi se morala upoštevati tudi pri sanaciji obstoje�ih naprav.

Pogoj zamanjšanje svetlobne imisije je zvišanje svetlobnega izkoristka na natan�no dolo�enipovršini ob nespremnjeni porabi energije. To pa lahko dosežemo le z uporabo vrhunskih optikin optimiziranimi oblikami svetlobnotehni�nih pokrovov.

Siteco neprestano razvija svetlobne rešitve za zmanjšanje svetlobne imisije. Takšne izdelkeozna�ujemo z znakom:

Varujmo okolje, izogibajmo se svetlobni imisiji

Stran 3

Pregled tem

� javna razsvetljava

� svetlobne imisije

� svetloba in okolje

- neskaljeno zvezdno nebo

- zaš�ita mr�esa

- energijska u�inkovitost

- surovine in recikliranje

- drevo proti svetilki

� rešitve Siteco

Stran 4

Javna razsvetljava

... varno in prijetno skozi no�!

Stran 5

Svetilke v zunanjem obmo�ju skrbijo za ...

� Varnostv prometnih conah in na neprometnih površinah,cestah, kolesarskih stezah, pešpoteh, trgih,v conah za pešce, podvozih itd.,

� Zaš�ito objektovRazsvetljava v okolici zgradb, industrijskih naprav,zemljiš�,

� Podrobno vidljivostpri no�nem delu na prostem in pri zunanjih aktivnostih:na postajah za natovarjanje, na športnem stadionu, ...

Javna razsvetljava

Stran 6

Svetilke v zunanjem obmo�ju skrbijo za ...

� prijetno razpoloženje pono�njakovnpr. ob pohajkovanju v mestu

� estetiko in podobo

osvetlitev zgradb, spomenikov,razsvetljava parkov, ...

� pozornostnpr. za napisne table in reklame

Javna razsvetljava

Stran 7

Svetlobna imisija

„Modri planet“ se sveti:iz vesolja se jasno prepozna svetlobno onesnaženje v industrijskihdržavah in strnjenih naseljih!

Stran 8

O �em govorimo?

� Svetlobna imisija = svetlobno onesnaženje = svetlobnakontaminacija

Motenje �loveka oz. živali oz. prekrivanje zvezdnega neba zaradineu�inkovito vstavljenih svetlobnih virov.

� ULOR (Upward Light Output Ratio)

Del svetlobnega toka,ki ga svetilka seva nad horizontalo.

Svetlobna imisija 1

Stran 9

O �em govorimo?

Osvetlitevživljenskega prostoraljudi in živali

Bleš�anje� v sosednje stanovanske

predele („svetlobni stolp“)� udeležencev v prometu

U�inek privabljanjaogroža no�ni mr�es

Osvetlitevzvezdnega neba

Izgube zaradi razsipanjapove�ujejo obratovalne

stroške, zapravljajo energijo,obremenjujejo okolje

Svetlobna imisija

Stran 10

Javno/komercialno podro�je

� razsvetljava- cest- igriš�/stadionov

- industrijskih zgradb

� osvetlitev zgradb, mostov,spomenikov

� svetlobne reklame

� efektna razsvetljava

Privatno podro�je

� razsvetljava vhodov

� osvetlitev v vrtu

� razsvetljeni prostori

� nezatemnjena nadsvetloba vstanovanjskih hišah

� avtomobilska razsvetljava

Kje nastane svetlobna imisija?

Svetlobna imisija

Stran 11

Vrste svetilk

prosto sevajo�evisoka svetlobna imisija

delno zasen�ene

zmanjšana svetlobna imisija

zasen�ene

minimalna svetlobna imisija

Svetlobna imisija

Stran 12

Primer cestne razsvetljave

Primer: okrogla svetilka (krogla) Primer: svetilka z ravnim steklom

1. „onesnaženje“ no�nega neba

2. nadlegovanje stanovalcev

� ve�ja poraba energije

� brez sevanja v no�no nebo

� nemoteno spanje stanovalcev� maksimalni izkoristek

Svetlobna imisija

Stran 13

Primer osvetlitve fasad - iluminacija

Konvencionalnižaromet (simetri�ni)

1. „onesnažuje“no�no nebo

� zmanjšuje estetskiu�inek

� ve�ja porabaenergije

Optimiran žaromet(asimetri�ni)

� usmerja svetlobnonatan�no naobjekt

� zmanjšujesvetlobno imisijo

� dosežemaksimalniu�inek imidža

Svetlobna imisija

Stran 14

simetri�ni

� bleš�i v okolje

� svetlobna imisija vbližnje hiše

asimetri�ni

� ne bleš�i

� celotna svetlobaosvetljuje le športnoigriš�e

� zato visok svetlobniizkoristek

Svetlobna imisija

Primer osvetljevanja športnih objektov - stadionov

Stran 15

Drevo proti svetilkiSurovine in recikliranje

Zaš�ita žuželk

Neskaljeno zvezdno nebo

Energijska u�inkovitost

Svetloba in okolje

Stran 16

Neskaljeno zvezdno nebo

Preve� umetne svetlobe „onesnažuje“ no�

Zvezdno nebo že tiso�letja navdihuje romantike, raziskovalce, filozofe.Vendar pa številni umetno svetlobni viri, ki svetijo na zemlji pono�i, navidez ugasnejo zvezde.

1917 je na gori Wilson pri Los Angelesu nastala zvezdarna z v tistem�asu najve�jim teleskopom. Že kmalu pa je svetlobni zvon mesta obsijalzvezdno nebo. Leta 1985 so morali zvezdarno zapreti. 1

Pomembnejše zvezdarne danes ležijo skoraj izklju�no izven strnjenihnaselij - npr. v �ilski puš�avi.1) Vir: planetarij Freiburg

Stran 17

Rešitve Siteco

Na kratko

• Zaš�ita pred imisijami v svetu pridobiva na pomenu; ukrepi zazaš�ito pred imisijami so delno tudi zakonsko dolo�eni.

• Siteco si že od nekdaj prizadeva zmanjšati svetlobne imisije pri svojihzunanjih svetilkah in žarometih.

• Sitecov spekter proizvodov obsega ustrezno svetilko, optimirano zazaš�ito pred imisijami, za vsako podro�je uporabe, pa tudi atraktvinerešitve za sanacijo in dodatno opremo.

• Investicija v svetilke z bodo�nostjo se izpla�a: zaradi nižjihobratovalnih stroškov, aktivnega varstva okolja in višje življenjskekvalitete za vse stanovalce.

Stran 18

Na kratko

Sitecove svetlobne naprave, optimirane za zaš�ito pred imisijami

� š�itijo �loveka pred svetlobno imisijo,

� prizanašajo no�nim živalim,

� prepre�ujejo „svetlobno onesnaženje“ no�nega neba,

� var�ujejo z energijo in tako varujejo okolje,

� prispevajo k znižanju obratovalnih stroškov,

� imajo zanesljivo prihodnost glede na nove predpise.

Rešitve Siteco

Stran 19

Svetilke CX - zvezde med zvezdamiSvetilke CX - zvezde med zvezdamiRekonstrukcija 2005Rekonstrukcija 2005

Stran 20

Naloge in funkcije javne razsvetljave

Zagotovitev varnosti za vseudeležence v prometu

� Pospeševanje prometnega toka

� Vzdrževanje javnega reda

� Prepre�evanje ob�utka strahu

� Oblikovanje okolja

� Dajanje ob�utka ugodja

� Pospeševanje komunikacij

Tehni�ne cestne svetilke CX

Stran 21

Razvoj prometne situacije do danes

Pove�anje prometa

� Ve� mlajših voznikov za�etnikov

� Ve� motoristov/voznikov skuterjev

� Potreba po samopotrditvi mladostnikov

� Ve� starejših voznikov

� Hitrejši avtomobili

Ve� mote�ih dejavnikov pri vožnji

� Telefon, radio, TV/DVD, hrana, pija�a


Stran 22

Zahteve razsvetljave: Svetlobno - tehni�na kakovost razsvetljave

� Nivo osvetljenosti

� Enakomernost svetlosti in osvetljenosti

� Omejitev bleš�anja

� Opti�na vodljivost

� Barva svetlobe

� Barvna reprodukcija (barvni videz)

� Prilagajanje o�esa (adaptacija)

Ve�Ve� kotkot je možnostije možnosti motenjmotenj na cestina cesti,,tolikotoliko strožjestrožje soso svetlobno - tehni�nesvetlobno - tehni�ne

zahtevezahteve!!


Stran 23

Varnost: Podatki o nesre�ah podnevi in pono�i

� Pono�i se dogajajo nesre�e z hujšimi posledicami!

� Vsaka stotinka sekunde, vsak centimeter reakcije voznika lahko lo�ipreživetje od tragedije!

Podnevi

Pono�i

Smrtne žrtve:

Vir: BAST in ADACGostota prometa

75% 25%

56% 44%

Nesre�e skupno

75% 25%


Stran 24

Varnost: Manj nesre� zaradi boljše cestne razsvetljave

Povišanje srednjesvetlosti za 1 cd/m2

svetlostsvetlostvv cdcd/m/m22 VirVir::

BASTBAST

60%60%

40%40%

20%20%

00 0,50,5 1,01,0 1,51,5

nesre�enesre�epono�ipono�i

Zmanjšanje števila nesre�v no�nem �asu do 30%


Stran 25

Varnost: Cestna razsvetljava in kriminal

Izklju�itev javne razsvetljave v

naseljih povzro�a:

Kraj avtomobilov Napadov

Vlomov

Vir: VDEW in mednarodni javni viri

13% ve�25% ve�

65% ve�


Stran 26

Videti in prepoznati razli�ne nivoje osvetljenosti

Primerjava razli�nihnivojev osvetljenosti

Dnevna svetloba Cestna razsvetljava Lunin sij

Nivo osvetljenostina tleh

Aktivni rceptorji vo�esu

Opti�ni izgled

100.000 – 5.000 lx 50 – 3 lx 0,1 – 0,01 lx

receptorji zabarve

receptorjiza temo


Stran 27

Videti in biti viden: odvisnost od svetlobe in lastnosti objekta

OsvetljenostOsvetljenost KontrastKontrast VelikostVelikost HitrostHitrost


Stran 28

Videti in biti viden: v cestnem prometu pono�i

Velikost

objekta

neosvetljena cesta

Kontrast osvetljena cesta


Stran 29

Videti in biti viden: v svetlobi avtomobilskih žarometov

Pri 50km/h velja: 15m + 25m = 40mReakcijska pot + Zavorna pot = Pot zaustavitve

0m 40m 60m 160m

maks. dolžina snopaavtomobilskih žarometov

opazovanidel cestiš�a


Stran 30

Videti in biti viden:Videti in biti viden: v svetlobi avtomobilskih žarometov

PriPri 100 km100 km/h/h veljavelja::30m30m ++ 100m100m == 130m130m

ReakcijskaReakcijska potpot ++ ZavornaZavorna pot =pot = PotPot zaustavitvezaustavitve


Stran 31

Videti in biti viden: zmanjšana vidljivost

O�ala: refleksija, osvetljenost,umazanija

Vreme:vidljivost

Žarometi: nastavitev,umazanija, okvara

Cesta: refleksija namokrem cestiš�u

Žaromet:bleš�anje

Vetrobransko steklo:refleksija, umazanija


Stran 32

Zahteve razsvetljave: svetlobnotehni�ne veli�ine

� Svetlobni tok Φ [Φ [Φ [Φ [lm]=celotna oddana mo� sevanja svetlobnegavira

� Svetilnost I [cd]= merilo vrednost svetlobe, ki seva vdolo�eni smeri

� FMP - Fotometri�ni podatki svetilke(oblika izsevane svetlobe svetilke)

� Osvetljenost E [lux]=merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada nadolo�eno površino

� Svetlost L [cd/m2]=merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis obolj ali manj svetli, svetle�i ali osvetljenipovršini (ploskvi). Je edinasvetlobnotehni�na veli�ina, ki jo �loveško okoneposredno zaznava.

FMP

L

l


Stran 33

Razredi omejitve bleš�anja

RAZRED OMEJITVE maks. cd/klm pri kotih: OstaleBLEŠ�ANJA 70° 80° 90° zahteve

G1 200 50 NiG2 150 30 NiG3 100 20 NiG4 500 100 10 Svetilnost v smeri nad 95°mora biti 0

G5 350 100 10 Svetilnost v smeri nad 95°mora biti 0

G6 350 100 0 Svetilnost v smeri nad 90°mora biti 0


Stran 34

� Demonstracija razli�nih na�inov osvetljevanja

� Sprotno zajemanje vrednosti: (L, Uo, Ul)

Tehni�ni podatki:- Uporabna dolžina: 210m- Uporabna širina: 11m- Nastavitev višine: do 11,5m

Vse svoje svetlotehni�ne rešitve preiskusimo tudi vpraksi, na lastnem cestnem simulatorju, ki je edenod dveh tovrstnih naprav v svetu.

Na testni stezi lahko simuliramo vse situacije zpoljubnimi svetilkami (razli�ne višine svetilk inrazmake med njimi, promet, ovire,....)


Stran 35

� 2. �im bolje prilagoditi opti�nipribor:

optimirati obliko kape ali svetilkozapreti z ravnim oz. izbo�enimsteklom.

� 1. S pomo�jo uporabenajnovejših svetlobnih virov inra�unalniških pristopov zaoblikovanje svetilk izdelati inuporabiti novo optimiranoradialno fasetirano optiko RFO.

Glavna izhodiš�a za izboljšave CX - zmanjšanje bleš�anja

in


Stran 36

CX izboljšave

CX

• IP 65• skoznjik• okov pritrjen na pokrovu

do 2005

CX 100/200 Comfort

• IP 66• uvodnica*• okov pritrjen na ohišju*• ve� možnih pritditev na kandelaber

Posebnosti izvedbe Comfort:• Radialno fasetirana optika RFO• Univerzalna optika za HST/HSE/HIT/HIE• Izvedbe za metalhalogenidne sijalke HI• Ravno ali izbo�eno varnostno kaljeno steklo• Razred bleš�anja pri izbo�enem steklu: G6• Zaš�itno lakiranje• Poln paket Siteco Savelight

od 2005

CX 100/200 Basic

Izboljšave

• IP 66• uvodnica*• okov pritrjen na ohišju*• ve� možnih pritditev na kandelaber

od 2005

* Pri CX 100 še v razvoju

Svetilke CX smorazdelili v dveproduktni skupini:

• CX Basic• CX Comfort


Stran 37

CX=IP 6622

Vse svetilke CX, CX 100 in CX 200, v obeh izvedbah, Basic in Comfort, imajo zaš�itno stopnjo IP66.To pomeni, da je celotna svetilka prahotesna ter zaš�itena proti mo�nim vodnim curkom in razburkanemumorju. S tem svetilke CX niso samo mestne svetilke, temve� so predvsem v izvedbi Comfort s svojimdodatnim metaliziranim lakom, ki deluje kot dodatni š�it svetilke, primerne tudi za obmorske kraje inpuš�ave.

Vsaka svetilka je tolika varna, kolikor je varna njena najslabša komponenta. �e obmo�je sijalke dosežezaš�itno stopnjo IP66, prostor predstikalne naprave pa samo IP44, velja manjša zaš�itna stopnja zacelotno svetilko. Voda, ki bi npr. vdrla v elektri�ni del svetilke, bi lahko postala vir nevarnosti!

Sitecova svetilka CX z zaš�itno stopnjo IP66 je posebno gospodarna – celotna svetilka pa je izjemnovarna!

Varna v vsakem viharju.Ne glede na to, kako mo�no se je razbesnela nevihta in kako visoko butajo valovi: z zaš�itno stopnjo IP66so svetilke Siteco CX zanesljivo zaš�itene proti mo�nim curkom in razburkanimi valovom inprahotesne.

Ozna�evanje stopnje zaš�ite po IEC 60598:Opti�ni del + Elektri�ni del = Zaš�itna stopnja svetilkeIP 66 + IP 44 = IP 44IP 65 + IP 65 = IP 65


Stran 38

Dvojna možnost pritrditve

Pri pritrditvi na kandelaber sta vam na voljo dve možnosti pritrditve:

- na krak (slika zgoraj; za optimalno pozicioniranje v cestnem prostoru; pomembno tudi, kadar so drevesa)

- direktno na kandelaber pod nagibnim kotom 7°

Premer nastavka:

CX 100: 40/48/60mm direktno na kandelaber ali na krak

CX 200: 48/60/76 mm direktno na kandelaber40/48/60 mm na krak

Izbira z zasukom prirobnice.

Montaža pod kotom manjšim od 10°nevpliva na pove�anje svetlobnegaonesnaženja.


Stran 39

Varuje in var�uje.

Izvedbe CX Comfort so opremljene z var�nimi komponentami Siteco Savelight.

• Predstikalne naprave s toplotno zaš�ito se ob negativnih u�inkih na koncu življenjske dobesijalk zanesljivo izklopijo in s tem prepre�ijo nedopustno višanje temperature.

• Vžigne naprave z odklopno avtomatiko zmanjšajo elektromagnetne motnje medpostopkom vžiga (posebno pri starejših sijalkah z omejenimi funkcijami) in poenostavijolokaliziranje defektnih sijalk. Odklopna avtomatika dodatno zviša življenjsko dobo vžignenaprave.

• Reducirni rele/reduktor s stikalno uro v �asu zmanjšanega prometa osvetljenost znižajo zapolovico in s tem znižajo porabo energije za ca. 35 %. Sijalko zmeraj zaženejo na nazivni(polni) mo�i – tudi po prekinitvi mrežne napetosti (napajanja) ali vklopu v reduciranem na�inu. Stem varujejo sijalko in jam�ijo dolo�eno jakost svetlobnega toka.

Siteco Savelight.Zanesljivo manj stroškov!


Stran 40


Krmiljenje reducirnih relejev/preklopnikov z negativno ali pozitivno logiko

Stran 41


Krmiljenje reducirnih relejev/preklopnikov z negativno ali pozitivno logiko

Stran 42


Negativna logika Pozitivna logika

Stran 43

� 1. S pomo�jo uporabenajnovejših svetlobnih virov inra�unalniških pristopov zaoblikovanje svetilk izdelati inuporabiti novo optimiranoradialno fasetirano optiko RFO.



Stran 44

Biser …vseh svetilk CX Comfort je Radialno fasetirana optika RFO:

� pri CX 100 Comfort je izdelana iz visokokakovostne zmesi Polifenilen sulfid, prevle�en znaj�istejšim aluminijem (metalizirana), �isto�e 99,9 %

Polifenilen sulfid (PPS) - lastnost materiala:Trajna temperatura uporabe 220 ° C, visoka kakovost zrcal z metalizirano površino izaluminija Optika CX 100 Comfort

� pri CX 200 Comfort je izdelana iz visokokakovostnega aluminija 99,8 %, površinskoeloksirana z aluminijem �isto�e 99,9 %.

Eloksirani aluminij z visokim leskom - lastnost materiala:Površina brez por, popolnoma izravnana, trdote korunda, za ve�inoma smerne reflektorje,neob�utljive na prah Optika CX 100/200 Basic in Cx 200 Comfort

Ti edinstveni optiki zagotavljata izjemno enakomerno svetlost tudi pri velikih razmakih med kandelabri.

Razen tega njihova geometrija tvori optimalni sevalni kot pri obeh tipih sijalk (cevastih in elipsoidnih), skaterimi lahko opremite naše svetilke glede na podro�je uporabe.


Stran 45

Radialna fasetirana optika RFO

Za veliko enakomernost svetlostibrez bleš�anja

ob velikih razmakih svetilk!

• Inovativna reflektorskatehnika zniža

- stroške ob instalaciji,- investicijske stroške,- obratovalne stroške.

- varuje okolje predvsiljeno svetlobo,

- ohranja energijske vire,

- varno usmerja udeležencev prometu.


Stran 46

Od segmentnih reflektorjev do radialno fasetirane optike - zgodovina

segmentna reflektorja enodelni zvezni radialno fasetiranareflektor optika RFO*

• CD• CJ• CV• ALSTRADA

• SL 50• SL 100• CX Basic

• družina ST• družina SR• družina SQ• družina DL 500• CX Comfort

* prijavljen patent

1970 - ... 1980 - ... 1997 - ...do - 1970

Pred letom 1970 smo zacestno razsvetljavouporabljali svetilke brezoptik ali pa je kar ohišjesvetilke poskušalo opravljatinaloge reflektorja.

Žal najdemo na trgu tudidanes svetilke s tehnologijotega �asa.


Stran 47

Primerjava svetlobnih tehnik

Prednosti:

• optimirana za cevaste (T) in

elipsoidne (E) sijalke,

• velika enakomernostsvetilnosti,

• minimalno razsipanjesvetlobe,

• visok izkoristek:Segmentna reflektorja1) Enodelni zvezni1) Radialno

reflektor fasetirana optika RFO

Alu 1) PPS 2)

Spodnji 74,4% 81,8% 84,9 % 87,4%polprostor

Zgornji 0,8% 0,5% 0,3 % 0,3%polprostor

1) �isti aluminij 99,9 % eloksiran2) Polifenilen sulfid (PPS)


Stran 48

Princip delovanja Radialno fasetirane optike RFO

Radialna fasetirana optika Siteco (RFO) pazdružuje tri karakteristike v eni optiki:

Pri optiki RFO je najve�ja prednost ta, da leži vsakod teh treh svetlobnih snopov pod svojimhorizontalnim kotom: 50°, 60°in 70°.Krivulja nam podaja tudi informacijo o širinisvetlobe (plaš�u) posameznega snopa.

Pod kakšnim vzdolžnim koti ti trije snopi sevajo,nam povedo podatki kota LBK.

Klasi�ne optike fokusirajo vse žarke v le eno to�ko. Posledica tega je, da je vsa svetloba veni karakteristiki svetlobnega snopa (KMK). Kam je ta edini snop usmerjen podaja podatek okotu LBK.

KMK 50° KMK 60° KMK 70°


Stran 49

CX Comfort 250W HSTizbo�eno steklovišina: 10m

Grafi�ni prikaz:

Prikaz delovanja Radialno fasetirane optike RFO


Stran 50

Posebnost:• individualno nastavljiva

svetlobna tehnikaza široko obmo�je

Položajreflektorja

0...7 (5)

Širinaceste

ožja...širša

• RFO, za veliko enakomernostpri velikih razdaljah

• RFO, optimirana za cevastein elipsoidne siijalke



Stran 51

Maksimalna fleksibilnostReflektor svetilke lahko fiksirate pri CX 100 Comfort na sedmih in CX 200 Comfort na petih položajih ter s temnatan�no definirate sevalni kot spredaj in zadaj. S tem ustvarite optimalne svetlobne situacije v vseh podro�jihuporabe:

Položaj reflektorja: 1 – 2 (CX 100); 1 – 2 (CX 200)Posebej primeren za osvetlitev:• cest s potmi za pešce in kolesarskimi stezami, ki so lo�ene od cestiš�a z zelenimi pasovi (montaža svetilke znatikom na kandelaber),• cest z ali brez poti za pešce ali kolesarskih stez (natik na krak, svetilka visi prek cestnega prostora.

Položaj reflektorja 3 – 5 (CX 100); 3 – 4 (CX 200)Posebej primeren za standardno cestno razsvetljavo pri velikih montažnih razmakih (svetilke pomaknjene nazaj ininstalirane vzporedno s tekom ceste; natik na kandelaber ali na krak).

Položaj reflektorja 6 – 7 (CX 100); 5 (CX 200)Posebej primeren za široke ceste ali ceste s parkirnimi mesti, potmi za pešce/kolesarskimi stezami ali postajališ�i(svetilke pomaknjene nazaj in inštalirane vzporedno s tekom ceste; natik na kandelaber ali na trak).



Stran 52

� 2. �im bolje prilagoditi opti�nipribor:

optimirati obliko kape ali svetilkozapreti z ravnim oz. izbo�enimsteklom.


1. Kapa iz PMMA 2. Ravno varnostnokaljeno steklo

3. Izbo�eno varnostnokaljeno steklo


Stran 53

• Za mestna središ�a, kjer se od svetilke zahteva tudi dobro opti�no vodenje.• Prednost svetilke je tudi velika razpršitev; s tem je lahko razmak med svetilkami nekoliko ve�ji.• Korist: manjši stroški za svetlobno napravo in prihranek energije.

• Slabost: višja stopnja bleš�anja.

Svetlotehni�ni pokrovi: 1. Kapa iz PMMA


Stran 54

C-ravnine

Svetlosti c cd/klm

Izmerjene vrednostipri 70°, 80°in 90°dajo razred omejitvebleš�anja G1

Pri kotih nad 90°imamo 0,6% deleždirektnega sevanja(v zgornjo polravnino)

Protokol meritev:

CX Comfort 200,1. Kapa iz PMMASijalka: 1×HST 250W

Izkoristek: 83,3%nad 90°: 0,6%L max: 60°dober izkoristek, širokaporazdelitev svetlosti


Stran 55

direktno sevanje (0,6%) v zgornji polprostorpreko odboja globoke kape

zelo široka karakteristika sevanjaImax pri 60°

-

+

cesta

Svetlotehni�ni pokrovi: 1. Kapa iz PMMA


Stran 56

Primer izra�una:

CX Basic 200, kapa PMMASijalka: 1×HST 250W 33.000lm

Širina ceste: 7,5mŠirina plo�nika: 1,5mVišina svetilk: 10mNagib svetilk: 7°

Sevanje v obmo�je fasad:• nad višino montažesvetilk do 3 lx• pod višino montažesvetilk do 10 lx


Stran 57

• Za obmo�ja, kjer je zahtevana zelo nizka stopnja bleš�anja,npr. avtoceste in ceste, kjer je zahtevana najboljša zaš�ita predemisijami (npr. ceste v bližini železniških postaj, pristaniš�,stanovanjskih objektov …).

• Ravno steklo je varnostno kaljeno in s tem odporno protiudarcem ter zelo varno.

Svetlotehni�ni pokrovi: 2. Ravno varnostno kaljeno steklo


Stran 58

C-ravnine

Svetlosti c cd/klm

Protokol meritev:

CX Comfort 200,ravno stekloSijalka: 1×HST 250W


Pri kotih nad 85°nimamo direktnegasevanja

Izkoristek: 79,7%nad 90°: 0,0%L max: 35°slabši izkoristek, ožjaporazdelitev svetlosti


Stran 59

ožja karakteristika sevanja (Imax pri 35°)zahteva ve�je število instaliranih svetilk in stem viša ceno investicije ter povzro�a ve�joporabo energije

brez direktnega bleš�anja v zgornjipolprostor

-

+

- zaradi ožje karakteristike obstaja ve�javerjetnost refleksnega bleš�anja preko svetleceste v zgornjo polravnino

Izpolnjuje najzahtevneši razred omejitvebleš�anja G6 (0% pri kotu => od 85°)

+

Svetlotehni�ni pokrovi: 2. Ravno varnostno kaljeno steklo

cesta


Stran 60

Primer izra�una:

CX Basic 200, ravno stekloSijalka: 1×HST 250W 33.000lm


Sevanje v obmo�je fasad:• nad višino montažesvetilk do 1 lx• pod višino montažesvetilk do 3 lx (lise do 10 lx)


Stran 61

• Doseže ve�jo širino sevanja kot ravno steklo• Zaradi tega je za osvetlitev potrebno manj svetilk, kot priravnem steklu• Zaradi izjemne optike RFO lahko zamenja svetilke s kapo zalumijasto optiko pri enakih razmakih svetilk• Zaš�ita pred imisijami je zagotovljena• Zagotavlja zanesljivo opti�no vodenje• Svetilka z izbo�enim steklom je primerna tudi za mestnasrediš�a, kjer je izpostavljena vandalizmu, saj je izbo�enosteklo varnostno kaljeno in odporno proti udarcem ter zelovarno.

Svetlotehni�ni pokrovi: 3. Izbo�eno varnostno kaljeno steklo


Stran 62

C-ravnine

Svetlosti c cd/klm


Pri kotih nad 85°nimamo direktnegasevanja

Protokol meritev:

CX Comfort 200,izbo�eno stekloSijalka: 1×HST 250W

Izkoristek: 83,9%nad 90°: 0,0%I max: 60°dober izkoristek, širokaporazdelitev svetlosti


Stran 63

kljub omejitvi bleš�anja enako širokakarakteristika sevanja, kot pri svetilki s kapo,zahvaljujo� vrhunski optiki RFO (Lmax pri 60°)

+

širša karakteristika zahteva manj svetilk vprimerjavi z ravnim steklom in s temzagotavlja manjšo porabo energije

+

zaradi širše karakteristike je verjetnostrefleksnega bleš�anja preko ceste manjšakot pri ravnem steklu

+

Izpolnjuje najzahtevneši razred omejitvebleš�anja G6 (0% pri kotu => od 85°)

+

brez direktnega bleš�anja v zgornjipolprostor

+


cesta


Stran 64

Primer izra�una:

CX Basic 200, izbo�eno stekloSijalka: 1×HST 250W 33.000lm


Sevanje v obmo�je fasad:• nad višino montažesvetilk do 1 lx• pod višino montažesvetilk do 3 lx (lise do 10 lx)


Stran 65

Svetilka CX z izbo�enim steklompredstavlja idealen kompromis med

visokimi okoljskimi zahtevami poomejitvah bleš�anja (ravno steklo) in

zelo dobrimi svetlobnotehni�nimirezultati na cesti (kapa PMMA).

Izbo�eno steklo je oblikovano vskladu z najnovejšimi študijami

svetlobne tehnike, podprto zmatemati�nimi modeli in ra�unalniškosimulacijo ter prakti�nimi preskusi na

naši testni stezi.



Stran 66

Siteco za vsa podro�ja zunanje razsvetljave ponuja ustrezno svetilkoz minimalno imisijo svetlobe!


Stran 67

Documents

Svetlobna imisija in varovanje okolja Svetilke CX - zvezde