SPRAVO1

Akad. Vlado Kambovski

PREDAVAWA PO

SUDSKO PRAVO

Skopje 2010 godina

SUDSKO PRAVO

Glava prva: Poim i predmet na sudskoto pravo i na naukata na sudskoto

pravo

1. Zna~ewe na sudskoto pravo

2. Poim i predmet na sudskoto pravo

3. Stojali{ta protiv izdvojuvaweto na sudskoto pravo kako posebna pravna granka

4. Legislativni problemi vo konstituiraweto na sudskoto pravo

5. Izvori na sudskoto pravo

6. Naukata na sudskoto pravo

Glava vtora: Sud

1. Etimolo{ko zna~ewe na izrazot sud

2. Geneza i evolucija na poimite na sud i sudewe

3. Sudot kako dr`aven organ

4. Polo`bata i ulogata na sudot vo sovremenata demokratska i pravna dr`ava

5. Sudot kako institucija na za{tita na ~ovekovite slobodi i prava

Glava treta: Sudska vlast i sudska funkcija

1. Poim na sudska vlast i sudska funkcija

2. Sudskata funkcija kako javna slu`ba

3. Na~elo na podelba na vlasta

4. Garancii za samostojnata polo`ba na sudot vo sistemot na podelba na vlasta

5. Odnosot pome|u sudot i zakonodavecot

6. Odnosot pome|u sudot i izvr{nata vlast

7. Vrzanost na sudot za zakonot i primena na pozitivnoto pravo

8. Sudsko tolkuvawe i konkretizacija na apstraktnite pravni normi

9. Pronao|awe na pravoto vo konkretniot slu~aj

Glava ~etvrta: Sudska za{tita na ~ovekovite slobodi i prava

1. Prirodno-pravnata su{tina na slobodite i pravata

2. Sudskata za{tita kako nu`en element na konceptot na ~ovekovite prava

3. Pravdata kako osnoven postulat na sudskata za{tita na pravata

4. Eksluzivnost na sudskata za{titan a ~ovekovite slobodi i prava

5. Sudska kontrola nad zakonitosta na upravnite akti

6. Pravo na pristap kon sudot

7. Pravo na nezavisen i nepristrasen sud

8. Osnovni postulati i standardi na sudskata nezavisnost i nepristrasnost

9. Drugi osnovni prava

10. Za{tita na pravata pred redovnite sudovi i pred Ustavniot sud

11. Postapka na sudska za{tita na pravata: prava na sudska postapka i prava vo sudskata postapkata (vtorite se va`ni za polo`bata na sudot)

Glava petta: Sudski sistem

1. Poim na sudski sistem

2. Komparativni sudski sistemi

3. Razvoj na makedonskiot sudski sistem

4. Osnovni na~ela na sudskiot sistem

5. Sudski sovet

6. Vrhoven sud

7. Upraven sud

8. Apelacioni sudovi

9. Osnovni sudovi

10. Sudska uprava i administracija

11. Sudski buxet

Glava {esta: Sudija

1. Poim

2. Standardi za statusot na sudijata

3. Stru~en i eti~ki profil

4. Izbor i razre{uvawe

5. Prava i dol`nosti

6. Sudija porotnik

Glava sedma: Sudewe i sudska postapka

1. Poim na sudska postapka

2. Sudot kako subjekt na postapkata

3. Osnovni na~ela na sudskata postapka

4. Odlu~uvawe i presuduvawe

5. Statusot na sudskata presuda i nejzinoto izvr{uvawe

Glava osma: Me|unarodno sudstvo

1. Poim

2. Me|unaroden sud na pravdata

3. Evropski sud za ~ovekovite prava

4. Postojan me|unaroden kaznen sud

5. Evropski sud na pravdata

Glava devetta: Alternativi na sudot i sudeweto

1. Arbitra`a

2. Medijacija

Glava desetta: Javno obvinitelstvo

1. Poim i funkcija na javnoto obvinitelstvo

2. Osnovni na~ela na javnoto obvinitelstvo

3. Organizacija na javnoto obvinitelstvo

4. Ulogata na javnoto obvinitelstvo vo sudskata postapka

Glava edinaesetta: Advokatura

1. Poim i funkcija na advokaturata

2. Osnovni na~ela na advokaturata

3. Polo`ba, prava i dol`nosti na advokatite

4. Ulogata na advokatot vo sudskata postapka

Glava dvanaesetta: Dr`avno pravobranitelstvo

1. Poim i funkcija na dr`avnoto pravobranitelstvo

2. Organizacija

3. Ulogata na dr`avnoto pravobranitelstvo vo sudskata postapka

Glava trinaesetta: Notarijat

1. Poim i funkcija

2. Polo`ba, prava i dol`nosti na notarot

3. Odnosot pome|u notarot i sudot

Glava ~etirinaesetta: Sudska reforma

1. Osnovi i celi na sudskata reforma

2. Harmonizacija na sudskoto pravo so pravoto na EU i na dr`avite ~lenki na EU

3. Evropeizacija na sudskiot sistem

Glava I

POIM I PREDMET NA SUDSKOTO PRAVO I NA

NAUKATA ZA SUDSKOTO PRAVO1.- Zna~ewe na sudskoto pravo

Zanimavaweto so pozitivnoto pravo ne mo`e da go zaobikoli pra{aweto za primenata na materijalno-pravnite i procesno-pravnite normi na pravniot sistem. Negovoto postavuvawe e nu`no povrzano so polo`bata i uloga na sudot, bilo neposredno- kaj onie granki na pravoto koi sodr`at normi ~ija{to primena e stavena vo sudska nadle`nost, kako {to e kaznenoto pravo, bilo vo odnos na normite ~ii{to adresati se pravnite subjekti ili administrativni ili drugi dr`avni organi, vo odnos na koi nadle`nosta na sudot se vospostavuva po iscrpuvaweto na drugi pravni instrumenti za primena na pravoto. Takov e slu~ajot so sudskata kontrola nad konkretnite upravni akti. Vo site slu~ai na osporuvawe na ~ovekovite slobodi i prava, ili povreda na pravno za{titenite interesi na pravnite subjekti, sudot ima komplementarna nadle`nost (taka i ZS ~l.8 st.2): nadle`en e da presuduva za site tu`bi i drugi barawa, za koi ne e so zakon predvidena nadle`nost na drug dr`aven organ. I koga ne e predvidena negova nadle`nost, a ne e predvidena nitu nadle`enost na drug dr`aven organ za primena na pravoto, sudot ne mo`e da se proglasi za nenadle`en i mora da postapuva po tu`bata ili drugoto barawe za za{tita na prava.

Ako e primenata na pravoto vo golem del povrzana so sudot i sudskata funkcija, se postavuva pra{aweto- zo{to pravoto za sudot, za negovite funkcii i postapki ne e konstituirano kako posebna granka na pravoto? Postoi isklu~itelno va`en predmet na pravna regulative- sudija, sud, sudski sistem, funkcii i nadle`nost na sudot itn., a ne postoi posebna granka na pravoto, ili barem sistemot na normi koi se fokusirani na toj predmet ne se vika taka- sudsko pravo, pravoto za sudot, negovata pozicija vo politi~kiot i pravniot sistem i sudskite postapki! Od druga strana, na primer, nikoj ne go spori ni nazivot, nitu posebniot predmet i vrz taa osnova konstituiraniot sistem na administrativno (upravno) pravo. Se raboti za granka na pravoto, ~ija{to sodr`ina ja so~inuva sistemot na pravni normi za organizacijata, polo`bata i funkciite na administrativnite organi koi go primenuvaat pravoto vo administrativna (upravna) postapka. Nejasno e, zna~i, poradi koja pri~ina tie normi se sistematiziraat vo posebna granka na pravoto- administrativno (upravno) pravo, a daleku pova`ni spored svoeto zna~ewe normi za sudot i negovite funkcii, pome|u koi vleguva i kontrola nad zakonitosta na upravnite akti, ne pretstavuvaat posebna granka na pravoto!

Vo odgovorot na ova pra{awe ne bi mo`ele da se upotrebat argumenti koi se odnesuvaat na stepenot na kodifikacija na ednata i drugata granka, koj e gore-dolu identi~en: i vo sistemot na upravnoto pravo postojat pove}e zakoni- za organizacija na dr`avnata uprava, za dr`avnite slu`benici, za upravnata postapka itn., a takva e sostojbata i so normite za sudot i negovoto postapuvawe sodr`ani vo pove}e zakoni- zakon za sudovite, za sudskiot sovet, za sudskiot buxet, zakoni za sudski postapki itn. Isto taka, ne bi mo`elo da se tvrdi deka sudskoto pravo e konsumirano so sistemite na procesno pravo- gra|ansko, kazneno i upravno, vo istata smisla vo koja ni administrativnoto pravo ne e aprobirano so sistemot na upravnoto procesno pravo!

Sli~ni pra{awa se postavuvaat i vo odnos na nediferenciraweto na naukata za sudskoto pravo kako posebna pravna nauka. Zaobikoluvaweto na ovoj naziv e karakteristi~no i za celokupnata sovremena literatura koja gi obrabotuva razli~nite aspekti na sudstvoto i negovite funkcii. Ne mo`eme, zna~i, da sretneme naslovi od tipot: Sudsko pravo ili Teorija na sudskoto pravo, tuku, redovno naslovi kako: Pravosuden sistem (v. vo porane{nata jugoslovenska literatura: Perovi}, Georgievski/ Marina/ Matovski i drugi avtori). Ne e poinakva sostojbata ni vo svetskata literatura, vo koja voobi~aeni naslovuvawa na ovaa materija se: Sistem na pravda (angl.: System of justice), Sudski institucii (francuskata literatura), Sudski sistem (germanskata literatura) itd.). Site ovie nazivi ja potenciraat institucionalnata, organizacionata struktura na sudskiot sistem kako sistem, no ne i celinata na pravoto koe se odnesuva na sudot i negovite funkcii i postapki!

So ogled na toa deka ne e konstituirana posebna nauka na sudskoto pravo, ne e konstituirana ni takva nastavna disciplina na pravnite fakulteti, so sosema retki izklu~oci (na oddelni francuski univerziteti se predava sudsko pravo). Na Pravniot fakultet vo Skopje, po voveduvaweto kako opcionen predmet na pravosudnata nasoka na predmetot Pravosuden sistem na SFRJ, koj po nekolku godini e napu{ten, vo u~ebnata 2009/2010 godina e za prvpat voveden predmetot Sudsko pravo. Ovaa kniga gi obrabotuva osnovnite pra{awa na materijata {to e opfatena so ovaa pravna granka i so naukata na sudskoto pravo.

2.- Poim i predmet na sudskoto pravo

Vo najop{ta smisla, poimot sudsko pravo ima dve zna~ewa: sistem od pravila i normi sozdadeni od strana na samite sudovi (precedentno pravo), {to }e re~e- so sudski odluki, koi imaat dejstvo na sudski presedani, odluki na ustavni sudovi i drugi sudski akti; ili sistem na pravni normi koi go ureduvaat sudskiot sistem i izrekuvaweto na pravoto od strana na sudovite. Prvoto zna~ewe na ovoj poim e nasu{to za anglo-saksonskoto pravo, vo koe e prifatena doktrinata na stare decisis (precedentno pravo). Za kontinentalnoto pravo, na koe pripa|a i makedonskoto, poimot na sudsko pravo mo`e da go ima vo prv red vtoroto zna~ewe: sistem na pravni normi so koi e ureden pravniot status na sudot kako institucija i negovata funkcija na pravorazdavawe!

Ovaa, najop{ta definicija, sublimira mo{ne obemna zakonska regulativa koja opfa}a ustavni i zakonski normi (za sudskata vlast, za organizacijata na sudstvoto, za postapkite itn.). Treba da se istakne deka poimot sudsko pravo ne e zakonski poim, {to e slu~ajot i so pove}eto drugi pravni granki, so taa razlika {to postojat granki kaj koi poimot na odnosnata pravna granka se izveduva od osnovniot praven akt vo koj se kodificirani site ili najgolemiot del od odredbite od taa oblast (ustav- ustavno pravo, kaznen zakonik- kazneno pravo, gra|anski zakonik- gra|ansko pravo itn.). Postojat i granki vo koi pravnite normi se sodr`ani vo pove}e zakoni, no ~ie{to povrzuvawe vo edna celina, sistem, e zasnovano vrz edinstvoto na predmetot na regulirawe: pravni odnosi koi pripa|aat na opredelena oblast, pravni normi koi imaat ist objekt, odnosno predmet na regulirawe itn. Vo ovaa smisla, pravnite normi na gra|anskoto pravo se sodr`ani vo razli~ni zakoni- za sopstvenosta i drugite stvarni prava, za grade`noto zemji{te, za zemjodelskoto zemji{te itn. Ona {to gi obedinuva e prirodata na pravnite odnosi regulirani so tie normi i identi~nosta na vrednostite kon ~ija{to afirmacija i za{tita se tie orientirani (gra|anskoto pravo: pravoto na sopstvenost, pravoto na vladenie i drugi prava). Za{titenite vrednosti, posebnata priroda na pravnite odnosi (gra|ansko-praven, trudovo-praven itn.), kone~no na~inot na nivnata za{tita, e vnatre{noto kohezivno tkivo koe site tie normi, nezavisno od toa deka se propi{ani vo razli~ni zakoni, gi povrzuva vo edinstven sistem.

Pra{aweto za postoewe na sistem na pravni normi, sodr`ani vo razli~ni zakoni, kako pretpostavka za formirawe na opredelena pravna granka, e, vsu{nost, pra{awe na postoewe na zaedni~ka cel i sodr`inska bliskost na pravnite normi, opredelena so zaedni~kiot objekt na pravno ureduvawe: identi~nost na pravnite odnosi, vrednosta {to se za{tituva i na~inot na primenuvawe na pravnite normi. Postoi sistem ako se tie normi komplementarni, poa|aat od isti idei i vrednosni stojali{ta i principi i imaat zaedni~ka cel povrzana so opredelena pravna pojava. Takva centralna pravna pojava (topos, mesto) na normite koi go so~inuvaat sistemot na sudskoto pravo e sudot kako posebna institucija bez koja e nezamislivo funkcioniraweto na pravoto.

Sekoja pravna disciplina (granka) ima svoj objekt, predmet, okolu koj gravitiraat pravnite normi koi pripa|aat na taa granka. Posebnosta na predmetot na pravno regulirawe ne podrazbira ekskluzivnost, za{to na krajot na krai{tata pravoto e edinstven sistem od pravni normi, primena na pravoto i spravedlivi presudi vo konkretnite slu~ai, taka {to podelbata na pravni granki ima pove}e funkcionalno i sistematsko zna~ewe. Taka, na primer, pravoto na sopstvenost e predmet na pravni normi koi pripa|at na razli~ni pravni granki: gra|anskoto pravo ja ureduva sodr`inata na ova pravo, na~inot na negovata gra|ansko-pravna za{tita itn.; normite na kaznenoto pravo ja ureduvaat kazneno-pravnata za{tita na sopstvenosta itn. Posebnosta na predmetot na pravni normi, povrzani vo sistem (granka na pravoto), podrazbira, spored toa, i razli~en praven pristap kon negovoto ureduvawe ili za{tita.

Osnoven predmet na sudskoto pravo e sudot, taka {to negovata sodr`ina ja so~inuvaat site pravni normi koi se odnesuvaat na sudot. No sudot e institucija na koja se fokusirani pravnite normi sistematizirani vo razli~ni pravni granki: ustavnoto pravo- ustavnite normi koi se odnesuvaat na sudskata vlast i nejzinata ustavna pozicija vo sistemot na vlasta i dr`avata, ustavnite garancii za sudskata za{tita na pravata itn.; kaznenoto procesno pravo- normite koi ja ureduvaat kaznenata postapka pred sudot; gra|anskoto procesno pravo- normite koi ja ureduvaat parni~nata postapka pred sudot itn. Ottuka, za postoewe i na ovaa pravna granka e bitno da se voo~i posebnosta na predmetot na pravno regulirawe, koja ja razlikuva od drugite pravni granki.

a) So ogled na toa deka se raboti za nova pravna disciplina, ili nova barem vo smisla na poinakvo, integralno i avtonomno posmatrawe na pravnite normi so koi se uredeni statusot i funkciite na sudot, od pripomo{ vo odreduvaweto na nejziniot poseben predmet vo odnos na drugi pravni granki mo`e da bide pravnata nauka. Ottuka, zada~a na naukata na sudskoto pravo, e da go opredeli osnovniot poim vrz koj e zasnovan nejziniot kategorijalen sistem na poimi i koj pretstavuva osnoven predmet na sistemot na pravni normi imenuvan kako sudsko pravo. Zna~i- {to e toa sudsko pravo? Toa e praven poim i, kako i sekoj drug praven poim, pretstavuva mislovna pretstava za edinstvoto na elementite {to ja so~inuvaat negovata sodr`ina. Taa pretstava povrzana so opredelena konkretna realnost oblikuvana so pomo{ na pravoto, ili sozdadena kako pravni pretstava sama po sebe, po deduktiven pat od nekoi povisoki poimi i bez povrzanost so konkretna socijalna realnost ili objekt (takvi se poimite na pravo, dr`ava, ustav, zakon itn.). Kako zamisla, pretstava za edinstvoto na elementite na pojavata koja e sublimirana niz pravniot poim, negovata sodr`ina mora da gi sodr`i, na eden apstrakten na~in, site konstitutivni obele`ja na taa pojava (bitie na poimot), spored koi poimot na sudsko pravo se razlikuva od drugi sli~ni poimi (administrativno pravo, policisko pravo, procesno pravo, ekonomsko pravo itn.).

Sekoj praven poim, taka i osnovnite (kategoremi), nastanuva tokmu vrz potenciraweto na nekoja bitna razlika pome|u pojavite koi se objekt na mislovno oblikuvawe, koja se pojavuva kako konstanta na samiot objekt na mislovno pretstavuvawe. No poimot ne e negativno, tuku pozitivno mislovno oblikuvawe na pravnata pojava. Sudskoto pravo ne mo`e da se definira kako sistem od normi, na primer, koj ne e ustavno pravo, kazneno pravo, upravno pravo itn.; negoviot poim ne e negativen poim, zatoa {to negativnite poimi ne se ni{to drugo osven beskone~na niza na mislovni pretstavi za edna pojava, koi ja odreduvaat samo nejzinata relacija so drugi, ve}e definirani poimi, bez samata taa da bide oblikuvana vo poim! Naprotiv, sekoj praven poim mora da sodr`i zbir od pozitivni konstitutivni obele`ja, od koi nekoi se poklopuvaat so drugi poimi, no vo nivnata vkupnost i posebnosta na nekoe bitno obele`je dovolno se razlikuvaat od niv. Vo ovaa smisla, na primer, poimot na sudsko pravo se razlikuva od procesnoto pravo (gra|ansko, kazneno, upravno), ~ij{to poim gi sublimira procesnite pravila i normi koi se odnesuvaat na polo`bata, ulogata i nadle`nosta na sudot kako osnoven subjekt pred koj se vodat postapkite (gra|anska, kaznena, upravna).

Strukturata na poimot sudsko pravo e sozdadena od mno{tvo elementi pome|u koi postoi vnatre{no edinstvo. Negova osnovna karakteristika e konzistentnosta na negovata vnatre{na struktura, koja podrazbira nemo`nost na postoewe na poimot bez nekoj od negovite konstitutivni elementi. Kako i drugite pravni poimi, i poimot na sudsko pravo ne se iscrpuva vo samite konkretni pojavi koi gi generalizira, izvlekuvaj}i gi nivnite konstantni obele`ja na apstraktno mislovno ramni{te! Toj e bestelesen, besprostoren i bezvremenski i po toa se razlikuva od pojavite vrz koi e sozdaden, koi se vremenski i prostorno opredeleni. Sekoj praven poim, taka i poimot na sudsko pravo, e istovremeno i apsoluten i relativen (v. i Delez/Guatari, 27). Toj e apsoluten kako topos (mesto), koe e edna i edinstvena mislovna pretstava za opredelena pojava, posmatrana od opredelen aspekt (edinstven e, na primer, poimot na pravo). No sekoj praven poim, taka i ovoj, e relativen, vo odnos so drugite poimi koi gi sodr`at mislovnite pretstavi za drugite sferi na primena na pravoto, organite koi go primenuvaat itn.

Se postavuva pra{aweto- kako se vospostavuva cvrsta pojmovna pravna struktura na opredelena pravna granka, vo na{iov slu~aj na sudskoto pravo? Okolu ova pra{awe postoi do denes nenadminat spor pome|u logi~kiot praven idealizam i pravniot empirizam. Denes mo{ne vlijatelnata analiti~ka pravna filozofija go izbira vtoriot pristap, spored koj treba da se otfrlat site odnapred smisleni poimi i do generalizacija na mislovnite pravni pretstavi da se dojde po pat na analiza na prakti~nite slu~ai, na pravnite normi, pravnite fakti i odnosi, so koja }e se identificiraat nivnite elementi, a duri potoa }e se pristapi kon generalizacija i postavuvawe na poimi.

b) Analiti~kiot pristap kon pravnite normi i nivniot objekt e edinstveniot na~in za izbegnuvaweto na mo`nite nedoumici okolu nazivot i definicijata na sodr`inata na poimot na sudskoto pravo. Taa poa|a od soznanieto deka tokmu poradi otsustvoto na sistematski nau~en pristap e sozdadena vistinska zbrka od normi i pravni poimi povrzani so sudot i presuduvaweto. Kako primer mo`eme da ja zememe zbrkata sozdadena so upotrebata na poimite sudski ili pravosuden sistem vo jazicite koi pripa|aat na krugot na slovenskite jazici (makedonski, bugarski, srpski, hrvatski, slovene~ki i dr.), i pojavata na terminolo{kite inovacii od tipot sistem na pravda, koj ima anglo-frankofonski koreni (System of Justice, systeme judiciaire). Sodr`inata na site ovie izrazi se sveduva na isto- pravorazdavawe, izrekuvawe, primena na pravoto od strana na sudot.

Spored toa, koristeweto na odnapred sozdadeni poimi i nivnite jazi~ni izrazi i po deduktiven pat podreduvawe pod niv na nekoja odnapred zamislena sodr`ina ne vodi kon pozitiven ishod. Po toj na~in, ostanuvaat nedovolno precizno opservirani brojni normi koi se odnesuvaat na statusot i funkciite na sudot i koi ne mo`e da ja ispolnat smislata na takvite izrazi, odnosno poimi (sudski sistem, pravosuden sistem itn.). Ne treba da se zaborava deka borbata okolu poimite i izrazite niz koi se pretstaveni e vsu{nost zalagawe za opredelena koncepcija za nivnata sodr`ina.

So primena na analiti~iot, induktiven pristap, koj do generalizacija na poimot na sudsko pravo i do odreduvawe na negoviot predmet doa|a po pat na sistemska analiza na normite koi za svoj objekt go imaat sudot i negovite funkcii, se formira prvoto, naj{iroko ramni{te na opredeluvawe na poimot sudsko pravo. Na toa ramni{te sudskoto pravo go opfa}a bezmalku celokupniot praven sistem: nego go so~inuvaat brojni pravni granki, ~ii{to normi gi primenuva sudot vo vr{eweto na svojata osnovna funkcija na pravorazdavawe (ius diccere), primena na pravoto. Vo ovaa, naj{iroka smisla, poimot na sudsko pravo gi opfa}a:

1) normite za organizacijata, nadle`nostite i funkciite na sudot i drugite organi koi u~estvuvaat vo sudskata postapka na primena na pravoto;

2) normite za sudskite postapki;

3) i materijalno-pravnite normi koi gi primenuva sudot vo sudskata postapka

Ako go prifatime vakvoto odreduvawe na poimot i predmetot na sudskoto pravo, za koe e re{ava~ko istaknuvaweto na zna~eweto na sudot i sudskata postapka kako glaven mehanizam na primena na pravoto, se doveduva vo pra{awe postoeweto i posebnata priroda na nekoi drugi granki na pozitivnoto pravo, vo prv red administrativnoto pravo. I upravnite organi, imeno, go primenuvaat normite koi pripa|aat na razli~ni granki na pravoto, osven onie za ~ija{to primena e nadle`en sudot. Pritoa, administracijata primenuva i brojni normi na materijalnoto pravo, koi gi primenuvaat i sudovite, pa duri vr{i i ograni~ena funkcija na presuduvawe (vo prekr{o~nata postapka). Taka, na primer, policijata vo svoeto postapuvawe e vrzana za kazneno-pravnite i procesno-pravnite normi i mo`e da prezema opredeleni dejstvija na otkrivawe i prijavuvawe na kaznenite dela povikuvaj}i se na KZ i ZKP (na~elo na legalitet). No seto toa ne e pri~ina da se negira postoeweto na administrativnoto (upravnoto) pravo kako posebna pravna granka, definirana kako sistem od pravni normi za polo`bata, organizacijata, nadle`nosta i postapuvaweto na administrativnite (upravnite) organi. Sli~na argumentacija mo`e da se upotrebi i vo odnos na drugi pravni granki i posebnosta na nivniot predmet, kako {to e trgovskoto pravo (business law), kako sistem od pravni normi za pravniot status na trgovskite dru{tva, nivnata delovna sposobnost i pravnite odnosi pome|u pravnite subjekti. I pravnite lica primenuvaat vo svoeto rabotewe brojni pravni normi (na trudovoto, finansiskoto i drugi pravni granki), stapuvaat vo razli~ni pravno uredeni odnosi (obligacioni, trgovski i drugi) i re{avaat pome|u sebe razli~ni sporovi (so arbitra`a itn.). Nivniot status i ureduvaweto na pravnite odnosi so drugite pravni subjekti e predmet na posebna granka na pravoto, koja ureduva isto taka va`en mehanizam na primena na pravoto, koj e od vitalno zna~ewe za funkcionirawe na pravniot sistem.

v) Na vtoroto, povisoko ramni{te, analiti~kiot pristap e osnova za odreduvawe na poimot na sudskoto pravo kako species vo odnos na drugite granki na pravoto, povrzani vo povisokiot genusen poim na mehanizmi na primena na pravoto, a so toa i na posebnosta na negoviot predmet ( v. i Kambovski, ------). Na toa ramni{te sudskoto pravo se definira kako sistem od pravni normi za:

1) pravoto na pristap do sud, na nezavisen i nepristrasen sud i na

za{titata na drugite ~ovekovi slobodi i prava;

2) sudskiot sistem polo`bata, organizacijata i nadle`nosta na

sudovite;

3) statusot, pravata i dol`nostite i odgovornostite na sudijata

kako personifikacija na sudot i nositel na sudskata funkcija;

4) osnovnite na~ela na ostvaruvawe na funkcijata na presuduvawe;

5) osnovnite na~ela na sudskite postapki; i

6) polo`bata, organizacijata, nadle`nosta i na~elata na

postapuvawe na drugi organi (javno obvinitelstvo, advokatura i

drugi), ~ii{to funkcii se povrzani i zavisni od funkicijata na

presuduvawe koja ja vr{i sudot.

Sredi{en predmet na pravno ureduvawe na normite {to go so~inuvaat sistemot na sudskoto pravo e sudot, ili, podobro sudijata kako personifikacija na sudot (zboruvaj}i za sudot, zboruvame, vsu{nost za sudijata, zatoa {to toj ja vr{i funkcijata na pravorazdavawe). Toj e osnoven topos (mesto), objekt na pravnite normi povrzani vo sistemot na sudskoto pravo i osnoven poim vo kategorijalniot sistem na naukata na sudskoto pravo. Okolu sudot kako institucija gravitiraat i normite koi ja opredeluvaat negovata funkcija i postapuvawe, kako i normite koi gi ureduvaat statusot i funkciite na drugi institucii (javno obvinitelstvo, advokatura i drugi), koi se vo dopir i (so)u~estvuvaat vo funkcijata na pravorazdavawe kako funkcija na sudot.

Na ovoj na~in opredeleniot predmet (statusot na sudot i negovata funkcija), dovolno go razlikuva sudskoto pravo, i od pozitivno-praven i od nau~en aspekt, od pravnite granki koi sodr`at normi so koi se uredeni samo nekoi elementi na statusot i funkcijata na sudot: nadle`nosta i postapuvaweto na sudot. Takvi se grankite na formalnoto (procesnoto) pravo, ~ij{to glaven predmet e formata na postapuvawe na sudot vo vodeweto na sudskata postapka: kaznenoto, gra|anskoto i upravnoto procesno pravo. Vo ramkite na nau~nite disciplini koi za svoj predmet gi imaat ovie granki se obrabotuvaat opredeleni aspekti na sudot kako subjekt na postapkata: vidovite, sostavot i nadle`nosta, kako i procesnite ovlastuvawa i sudski odluki. No tie granki na pravoto ne ja obrabotuvaat, za{to toa ne e nivna cel, op{tata polo`ba i funkcija na sudot, kako i osnovnite na~ela koi niv gi doveduvaat vo relacija so najva`nite sferi na op{testveniot sistem: pravoto, vlasta i ~ovekovite slobodi i prava.

Ottuka, vo odnos na procesnoto (formalnoto) pravo, sudskoto pravo se pojavuva kako granka na pravoto koja gi ureduva osnovite i na~elata na sudot kako institucija i negovite funkcii, od koi se izveduvaat i op{tite na~ela na procesnoto pravo. Vo taa smisla, sudskoto pravo, koe gi sodr`i materijalno-pravnite normi i pravila za sudot i negovata funkcija, e genusen poim vo odnos na procesnoto pravo: polo`bata na sudot kako subjekt na postapkata e predodredena so negovata op{ta priroda, status i funkcii, uredeni so sudskoto pravo.

3.- Stojali{ta protiv izdvojuvawe na sudskoto pravo kako posebna pravna granka

a) Nasproti argumentite koi odat vo prilog na tezata za posebniot poim, predmet i naziv na sudskoto pravo, vo pravnata nauka, osobeno francuskata, e mo{ne prisutno i stojali{teto koe go negira postoeweto na sudskoto pravo kako posebna pravna granka, a so toa i negoviot poim i predmet (v. Vincent/Guinchard/Montagnier/ Varinard, 2). Glaven argument vrz koj se potpira ova stojali{te e sfa}aweto na sistemot na pravda kako vkupnost na institucii koi gi presuduvaat sporovite pome|u pravnite subjekti, odnosno pome|u niv i dr`avata. Spored nego, raznovidnite op{testveni odnosi se pojavuvaat i kako pravni odnosi, ~ija{to regularnost e objekt na verifikacija od strana na nekoj tret subjekt koj ja vr{i funkcijata na presuduvawe. Verifikacijata na regularnosta na pravnite odnosi e sostaven del na po~ituvaweto na javnite i privatnite interesi i osnovnite prava na gra|anite. Taa, vo zavisnost od objektot na ocenuvawe, se odviva sekoga{ vo oblik na odredena postapka pred subjektot koj donesuva odluka. Od druga strana, spored ova stojali{te, treba da se priznae deka e mo{ne te{ko vo edinstven sistem da se povrzat edinstveniot sistem na normi, vkupnosta na instituciite i raznovidnosta na postapkite niz koi tie institucii go primenuvaat pravoto. Poimot na procesno pravo e mo`ebi pretesen, zatoa {to gi pokriva samo formite na postapuvawe, no isto taka e nepogoden i poimot na sudsko pravo, zatoa {to e premnogu op{t i pokriva dva vida institucii i nivna nadle`nost: sudskiot sistem (gra|anski i kaznen) i administrativniot sistem. Posledniov, koj mo`e da se nare~e administrativno sudsko pravo, gi opfa}a administrativnite institucii ~ija{to funkcija e presuduvaweto vo administrativna postapka (upravnata i prekr{o~nata postapka koja se vodi pred upravni sudovi).

Poradi toa, kako op{t, genusen poim mo`e da se zeme poimot na procesno pravo, a negovi specijalni vidovi (poimi) se: gra|anskoto sudsko pravo, kaznenoto sudsko pravo i administrativnoto sudsko pravo. Op{tiot poim na procesno pravo (pravoto na postapkata) e od klu~no zna~ewe za odreduvaweto na sodr`inata na ovaa granka na pravoto i zatoa {to postapkata pred sudot ili administrativniot organ socijalna nu`nost, okolu koja postoi op{ta soglasnost. Bez takviot na~in na re{avawe na sporovite ili priznavaweto ili odzemaweto prava i ostvaruvaweto na pravno zasnovani interesi, ne bi mo`el da se zamisli op{testveniot `ivot, ili odnosite pome|u pravnite subjekti bi se odvivale so primena na prisilba ili na privatna pravda. Ova stojali{te, spored toa, sugerira zaklu~ok deka sudot ili instituciite na pravdata voop{to, se derivati na potrebata za opredelena pravna postapka, zna~i se vo senkata i vo funkcija na takvata postapka.

Nesomneno e deka ovoj argument ima presudno zna~ewe i za dene{niot status na sudskoto pravo kako pozitivino-pravna disciplina i kako pravna nauka. Spored tradicionalniot pristap na evropskite zakonodavstva, normite za funkcijata na sudot se vo najgolem del interpolirani vo procesnite zakoni (gra|anskata i kaznenata postapka), sozdavaj}i na toj na~in ve{ta~ka podelba pome|u dva sistema normi: za sudskite institucii i za polo`bata i funkciite na sudot vo sudskite postapki. Toa ne mora da zna~i deka tie dva dela na sistemot ne mo`e da bidat predmet na regulirawe vo razli~ni zakoni, zatoa {to kodifikacijata na normite e ote`nata poradi raznovidnosta na materijata. Te{ko e, na primer, da se zamisli nekoj seopfaten kodeks za sudovite koj bi gi integriral i site procesni normi, zatoa {to specifi~nosta na sekoja postapka (gra|anska, kaznena, upravna), bara podrobno ureduvawe na ovlastuvawata na sudot vo kontekstot na procesnite pravila na taa postapka. No isto taka nu`noto podvojuvawe ne ja isklu~uva potrebata za postoewe na vnatre{na, sodr`inska i celna povrzanost na site tie normi vo integralna i funkcionalna celina.

Ottuka, sfa}aweto deka sredi{te na sistemot na normi za sudot e procesnoto pravo ne ja objasnuva vo celost potrebata za minuciozno regulirawe na negovata polo`ba i funkcija. Zo{to postapkata na primena na pravoto vo spornite slu~ai e sudska postapka i zo{to postoi sud, a ne nekoj drug organ koj bi ja vodel? Zo{to gra|anskite sporovi ili presuduvaweto za kaznenite dela ne e se prepu{teni na izvr{nata vlast i zo{to postoi potreba za konstituirawe na sudska vlast, sudski sistem, vo sistemot na podelba na vlasta? Izlo`eniot pristap, koj se zalaga za apsorbirawe na normite za sudot vo procesnoto pravo, ne go zema dovolno vo obyir faktot deka postapkata, niz koja se ostvaruva funkcijata na pravorazdavawe, e samo na~in, forma na primena na materijalnoto pravo i deka vo taa postapka se donesuva presuda so koja se izrekuva pravoto, i koja e i samata pravo, konkretizirano vo sporniot slu~aj kako konkretna i realna pravda, spored sfa}aweto na onoj koj go primenuva- sudot.

Na istata linija so sfa}aweto koe go negira postoeweto na posebno sudsko pravo, posmatraj}i go samo kako element na procesnoto pravo, e i stojali{teto kon koe se priklonuva francuskata i po{irokata zapadna literatura za eventualno izdvojuvawe na posebna granka na pravoto so naziv sudski institucii (v. i Perrot, posebno str.87 i sl.). Poimot na sudski institucii gi opfa}a normite za sistemot na sudovi, nivnata organizacija i nadle`nosti, no gi zapostavuva procesnite funkcii na sudot: vodewe na postapkata i donesuvaweto i izvr{uvaweto na presudite. No tokmu niz postapkite se potvrduva op{tiot status i funkcii na sudot, taka {to procesnite normi moraat da bidat usoglaseni so osnovnite na~ela i op{tite normi za pravniot status na sudot, organizacijata na sudskiot sistem, statusot na sudijata itn. Prifa}aweto na ovaa druga krajnost isto taka vlijae vrz slabostite na razvojot na sudskoto pravo, ostavaj}i gi pra{awata za sistemskata polo`ba, status i funkicii na sudot i drugite institucii na pravdata vo senkata na ustavnoto pravo ili, duri, i administrativnoto pravo.

b) Od stojali{tata koi ja negiraat potrebata za konstituirawe na sudskoto pravo kako posebna pravna granka posebno vnimanie zaslu`uva i misleweto, spored koe poimot na sudsko pravo (i negovata sodr`ina) e neprifatliv poradi toa {to e pretesen i ne go pokriva ostvaruvaweto na funkcijata na presuduvawe od strana na upravnite organi ili posebnite administrativni tela (komisii za prekr{oci, administrativni soveti, sudovi itn.), koi se vo sostav na izvr{nata vlast. Prekr{o~nata postupka koja ja vodat ovie organi ne se razlikuva od kaznenata postapka, toa e vsu{nost kaznena postupka vo koja tie, vrz osnova na utvrdeni fakti i primena na materijalnoto (prekr{o~no) pravo primenuvaat pari~na kazna (globa), razli~ni zabrani, konfiskacija na imotna korist itn. I drugite postapki pred organite na upravata imaat ~esto pati zna~ewe na dvostrane~ka postapka (taka odlukite na upravnite organi po povod na razli~ni tenderi, javni nabavki itn.), vo koi upravniot organ utvrduva fakti i donesuva odluka vrz osnova na negovoto slobodno ocenuvawe. No ovaa funkcija na presuduvawe voop{to ne go doveduva do pra{awe, na primer, sistemot na administrativnoto pravo i administrativnata postapka, stavaj}i gi pred proverka so istiot argument- deka nema administrativno pravo ili administrativna postapka zatoa {to upravnite organi vr{at i takva funkcija.

Klu~na pri~ina za otfrlawe na ovoj argument e prifa}aweto na principot na sudska kontrola nad poedine~nite upravni akti koi zadiraat vo slobodite i pravata na gra|anite i pravnite interesi na pravnite subjekti. Ovoj princip e tekovina na sovremenata demokratska pravna dr`ava i poleka se kreva na ramni{teto na osnovnite pretpostavki za ostvaruvawe na ustavno proklamiranoto na~elo na podelba i zaemna kontrola na vlasta. Vo ovaa smisla URM izre~no predviduva ja predviduva garancijata na sudska za{tita vo odnos na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i drugite institucii koi vr{at javni ovlastuvawa (~l.50 st.2), kako i sudska za{tita protiv kone~nite odluki za prekr{ocite (amandman XX). Ottuka, s edno e vo kakov oblik se poljavuva upravnata odluka, taka {to za garancijata na sudskata za{tita, koja se ostvaruva vo sudska postapka (pred upraven sud ili sud so op{ta nadle`nost); bitno e deka vrz osnova na utvrduvawe na fakti so upravnata odluka e zasegnato nekoe pravo ili praven interes na pravnite subjekti.

Tokmu primatot na sudskata kontrola na linijata na dopir pome|u sudskoto i administrativnoto pravo odi vo prilog na posebnata priroda i poim na sudskoto pravo: so nego ne se negira postoeweto na nekoja para-sudska funkcija na upravnite organi, no zavr{nica na upravnata postapka koja gi tangira pravata i interesite na pravnite subjekti e postapkata pred sudot. Upravnata postapka preminuva vo sudska zavr{nica, ako postoi somnevawe vo zakonitosta na upravnata odluka. Istata logika go upravuva mehanizmot na sudsko potvrduvawe na odlukite doneseni vo arbitra`na postapka ili postapka na medijacija, so koi se re{avaat sporovite pome|u pravnite subjekti. Mo`e da se zaklu~i, spored toa, deka vr{eweto na funkcija na pravorazdavawe (izrekuvawe na pravoto) od strana na drugi, vonsudski organi, ne e pre~ka za konstituirawe na integralen sistem na sudsko pravo, vo mera vo koja nivnite odluki se podlo`ni na garancijata na sudska kontrola. 4.- Legislativni problemi vo konstituiraweto na sudskoto pravo

Ohrabruva~ko za perspektivite na sudskoto pravo e soznanieto deka od den na den se zgolemuva pravnata regulativa koja se odnesuva na polo`bata, sistemot, organizacijata i funkcijata na sudot, kako i na drugite organi koi u~estvuvaat vo razdavaweto na pravoto od strana na sudot (javnoto obvinitelstvo i advokaturata). Takvata `iva legislativna aktivnost e plod na reformite na sudskite sistemi, so koi se zafateni ne samo dr`avite vo tranzicija, vo koi se konstituira sudskiot sistem vrz novi osnovi, tuku i razvienite dr`avi. I vo Republika Makedonija e vo tek reformata na sudskiot sistem, koja po ustavnite amandmani od 2005 godina za svoja zakonska ramka dobiva pove}e zakoni: noviot Zakon za sudovite, Zakonot za sudskiot sovet, Zakonot za upravnite sporovi, Zakonot za prekr{ocite itn. Sporedbeniot pregled na zakonodavstvoto za sudovite, javnoto obvinitelstvo i advokaturata ilustrira mo{ne {arenolik legislativen pristap vo odnos na edinstvoto na sudskiot sistem, sudskata funkcija, odnosot pome|u sudstvoto i administracijata i drugite principielni pra{awa na sudskoto pravo (v. poop{irno Robert/Cottino, 235). Sistemski problem na konstituiraweto na sudskoto pravo vo Francija, na primer, pretstavuva i razlikuvaweto na gra|anskata, kaznenata i administrativnata jurisdikcija, od koe proizleguvaat i golemi razliki vo strukturata na oddelnite delovi na toj sistem (v. Perrot, 4).

Postoi razli~en pristap i vo odnos na baraweto za kodifikacija na sudskoto pravo. Taka, na primer, bugarskiot Zakon za sudskata vlast od 1994 godina (izmenet vo 2004 godina), sodr`i odredbi za visokiot sudski sovet, ministerot na pravosudstvo, sudovite, prokuraturara, istra`nata slu`ba, administracijata na organite na sudskata vlast i sudskiot buxet. Vakvoto legislativno re{enie go otvora pra{aweto na dosledno sproveduvawe na principot na podelba na vlasta. Nesporno e deka ministerstvoto na pravda (pravosudstvo) ima va`na uloga vo sozdavaweto uslovi za funkcionirawe na sudskata vlast, no toa e del od izvr{nata vlast. Ist e slu~ajot so javnoto obvinitelstvo, koe, i pokraj istaknuvaweto na principot na nezavisnost vo vr{eweto na negovata funkcija, e prodol`ena raka na na izvr{nata vlast ili e pome|u nea i sudskata vlast.

Toa se problemi na kodifikacija na sudskoto pravo, koja ima va`no, no ne i prvostepeno zna~ewe vo odnos na negovoto konstituirawe kako posebna pravna granka. Za site sovremeni zakonodavstva, vo koi se pro{iruva zakonskata regulativa za sudot i negovata funkcija, zaedni~ka karakteristika se nekolku op{ti tendencii: istaknuvawe na nezavisnata i samostojnata polo`ba na sudot, nezavisnosta na javnoto obvinitelstvo, polo`bata na advokaturata kako javna slu`ba itn. No mnogu pova`no e toa deka vo site sistemi se projaveni pomali ili pogolemi legislativni problemi vo izveduvaweto na jasen i integralen sistem na sudsko pravo, vrz osnova na konsekventno sprovedeni osnovni na~ela i precizno uredeni odnosi na sudot i drugite institucii.

Pokraj op{tite problemi na konzistetnost na sistemot i kodifikacijata na sudskoto pravo, negovoto konstituirawe go ote`nuvaat i drugi problemi, svojstveni i za sostojbite so makedonskoto sudsko pravo. Taka, na primer, sudskoto pravo ima brojni i razli~ni izvori, pome|u koi ne e postaven sosema jasen odnos (odredbata od URM od ~l.---ima premnogu tesno zna~ewe, koe ne gp pokriva vo celost povikuvaweto od strana na na{ite sudovi na sudskata praktika na ES^P). Ili, vo Zakonot za sudovite i drugite zakoni ne e precizno opredelen statusot na sudijata i negovite prava, koi se emanacija na negoviot nezavisen status (plati, penzii itn.), i postojat re{enija koi go ozakonuvaat vlijanieto na izvr{nata vlast (ovlastuvaweto na ministerstvoto za pravda da donesuva delovnik za rabotata na sudovite, polo`bata na sudskata aministracija kako del na sistemot na dr`avnata uprava itn.). So zakonite za sudovite ne e konsekventno na principot na nezavisnost na sudot uredeno nivnoto finansirawe, koe se ostvaruva preku sudski buxet kako del od dr`avniot buxet, taka {to negovata samostojnost podrazbira samo administrirawe so odnapred opredeleni fiksni sredstva itn. Me|u principielnite, a nedovolno precizno uredeni pra{awa, vleguva i pra{aweto za razgrani~uvawe na nadle`nosta na redovnite sudovi i Ustavniot sud, vo ~ija{to nadle`nost spored URM e predvidena i za{tita na oddelni, taksativno nabroeni slobodi i prava na gra|anite.

Site ovie legislativni problem i kontradikcii se posledica na nepostoeweto na zaokru`ena koncepcija- politi~ko-pravna, filozofsko-pravna i teoretska- za polo`bata, ulogata i funkcijata na sudot kako institucija, so site refleksii vrz ulogata na javnoto obvinitelstvo, advokaturata i drugite institucii koi u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na sudskata funkcija. Ottuka, osnovna zada~a na naukata na sudskoto pravo da gi razvie teoretskite premisi na integralnata koncepcija na sudskoto pravo, vrz soznanieto za promenetata uloga na sudot vo sovremenata demokratska pravna dr`ava. Prou~uvaweto na polo`bata i ulogata na sudot vo sovremenoto op{testvo go pravi bespogovorno baraweto za konstituirawe na sudskoto pravo kako posebna granka na pravoto i za nadminuvawe na negoviot zapostaven status i tretman kako privrzok na ustavnoto ili administrativnoto pravo. Osnovna determinanta na konstituirawe na sudskoto pravo kako posebna granka na pravoto, na negoviot poim i predmet i, kone~no na naukata na sudskoto pravo, e ulogata na sudot vo za{titata na ~ovekovite slobodi i prava, koja korespondira so osnovnoto ~ovekovo pravo na nezavisen i nepristrasen sud, predvideno so EK^P (~l.6: pravo na pravi~no i javno sudewe vo razumen rok pred nezavisen i nepristrasen sud). Vo svetlinata na ova pravo, koe pretstavuva glavna tekovina na sovremeniot koncept na demokratska pravna dr`ava, osnovna funkcija na sudot e nezavisnoto i nepristrasno, objektivno, razre{uvawe na sporovite pome|u pravnite subjekti, nezavisnata, objektivna kontrola vrz javnite odvlastuvawa i odnesuvaweto na poedincite i garantiraweto i za{titata na osnovnite prava {to gi ima poedinecot vo demokratskoto op{testvo. Ovaa funkcija sudot mo`e da ja ostvaruva samo ako negovata samostojna i nezavisna pozicija vo odnos na zakonodavnata i izvr{nata vlast e ustavno i zakonski zagarantirana i ako istata mu obezbeduva sloboda vo donesuvaweto na odlukite, zasnovani isklu~itelno vrz zakonot i moralnite i socijalnite pretpostavki koi im davaat kredibilitet na negovite odluki. Osnovna funkcija na sudot e primenata na pravoto (pravorazdavawe). No ovaa kratka definicija na sudskata funkcija o~igledno poa|a od normativnata koncepcija za poimot na pravoto: toa e sistem od pravni normi, koi gi primenuva sudot vo re{avaweto na sporovi pome|u pravnite subjekti, kaznuvawe na storitelite na kazneni dela itn. Nasproti ednostran~ivoto gledawe na normativistite (kako i toa na fakticistite, koi smetaat deka pravoto e samo pravna stvarnost, pravnite odnosi), integralniot pristap kon poimaweto na pravoto poa|a od stojali{teto deka svetot na pravoto e kompleksen: toa se i pozitivno-pravnite normi, i pravnata stvarnost (law in action), t.e. primenata na pravoto i pravednite presudi vo konkretnite slu~ai (Zipellius, (2007), 2). Ottuka, predmet na sudskoto pravo e i sudskoto odlu~uvawe, donesuvaweto na sudskata presuda (decision making). Se raboti za proces koj nema zna~ewe (samo) na vnatre{en psiholo{ki proces kaj samiot sudija, tuku na objektivizirana postapka na argumentativen diskurs vo koj u~estvuvaat strankite i drugite subjekti na postapkata. Pritoa, sudot ne e obi~na transmisija na voljata na zakonodavecot, a postapkata na oblikuvawe (kreirawe) na subjektivnoto pravo ne e mehani~ki ~in, ve}e spored samiot fakt na negovata subjektivna priroda. Ni eden zakon ne mo`e do podrobnosti da gi uredi oblicite na nekoe subjektivno pravo, kako {to e li~nata sloboda, pravoto na privatnost itn. Toj mo`e samo na~elno da go garantira toa pravo i da gi sankcionira negovite zloupotrebi ili povredi, no negovata realna sodr`ina e pra{awe na konkretno vrednuvawe od strana na samiot subjekt na pravoto i, vo slu~aj na spor so drugi za negovata sodr`ina i dofat- na objektiviziranata ocenka na sudijata. Ottuka, predmet na sudskoto pravo se ovlastuvawata na sudot vo opredeluvaweto na sodr`inata i dofatot na slobodite i pravata, no i na granicite na sudskoto tolkuvawe na pravnite normi so koi se tie deklarirani, na koe vo evropskiot praven krug se sveduva baraweto za kreativna uloga na sudot vo primenata na pravoto. Pre{irokata sloboda na sudot vo tolkuvaweto na pravnite normi mo`e da vodi kon slabeewe na konceptot na pravnata dr`ava i vladeeweto na pravoto i da rezultira so neednakva, arbitrerna i selektivna primena na pravoto. Vo primenata na op{tata norma sudot go kombinira deduktivniot i induktivniot pristap, taka {to subjektivnoto pravo nastanuva (se priznava) kako refleksija na objektivnoto, sodr`ano vo apstraktnata norma, no i na utvrduvaweto na nejzinata fakti~ka, realna dimenzija vo konkretniot slu~aj.

5.- Izvori na sudskoto pravo Kone~no, za konstituirawe na sudskoto pravo kako posebna granka na pravoto e najbiten pozitivno-pravniot sistem na normi koi za svoj predmet go imaat sudot i sudskata funkcija. Normite na sudskoto pravo se sodr`ani vo razli~ni pravni izvori.

7.1.- Ustavot na RM Osnoven izvor na sudskoto pravo e URM. Na sudstvoto se odnesuvaat pove}e ustavni odredbi, so koi se proklamirani osnovnite ustavni na~ela, se predvideni garancii za ~ovekovite slobodi i prava, se uredeni na~elata na organizacija i podelba na vlasta, kako i institucionalnite aspekti na sudskiot sistem. Od prvostepeno zna~ewe kako izvor na sudskoto pravo se, najprvin, Preambulata na URM i odredbite za temelnite vrednosti na ustavniot poredok na RM (~l.8 URM). Vo Preambulata e istaknata osnovnata opredelba za konstituirawe na RM kako samostojna i suverena dr`ava, vo koja se vospostavuva i zacvrstuva vladeeweto na pravoto, se garantiraat ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi i se obezbeduva mir i so`ivot, socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot. Se raboti za postulati na demokratskata pravna dr`ava koi za svoj nezaobikolen preduslov go imaat samostojnoto, nezavisno i nepristrasno sudstvo.

Me|u temelnite vrednosti na ustavniot poredok (~l.8 URM), posebno zna~ewe za sudskoto pravo ima istaknuvaweto na: osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot; vladeeweto na pravoto; podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska; pravnata za{tita na sopstvenosta; slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto; i po~ituvaweto na op{to-prifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Na sudskoto pravu mu pripa|a i zada~ata da go obezbedi po~ituvaweto na osnovnata maksima, koja e temel na liberalnata pravna dr`ava: vo RM slobodno e s {to so Ustavot i so zakon ne e zabraneto. Ustavno proklamiranite osnovni vrednosti imaat zna~ewe na aksiolo{ka osnova na sudskoto pravo (kako i na drugi pravni granki). Tie ja determiniraat celta na negovite odredbi i, kako takva cel {to treba da ja sledi zakonodavecot, pretstavuvaat osnova za nivnoto teleolo{ko tolkuvawe. Na pravnite normi za sudot, kako i na normite na materijalnoto i procesnoto pravo, koi gi primenuva sudot, sekoga{ treba d aim se dade zna~eweto koe se izveduva od ustavno proklamiranite osnovni vrednosti.

Zna~ewe na osnovni vrednosti imaat i ustavno proklamiranite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot (Del II od URM). Pove}e ustavni odredbi se direktno povrzani so sudska postapka: zabranata na izrekuvawe smrtna kazna (~l.10); li{uvaweto od sloboda (~l.12); presumpcijata na nevinost, pravo na nadomest na {teta za nezakonito li{eno od sloboda ili osudeno lice, sudska za{tita protiv kone~na odluka za prekr{ok (~l. 13); na~eloto na zakonitost na kaznenoto delo i kaznata, na~eloto non bis in idem (~l.14); pravoto na `alba protiv prvostepena sudska presuda (~l.15 i Amand.XXI); otstapuvaweto od pravoto na nepovredlivost na pismata i drugite oblici na komunikacija (Amand.XIX); ograni~uvaweto na pravoto na nepovredlivosta na domot (~l.26); ograni~uvawe na pravoto na slobodno dvi`ewe (~l.27); i ekstradicijata na stranec (~l.29). No i vo odnos na drugite ustavni odredbi za osnovnite slobodi i prava, URM go predviduva pravoto na sekoj gra|anin da se povika na za{tita na ustavno proklamiranite slobodi i prava pred sudovite i pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na prioritet i itnost, kako i garantiraweto na sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii koi vr{at javni ovlastuvawa (~l.50). Vo delot na ustavnite odrebi za osnovnite slobodi i prava e va`na i odredbata za polo`bata na advokaturata kako samostojna i nezavisna javna slu`ba (~l.53).

Vo tretiot del na URM- organizacija na dr`avnata vlast, se sodr`ani odredbi za sudstvoto (~l.98, Amand.XXV- ~l.105 i Amand.XXIX) i za javnoto obvinitelstvo (~l.106, Amand.XXX). So ovie odredbi e ureden statusot i organizacijata na sudskata vlast, osnovite na sudskiot sistem i garanciite za samostojnost i nezavisnost na sudiite, statusot, polo`bata i nadle`nostite na Sudskiot sovet na RM i statusot, polo`bata i osnovite na organizacijata na javnoto obvinitelstvo i Sovetot na javni obviniteli.

Od brojnosta na ustavnite odredbi za sudot i sudskata vlast proizleguva zaklu~okot za postoeweto na izvonredna kompleksnost na materijata na sudskoto pravo, koja treba da bide oblikuvana vo soglasnost so URM. Kompleksnosta na sudskoto pravo proizleguva i od soznanieto deka ustavnite odredbi voop{to ne ja postavuvaat granicata do koja toa mo`e da se razviva. Taka, na primer, URM ne gi sodr`i site osnovni ~ovekovi slobodi i prava, garantirani so me|unarodnite konvencii (posebno EK^P), za koi sekoj gra|anin ima pravo na sudska za{tita (a ne, spored ~l.50- na slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot!); takvi se, na primer, pravoto na ednakov pristap pred sudovite, pravoto na nezavisen i nepristrasen sud, pravi~na postapka i sudewe vo razumen rok itn. (predvidni so EK^P; u{te poobemen e repertoarot na osnovni prava predvideni so Povelbata za osnovnite prava na EU, a koi ne se izre~no utvrdeni so URM!). Isto taka, URM sodr`i ograni~uva~ka odredba, spored koja sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot (~l.98, st.2 Amand.XXV), za koja }e vidime deka ne go iscr{uva pravoto koe go primenuva sudot. Ne samo {to URM ne gi fiksira izvorite na pravoto koe go primenuva sudot, vo smisla na taksativno nabrojuvawe ili ograni~uvawe, tuku ne sodr`i nikakva ograni~uva~ka formula i vo odnos na samoto pravo za sudot, odnosno pravoto so koe se ureduva polo`bata, organizacijata, nadle`nosta na sudot i drugite pra{awa na sudskoto pravo. Taka, spored URM ( ~l.98 st.4, Amand.XXV), sudskiot sistem (vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite), kako i postapkata pred sudovite se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo od vkupnkiot broj pratenici. So toa, na zakonite za sudovite i sudskite postapki im e dadeno posebno zna~ewe, vo sporedba so drugi zakoni, taka {to vo odnos na mnozinstvoto za nivno donesuvawe se bara istoto kvalificirano mnozinstvo, kako i za donesuvawe i izmeni na samiot Ustav. No brojni podra~ja, kako {to se, na primer, rabotniot odnos i pravata na sudijata od rabotniot odnos, se uredeni so drugi zakoni. Ili, pra{aweto za stru~noto i sovesno postapuvawe na sudijata vo re{avaweto na sudskite predmeti e regulirano sod doktrinarni i eti~ki pravila sodr`ani vo kodeks na profesionalnata etika, odluki za normi na broj i kvalitet na re{eni predmeti; postapuvaweto so predmetite vo sudot e uredeno so Sudski delovnik ({to go donesuva Ministerot za pravda) itn.

7.2.- Zakoni

Ostvaruvaweto na sudskata funkcija e povrzana so golem broj zakoni, re~isi najgolemiot del od pozitivno-pravniot poredok na dr`avata. Od aspekt na posebniot predmet na sudskoto pravo, zakonite mo`e da se podelat vo dve grupi: zakoni koi gi primenuva sudot vo deleweto pravda, i zakoni za samiot sud i negovata funkcija. Vo prvata grupa vleguvaat: zakoni koi sodr`at materijalno-pravni odredbi (KZ, Zakonot za sopstvenosta i drugite stvarni prava, Zakonot za obligacionite odnosi, Zakonot za trgovskite dru{tva itn.), i zakoni koi sodr`at procesno-pravni i izvr{no-pravni odredbi (ZKP, ZPP, ZUS, Zakonot za izvr{uvawe itn.).

Sudsko-pravni zakoni se zakonite koi ja ureduvaat materijata na samiot sud i sudskata funkcija. Pritoa, vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite se ureduvaat so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo. Takov e Zakonot za sudovite od 2006 godina (izmenet 2008 godina), so koj pokraj navedenata materija, se ureduvaat i: osnovnite na~ela za sudovite, sudiite i sudiite porotnici, pravata, obvrskite i imunitetot, prestanokot i razre{uvaweto od sudiskata funkcija, pravosudnata uprava, sudskata uprava, sudskite informati~ki sistemi, sudskata stru~na slu`ba, sredstvata za rabota na sudovite i sudskata policija.

Sistemot na pravni normi za sudot i nivnata funkcija go so~inuvaat u{te i: Zakonot za sudskiot sovet na RM od 2006 godina, so koj e uredena postapkata za izborot na Sudskiot sovet, na~inot na ostvaruvawe na negoviet funkcii i na~inot na rabota i odlu~uvawe; Zakonot za sudskiot buxet od 2003 (izmenet 2006 i 2008 godina), so koj e uredeno izgotvuvaweto, utvrduvaweto i izvr{uvaweto na sudskiot buxet i osnovaweto i raboteweto na Sudski buxetski sovet; Zakonot za platite na sudiite od 2007 (izmenet 2008 godina), so koj e ureden sistemot na plati, nadomestoci na plata i drugi primawa na sudiite; Zakonot za sudskata slu`ba od 2008 godina, koj go ureduva statusot, pravata, dol`nostite i odgovornostite na sudskata slu`ba, sistemot na plati i nadomestoci na sudskata slu`ba, kako i upravuvaweto so sudskite predmeti; i Zakonot za Akademija za obuka na sudii i javni obviniteli od 2006 godina, so koj se ureduva statusot i dejnosta na Akademijata kako javna ustanova za po~etna i kontinuirana edukacija na sudiite, javnite obivniteli i sudskite i obvinitelskite slu`benici. Za razlika od ZS, ovie zakoni se donesuvaat vo Sobranieto so obi~no parlamentarno mnozinstvo.

Izvori na sudskoto pravo se i zakonite koi gi ureduvaat polo`bata, organizacijata i nadle`nostite na javnoto obvinitelstvo, advokaturata, dr`avnoto pravobranitelstvo i notarijatot, vo svojstvo na dr`avni organi, odnosno javni slu`bi koi u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na sudskata funkcija. Zakonot za javnoto obvinitelstvo od 2007 godina ja regulira nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i funkcioniraweto na javnoto obvinitelstvo, imenuvaweto i razre{uvaweto na javniot obvinitel na RM i na javnite obviniteli, prestanokot na nivnata funkcija i drugi pra{awa vo vrska so rabotata na javnoto obvinitelstvo. Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli na RM od 2007 godina ja opredeluva nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot na javnite obviniteli na RM, mandatot na negovite ~lenovi, nivnoto razre{uvawe, kako i osnovite i postapkata za izbor i prestanok i razre{uvawe na javnite obviniteli i drugi pra{awa vo vrska so rabotata na Sovetot. So Zakonot za advokaturata od 2002 godina (izmenet vo 2006, 2007 i 2008 godina) se ureduva obezbeduvaweto pravna pomo{ od strana na advokaturata na fizi~ki i pravni lica vo ostvaruvaweto i za{titata na nivnite prava i vrz zakon zasnovanite interesi vo postapkata pred sudovite. Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo od 2007 godina gi utvrduva organizacijata i nadle`nosta na Dr`avnoto pravobranitelstvo na RM, uslovite i postapka za imenuvawe i razre{uvawe na dr`avniot pravobranitel na RM i dr`avnite pravobraniteli, nivnite ovlastuvawa, prava i dol`nosti, sredstvata za rabota, pristapot do informacii, sorabotkata so organite na dr`avnata uprava i drugi pra{awa od zna~ewe za negovata rabota. Kone~no, Zakonot za notarijatot od 2007 godina ja opredeluva postapkata za imenuvawe i razre{uvawe na notarite, nivniot delokrug na rabota i ovlastuvawa, sostavuvawe na notarski ispravi i postapuvaweto so niv, organizacijata na notarijatot i negovite organi, notarite kako poverenici na sudovite i drugite organi, nadzorot vrz raboteweto na notarite i dsiciplinskata odgovornost.

Pokraj zakonite so koi e uredena polo`bata i funkciite i nadle`nostite na dr`avni organ ii drugi javni slu`bi koi u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na sudskata funkcija, izvori na pravoto pretstavuvaat i drugi zakoni vo koi se sodr`ani odredbi za sudot i drugite spomenati institucii i imaat organizaciona, odnosno institucionalna priroda, ili ja odreduvaat nivnata nadle`nost (Zakonot za maloletni~ka pravda- odredbite za sudijata za maloletnici i sovetot za maloletnici, procesnite zakoni: ZKP, ZPP, Zakonot za upravnite sporovi- odredbite za nadle`nosta i sostavot na sudot i dr.).

Sistemot na sudskoto pravo gi vklu~uva i zakonite so koi se uredeni razli~nite alternativi na sud i sudewe. Takvi se: Zakonot za arbitra`no re{avawe na sporovite; Zakonot za izvr{uvaweto; i Zakonot za medijacija.

7.3.- Me|unarodni konvencii

Me|unarodnite konvencii (bilateralni i multilateralni), ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon (~l.118 URM). Vo sovremenite uslovi na globalizacija i sozdavawe univerzalen praven poredok, harmonizacija i unifikacija na pravoto, brojot na konvenciite, vrz osnova na ~ii{to odredbi postapuva i presuduva sudot, stanuva od den vo den s pogolem i opfa}a s po{iroki podra~ja na doma{nkiot praven sistem (kaznenoto, gra|anskoto, trgovskoto, trudovoto i drugi granki na pravoto). Kako izvori na sudskoto pravo od site niv se pojavuvaat konvenciite, odnosno odredbite na oddelni konvencii, koi se odnesuvaat na polo`bata i nadle`nosta na sudot i negovata funkcija, kako i na me|unarodnata sudska sorabotka. Mo`e da se podelat vo ~etiri grupi, spored pobliskiot predmet na materijata koja ja ureduvaat.

Prvata grupa ja so~inuvaat konvenciite za ~ovekovite slobodi i prava, ~ii{to normi go nominiraat sudot kako instrument na za{tita na univerzalnite slobodi i prava (pravoto na pristap do sudot, pravoto na nezavisen i nepristrasen sud itn.). Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot na OON od 1948 godina gi podveduva pravoto na pristap kon pravdata i na sudska za{tita na filozofsko-pravnoto stojali{te (sodr`ano vo ~l.1), spored koe site ~ove~ki bitija se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto i pravata. Ovaa koncepcija e razviena vo pove}e me|unarodni konvencii za ~ovekovite prava: Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na SE od 1950 godina, Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 godina i Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava od 1966 godina, kako i Povelbata za osnovnite prava na EU od 2000 godina. Povikuvaj}i se na Univerzalnata deklaracija na OON, site konvencii za ~ovekovite prava sodr`at imperativna obvrska na dr`avite da im gi priznaat na poedincite pravata na pristap kon sudot, na nezavisen i nepristrasen sud i drugi osnovni prava niz koi se izrazuva odnosot pome|u poedinecot i vlasta. Od ovie prava na poedinecot proizleguva obvrskata na dr`avata potpisni~ka da vospostavi efikasen i funkcionalen praven i sudski sistem, koj }e go garantira neprikosnoveniot i nepovredliv status na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava.

Vtorata grupa se konvencii so koi se opredeluvaat pravila za re{avaweto na sudirot na jurisdikciite ili dr`avite potpisni~ki se obvrzuvaat da vospostavat nadle`nost na doma{nite sudovi za primena na odredbite na konvencijata. Takvi se brojnite konvencii na me|unarodnoto privatno i me|unarodnoto kazneno pravo (konvenciite za sudskata nadle`nost vo re{avaweto na gra|anskite sporovi so stranski element, konvenciite za transnacionalniot organiziran kriminal i drugi konvencii za spre~uvawe na kazneni dela, koi sor`at pravila za nadle`nosta na sudovite itn.).

Tretata grupa ja ~inat odredbite koi se odnesuvaat na me|unarodnata sudska sorabotka, instrumentite i postapkata na sorabotka. Takvi se brojnite konvencii (bilateralni i multilateralni) koi predviduvaat instrumenti, nadle`nosti i postapki na takanare~enata mala ili akcesorna sudska pomo{, ekstradicija, zaemno priznavawe i izvr{uvawe na sudskite presudi itn.

Vo ~etvrtata grupa vleguvaat konvenciite za osnovawe na me|unarodni sudovi ili arbitra`i, so koi se opredeluvaat i pravilata na odnosite so doma{nite sudovi. So ovie konvencii se vospostavuva sistem na me|unarodna sudska za{tita na oddelni osnovni slobodi i prava ili nadle`nost za re{avawe na opredeleni sporovi so me|unaroden element. Taka, Evropskata konvencija za ~ovekovite prava na SE od 1950 godina sodr`i odredbi za osnovaweto, nadle`nosta i postapkata na ES^P, kako me|unaroden sud koj postapuva vo slu~aite na povredi na pravata predvideni so taa konvencija. Rimskiot statut na postojaniot Me|unaroden kaznen sud od 1998 godina sodr`i odredbi za polo`bata, organizacijata i nadle`nosta i postapuvaweto na ovoj sud vo te{kite slu~ai na povreda na univerzalnite ~ovekovi slobodi i prava, definirani kako me|unarodni zlostorstva (genocide, dela protiv ~ove~nosta, voeni zlostorstva i agresija), kako i za odnosite so nacionalnite sudovi i nivnata nadle`nost vo presuduvaweto na takvite dela. Evropskiot sud na pravdata, osnovan so Dogovorot za EZ, e komunitaren (zaedni~ki sud) na EU, no i sud ~ija{to nadle`nost e vospostavena (priznata) so pristapuvaweto kon oddelni konvencii na dr`avite ~lenki na EU (za ekstradicija, Evropol itn.).

Interpoliraweto na me|unarodnite konvencii vo sistemot na nacionalnoto pravo ne e uredeno so samite konvencii. Tie prepu{taat na ustavniot poredok na sekoja dr`ava da gi opredeli na~inite na koi dr`avata }e ja ostvari svojata obvrska, prezemana so ratifikacijata na konvencijata: da obedbedi efikasna primena na nejzinite odredbi. Ottuka, direktniot (neposreden) ili indirektniot (posreden) na~in na primena na ratifikuvanite konvencii se opredeluva so ustavot. Prviot se ostvaruva so ustavno re{enie, so koe na me|unarodnata konvencija i se dava sila na neposreden izvor na pravoto. Vtoriot podrazbira transponirawe na odredbite na konvencijata vo doma{nite zakoni, taka {to samata konvencija ne se pojavuva kako izvor na doma{noto pravo. Spored prviot, monisti~ki sistem, normite sodr`ani vo konvenciite se primenuvaat neposredno, bez da ima potreba da se donesuvaat posebni propisi za nivnata primena i vo hierarhijata na pravnite normi se nad doma{nite normi. Za razlika od ovoj sistem, dualisti~kiot sistem gi razdvojuva normite na me|unarodnite konvencii od normite na vnatre{noto pravo, tretiraj}i gi kako normi so koi se ureduvaat nadvore{nite obvrski i odnosi na dr`avata. Tie stanuvaat del od doma{noto pravo ako se vneseni vo doma{noto zakonodavstvo vo postapka uredena so ustavot na dr`avata. Vo URM e prifaten monisti~kiot sistem: me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon (~l.98): sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot (~l.98 st.2, Amand.XXV).

Ustavno statuiraniot monisti~ki sistem sozdava opredeleni problemi vo primenata na me|unarodnite konvencii, osobeno nivnite odredbi koi ne se dovolno precizirani i sodr`at samo op{ti na~ela ili standardi. Toa se odredbi koi obvrzuvaat na opredelen rezultat, a ne i na na~inot na negovoto postignuvawe. Vo toj slu~aj e mo`no so zakonite vo koi se preto~eni normite na konvencijata, da im bide dadeno poinakvo zna~ewe, odnosno na zaobikolen na~in da bidat suspendirani. Vo toj slu~aj, kako i voop{to vo slu~ajot koga zakonskata norma e vo direktna sprotivnost so normata vo me|unarodnata konvencija, sudot stoi pred problemot na dosledno ostvaruvawe na ustavnata opredelba za prioritet na normite na me|unarodnoto pravo. Spored ZS, koga sudot smeta deka primenata na zakonot vo konkretniot slu~aj e vo sprotivnost so odredbite na me|unaroden dogovor ratifikuvan vo soglasnost so Ustavot, }e gi primeni odredbite na me|unarodniot dogovor, pod uslov tie da mo`at direktno da se primenat (~l.18 st.4). No zakonot ne sodr`i odgovor na dve pra{awa. Prvo, kako sudot }e utvrdi deka normata od me|unarodniot dogovor ne e direktno primenliva? I vtoro, kako }e postapi sudot koga }e utvrdi deka taa e neprimenliva, dali eventualno mo`e da ja primeni sprotivnata na nea zakonska norma?

Vo odnos na prvoto pra{awe bi trebalo da se zeme deka sudot ima {irok prostor na tolkuvawe na me|unarodnata norma, vo koe treba da pojde od pretpostavkata deka nejze treba da se dade zna~ewe, koe }e ja ovozmo`i nejzinata primena vo konkretniot slu~aj (ekstenzivno tolkuvawe). Pritoa, sudot mo`e da se povika i na tolkuvawata {to na me|unarodnata norma dadeni od strana na me|unaroden sud (ES^P), nejzinoto tolkuvawe vo me|unarodnata, odnosno stranskata sudska praktika, ili objasnuvawata na normata {to gi davaat me|unarodni avtoriteti (SE, OON itn.). Stojali{teto na sudot go determinira odgovorot i na vtoroto pra{awe: ako sudot najde deka i so takvo ekstenzivno tolkuvawe taa norma ne mo`e da se primeni na konkretniot slu~aj, a od druga strana sepak utvrdi deka zakonot e vo sprotivnost so nea, nema da ja primeni ni zakonskata norma i }e go iskoristi mehanizmot predviden vo ZS za slu~ajot koga smeta deka zakonot {to treba da se primeni vo konkretniot slu~aj ne e vo soglasnost so Ustavot: ja prekinuva postapkata i pokrenuva inicijativa za ocenuvawe na soglasnosta na zakonot so Ustavot (~l.18 st.2). Bi trebalo da se zeme, imeno, deka vo ovoj slu~aj se raboti za ocenuvawe na soglasnosta na zakonot so ustavnoto na~elo za supremacija na ratifikuvanite me|unarodni dogovori nad doma{nite zakoni. Od druga strana, ni Ustavot, nitu ZS ne sodr`i odredba za mo`nosta na primena na normite na (eventualno) neratifikuvani me|unarodni konvencii, koi imaat karakter na ius cogens, kako ni za primenata na op{toprifatenite na~ela na pravoto, me|u koi vleguvaat i na~elata na me|unarodnoto obi~ajno pravo (taka, na primer, pravilata za vojuvaweto i nivnite povredi itn.). Takva odredba sodr`i na primer Ustavot na Srbija (~l.16: op{toprifatenite pravila na me|unarodnoto pravo i potvrdenite me|unarodni dogovori se sostaven del na pravniot poredok na Republika Srbija i neposredno se primenuvaat; pod op{toprifateni pravila na me|unarodnoto pravo se podrazbira me|unarodnoto obi~ajno pravo.

Me|unarodnite normi koi imaat zna~ewe na ius cogens imaat supranacionalno zna~ewe i nivnoto po~ituvawe i primena ne mo`e da zavisi od toa, dali konvenciite vo koi se sodr`ani se ratifikuvani od strana na dr`avata (v. Kambovski, MKP___). Vo makedonskiot praven sistem se interpolirani site me|unarodni konvencii koi sodr`at takvi normi (konvenciite za genocidot, zlostorstvata protiv ~ove~nosta i voenite zlostorstva), taka {to pra{aweto za ovie normi kako izvor na sudskoto pravo e pove}e teoretsko. No i vo takviot negov oblik go implicira stojali{teto deka sudot e dol`en da gi primeni supranacionalnite normi duri i koga konvenciite vo koi se predvideni ne se ratifikuvani od na{ata dr`ava, pa duri i koga Ustavot i zakonite sodr`at sprotivni re{enija. Taka, na primer, doma{niot sud nikako ne bi smeel da se otka`e od svojata nadle`nost da presuduva za voenite zlostorstva izvr{eni vo vreme na vooru`eniot konflikt od 2001 godina, nezavisno od toa kakvi re{enija se sodr`ani vo doma{nite zakoni, zatoa {to se raboti za dela koi pretstavuvaat povreda na supranacionalnite normi sodr`ani vo Konvencijata za genocidot od 1948 godina i @enevskite konvencii za za{tita na `rtvite na vojnata od 1949 godina (so dvata dopolnitelni protokoli).

7.4.- Pravoto na EU kako izvor na sudskoto pravo

Specifi~en e statusot na propisite koi go so~inuvaat pravoto na EU (komunitarnoto pravo na EZ i pravoto na EU), kako izvori na sudskoto pravo. Republika Makedonija ima status na dr`ava kandidat za ~lenstvo vo EU i so EU (dr`avite ~lenki) vo 2001 godina ja ima ratifikuvano Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. So toa taa ja ima prezemeno obvrskata da go harmonizira svojot praven sistem, vklu~uvaj}i go sudskoto pravo, so pravoto na EU.

Harmonizacijata na pravniot sistem se ostvaruva po pat na usoglasuvawe na nacionalnite zakoni so odredbite vo Dogovorot za EU, regulativite, direktivite, ramkovnite odluki i drugite propisi na EU. Pritoa, odredbite od regulativite i direktivite se vgraduvaat vo doma{nite zakoni i stanuvaat del od doma{niot praven poredok. Ramkovnite odluki i drugite propisi, koi se instrumenti na harmonizacija, se osnova za usoglaseni re{enija, za koi e bitno da ja postignuvaat celta opredelena so tie instrumenti na na~in koj e prilagoden na doma{niot ustaven i praven poredok.

Treba da se istakne deka sudskoto pravo i sudot i drugite instituii na dr`avite ~lenki na EU pripa|aat na delot od pravno-institucionalniot sistem, koj ima partikularen karakter: sekoja dr`ava ima svoe sudsko pravo i sudski sistem, koj e del od nejzinata dr`avna struktura. EU nema nadle`nost da intervenira so svoi propisi vo toj sistem. No od druga strana, so Dogovorot na EU kako nejzina osnovna cel e proglaseno postoeweto na edinstven prostor na bezbednost, sloboda i pravda, koj podrazbira ednakov pristap na gra|anite kon pravdata i ednakvi prava pred sudovite na dr`avite ~lenki. Poradi toa, harmonizacijata na sudskoto pravo i sudskite sistemi se ostvaruva so postavuvaweto na standardi: za sudot, sudiite, sudskite postapki itn. Toa se standaardite na takanare~enoto soft law na EU, sodr`ani vo konvenciite za ~ovekovite prava, preporakite i drugite dokumenti na SE i ramkovnite odluki na EU.

Polo`bata i funkcijata na sudot vo dr`avite ~lenki na EU e opredelena i so pravoto na pristap do pravdata, na nezavisen i nepristrasen sud i drugite ~ovekovi prava, sodr`ani vo EK^P i Povelbata za osnovnite prava na EU od 2000 godina.

7.5.- Me|unarodni standardi za sudot, javnoto obvinitelstvo i

advokaturata

Pravnite standardi po definicija se op{ti pravila koi se odnesuvaat na pravnite na~ela i instituti i imaat univerzalno dejstvo, a ~ii{to konkretizirani oblici mo`e da bidat promenlivi i razli~ni, no ne vo mera {to zna~i napu{tawe na pojdovnata ideja sodr`ana vo pravniot standard.

Kaj pravniot standard se raboti, zna~i, za pravilo koe obvrzuva na identi~nost na sodr`inata pri razli~nost na formata. Pravniot standard e naj~esto formuliran vo vid na op{ta pravna norma {to jasno ja opredeluva celta na zakonodavecot, na koja treba da bidat prilagodeni dopolnitelnite normi so koi se obezbeduva negovoto po~ituvawe. Od drugite pravni normi, pravnite standardi se razlikuvaat spored visokiot stepen na generalizacija i postavuvawe na op{ti celi, ~ie{to ostvaruvawe treba da bide postignato so usvojuvawe na drugi konkretni pravni normi, ili so odnesuvawa na dr`avnite organi i pravnite subjekti koi se na linijata na ostvaruvawe na takvite celi. Tie se istovremeno i regulativni pravila i pravni ideali, t.e. normi za pravoto vo nastanuvawe (in statu nascendi), za pravoto kakvo {to treba da bide i se odnesuvaat vo prv red na zakonodavecot kako i na organite {to go primenuvaat pravoto. Funkcija na sudskite standardi e, najprvin, da go modeliraat sudskoto pravo spored opredeleni pravni ideali i, vtoro, da postavuvaat posoka po koja treba da se dvi`i zakonodavecot vo sozdavaweto, no i sudot vo primenata na pravoto.

So drugi zborovi, me|unarodnite pravni standardi se postulati koi gi obvrzuvaat dr`avite na postignuvawe opredelen rezultat so nivnoto prifa}awe i razrabotka vo doma{noto pravo (v. de Salvia, 68). Nastanuvaat so zaemno vkrsteno dejstvo na nacionalnite zakonodavstva, kako i so postojano isprepletuvawe na nacionalnite i me|unarodnite normi, niz eden postojan proces na prelevawe (spil over) i probiv na novi idei inspirirani so potrebata od afirmacija na ~ovekovite slobodi i prava. Denes ulogata na zakonodavec ja prezema me|unarodnata zaednica, poto~no OON i drugite me|unarodni organizacii, od koi vrz razvitokot na pravnite standardi na evropskoto pravo najgolemo vlijanie ima SE. Specifi~na e ulogata i vlijanieto na EU, koja vo odnos na dr`avite ~lenki ne se pojavuva kako supranacionalna organizacija i ~ie{to pravo i standardi nemaat pozicija na supranacionalni normi, tuku se del od nacionalnite pravni sistemi.

Funkcija na osnovnite pravni standardi ne e harmonizacija na nacionalnite sudski sistemi. Toa e nus-produkt, prirodna posledica na nivnoto prifa}awe, koe najmalku mo`e da se objasni so samiot fakt na nivnoto postoewe. Naprotiv, tie se sublimat na nekoi osnovni idei {to se pojavuvaat kako dvi`e~ka sila na razvitokot na sudskoto pravo. Nivnata univerzalna priroda i transcendentalnata sodr`ina proizleguva od nivnata povrzanost so osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, {to implicira raznovidnost na formite niz koi se oblikuvani: me|unarodni konvencii, drugi akti na telata na me|unarodnite organizacii (standardi, nasoki, rezolucii, preporaki itn.), pravni akti na EU, op{toprifateni ustavni na~ela itn. Postoi, vo zavisnost od instrumentite za nivnoto prifa}awe i primena, razli~en stepen na obvrzlivost za dr`avite i so toa razli~en stepen na nivna sloboda vo na~inot na nivnata primena. Taka, na primer, zabranata za diskriminacija vrz nacionalna, etni~ka, rasna, verska, polova ili politi~ka osnova, denes ima uloga na univerzalno na~elo (standard), od bitno zna~ewe i za sudskoto pravo, koe ne im ostava nikakov prostor na dr`avite da propi{uvaat mo`ni isklu~oci; isto zabranata na tortura i ne~ove~no postapuvawe, na rasizam i ksenofobija itn. Nasproti rigidnosta na vakvite standardi, niza standardi definirani kako op{ti postulati dopu{taat razli~ni modaliteti prilagodeni na nacionalniot praven sistem. Taka, na primer, na~eloto na samostojnost i nezavisnost na sudot, vrz koe se opredeluva pozicijata i odnosite na sudskata so izvr{nata i zakonodavnata vlast treba da se uredi vo soobraznost so ustavniot sistem na dr`avata (na~inot na izborot i odgovornosta na sudiite, materijalnata samostojnost i sl.), no taka {to da obezbedi ostvaruvawe na osnovnata cel poradi koja e postaven samiot standard- nepristrasno i bez nikakvo vlijanie od drugite vlasti vr{ewe na funkcijata na pravorazdavawe. Vrz ova barawe na me|unarodno i evropsko ramni{te e razvien sistem na standardi sodr`an vo pove}e dokumenti, od koi posebno zna~ewe imaat Osnovnite principi za nezavisnost na sudstvoto na OON, usvoeni na VII Kongres na OON za prevencija na kriminalot i tretman na prestapnicite odr`an vo Milano 1985 godina. Vo 1989 godina EKOSOK usvoi Postapki za efektivna implementacija na Osnovnite principi za nezavisnost na sudstvoto (Compendium, 149).

Vo evropskiot praven krug glavnata aktivnost vo definirawe na standardi {to se odnesuvaat na site aspekti na vr{eweto na sudskata funkcija se ostvaruva vo SE, bilo preku preporaki usvoeni od Komitetot na ministri na SE, bilo preku akti usvoeni na multilateralni sostanoci organizirani vo ramkite na pravnata sorabotka na SE so zemjite na Centralna i Isto~na Evropa (Demos-Droit i Themis), zaklu~oci od sostanoci na Evropskata mre`a za razmena na informacii za obuka na magistratite (Lisabonska mre`a) i zaklu~oci od sostanoci na zdru`enijata na sudii (v. gi site podolu citirani relevantni dokumenti vo publikacijata: Nezavisnost, nepristrasnost i odgovornost na sudiite, 11).

Standardite utvrdeni so spomenatite dokumenti mo`e da se podelat vo nekolku grupi: standardi koi se odnesuvaat na sproveduvaweto na osnovnoto na~elo na podelba na vlasta; institucionalni standardi za postavenosta na sudot voop{to i pretpostavkite za negovata nezavisna pozicija; standardi za statusot na sudiite kako nositeli na sudskata funkcija; i standardi {to se odnesuvaat na pristapot kon pravdata i postapuvaweto na sudovite (sporedi Pradel/Corstens, 379).

7.6.- Op{tite na~ela na pravoto

Pravnite standardi za koi prethodno stana zbor treba da se razlikuvaat od op{tite pravni na~ela, ~ij{to poim gi opfa}a: na~elata zaedni~ki za pravnite sistemi na dr`avite ~lenki, fundamentalnite ~ovekovi slobodi i prava i op{tite na~ela na me|unarodnoto pravo (v. poop{irno Schermers/ Waelbroeck, 28). Op{tite na~ela se inkorporirani vo sovremenite pravni sistemi preku ustavite, zakonodavstvoto ili sudskata praktika. Op{ti na~ela na pravoto na dene{niot stepen na negoviot razvitok, koi se od zna~ewe za sudskoto pravo, se: na~eloto na zakonitost, po~ituvaweto i za{titata na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, na~eloto na pravda i pravi~nost, na~eloto na ednakvost, zabranata na diskriminacija, zabranata na tortura, presumpcijata na nevinost, na~eloto na pravna sigurnost, na~eloto na odbrana i pretstavuvawe, na dvostepenost i na sudewe vo razumen rok, na~eloto na sudska kontrola nad zakonitosta na upravnite akti i na~eloto na doverba i sorabotka pome|u sudskite sistemi na dr`avite. Kon ovoj repertoar treba da se pridodadat op{tite na~ela na materijalnoto i procesnoto pravo koe go primenuva sudot, na koi treba da bidat podredeni sudskiot sistem i sudskata funkcija (taka na primer, vo kaznenoto procesno pravo na~eloto na materijalna vistina, vo gra|anskoto procesno pravo na~eloto na slobodna dispozicija na strankite itn.).

ZS izre~no se povikuva na op{tite na~ela na pravoto kako na izvor na sudskoto pravo pri postoeweto na pravni praznini (~l.8 st.2). I vo oddelnite pravni granki postojat odredbi koi poso~uvaat na primena na op{tite na~ela kako izvor na pravoto. Taka, na primer, vo KZ, kaj univerzalniot princip na va`ewe na makedonskoto kazneno zakonodavstvo za delo koe }e go stoi stranec vo stranska dr`ava e predvideno edno vakov isklu~ok vo odnos na principot na dvojna inkriminacija: po odobrenie na javniot obvinitel na RM mo`e da se prezeme gonewe bez ogled na zakonot na zemjata vo koja deloto e storeno, ako e vo pra{awe delo {to vo vremeto koga e izvr{eno e smetano za krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznati od strana na me|unarodnata zaednica (~l.120 st.4 KZ). Kako op{ti pravni na~ela, vrz osnova na koi na{iot sud mo`e da ja vospostavi svojata nadle`nost, mo`e da se zemat, na primer, zabranata na genocidot, zabranata na rasna diskriminacija i drugi te{ki povredi na osnovnite slobodi i prava, koi imaat univerzalno zna~ewe i moraat da bidat po~ituvani bez ogled dali se priznati od dr`avata vo koja e storeno takvo delo.

Na op{tite na~ela na pravoto sudot treba da se povikuva i pri tolkuvaweto na odredbite na sudskoto pravo. Treba da se pojde od pretpostavkata, imeno, deka na zakonodavecot ne samo {to mu se poznati ovie na~ela, tuku e toj obvrzan niv da gi primeni vo nacionalnoto zakonodavstvo, koga ja opredeluva celta na zakonot so koj se ureduva nekoe pra{awe na sudskoto pravo. Ottuka, teleolo{koto tolkuvawe na normite na sudskoto pravo nu`no go interpolira objasnuvaweto na nivnata smisla i vo svetlinata na op{tite na~ela na pravoto.

7.7.- Pozakonski pravni propisi

Izvori na sudskoto pravo se i podzakonski akti, vo slu~aite koga na samot zakon upatuva na niv. Takvi se: odluki na Sudskiot sovet, Sudski delovnik, pravilnik i upatstvo na Ministerot za pravda.

Sudskiot sovet na RM so odluka go opredeluva brojot na sudiite vo sekoj sud, kako brojot na sudiite porotnici vo sekoj sud (~l.44 ZS). Vnatre{nata organizacija na sudovite, na~inot na raboteweto i drugite pra{awa od zna~ewe za rabotata na sudovite se uredeni so Sudski delovnik {to go donesuva Ministerot za pravda, po prethodno mislewe na op{tata sednica na Vrhovniot sud na RM (~l.84 ZS). Ministerot za pravda donesuva: pravilnik za formata i obrazecot na slu`benata legitimacija na sudskite slu`benici (~l.93 ZS); podzakonski akt za na~inot na funkcionirawe na informati~kiot sistem vo sudovite (~l.99 st.6 ZS); i propisi za pravilata na vr{ewe na rabotite na sudskata policija (~l.118 st.2 ZS).

Izvori na sudskoto pravo se i podzakonskite akti na koi upatuvaat op{tite zakoni so koi se ureduvaat rabotniot odnos i pravata od rabotniot odnos na sudiite, sudskata stru~na slu`ba, sudskata uprava i sudskata policija.

7.8.- Kodeks na profesionalnata etika

Kako pravo za sudot i sudskata funkcija, sudskoto pravo e nu`no upateno na ivolvirawe na niza drugi vrednosni normi vo negovata formalno-pravna struktura. Sudot e institucija na pravoto, no i op{testvena institucija, vo istata smisla vo koja sudskata funkcija se sostoi vo sudski sporovi koi imaat op{testven karakter: sekoe kazneno delo e istovremeno socijalen nastan na konflikt na poedinecot so kazneno-pravnite zabrani, sekoj gra|anski spor e istovremeno socijalen konflikt itn. Ottuka, pravorazdavaweto i presuduvaweto ne e nekoja formalno-logi~ka, deduktivna postapka na konkretizirawe na apstraktnata pravna norma, tuku interaktiven proces na donesuvawe na sudskata presuda, vo koj sudot i postoeweto na pravno-relevantni fakti i zna~eweto na pravnata norma go utvrduva niz argumentativen diskurs (rasprava), zaedno so strankite vo postapkata (ottuka i etimolo{koto zna~ewe na sud kako zaedni~ko razgleduvawe na opredeleni problemi ili sporovi pome|u lu|eto).

Za procesot na donesuvawe na sudskata odluka da bide racionalen, pravi~en i nepristrasen, pokraj na formalnata strana na pravoto sudijata mora da vnimava i na moralnite i socijalnite vrednosti {to ja ispolnuvaat negovata aksiolo{ka (vrednosna) sodr`ina. Samo presudata koja i vo vrednosna i socijalno-eti~ka smisla e zasnovana vrz vrednostite na pravoto e pravedna presuda. A izrekuvaweto na pravedna presuda e element na prvoto vo komplementarnoto sfa}awe na negoviot poim (sistem od pravni normi, nivna primena i izrekuvawe pravedni presudi). Od taa pri~ina, sudijata treba da sudi ne samo zakonito, tuku i ~esno, sovesno, nezavisno i odgovorno (ZS, ~l.50 st.1: del od tekstot na sve~enata izjava {to ja dava sudijata i sudijata porotnik). Sudijata se razre{uva od sudiskata funkcija poradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija (ZS, ~l.74 st.2). ZS kako nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija go smeta i gruboto povreduvawe na pravilata na Sudiskiot kodeks so koj se naru{uva ugledot na sudsiksta funkcija (~l.75). Isto taka, kako pote{ka disciplinska povreda, koja isto pretstavuva povod za razre{uvawe na sudijata, ZS izdvojuva pove}e postapki na sudijata so koi se naru{uva negoviot ugled i ugledot na sudot (taka ~l.76; v. i ~l.77, vo koj se utvrdeni disciplinskite povredi za koi na sudijata mo`e da mu se izre~e disciplinska merka).

Vo site ovie elementi na sudskata funkcija se interpolirani pravila i vrednosni kriteriumi (na nesovesnost, disciplinska povreda) koi imaat moralna priroda, koi postavuvaat visoki barawa za nositelite na sudskite funkcii. Od spomenatite odredbi na ZS proizleguva deka pokraj op{tite uslovi za izbor na sudija (opredeleni vo ~l.45), kako i posebnite uslovi za izbor vo sudija na osnoven sud i povisokite sudovi (~l.46), osobeno zna~aen uslov, koj kontinuirano go sledi sudijata vo tekot na celoto traewe na negovata funkcija, i ~ija{to povreda ima pravni konsekvencii (razre{uvawe, disciplinski merki) e- moralniot integritet na sudijata. Za sudija mo`e da bide izbran i funkcijata na sudija mo`e da ja vr{i ne bilo oj pravnik, koj gi ispolnuva op{tite i posebnite uslovi, tuku pravnik koj e i visoko moralna li~nost, se odlikuva so moralna cvrstina i visoko ramni{te na moralen integritet, ugled i dostoinstvo. Toa e uslov e istaknat vo ZS isto kako i drugite uslovi, no so koristewe na negativna formula (ako nema takvo svojstvo sudijata se razre{uva ili mu se izrekuvaat disciplinski merki). Samo vo takviot sudija strankite imaat doverba deka }e donese spravedliva presuda, koja }e gi zadovoli i v rednosnite barawa na pravnata norma na koja presudata se povikuva.

Od izlo`enoto proizleguva deka kodeksot na pravilata na sudiskata etika, koj formalno ne e izvor na pravoto, pretstavuva su{tinsko dopolnuvawe na zakonskite normi koi se odnesuvaat na statusot na sudijata i na ostvaruvaweto na sudskata funkcija. Osnovnite moralni pravila koi go obvrvrzuvaat sudijata na sovesno, ~esno, nepristrasno i pravedno odlu~uvawe, se sodr`ani vo Kodeksot na sudiskata etika, donesen vo 1997 godina od Zdu`enieto na sudiite na RM (v. Zbornik na dokumenti, Prva kn., 258). Kodeksot, koj e samoregulatoren akt na samite sudii, gi sledi najdobrite primeri na vakvi akti vo sudskite sistemi na drugite, osobeno razvienite zapadni dr`avi, kako i voop{to tendencijata na probiv na kodeksi na profesionalnata etika koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici i javnite slu`bi (kodeksi na policijata, javnoto obvinitelstvo, advokaturata itn.).

Ovaa sovremena tendendencija na involvirawe na pravilata na profesionalnata etika vo sodr`inata na brojni pravni normi i instituti (taka vo odnos na diskrecionite ovlastuvawa, odgovornosta, konfliktot na interesi i spre~uvaweto na korupcijata), e emanacija na streme`ot za poprecizno opredeluvawe na materijalnata strana na sovesnoto ostvaruvawe na javnite funkcii i na nivnata zloupotreba. Funkcijata na sudijata e javna funkcija, taka {to ocenkata za nejzinata zloupotreba vo materijalna, su{tinska smisla nu`no go involvira i moralnoto ocenuvawe na negovoto postapuvawe i odlu~uvawe. Za razlika od drugite kodeksi, Kodeksot na sudiskata etika opfa}a i pravila koi se odnesuvaat i na postapkite na sudijata nadvor od sudot, so koi toj ne smee da sozdava somnevawe vo negovata opredelenost i kvalitet da postapuva kako nezavisen, stru~en i nepristrasen sudija (zanimavawe so profitni ili politi~ki aktivnosti i sl.), ili da frla senka vrz dostoinstvoto na sudiskata profesija i vrz ugledot na sudot kako institucija (nemoral, pijan~ewe, komar i sl.).

Od aspekt na ontologijata na pravoto, sosema e jasno deka ideite koi ja odreduvaat bitnosta i bitieto na pravoto se istovremeno i osnovni moralni postulati: ~ovekot, negovata sloboda i pravdata, se vo osnova i moralni idei, koi go ispolnuvaat poimot na (moralno) dobro! Toa zna~i deka metajuridi~kata priroda na pravoto e nu`no povrzana so moralot, iako bitieto na pravoto (egzistencija), kako istoriski daden dostrel na mo`noto bivstvo na pravoto, mo`e vo eden del, pomal ili pogolem, da e i moralno neutralno. No toj negov del, olicetvoren niz pozitivnoto pravo, nikako ne bi mo`el da bide sprotistaven na osnovnite moralni postulati koi se interpolirani vo osnovnite idei na pravoto! Isto taka, ni primenata na pravoto ne mo`e da bide efikasna i potpolna, ako ne smeta na moralot na poedinecot, na negovoto prifa}awe na pravnite normi i kako moralni obvrski (Hegel, par.132, 230: pravoto e subjektivna volja ona {to treba da go priznae kako va`e~ko da go uvidi kako dobro, i nekoe deluvawe kako cel koja stapuva vo nadvore{niot objektivitet, spored nejzinoto znaewe za negovata vrednost koja ja ima vo toj objektivitet, da mu se pripi{e kako pravno ili nepravno, dobro ili lo{o, zakonito ili nezakonito)! Samo pod toj uslov, pri mnozinsko prifa}awe i internalizirawe na pravnite normi i prepoznavawe vo niv na dobroto, pravoto ima legitimitet i mo`e da smeta na efektivna primena po pat na avtomatizam (v. Fuler, 49: pravoto go pravi mo`no moralnosta!). Isklu~itelniot, sporeden oblik na negovata primena- po pat na dr`avna prinuda, e isto taka opravdan i dopu{ten pod uslov da gi zadovoluva osnovnite moralni principi na: subjektivna odgovornost za povreda na normata, i predvidlivost, sigurnost i proporcionalnost na prinudata.

7.9.- Popolnuvawe na pravni praznini od strana na sudot

Sudskoto pravo kako pravo za sudot se razlikuva od pravoto {to go primenuva sudot, pod koe se podrazbiraat pravnite normi na materijalnoto i procesnoto pravo koi gi primenuva sudot vo presuduvaweto. Koga URM opredeluva deka sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot (~l.98 st.2, Amand.XXV), takvoto opredeluvawe ima pove}e zna~ewe na odredba koja go istaknuva zna~eweto na na~eloto na ustavnost i zakonitost vo presuduvaweto. No, kako {to vidovme vo prethodnite izlagawa, vo presuduvaweto na konkretnite slu~ai sudot mo`e da se povika i na drugi izvori na pravoto, odnosno da primeni normi i pravila sodr`ani vo tie drugi izvori. Taka, na primer, vo slu~aite na primena na dogovornoto pravo sudot se povikuva na odredbite vo dogovorot i vnimava na zakonot samo vo merata vo koja dogovorot bi mo`el da bide vo sprotivnost so nekoja zakonska norma, javniot interes ili pravata na treti lica. Ili, vo primenata na procesnoto pravo sudot mo`e po pat na analogija da re{i opredeleno pra{awe povikuvaj}i se na nekoja postojna pravna norma. Isto taka, sudot mo`e vo re{avaweto na nekoj konkreten slu~aj da se povika na pravilata prifateni kako presedani vo sudskata praktika na me|unarodniot sud ~ija{to nadle`n