STROKOVNI DEL ZASNOVE POŽARNE VARNOSTi

Ljubica PetroviAne Mulec

ZASNOVA POARNE VARNOSTI

OBJEKT: POSLOVNO STANOVANJSKA STOLPNICA, LJUBLJANAPREDMET: SPLONA VARNOST

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

LETO 2012/13.

KAZALO

1. STROKOVNI DEL ZASNOVE POARNE VARNOSTI3

1.1. Razvrstitev stavbe po poarni zahtevnosti3

2. TEHNINO POROILO4

2.1. Uvod4

2.2. Funkcionalna zasnova5

2.2.1 Opis lokacije za dostop5

2.2.2. Odmik od sosednjih objektov5

2.2.3. Dostopi v object

2.2.4. Orjentacija objekta5

2.2.5. Namen objekta5

2.2.6. Vsebina6

2.2.7. Zasedenost6

2.2.8. Kapaciteta6

2.2.9. Oblikovna zasnova6

2.3.0. Komunikacije6

2.3. Konstrukcijska in strukturalna zasnova6

2.3.1. Nosilna konstrukcija6

2.3.2. Nenosilana konstrukcija 6

2.3.3. Obloge in obdelava7

2.3.4. Napeljave in naprave (energetski dovodi)7

2.4. Razvrstitev objekta glede na veljavne zakone8

2.4.1. Vrsta objekta glede na zahtevnost8

3. ANALIZA VARSTVA PRED POAROM9

3.1. Seznam poarno nevarnih prostorov9

3.2. Moni vzroki za nastanek poara, vrste in koliine nevarnih snov9

3.3. irjenje poara na sosednje objekte10

3.3.1. Doloitev poarno nezaitenih povrin11

3.3.2. Doloitev referenne ravnine11

3.3.3. Doloitev ortanega pravokotnika11

3.3.4. Doloitev odmika referenne ravnine od relevantne meje14

3.3.5. Posebni primeri15

3.4. Odpornost nosilne konstrukcije in irjenje poara po zgradbi15

3.4.1. Odpornost nosilne konstrukcije 15

3.4.2. Mejni elementi16

3.4.3. Zunanje stene in streha 17

3.4.4. Ostali sloji 17

3.4.5. Poarni sektorji 17

3.4.6. Naprave za nadzor dima z nadtlakom18

3.5. Evakuacija18

3.5.1. Zagotavljanje hitre in varne evakuacije18

3.5.2. Doline evakuacijskih poti19

3.5. Intervencija19

4. IZKAZ POARNE VARNOSTI STAVBE ( priloga )

5. RISBE ( priloga )

1. STROKOVNI DEL ZASNOVE POARNE VARNOSTIPreglednica 1: : Razvrstitev stavbe po poarni zahtevnosti:Razvrstitev objek1tov po skupinah (skladno s CC-SI )Pozarno manj zahtevni objektiPozarno zahtevni objekti (zahteve za objekt, ce je izpolnjen vsaj eden od nastetih pogojev oziroma glede na namen uporabe)

111 - Enostanovanjske stavbe 112 - Vestanovanjske stavbeStavbe, ki po predpisih o graditvi objektov ne spadajo med nezahtevne ali enostavne objekte in ne izpolnjujejo nobenega izmed kriterijev za pozarno zahtevne objekte- Stavbe z vec kot 10 stanovanji

122 - poslovne in upravne stavbeStavbe, ki po predpisih o graditvi objektov ne spadajo med nezahtevne ali enostavne objekte in ne izpolnjujejo nobenega izmed kriterijev za pozarno zahtevne objekte- Stavbe, v katerih se lahko hkrati zadrzuje vec kot 100 ljudi

1242 - garazne stavbeStavbe, ki po predpisih o graditvi objektov ne spadajo med nezahtevne ali enostavne objekte in ne izpolnjujejo nobenega izmed kriterijev za pozarno zahtevne objekte

1.1 Razvrstitev stavbe po poarni zahtevnosti

Glede na Prilogo 1: Razvrstitev stavbe glede na poarno zahtevnost Pravilnika o poarni varnosti v stavbah izbrana stolpnica spada med poarno zelo zahtevne objekte (PZ3). V to skupino jo uvramo zaradi karakteristik stanovanjskega dela, kjer je viina poda zadnje etae 62,67 m od tal in skupna tlorisna povrina stanovanj ve kot 6600 m2 ( stavba z ve kot 10 stanovanj ), in podzemne garae, ki ima tlorisno povrino vejo od 7200 m2. Pisarniki del ima bruto tlorisno povrino le malo manjo od 1500 m2 in zdruuje 140 ljudi.Po Pravilniku o tudiji poarne varnosti spada objekt med poarno najzahtevneje stavbe, za katere je potrebna izdelava TUDIJE POARNE VARNOSTI z izkazom.

2. TEHNINO POROILO2.1. Uvod

Zasnova objekta s stalia varstva pred poari mora biti izbrana tako, da bodo predvideni ukrepi upotevali in spotovali, in sicer: podatke iz projektne naloge, razvrstitev stavbe po poarni zahtevnosti ter analizo funkcionalne in strukturalne zasnove stavbe.

Prostorski prikaz stolpnice2.2. Funkcionalna zasnova

2.2.1 Opis lokacije za dostop

Obravnavani objekt, je lociran v Ljubljani na kriiu Fajfarjeve ulice in Trake ceste. Glavni dostop do objekta je na severo strani parcele, ki se prikljuuje na javno cesto (Fajfarjevo ulico). Druga tri dostopa so z vzhodne, zahodne in june strani, kjer se dostopa s pepoti.2.2.2. Odmik od sosednjih objektov

V bliini je en objekt na zahodni strani, oddaljen 33 m.

2.2.3. Dostopi v object

Stolpnica ima tiri vhoda, dva glavna vhoda z sevene in june strani so opremljena z recepcijami. Jedro ima izhod tudi v podzemne garae, od koder so drugi izhodi na povrje.Vsa tiri vhoda v pritliju so opremljena z avtomatskimvrtljivim vratimi irine 300 cm.

2.2.4. Orjentacija objekta

Objekt je postavljen vzporedno s Fajrihovom, zato je grobo orientiran v smeri jug-sever. 2.2.5. Namen objekta

Stolpnica je zasnovana kot stanovanjsko poslovna stavba. Stanovanja so namenjena izkljuno prebivanju, 11 eta. Poslovna dejavnost v stanovanjih ni predvidena.

tiri nadstroplja so namenjena poslovnoj dejavnosti, pisarne. 2.2.6. Vsebina

Poslovni del stavbe, pisarne so locirane na prva tiri nadstroplja. Poslovnem delu pripada e terasa, locirana ez celo peto nadstroplje namenjena druenju. Enaest nadstroplj zauzameju stanovanja. Stanovanjski del ima tudi skupno teraso namenjeno druenju in je locirana ez celo dvanaestemo nadstroplje. Pritlije je zasnovano kot glavna vhodna avla z recepcijo. Dve podzemne etai namenjene so za parkiria, tehnine prostore in shrambe. Uporabna povrina posameznih programov:

Stanovanjski del:

6657,2 m2 Pisarne: 1432 m2 Pritlije (skupni prostor): 652,63 m2 Terase (nadstroplja): 1305,26 m2 Garana hia: 7278,64 m2 2.2.7. Zasedenost

Stolpnica je glede na programe razlino zasedena. Pisarniki del je zaseden veinoma 10 ur na dan (8.00 do 18.00), stanovanjski del pa je zaseden 24 ur na dan, a je polno zaseden le ponoi (6 ur na dan). Garana hia je odprta 24 ur na dan, zasedenost pa se tekom dneva spreminja.

2.2.8. Kapaciteta

Maksimalna kapaciteta stanovanjskega dela:

198 prebivalcev

Maksimalna kapaciteta poslovnega dela:

140 zaposlenih

Maksimalna kapaciteta garane hie:

134 avtomobili Maksimalna kapaciteta objekta:

338 oseb

2.2.9. Oblikovna zasnova

Stolpnica je zasnovana kot kvadrat v tlorisu z centralno postavljenim jedrom. Od pritlija navzgor, vsaka naslednja etaa se sue okoli centralne osi objekta za nekaj stopinj. 2.3.0. Komunikacije

V srediu stavbe je jedro s po pet mehanina dvigala. Notranje dimenzije tiri dvigala so 180 cm x 150 cm, peto dvigalo je veje in ima dimenzije 187 cm x 238 cm in ima funkcijo gasilskega dvigala. V jedru so e dvoramno AB stopnie irine 120 cm. Vsa vrata, ki vodijo iz jeder, so protipoarna. Iz jedra na vsako stran vodi hodnik do stanovanj, pisarni.2.3. Konstrukcijska in strukturalna zasnova 2.3.1. Nosilna konstrukcija

Zasnova prostorov je organizirana okrog sredinega nosilnega armiranobetonskega jedra, ki vkljuuje stopnie in dvigala.Nosilne in obodne stene v kleti ter stene v jedru so armiranobetonske. Nad nivojem tal poleg jedra teo nosijo stebri dimenzij 40/40 cm, rasporejeni na mrei 4,8 m. Stropna konstrukcija sestoji iz armiranobetonskih nosilcev dimenzij 60/40 cm in ploo debeline 30 cm.

2.3.2. Nenosilana konstrukcija Notrajne nenosilne stene so pozidane z opeko debeline 30cm, navadno ometene. Vse preostale stene so suhomontane. Fasada je montana modularna fasada Qbiss Air podjetja Trimo. Stavbno pohitvo je leseno, jekleno in stakleno.

Streha je ravna (princip kombinirane obrnjene ravne strehe) in nepohodna (razen za vzdrevanje). Streha bo po obodu zakljuena z betonskim parapetom, ki bo na vrhu zakljuen s ploevinasto kapo.

Tlorisni prikaz nosilne (crna) in nenosilne (siva) konstrukcije

2.3.3. Obloge in obdelava

Tlak v vhodni avli in stopniih je kamen kot tudi v pisarnah.V stanovanjih je predviden parket, v kopalnicah in sanitarijah pa keramika.Vsa vrata so viine 210 cm. Vrata v stanovanjskih prostorih so v laminatni ali furnir izvedbi. Vhodna vrata v stanovanja so protipoarna in protivlomna. Glavni vhod pa tudi tri sporedna vhoda v pritlijo so optrnjena z avtomatsko vrtljivim vratima irine 300cm. Stene so praviloma ometane, variacije so odvisne od lastnikov posameznih enot. 2.3.4. Napeljave in naprave (energetski dovodi)

Komunalni prikljuki

a./ vodovod

- prikljuitev na javno vodovodno omreje

b./ elektrika

- prikljuitev na javno elektrino omreje c./ kanalizacija - prikljuitev na javno omreje fekalne kanalizacije

d./ ogrevanje - Za potrebe ogrevanja je objekt prikljucen na javni vrocevodni sisteme./ prezraevanje - mehansko prezraevanje z rekuperacijo toplote.

f./telekomunikacije 2.4. Razvrstitev objekta glede na veljavne zakone 2.4.1. Vrsta objekta glede na zahtevnost

Zahtevni objekti so vsi objekti, katerih del ali celota izpolnjuje enega izmed naslednjih meril:

imajo velike dimenzije:

setevek prostornine vseh prostorov presega 5.000 m ali

viina presega 15 m, merjeno od terena do kapa ali vrha konstrukcije, ali

nosilni razpon je veji od 8 m ali prednapeta konstrukcija razpona, vejega od 10m, ali

imajo globoko temeljenje:

objekt s pasovnimi temelji, pri katerih je razmerje med njihovo globino in irino veje od 4, ali

objekt s pilotnim temeljenjem, e so piloti dalji od 20 m, ali

objekt s kesonskim temeljenjem ali

imajo podzemne dele, katerih globina presega 15 m, merjeno od terena, ali

imajo pomembne morebitne vplive na okolje, tako da je zanje predpisana obvezna presoja vplivov na okolje.

Izbrani objekt se po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost uvra med zahtevne objekte predvsem zaradi svoje viine, saj v viino meri 62,5 m. Volumen vseh prostorov je 60.000 m.3. ANALIZA VARSTVA PRED POAROM3.1. Seznam poarno nevarnih prostorovGlavne skupine prostorov po namembnosti, poarni obremenitvi Qm (MJ/m2) in nevarnosti nastanka poara so podani v preglednici 1 (v nadaljevanju):Preglednica 2: Analiza specifinih poarnih obremenitev prostorov (Qm)Lega prostorov ali delov prostorovNamembnost invsebina prostorovPoarne obremenitevNevarnost za nastanek

K1, K2Garaa200 MJ/m2Poveana (1.2)

PJavni prostor 800 MJ/m2Normalna (1)

1., 2., 3., 4. nadstropjePisarne800 MJ/m2Normalna (1)

1., 2., 3., 4. nadstropjeSanitarije50 MJ/m2Normalna (1)

1., 2., 3., 4. nadstropjeajna kuhinja/shramba300 MJ/m2Normalna (1)

5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17 nadstropjeStanovanja300 MJ/m2Normalna (1)

P, 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17. nadstropjeStopnie in hodnik 50 MJ/m2Zmanjana (0.85)

3.2. Moni vzroki za nastanek poara, vrste in koliine nevarnih snovNe glede na pravilno funkcionalno in konstrukcijsko zasnovo zgradb je mono, da pride do viga oziroma izbruha poara in drugih nevarnosti. Zato je potrebno glede na poarno statistine podatke predvideti potencialne vzroke za poar. Viri ognja v tovrstnih zgradbah so naslednji:

udar strele

nepravilna uporaba odprtega ognja (ogrevanje s pemi na arilno nit, kajenje v prostorih, kjer je to prepovedano, in podobno)

vnaanje in nepravilna uporaba zelo vnetljivih in/ali celo eksplozivnih snovi (alkohola, bencina in podobnih snovi npr. za odmastitev, ienje in drugo)

nepravilna uporaba elektrinih napeljav in naprav (preobremenjenost, iztroenost, pokodovanost, itd.)

kriminalna malomarnost (odvren cigaretni ogorek v koe za odpadke, oziroma kajenje v prostorih sploh, kjer je prepovedano)

kriminalna sabotaa oziroma namerni poig (kar je v zaostrenih medsebojnih odnosih ali bolezenskih stanjih ljudi (piromanov) mono priakovati)

Poarno nevarnost v zgradbi predstavlja v veliki meri poarna obremenitev (poarni naboj), pa naj gre za vgrajeno (vsebovano v zgradbi sami) ali za prenosno (vsebovano v prineseni vsebini zgradbe). Poarno obremenitev se doloi v dokumentu VKF 115, priloga C, kjer je tabela s posameznimi materiali.

Za ljudi in materialne dobrine v zgradbi pa je prav tako tudi pomembna nevarnost nastanka poara (vnetljivost, izvorov in povodov viga, izbruha, hitrosti irjenja) ter drugih karakteristik poara, in sicer:

Kritine vrednosti v poaru za ljudi so:

temperatura vroega dima pod stropom (h > 2 m), ki je vija od 93C

temperatura dima, ki se spusti pod nivo 2 m, in ki je vija od 49C

padec koncentracije kisika pod 16 vol%

koncentracija ogljikovega monoksida CO > 30 ppm

dim pod mejo 1,80 m prepreuje orientacijo in dodatno ogroa ljudi

morebitni toksini produkti, ki se sproajo pri gorenju, dodatno ogroajo ljudi.

Kritine vrednosti poara za gradbene elemente so:

kritina temperatura za betonsko konstrukcijo je 800C

papir, les, embalaa se vnameta pri gostoti sevalnega toka nad 12,5 kW/m2 papir, les zane goreti nad 250C

kurilna vrednost lesa je okoli 18 MJ/m2, plastinih mas pa okoli 35 MJ/m2.3.3. irjenje poara na sosednje objektePomembno je, da pri prostorskem nartovanju upotevamo tudi nevarnost prenosa poara na sosednji objekt. Nevarnost prenosa je pogojena z monostjo viga materialov in nivojem toplotnega sevanja na doloeni razdalji od goreega objekta.

V tehnini smernici TSG-1-001 so predpisane tri metode za izraun sprejemljivih deleev nezaitenih povrin zunanjih sten. Metoda 1 se uporablja samo za stanovanjske stavbe (CC-SI 11), ki so ve kot 1 m oddaljene od relevantne meje, imajo najve tri nadstropja, fasada proti relevantni meji pa ni dalja od 24 m. Metoda 2 se uporablja za stavbe kakrnekoli namembnosti, e so ve kot 1 m oddaljene od poarne meje in bruto tlorisna povrina stavbe ni veja kot 2.000 m2. Metodo 3 lahko uporabimo za izraun odmika stavbe in delea nezaitenih povrin v stavbi kakrnekoli namembnosti, rauna pa opisuje smernica SZPV 204.

V naem primeru pride v potev samo izraun po metodi 3, ker je bruto tlorisna povrina stavbe 22.662 m2. Metoda 3 ali metoda ortanega pravokotnika daje najbolj natanne rezultate, zato je primerna tudi za izraun odmikov med stavbami v strnjenih naseljih. Pri izraunu vedno upotevamo najbolj neugoden primer oziroma najveje toplotno sevanje z goree stavbe. Odmike doloimo za vsako fasado posebej.

Stavbe za potrebe izrauna razdelimo glede na mo toplotnega sevanja v dve skupini. V prvi so stavbe, za katere se predpostavlja, da je toplotno sevanje z vsake poarno nezaitene povrine 84 kW/m2 (stanovanjske stavbe-CC-SI 11, gostinske stavbe-CC-SI 121, upravne in pisarnike stavbe-CC-SI 122, stavbe splonega drubenega pomena-CC-SI 126, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopalike stavbe-CC-SI 1272, kulturni spomeniki-CC-SI 1273 in druge nestanovanjske stavbe-CC SI 1274), v drugi pa stavbe, za katere se predpostavlja, da je toplotno sevanje 168 kW/m2 (trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti-CC-SI 123, stavbe za promet in stavbe za elektronske komunikacije-CC-SI 124, industrijske stavbe in skladia-CC-SI 125 in nestanovanjske kmetijske stavbe-CC-SI 1271). e je poarna obremenitev v stavbi veja kot 800 MJ/m2, jo ne glede na program uvrstimo v drugo skupino.

Obravnavana poslovno stanovanjska stolpnica vsebuje naslednje programe:

Stanovanjski del (CC-SI 11)

Poslovni del (CC-SI 122)

Stanovanjski in poslovni del uvramo v prvo skupino glede na mo toplotnega sevanja. Za celotno stavbo upotevamo, da je toplotno sevanje s poarno nezaitene povrine 84 kW/m2.

Izraun odmika od relevantne meje po metodi ortanega pravokotnika poteka v petih korakih. V naem primeru bomo izraunali odmik za tri fasade (severno, vzhodno in juno), zahodna fasada je enaka vzhodni. 3.3.1. Doloitev poarno nezaitenih povrin

Poarno nezaitene povrine zunanjih sten stavbe so tiste povrine, ki ne dosegajo poarne odpornosti, ki jo zahteva tehnina smernica TSG-1-001. Mednje sodijo tudi:

okna, vrata in druge odprtine brez poarne odpornosti ali z manjo poarno odpornostjo, kot jo zahteva tehnina smernica,

povrina strehe, e je naklon strehe veji od 70, streha pa ima manjo poarno odpornost, kot je zahtevana za zunanjo steno,

katerikoli del zunanje stene, ki ima oblogo iz gorljivega materiala razredov B-s3,d2, C, D ali E in debeline ve kot 1 mm.

Poarno nezaitene povrine na obravnavanem objektu je stanlena fasada. 3.3.2. Doloitev referenne ravnine

Referenno ravnino predstavlja v obeh primerih izrauna fasade zunanja stena. 3.3.3. Doloitev ortanega pravokotnika

Na vsaki fasadi obravnavamo vse poarne sektorje razlinih dimenzijVzhodna fasada: Poarni sektor t. 4

Povrina ortanega pravokotnika: 27 m x 9 m = 243 m2Povrina nezaitenih povrin: 117,12 m2Dele nezaitenih povrin: 48 %Poarni sektor t. 5Povrina ortanega pravokotnika: 27 m x 3 m = 81 m2Povrina nezaitenih povrin: 42,48 m2Dele nezaitenih povrin: 52 %Poarni sektor t. 9Povrina ortanega pravokotnika: 27 m x 9 m = 243 m2Povrina nezaitenih povrin: 117,12 m2Dele nezaitenih povrin: 48 %Poarni sektor t. 11

Povrina ortanega pravokotnika: 9 m x 3 m = 27 m2Povrina nezaitenih povrin: 14,16 m2Dele nezaitenih povrin: 52 %Poarni sektor t. 12Povrina ortanega pravokotnika: 8 m x 3 m = 24 m2Povrina nezaitenih povrin: 14,16 m2Dele nezaitenih povrin: 59 %Poarni sektor t. 13

Povrina ortanega pravokotnika: 9 m x 3 m = 27 m2Povrina nezaitenih povrin: 14,16 m2

Dele nezaitenih povrin: 52 %Poarni sektor t. 58


Dele nezaitenih povrin: 48 %Severna fasada:

Poarni sektor t. 4






Dele nezaitenih povrin: 48 %Poarni sektor t. 10Povrina ortanega pravokotnika: 13 m x 3 m = 33 m2Povrina nezaitenih povrin: 21,24 m2





Dele nezaitenih povrin: 48 %Juna fasada:

Poarni sektor t. 4








Dele nezaitenih povrin: 47 %Poarni sektor t. 15Povrina ortanega pravokotnika: 4 m x 3 m = 12 m2Povrina nezaitenih povrin: 7,08 m2







Dele nezaitenih povrin: 48 % 3.3.4. Doloitev odmika referenne ravnine od relevantne meje

Odmik referenne ravnine od relevantne meje predpisuje Smernica SZPV 204 v Tabeli 1. Odmik je odvisen od namembnosti stavbe in referenne ravnine.

Vzhodna fasada:

Poarni sektor t. 4: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.



Poarni sektor t. 11: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 2,1m.

Poarni sektor t. 12: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 2,45 mPoarni sektor t. 13: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 2,1 m.

Poarni sektor t. 58: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.Severna fasada:




Poarni sektor t. 10: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 2,7 m

Poarni sektor t. 11: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 2,7 mPoarni sektor t. 58: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.

Juzna fasada:




Poarni sektor t. 16: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 1,85 m

Poarni sektor t. 15: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 1,5 mPoarni sektor t. 14: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 1,5 mPoarni sektor t. 13: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 1,85 mPoarni sektor t. 58: predpisan odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.

Na vsaki fasadi upotevamo maksimalni odmik od relevantne meje:

Vzhodna fasada: odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.

Severna fasada: odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.

Juna fasada: odmik referenne ravnine od relevantne meje je 5,8 m.

3.3.5. Posebni primeri

Smernica SZPV 204 doloa tudi posebne primere pri raunanju odmika od relevantne meje. V primeru, da ima stavba podroja z zelo gosto razporejenimi poarno nezaitenimi povrinami smernica doloa, da moramo doloiti odmik za tak del posebej. Druge posebne primere (velike razdalje med posameznimi skupinami poarno nezaitenih povrin, zelo razgibane stene) obravnava smernica External fire spread: building separation and boundary distances, Fire Research Station, BRE 1991.

Na primer nima zunanjih sten z neenakomerno razporejenimi nezaitenimi povrinami, zato dodatni izrauni niso potrebni.

3.4. Odpornost nosilne konstrukcije in irjenje poara po zgradbi 3.4.1. Odpornost nosilne konstrukcije

Oznake za poarne odpornosti:

Poarna odpornost elementov gradbenih konstrukcij se podaja z osnovnimi

rkovnimi znaki R, E, I v kombinaciji s tevilko, ki pomeni poarno odpornost v

minutah (30, 60, 90, ..).

R - nosilnost: sposobnost elementa konstrukcije, da doloen as ne izgubi

nosilnosti v primeru poara z ene ali ve strani

E - celovitost: sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo loevanja, da doloen

as prepreuje prenos poara na neizpostavljeno stran s prebojem plamenov ali

vroih dimnih plinov

I - toplotna izolativnost: sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo loevanja, da

doloen as prepreuje prenos poara na neizpostavljeno stran zaradi prevelikega

prenosa toplote (povianje temperature za 140 ali 180K).

C - samozapiranje: lastnost proizvoda, da se v primeru poara samodejno zapreDoloitev potrebnih poarnih lastnosti nosilnih gradbenih elementov je odvisna od:

tevila eta: 2K + P + 17

specifine poarne obremenitve: /

namembnosti oziroma nevarnosti za poar: vestanovanjska stavba

velikosti stavb: zazidalna povrina 723,61 m2

vgrajenega sistema za avtomatsko gaenje: sprinklerski sistem

Nosilni in ojaitveni gradbeni elementi so odporni proti poaru in so iz negorljivega materiala. Poarna odpornost nosilnih in ojaitvenih gradbenih elementov v visokih stavbah, vijih od 60 m, mora biti 120-minutna.

Zadostimo tudi pogoju, da morajo imeti kletne etae enako ali vijo nosilnost kot etae nad njo. 3.4.2. Mejni elementi

Gradbeni elementi na mejah poarnih sektorjev so iz negorljivih gradbenih materialov. Gradbene elemente, ki omejujejo poarni sektor, se vodi do drugih mejnih elementov poarnega sektorja najmanj enake poarne odpornosti ali do zunanje stene ali do spodnje strani strene kritine. Stiki z drugimi mejnimi gradbenimi elementi poarnega sektorja ustrezajo zahtevam za gradbene elemente, ki loujejo poarne sektorje. Stiki z zunanjimi stenami in s streno kritino so tesni - neprepustni in iz negorljivih materialov. Kot mejni elementi poarnega sektorja z enako poarno odpornostjo, kot jo imajo nosilni elementi, so zgrajeni:

stropi,

stene poarnih stopni in njihovih predprostorov,

stene jakov dvigala za gasilce in njihovih predprostorov.

90-minutno poarno odpornost imajo:

poarne stene,

stene intalacijskih jakov,

predelne stene prostorov s poveano poarno nevarnostjo,

predelne stene med bivalnimi kletnimi prostori in kletnimi prostori z drugano namembnostjo,

30-minutno poarno odpornost imajo:

predelne stene med uporabnikimi enotami,

predelne stene med uporabnikimi enotami in prostori z drugano namembnostjo,

stene zaitenih hodnikov,

dvojni podi,

spueni stropi. 3.4.3. Zunanje stene in streha

Vsi deli nenosilnih zunanjih sten in vsi nenosilni deli nosilnih zunanjih sten so iz negorljivih gradbenih materialov, razen okenskih profilov, izolacijskih snovi v negorljivih zaprtih profilih, tesnilnih materialov za tesnjenje fug med zasteklitvijo in nosilnimi rebri in manjih delov brez nosilne funkcije, ki ne prispevajo k irjenju poara.

Gradbeni elementi na ravni strehi so iz negorljivih materialov.

3.4.4. Ostali sloji

Talne obloge, stenske obloge, ometi in vgradni deli so negorljivi v zaitenih stopniih, predprostorih zaitenih stopni in izhodom na prosto.

Estrihi, izolacijski sloji in zaporni sloji so iz negorljivih gradbenih materialov. Zaporni sloji iz gorljivih gradbenih materialov so dovoljeni, e so z negorljivimi gradbenimi materiali ali gradbenimi proizvodi zaiteni pred vigom. Dilatacijske fuge so lahko z izjemo prekritja zapolnjene samo z negorljivimi materiali.

3.4.5. Poarni sektorji

Najveje dovoljene bruto tlorisne povrine (m2) poarnih sektorjev so odvisne od namembnosti stavbe ali prostorov v njej in so lahko veje, e so v stavbi vgrajeni sistemi aktivne poarne zaite. Najveje dovoljene povrine so doloene v tabeli: Preglednica 3: Mejna vrednosti za povrine poarnih sektorjevNamembnost stavbe ali dela stavbe (CC-SI)Brez AJP in brez sprinklerskega sistemaAJPSprinklerski sistemPoarni sektor se lahko razteza skozi ve eta

122 - Upravne in pisarnike stavbe1.0002.4004.000da

1242 Podzemne garane stavbe5004.0008.000da

e je sprinklerski ali AJP sistem nujno potreben v samo nekaj sektorjih, ga moramo vgraditi v celotno stavbo. V obravnavani stolpnici je bil najbolj problematien podzemni garani del, ki je imel kvadraturo za las vejo od 7000 m2, ampak ne dosee 8000 m2. Iz Prironika poarnovarnstnih ukrepov za visoke stavbe najdemo da visoke stavbe nad 60 m viine morajo imeti vgrajene sisteme za gaenje poara. Obravnavana stolpnica je visoka 62,5 m. 3.4.6. Naprave za nadzor dima z nadtlakom

Dim je v prvi fazi poara nevarneji od ognja. Z odvodom in kontrolo dima zagotavljamo varne evakuacijske poti, omogoamo gasilcem uinkoviteje delovanje, v doloenem obsegu itimo imetje in varujemo okolje pred prevelikim onesnaenjem, ki ga povzroi poar. Naprave za odvod in kontrolo dima nameamo tam, kjer z njimi lahko doseemo osnovni namen zaite pri poaru.

Naprave za odvod dima in toplote (ODT) se nameajo v veje prostore in stopnia. e je ti izvedljivo, uporabimo naravni odvod dima (NODT), sicer pa mehanski odvod dima (MODT) z ventilatorji.

Cilj zaite z ODT:

zaita ljudi in ivali

podpora gasilcem pri gaenju

varovanje stavb

Vstop dima v notranja varnostna stopnia in v jake dvigal za gasilce ter njihove predprostore prepreujejo naprave za ustvarjanje nadtlaka. Dimenzionirane so tako, da tudi pri odprtih vratih etae, v kateri je poar, piha zrak v nasprotni smeri umika, in sicer s hitrostjo najmanj 2,0 m/s. Naprave za nadzor dima z nadtlakom avtomatsko sproijo poarni javljalniki in takoj po aktiviranju ustvarijo potreben nadtlak.

3.5. Evakuacija

3.5.1. Zagotavljanje hitre in varne evakuacijeZagotovitev hitre in varne evakuacije iz objekta je zahtevana po 5. lenu Pravilnika o poarni varnosti v stavbah, Ur.l.RS, t. 31/04 in 83/05, kjer je v toki (1) reeno: Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob poaru na voljo zadostno tevilo ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogoajo uporabnikom hitro in varno zapustitev stavbe. 3.5.2. Doline evakuacijskih poti

Naloga je doloiti doline evakuacijskih poti umika v sili, to je, da je pot za umik do varnega izhoda na stopnie ali neposredno iz prostora na prosto, e se je mono umikati v dve smeri pot kraja kot 35 m oziroma, v kolikor je samo ena smer umika, da je pot dolga do najve 20 m, ter po morebitnem zaitenem hodniku e dodatnih 15 m.V stavbi bo zaasno bivalo maksimalno 338 ljudi. Objekt je deljen za 3 dele.Ob upotevanju najbolj neugodne lokacije za evakuacijo je dolina evakuacijske poti do izhoda iz objekta:

S10, S11: iz skrajne toke stanovanja 1.1., 1.2. do hodnika pred venamenskim prostorm meri 19 m, na prosto pa e dodatnih 10 m ve, torej skupaj 29 m evakuacijske poti.3.6. Intervencija

Notranji hidranti omogoajo odvzem vode za gaenje iz vodovodne napeljave stavbe. Namenjeni so uporabnikom stavbe za gaenje zaetnih poarov. Pri razporeditvi moramo upotevati dolino cevi in trimetrski domet curka, s katerim mora biti mono dosei celotno tlorisno povrino. V stanovanjskem in poslovnem delu so hidranti s poltogo gasilsko cevjo premera 25 mm, dolgo najve 30 m, reducirno spojko C/D in ronikom.

Dovodne cevi za ve hidrantov je treba dimenzionirati za istoasno uporabo dveh hidrantov. Do ventila na hidrantu mora biti voda vedno pod tlakom. Ker je to visoka stavba, so notranji hidranti namenjeni tudi za gasilsko intervencijo. Dovodne cevi morajo biti najmanj DN80, vsak hidrant mora zagotavljati pretok 200 l/min (3,33 l/s) pri tlaku minimalno 4,5 bar do maksimalno 8 bar pri istoasni uporabi treh najbolj neugodnih hidrantov.

Notranje hidrantno omreje ima rezervno napajanje prek cevovoda DN80, in sicer z dvema spojkama B, nameenima na dostopnem mestu na zunanji strani stavbe. Notranji hidrant je nameen v vsakem nadstropju v predprostoru dvigal.

Za gaenje potrebujemo zadostno koliino vode, ki jo doloimo na podlagi volumna najvejega sektorja, ki je v naem primeru garaa s 9157,4 m3 . Tabela 19 v TSG-1-001 pove, da za tak volumen potrebujemo 15 m3 na sekundo, ker pa je v stavbo vgrajen sprinklerski sistem, se ta koliina zmanja na 5 m3. Tako koliino lahko zagotavlja javni ljubljanski vodovod, zato dodatni viri niso potrebni.

Zahtevano je, da se na gradbeni parceli zgradi cevovod s hidranti, ki so od stavbe oddaljeni vsaj 5 m in ne ve kot 80 m, med njimi pa ne sme biti ve kot 80 m razdalje. Za tako zahtevno stavbo sta potrebna vsaj dva hidranta. V najnem primeru je razdalja med hidranti 44 m.

Dvigalo za gasilce je obvezno, e so v etaah, ki so vije ali nije od nivoja terena, nartovani prostori za funkcionalno ovirane osebe in za njihovo evakuacijo v primeru poara ni poskrbljeno na drug nain. Dvigalo za gasilce je obvezno tudi v stavbah, kjer so prostori za veliko uporabnikov 9 m nije od nivoja terena.V stolpnici je eno dvigalo namenjeno gasilcem. Projektirano in zgrajeno je v skladu s standardom SIST EN 81-72. Dvigalo za gasilce ima lasten jaek, v kateri ne moreta prodreti ogenj in dim. Krmilna naprava za zasilno delovanje je v pritliju. Izhod imajo v vsaki etai, kabine dvigala pa imajo fiksno zastekljeno odprtino s povrino najmanj 600 cm2, skozi katero se vidi oznaka etae v predprostoru. . V jaku dvigala za gasilce je vgrajena lestev, tako da je moen prestop iz kabine na lestev in z lestve k vratom jaka. Vrata jaka se odpirajo navznoter. Svetla povrina tal kabine je velika 2,3 x 1,8 m, vrata jaka pa so iroka 1 m in ustrezajo E 60. To zadoa predpisom, ki zahtevajo svetlo povrino 2,1 m x 1,1 m in irino vrat 0,8 m, da je moen vnos nosil. Predprostor meri 5,8 m2, zahtevano je 6 m2; vanj ne more vdreti ogenj in dim. . Razdalja med vrati jaka in vrati, ki vodijo v zaiten hodnik, mora biti najmanj 3 m, kar v obravnavanem objektu ne ustreza. Razdalja od dvigala za gasilce do najbolj oddaljenega mesta etae je 28 m, merjeno v smeri hoje, najve je lahko 50 m pri visokih stavbah.Visoke stavbe morajo imeti vgrajene sisteme za gaenje poara, ki dovolj dolgo prepreujejo irjenje poara po etaah in iz etae v etao. Vgrajeni gasilni sistemi morajo imeti dva dvina voda v loenih jakih, tako da je ob izpadu enega dvinega voda zagotovljena oskrba z vodo za gaenje preko drugega dvinega voda v drugem jaku. Izpad vgrajenih gasilnih naprav na nivoju ene etae ne sme vplivati na delovanje vgrajenih gasilnih naprav v drugih etaah. Visoke stavbe morajo imeti v vsaki etai mokre dvine vode s stenskimi hidranti za uporabo gasilcev, in sicer:

v predprostorih dvigal za gasilce,

v predprostorih zaitenih stopni,

na ustreznem mestu pri zaitenih stopniih brez predprostora.

Pri istoasnem odvzemu 200 l vode za gaenje na minuto na treh prikljunih mestih prikljuni tlak na teh mestih ne sme biti manji od 0,45 MPa (4,5 bar) in ne veji od 0,80 MPa (8,0 bar).

Za gasilska vozila je treba zagotoviti zadostne dostopne in dovozne poti, postavitvene in delovne povrine. Te poti in povrine morajo biti oznaene. Gasilcem namenjeni vhodi, zaitena stopnia, dvigala za gasilce in prikljuki za vodo za gaenje morajo biti neposredno dostopni. Oprema za prikaz delovanja in upravljanje naprav za gasilce mora biti znotraj zgradbe v neposredni bliini vhodov, namenjenih gasilcem.

Stolpnica se nahaja na tlakovani ploadi, do katere je moen dostop z intervencijskimi vozili iz treh razlinih smeri. Vsi vhodi v stavbo gredo iz ploadi, tudi tisti, ki gredo v kletna parkiria. Na njej je mona uporaba dvinih naprav, ki so nujne za reevanje iz vijih nadstropij in gaenje v vijih nadstropjih. Urejeni sta dve delovni povrini na vsaki strani stavbe pred vhodi4.IZKAZ POARNE VARNOSTI STAVBE

(v PRILOGI!)

5.RISBE

(v PRILOGI!)

PAGE 2

Documents

STROKOVNI DEL ZASNOVE POŽARNE VARNOSTi