DIPLOMSKO DELO

STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE –

INTRASTAT

Kandidatka: Nataša Čemažar Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81454413 Program: Visokošolski strokovni program Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: doc. dr. Žan Jan OPLOTNIK

Kranj, marec 2006

2

PREDGOVOR Svet postaja globalno tržišče, na katerem se preko mednarodnega poslovanja srečujejo različna podjetja, izdelki, polizdelki, surovine, materiali in ponudniki ter kupci različnih storitev, znanj in veščin, kapitala in delovne sile. Z mednarodnim poslovanjem se srečujejo tudi tista podjetja, ki sicer ne izvažajo, in to na domačem trgu s ponudniki tujega blaga, storitev in znanja. Odpravljajo se državne meje, prepreke in ovire v obliki predpisov in državnih ovir. Razlika med "domačim" in "tujim" tržiščem postaja vse manjša, čeprav so določene posebnosti in razlike, ki jih mora podjetje, ki se pojavlja na mednarodnem tržišču, upoštevati. Govorimo o velikem prestrukturiranju svetovnega gospodarstva, ki je zajelo vse države in narode na svetu. Slovenija je s 1. majem 2004 vstopila v Evropsko unijo in tako postala članica enotnega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu. Na skupnem trgu Evropske unije brez meja je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Blago se prosto giblje iz ene države članice Evropske unije v drugo državo Evropske unije. Odprava carinskih formalnosti pomeni, da carinski organi niso več odgovorni za registriranje in nadzor pretoka blaga med državami članicami Evropske unije. S tem statistika zunanje trgovine med državami članicami izgubi svoj evidenčni vir podatkov. Evropska unija namenja statistiki posebno skrb, saj so kakovostne in objektivne informacije pogoj za spremljanje odločitev na različnih ravneh v različnih povezavah Evropske unije. Zato so morale statistične službe, ki so pridobivale podatke iz carinskih postopkov, poiskati nov vir podatkov. Rešitev je sistem Intrastat, tj. statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije in predstavlja neposredno poročanje s strani podjetij nosilcu sistema Intrastat v državi. Namen diplomskega dela je prestaviti sistem Intrastat v Sloveniji. Najprej bomo na splošno predstavili evropsko statistiko, značilnosti in osnovna načela evropskega statističnega sistema. Predstavili bomo statistični organ Evropske unije – Eurostat. V nadaljevanju bomo opisali sistem Intrastat ter naredili primerjavo med njim in Extrastatom, ki predstavlja statistiko blagovne menjave med državo članico Evropske unije in nečlanico oziroma tretjo državo. Tretje poglavje je najobsežnejše. V njem se bomo osredotočili na sam sistem Intrastat. Na začetku bomo na kratko prikazali organiziranost statističnega sistema v državah članicah Evropske unije, nato pa bomo predstavili statistične obveznosti mednarodne skupnosti, ki jih je Slovenija sprejela že z nastankom lastne države. Statistične zahteve Evropske unije so natančneje določene v evropski statistični zakonodaji v obliki uredb. Predstavili bomo tudi pravno podlago slovenske državne statistike. Spoznali bomo metodologije Intrastata, pri katerih bomo podrobno opisali statistične prage. V nadaljevanju bomo opisali razdelitev nalog Statističnega urada Republike Slovenije in Carinskega urada Republike Slovenije, ki sta slovenska nosilca sistema Intrastat, ter predstavili tudi tretjo inštitucijo, ki ima pomembno vlogo v tem sistemu. To je Davčni urad Republike Slovenije. Prikazali bomo

3

pomembnost davčnih podatkov v tem sistemu. Na koncu se bomo osredotočili na poročanje za Intrastat. V tem delu bomo najprej opredelili, kateri gospodarski subjekti morajo poročati, nato pa bomo v nadaljevanju prešli na podatke, ki se morajo poročati, podrobno opisali načine poročanja ter obdobja in roke poročanja. V okviru poročanja za Intrastat bomo spoznali tudi napake pri poročanju in neporočanje poročevalskih enot. Četrto poglavje je posvečeno posebnim primerom poročanja za Intrastat. Govorili bomo o nabavi in gibanju blaga, ki v praksi nista vedno preprosta. Lotili se bomo podrobnega opisa nekaterih posebnih primerov, pri katerih bodo podana tudi praktična pojasnila. V petem poglavju bomo prikazali primer poročanja za Intrastat v Poslovnem sistemu Mercator. Najprej bomo spoznali nastanek podjetja, njegovo vizijo, poslanstvo, vrednote korporacijske kulture, strateške usmeritve in cilje, v nadaljevanju pa bomo opisali pripravljenost Poslovnega sistema Mercator na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Slikovito bomo prikazali organizacijsko shemo podjetja in lokacijo Sektorja uvoz in izvoz, ki ima pomembno vlogo pri mednarodnem poslovanju Poslovnega sistema Mercator. Na koncu se bomo osredotočili na sam proces in elemente procesa izdelave mesečnih poročil za Intrastat v Poslovnem sistemu Mercator. Diplomsko delo zaključujemo s sklepom, v katerem prikažemo najpomembnejše ugotovitve sistema Intrastat v Sloveniji in njegove pomanjkljivosti.

4

KAZALO PREDGOVOR................................................................................................................................................. 2 KAZALO.......................................................................................................................................................... 4 1 UVOD...................................................................................................................................................... 6

1.1 OPREDELITEV IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE ........................................................ 6 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE................................................................................................ 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ....................................................................................... 7 1.4 UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA.......................................................................................... 7

2 EVROPSKA STATISTIKA.................................................................................................................. 9 2.1 EUROSTAT..................................................................................................................................... 10 2.2 INTRASTAT IN EXTRASTAT............................................................................................................ 11

2.2.1 Razlika med Intrastatom in Extrastatom ................................................................................. 12 3 SISTEM INTRASTAT ........................................................................................................................ 13

3.1 ORGANIZIRANOST INTRASTATA V DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE .................................... 13 3.1.1 Pravne osnove sistema Intrastat .............................................................................................. 13 3.1.2 Metodologije za Intrastat......................................................................................................... 16

3.1.2.1 Statistični pragi ............................................................................................................................. 16 3.2 IZVAJANJE INTRASTATA V SLOVENIJI............................................................................................ 17

3.2.1 Vloga Davčne uprave pri izvajanju sistema Intrastat.............................................................. 18 3.2.2 Register za Intrastat................................................................................................................. 19

3.3 POROČANJE ZA INTRASTAT ........................................................................................................... 20 3.3.1 Kdo mora poročati................................................................................................................... 20 3.3.2 Kaj se mora poročati ............................................................................................................... 21 3.3.3 Načini poročanja ..................................................................................................................... 22

3.3.3.1 Poročanje na papirnih obrazcih.................................................................................................... 23 3.3.3.2 Poročanje prek spletnega obrazca ................................................................................................ 23 3.3.3.3 Poročanje prek elektronske izmenjave podatkov........................................................................... 24

3.3.4 Obdobja in roki poročanja ...................................................................................................... 25 3.3.5 Napake pri poročanju.............................................................................................................. 26 3.3.6 Neporočanje poročevalskih enot ............................................................................................. 26

4 POSEBNI PRIMERI POROČANJA ZA INTRASTAT................................................................... 28 4.1 VRAČILA IN NADOMESTNE DOBAVE BLAGA .................................................................................. 28 4.2 OPLEMENITENJE BLAGA ................................................................................................................ 29 4.3 POPRAVILA BLAGA........................................................................................................................ 30 4.4 DRUGE VRSTE POSLOV .................................................................................................................. 31

4.4.1 Lizing in najem ........................................................................................................................ 31 4.4.2 Blago v tranzitu ....................................................................................................................... 31

4.5 DRUGO BLAGO .............................................................................................................................. 32 4.5.1 Industrijski obrati .................................................................................................................... 32 4.5.2 Programska oprema ................................................................................................................ 33

4.6 TRIPARTITNA MENJAVA BLAGA..................................................................................................... 33 5 PRIMER POROČANJA ZA INTRASTAT V IZBRANEM PODJETJU ...................................... 34

5.1 KRATKA ZGODOVINA MERCATORJA ............................................................................................. 34 5.2 VIZIJA, POSLANSTVO, VREDNOTE KORPORACIJSKE KULTURE TER STRATEŠKE USMERITVE IN CILJI V MERCATORJU ............................................................................................................................................. 35 5.3 MERCATOR IN EVROPSKA UNIJA ................................................................................................... 36

5.3.1 Predstavitev Sektorja uvoz in izvoz.......................................................................................... 37 5.4 POROČANJE ZA INTRASTAT V MERCATORJU ................................................................................. 38

5.4.1 Proces poročanja..................................................................................................................... 39 5.4.2 Elementi procesa ..................................................................................................................... 39

5

6 SKLEP .................................................................................................................................................. 41 POVZETEK................................................................................................................................................... 43 SUMMARY.................................................................................................................................................... 44 SEZNAM LITERATURE IN VIROV......................................................................................................... 45 SEZNAM KRATIC....................................................................................................................................... 47 SEZNAM TABEL ......................................................................................................................................... 48 SEZNAM SLIK ............................................................................................................................................. 48 SEZNAM PRILOG ....................................................................................................................................... 48

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev in opis problema, ki je predmet raziskave Vstop Slovenije v Evropsko unijo je za gospodarske subjekte prinesel korenite spremembe, saj so bili čez noč prestavljeni v poslovno okolje enotnega evropskega trga. Po eni strani so bili zaradi ukinitve notranjih meja razbremenjeni, saj je prišlo do ukinitve carinskih formalnosti, po drugi strani pa so pridobili nove obveznosti poročanja podatkov za nacionalne in evropske potrebe. Statistika blagovne menjave brez dvoma sodi med področja, ki jih je bilo treba po vstopu v Evropsko unijo, korenito revidirati saj veljata v Evropski uniji prosti pretok blaga med državami članicami in enotna carinska politika do tretjih držav. Za države članice je klasično statistično zbiranje podatkov iz carinskih listin pomembno le za blagovno menjavo s tretjimi državami, medtem ko je za potrebe merjenja pretoka blaga znotraj enotnega trga potrebno vzpostaviti zbiranje podatkov neposredno od trgovcev. Gre za zahtevno mesečno spremljanje menjave blaga po proizvodih in državah, tako imenovan sistem Intrastat, ki je bil v Evropski uniji vpeljan po letu 1993. Tako mora Slovenija tisti del blagovne menjave, ki poteka z državami članicami Evropske unije, spremljati po predpisani metodologiji Intrastata. Po zgledu organizacije Intrastata v nekaterih državah članicah Evropske unije je vzpostavljen sistem Intrastat v Sloveniji v sodelovanju med Statističnim uradom Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) in Carinsko upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS). 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Statistični podatki o mednarodni menjavi so pomemben kazalec gospodarske uspešnosti vsake države in nepogrešljiva podpora pri vodenju njene gospodarske in monetarne politike. Uporabljajo se pri trgovinskih pogajanjih, za tržne in druge analize, ter kot vhodni podatki v druge statistike. Zato morajo biti ti podatki ustrezni, zanesljivi, pravočasni, natančni, skladni in primerljivi. Na podlagi navedenega je odločitev o tem, kako se bo izvajal Intrastat v državi in posameznem gospodarskem subjektu (ki mora poročati za potrebe Intrastata), strateškega pomena. Namen diplomske naloge je predstaviti sistem Intrastat kot statistike blagovne menjave med državami članicami Evropske unije v Sloveniji ter predstavitev izdelave mesečnih poročil za Intrastat v Poslovnem sistemu Mercator (v nadaljevanju Mercator). Cilji Cilji diplomske naloge so naslednji: • opredeliti pomembnost statističnih podatkov in organizacijo dela za poročanje za

Intrastat; • opredeliti pravno podlago in odgovornost za izvajanje Intrastata v Sloveniji; • opredeliti, kdo poroča, kaj se poroča ter posebnosti pri poročanju;

7

• opredeliti načine poročanja in ugotoviti prednosti in slabosti posameznih oblik zajema podatkov za Intrastat;

• prikazati organizacijo dela pri izdelavi mesečnih poročil za Intrastat v Mercatorju. Trditve Z uvedbo Intrastata kot sistema za poročanje o blagovni menjavi med državami članicami Evropske unije lahko trdimo, da je na podlagi metod (statistični pragi), na katerih temelji sistem, prišlo do poenostavitve zunanjetrgovinskega poslovanja med gospodarskimi subjekti znotraj Evropske unije. V nadaljevanju lahko trdimo, da je prišlo do razbremenitve gospodarskih subjektov, saj je kar dve tretjini le-teh izvzetih iz obveznosti poročanja. Zanje se podatki le ocenjujejo, to pa povzroči slabšo kakovost podatkov kot pri klasični zunanjetrgovinski statistiki, ki temelji na carinski evidenci. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke V prvi vrsti lahko predpostavljamo, da so z vstopom Slovenije v Evropsko unijo zaradi ukinitve carinskih deklaracij v okviru Evropske unije nastale težave pri zbiranju podatkov o blagovni menjavi med državami članicami. Predvidevamo, da ima Evropska unija zanesljiv sistem spremljanja podatkov o blagovni menjavi, ki ga je morala sprejeti tudi Slovenija kot nova pridružena članica Evropske unije. Le na takšen način je možno zagotoviti primerljivost podatkov o blagovni menjavi v okviru celotne Evropske unije. Intrastat mora slediti spremenjenim zahtevam v zakonodaji. Omejitve Pri pisanju diplomske naloge se bomo omejili na zakonodajo opazovanega področja in predvsem na Navodila za poročevalske enote za Intrastat v letu 2006. Omejitve, na katere lahko naletimo pri pisanju diplomske naloge, so podatki, ki jih dajejo na vpogled uradne institucije, kot sta SURS in CURS, in niso javno dostopni. V praktičnem delu diplomske naloge se bodo omejitve raziskave nanašale na Mercator kot poročevalsko enoto za Intrastat. Omejili se bomo na proces oziroma elemente procesa za poročanje za Intrastat in ne bomo posvečali pozornosti vsem posebnostim zunanjetrgovinskega poslovanja. Omejitve lahko nastanejo tudi na področju pridobivanja podatkov, ki so poslovna skrivnost Mercatorja in kot take jih ni dovoljeno objavljati. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomska naloga bo temeljila predvsem na makroekonomski in statični raziskavi, kajti poročanje za Intrastat zadeva poleg nekaterih državnih organov tudi številna podjetja. Sam sistem Intrastat mora oziroma bi moral temeljiti na vnaprej določenih dejstvih. Delno pa bo raziskava tudi mikroekonomska, saj bomo proučevali organizacijo dela za poročanje za Intrastat v Mercatorju.

8

Izbrana tema narekuje predvsem deskriptivni pristop k raziskovanju, ki temelji na metodi kompilacije. Uporabili bomo tudi komparativno metodo, s katero bomo ugotavljali prednosti in slabosti posameznih oblik zajema podatkov za sistem Intrastat. Pri pisanju diplomske naloge bomo podatke in informacije zbirali s pomočjo učbenikov in druge strokovne literature, gradiva s seminarjev, slovenske zakonodaje, statističnih publikacij ter internih gradiv in poročil opazovanega podjetja. Veliko gradiva bomo dobili na spletnih straneh SURS, CURS in Evropskega statističnega urada (Eurostat). Pomagali si bomo tako z domačo kakor tudi s tujo literaturo.

9

2 EVROPSKA STATISTIKA Evropska statistika pomeni statistične podatke Skupnosti (ES), kot to določa Uredba Sveta (ES) št. 322/97, o statističnih podatkih Skupnosti, ki jih proizvajajo in izkazujejo državni statistični organi in statistični organ Skupnosti (Eurostat) v skladu s členom 285(2) Pogodbe. Statistični organ pomeni na državni ravni državni statistični urad in druge statistične organe, ki proizvajajo in izkazujejo evropsko statistiko, na ravni Skupnosti pa Eurostat (Odbor za statistični program 2005, 1). Izpostavimo lahko nekatere zunanje in notranje izzive evropske statistike. Med zunanjimi izzivi navajamo predvsem (Križman 2004, 3): • naraščanje potreb po pravočasnih, ustreznih in mednarodno primerljivih statističnih

podatkih in skrajševanju rokov za objavljanje teh podatkov; • informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot podporo in izziv za boljšo ureditev

procesov proizvodnje in izkazovanje statističnih podatkov; • preobremenjenost informacijskega trga s podatki in hitro dostopnost prek svetovnega

spleta. Med notranje izzive evropske statistike uvrščamo (Križman 2004, 6): • obvladovanje odnosov z uporabniki, ki postaja vse zahtevnejše; • delitev dela med nacionalnimi statističnimi inštitucijami in Eurostatom; • strategija obvladovanja podatkov na nacionalni ravni in na ravni evropskega

statističnega sistema; • izmenjava podatkov med nacionalnimi statističnimi uradi ter med njimi in Eurostatom. Evropski statistični sistem (ESS) pomeni partnerstvo Eurostata, državnih statističnih uradov in drugih državnih statističnih organov, ki so v vsaki državi članici odgovorni za pripravo in izkazovanje evropske statistike (Odbor za statistični program 2005, 1). Kot celota deluje evropski statistični sistem učinkovito in zadovoljivo ter v veliki meri zadovoljuje zahteve po neodvisnosti, integriteti in odgovornosti. Velika količina in raznolikost statističnih podatkov, ki jih zbirajo in izkazujejo državni statistični organi in Eurostat znotraj evropskega statističnega sistema in ki zajemajo precej več kot le fiskalno statistiko, je v skladu s strogimi zahtevami glede kakovosti in zanesljivosti. Osnovna načela evropskega statističnega sistema so:1

• naravnanost na potrebe in želje uporabnikov; • nenehno izboljševanje ponudbe ; • zagotavljanje visoko kakovostnih statističnih informacij; • tesno sodelovanje s člani evropskega statističnega sistema in z ostalimi partnerji; • spoštovanje potreb dobaviteljev statističnih podatkov; • nenehno preverjanje prednosti in slabosti evropskega statističnega sistema; • učinkovito izvajanje aktivnosti; • zadovoljstvo zaposlenih.

1 Povzeto po http.//epp.eurostat.cec.eu.int/

10

2.1 Eurostat2 Eurostat (Statistical Office of the European Communities) je torej statistični organ Evropske unije. Ustanovljen je bil leta 1953 s sedežem v Luxemburgu. Je eden od 36 generalnih direkcij Evropske komisije. Vodi ga generalni direktor, njemu pa je podrejenih sedem direktorjev, ki so vodje posameznih direkcij Eurostata: • Direkcija A – statistični informacijski sistem, raziskovanja in analize podatkov,

tehnično sodelovanje z državami, vključenimi v program Phare in Tacis; • Direkcija B – ekonomska statistika, z izjemo ekonomike in monetarnega združevanja; • Direkcija C – informacije in njihova objava, transport, tehnično sodelovanje s tretjimi

državami, statistika zunanje in notranje trgovine; • Direkcija D – statistika poslovanja; • Direkcija E – socialna statistika, vključno z regionalnimi in geografičnimi

informacijskimi sistemi; • Direkcija F – agrarna, okoljska, prehrambena in regionalna statistika; • Direkcija G – resursi. Leta 2005 je bilo v Eurostatu zaposlenih približno 800 oseb, od tega 612 referentov, 64 zaposlenih iz držav članic in 124 oseb z drugim statusom. Iz proračuna Evropske unije je za financiranje Eurostata namenjenih približno 56 milijonov € (v to niso všteti stroški za zaposlene). Od tega zneska je bilo 41 mio € porabljenih za izboljšanje informacijskega sistema za statistiko. Poleg tega so države članice Evropske unije prispevale dodatnih 38 mio € za delovanje Eurostata. Eurostat je pooblaščen za pripravo, obdelavo in objavo uradnih statistik Evropske unije. Vendar pa podatkov ne zbira sam, ampak mu jih posredujejo statistični organi držav članic. Pri tem je pomembna delitev med Eurostatom in nacionalnimi statističnimi uradi. Statistični uradi držav članic zbirajo in obdelujejo nacionalne podatke in jih pošiljajo Eurostatu, le-ta pa te podatke obdeluje naprej ter diseminira rezultate. Eurostat mora hkrati zagotoviti primerljivost teh podatkov, kar pomeni, da morajo biti podatki v vseh državah članicah zbrani in obdelani po isti metodiki. Najpomembnejša naloga Eurostata je torej obdelava in objavljanje primerljivih in visoko kakovostnih statističnih podatkov na ravni Evropske unije. Cilj je uvedba skupnih pojmov, metod, struktur in tehničnih norm za zajemanje podatkov. Svoje osnovne cilje Eurostat uresničuje preko: • pravnih postopkov – sprejemanje osnovnih in izvedbenih aktov; • odborov in delovnih teles, ki Eurostatu pomagajo pri koordinaciji in izvedbi raznih

programov; • statističnih programov, ki se sprejemajo za obdobje petih let. Na ravni Evropske unije je Eurostat edini dobavitelj statističnih podatkov, zato si prizadeva, da bi bili ti podatki oziroma statistika nepristranski, neodvisni in transparentni. 2 Povzeto po http.//epp.eurostat.cec.eu.int/.

11

Svoje izdelke redno objavlja v pisni obliki, saj si prizadeva omogočiti čim večjo razpoložljivost podatkov. SLIKA 1: VLOGA EUROSTATA

Vir: Braunsberger in Taljat (2004, 2). Eurostat zbira podatke na naslednjih področjih: • splošna statistika; • gospodarstvo in finance; • prebivalstvo in socialni pogoji; • industrija, trgovina in storitve; • kmetijstvo in ribištvo; • zunanja trgovina; • transport; • okolje in energija; • znanost in tehnologija. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na področje zunanje trgovine. 2.2 Intrastat in Extrastat V Evropski uniji sta za zbiranje podatkov o blagovni menjavi in njihovo spremljanje veljavna dva sistema; • Intrastat – statistika blagovne menjave med državami članicami (statistični obrazec

služi kot vir podatkov); • Extrastat – statistika blagovne menjave s tretjimi državami (EUL – enotna upravna

listina služi kot vir podatkov). Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije, pri kateri se podatki mesečno zbirajo s statističnimi obrazci, neposredno od poročevalskih enot.

12

Intrastat je bil uveden leta 1993 ob uvedbi skupnega evropskega trga, ko podatkov o blagovni menjavi med državami članicami zaradi ukinitve notranjih meja ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij. Statistične službe, ki so pridobivale podatke iz carinskih postopkov, so morale vzpostaviti statistični sistem zbiranja podatkov na lastno pobudo in pod lastnim vodstvom. Imenovali so ga »Intrastat sistem« oziroma kratko »Intrastat«. Statistični podatki, ki jih zbira Intrastat, so glavni vir za makroekonomske izračune in tudi mikroekonomska zapažanja. Pomembnost zunanjetrgovinskih podatkov (Braunsberger in drugi 2004, 2): • kazalnik gospodarske uspešnosti; • podpora vodenju nacionalne in evropske gospodarske in monetarne politike; • podpora trgovskim pogajanjem; • izvajanje trgovinske politike; • tržne, sektorske in druge analize; • input za druge statistike (plačilna bilanca, nacionalni račun). Zbrane informacije Intrastata uporabljajo vladne službe, večinoma ministrstvo za trgovino, finančno in kmetijsko ministrstvo ter tudi centralna banka, ki si z njimi pomaga pri pripravi trgovinske politike in pri spodbujanju na novih področjih trgovanja. Zaradi stalnega in aktualnega razvoja skupnega evropskega trga se za podatke Intrastata zanimajo tudi Evropska komisija in drugi mednarodni subjekti, kot so Združeni narodi, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Svetovna trgovinska organizacija. Podatke Intrastata potrebujejo za izvajanje raziskav trga: znanstvene ustanove, ekonomisti, gospodarska zbornica, razna poklicna združenja in podjetja. Ostali uporabniki podatkov Intrastat pa so predvsem študenti, učitelji in učenci. 2.2.1 Razlika med Intrastatom in Extrastatom Exstrastat je statistika blagovne menjave med državo članico Evropske unije in državo nečlanico, Intrastat pa statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije. Extrastat zajema podatke iz carinskih deklaracij in obsega vse blago, vse vrednosti in vse udeležence pri postopku blagovne menjave. Gre za popolni obseg podatkov. Medtem ko Intrastat kot vir podatkov uporablja statistični obrazec in gre za delni zajem podatkov. Vrednostni podatki, ki niso zajeti, se ocenijo. To so podatki o blagovni menjavi podjetij, ki ne presežejo meje vključitvenega praga3. Razlika med sistemoma izhaja tudi iz povezave z davčnimi podatki. Extrastat nima povezave z davčnimi podatki, saj se DDV pri uvozu obračuna in plača. Torej davčna administracija nima obveznosti do statističnega urada. Pri Intrastatu pa gre za povezavo z davčnimi podatki4 (Mercator. Finance in računovodstvo 2004. 2). 3 Več o vključitvenem pragu v poglavju 3.1.2.1 Statistični pragi. 4 Več o povezavi med davčnimi podatki in sistemom Intrastat v poglavju 3.2.1 Vloga davčne uprave pri izvajanju sistema Intrastat.

13

3 SISTEM INTRASTAT 3.1 Organiziranost Intrastata v državah članicah Evropske unije V skladu z evropsko zakonodajo o statistiki blagovne menjave med državami članicami je vsaka nova članica dolžna vzpostaviti in izvajati Intrastat ter podatke mesečno posredovati Eurostatu. Omenjena zakonodaja, ki predstavlja pravno podlago za Intrastat, v nekaterih primerih dopušča možnost drugačne izvedbe Intrastata na nacionalni ravni, zato se izvajanje sistema Intrastat po posameznih državah članicah lahko nekoliko razlikuje. Tako prihaja v nekaterih vsebinskih primerih do razlik, kot npr. določitev višine asimilacijskih pragov za poročanje, poročanje opcijskih podatkov, roki poročanja, kazni za neporočanje. Do možnosti drugačne izvedbe Intrastata med državami članicami prihaja zaradi razlik v strukturi in organiziranosti državne uprave, ekonomskih in fiskalnih posebnostih države članice, pa tudi zaradi dodatnih zahtev po informacijah glede mednarodnega porekla blaga (povzeto po http://customs.hmrc.gov.uk/). V posameznih državah članicah obstajajo torej pri zbiranju in obdelavi podatkov za Intrastat različne povezave med statističnim uradom ter davčnimi in carinskimi organi. Odločitev o tem, kako se bo izvajal Intrastat v državi, je strateškega pomena. Tabela v prilogi številka 1 prikazuje organiziranost Intrastata v posameznih državah članicah Evropske unije. V večini primerov je organizacija statističnega dela za Intrastat v pristojnosti statističnih uradov. V nekaterih primerih pa je ta pristojnost povsem druge institucije. V Franciji in Italiji sta obrazec za Intrastat in obrazec za VAT združena in ju zbira davčna uprava. V Belgiji je za zunanjetrgovinsko statistiko zadolžena centralna banka (povzeto po Braunsberger in drugi 2004, 13). 3.1.1 Pravne osnove sistema Intrastat Evropska unija pri izvajanju svojih pristojnosti, dodeljenih z Ustavo, uporablja kot pravne instrumente: evropske zakone, evropske okvirne zakone, evropske uredbe, evropske odločbe, priporočila in mnenja (Ferfila 2005, 182). Najprimernejša zakonodaja na področju statistike so uredbe. Te so v celoti zavezujoče, veljajo v vseh članicah in jih državi ni treba ponovno sprejemati z zakonskimi akti. Statistična zakonodaja zadeva splošno uporabo in interes ter zadeva posebej določene statistične enote v članicah, določeni so cilji in elementi, ki jih je treba raziskati, metodologija, čas, periodika. Za področje statistike začne pripravljati zakonski predlog Evropske Komisije Eurostat kot eden od generalnih direktoratov Evropske komisije. Svet ministrov in Evropski parlament v postopku soodločanja skupaj odločata, ali sprejeti ali zavrniti zakonodajni akt, ki ga predlaga Evropska komisija. Ta mora predlog akta hkrati predložiti Svetu ministrov in Evropskemu parlamentu (Žebre 2004, 36–42).

14

SURS ima kot odgovoren za nadzor sistema Intrastat v Sloveniji možnost vplivanja na zakonodajo v fazi oblikovanja osnutka predloga Evropske komisije in v Odboru za statistični program Evropske komisije ter delovnih skupinah Sveta ministrov. Zelo omejena pa je možnost, da bi SURS vplival na evropsko statistično zakonodajo v poznejših fazah: v Svetu in Evropskem parlamentu (Žebre 2004, 36). Evropsko zakonodajo na področju Intrastata sestavljajo sledeče uredbe: 1. Regulation (EC) No 638/2004 of the European Parliament and of the Council5

Uredba (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (osnovna uredba) Predmet uredbe je vzpostavljanje skupnega okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami Evropske unije. Uredba opredeljuje naslednje statistične podatke: partnersko državo članico, količino blaga, vrednost blaga, vrsto posla, državo porekla, regijo porekla in namembnosti, dobavne pogoje, način prevoza, statistični postopek. Ta uredba določa obvezo zbiranje podatkov za vse države članice, obvezno poročanje za podjetja, ki trgujejo znotraj Evropske unije, obvezo davčne uprave za zagotavljanje podatkov, potrebnih za izvajanje Intrastata, obvezen in neobvezen nabor podatkov, poenostavitve v sistemu Intrastat.

2. Commision Regulation (EC) No 1982/20046

Uredba Komisije (ES) št. 1982/2004 (izvedbena uredba) Predmet te uredbe je postavljanje ukrepov, potrebnih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami Evropske unije. Ta uredba ureja obvezo davčne uprave, definira vsebino polj, statistične prage in druge poenostavitve v sistemu Intrastat, določa pravila za poročanje posebnega blaga in posebnih gibanj blaga, določa standarde kakovosti podatkov v sistemu Intrastat.

3. Uredba Komisije (ES) št. 1719/2005 (Kombinirana nomenklatura)

Ta uredba predpisuje spremembo priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Pravilno uvrščanje blaga v nomenklaturo carinske tarife vpliva na mnoga področja pri mednarodnem trgovanju. Tako vpliva na: carinsko stopnjo in druge dajatve (trošarine), statistiko, poreklo, kontigente ali kvote, dovoljenja oziroma režime in druge faktorje. Za pravilno uvrščanje v Kombinirano nomenklaturo carinske tarife moramo dobro poznati blago, carinsko nomenklaturo ter splošna pravila o uvrščanju blaga. Kombinirana nomenklatura obsega 21 oddelkov, 97 poglavij, 5.800 šestmestnih tarifnih oznak in 10.000 osemmestnih tarifnih oznak.

5 Povzeto po http://www.stat.si/doc/intrastat/regulation_638-04.pdf6 Povzeto po http://www.stat.si/doc/intrastat/regulation_1982-04.pdf

15

Vse uredbe so v celoti zavezujoče in se v vseh državah članicah uporabljajo neposredno, in sicer prvi dve od 1. 1. 2005, tretja pa od 1. 1. 2006. V Sloveniji so poleg evropske zakonodaje za poročanje za Intrastat zavezujoči tudi: 1. Zakon o državni statistiki (Ur. l. RS, št. 45/95 in 9/01)

Na podlagi tega zakona ima SURS kot pooblaščeni izvajalec dejavnosti državne statistike in njihove funkcije tudi naloge v zvezi z izvajanjem mednarodnih obveznosti. Te naloge so: zbiranje in obdelava, shranjevanje, posredovanje in izkazovanje rezultatov statističnih raziskovanj v sistemu Intrastat. 35. člen zakona zavezuje poročevalske enote, da Uradu (pooblaščenim izvajalcem) posredujejo popolne in pravilne podatke brezplačno, pravočasno in na predpisan način. 54. člen istega zakona predvideva denarne kazni za poročevalsko enoto in odgovorno osebo poročevalske enote za prekršek v primeru posredovanja nepopolnih in nepravilnih zahtevanih podatkov pravočasno in na predpisan način oziroma če jih ne popravi v skladu z navodili.

2. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 20032007 (Ur. l. RS, št. 10/03)

Ob sprejemanju srednjeročnega programa statističnih raziskovanj leta 2003 je bila tudi z vidika državne statistike osrednja tema vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Vstop je prinesel novosti tudi za SURS, saj je bilo potrebno ključne naloge v zvezi z mednarodnim sodelovanjem in vključevanjem v sistem Intrastat opredeliti tudi v srednjeročnem programu. Kot prednostna naloga na področju Intrastata do konca leta 2007 so bili opredeljeni vzpostavitev in zagon poročanja ter prilagoditev slovenske zakonodaje evropski.

3. Letni program statističnih raziskovanj 2006 (Ur. l. RS, št. 99/05)

Na podlagi 23. c-člena Zakona o državni statistiki je SURS v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci državne statistike pripravil Letni program statističnih raziskovanj za leto 2006. Letni program vsebuje natančni pregled statističnih raziskovanj, ki se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja delovanje državne statistike. Sestavljen je iz rednih in razvojnih nalog, ki so razporejene v poglavja, področja in module. Na področju menjave blaga bo potekala nadgradnja leta 2004 uvedenega raziskovanja Intrastat na metodološkem (vsebinskem), tehničnem (informacijski sistem), in operativnem področju (sodelovanje s CURS in CU Nova Gorica). Potrebno bo nadaljnje izobraževanje poročevalskih enot. Prav tako bo potekala posodobitev programske opreme in obdelav za Extrastat. Izboljšali se bosta kakovost in diseminacija podatkov. Nadaljevala se bo revizija izračuna indeksov povprečnih vrednosti izvoza in uvoza. V drugi polovici leta 2006 se bodo začele priprave na obširnejšo revizijo Kombinirane nomenklature.

4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o carinski službi (Ur. l. RS, št. 57/04)

Ta zakon vsebuje določila tudi v zvezi s poročanjem v sistemu Intrastat. 3. člen zakona opredeljuje med drugim kot osnovno nalogo carinske službe tudi zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami Evropske unije.

16

12. člen istega zakona nadalje opredeljuje, da so naloge carinske službe v zvezi z Intrastatom poleg zbiranja, tudi preverjanje, analiza, shranjevanje in posredovanje statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami Evropske unije. V 31. členu tega zakona je določeno, da se mora voditi evidenca (register) poročevalskih enot, podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna carinska služba.

3.1.2 Metodologije za Intrastat Poznamo štiri metodologije za Intrastat, in sicer (Granner 2003, 98): • podatki o blagovni menjavi med državami članicami se zbirajo neposredno od

podjetij z mesečnimi zbirnimi obrazci; • vzpostavljen je sistem statističnih pragov, ki veliko podjetij z manjšim obsegom

blagovne menjave razbremenjuje obveznosti izpolnjevanja statističnih obrazcev v okviru sistema Intrastat;

• sistem Intrastat temelji na tesni povezavi s sistemom VAT; davčna uprava mora vsaj enkrat mesečno nacionalnemu statističnemu uradu poročati o vrednosti prodaj in nakupov blaga med državami članicami;

• sistem Intrastat daje velik poudarek posodabljanju zbiranja in pošiljanja podatkov in seveda tudi obdelave podatkov; v ta namen je bil uveden program EDICOM. Ta je podprl razvoj različnih informacijskih orodij.

3.1.2.1 Statistični pragi Osnovni namen statističnega praga je podjetjem olajšati in poceniti poročanje za potrebe Intrastata. Pragi zmanjšujejo število podjetij, ki morajo poročati, in s tem razbremenjujejo manjša podjetja obveznosti poročanja. Evropska zakonodaja pozna štiri vrste statističnih pragov (Mikuž 2004, 20): • vključitveni (asimilacijski) prag, • posebni prag, • poenostavitveni prag, • transakcijski prag. Vključitveni prag Vključitveni prag je vrednost blagovne menjave za posamezen tok blaga, nad katero je podjetje zavezano poročanju za Intrastat. Podjetja, ki so pod to vrednostjo, za Intrastat ne poročajo. Za ta podjetja se podatki ocenijo na podlagi podatkov o DDV. Tok blaga pomeni smer gibanja blaga (prejemi ali odpreme). Vključitveni prag torej pove, če je podjetje, glede na obseg blagovne menjave z državami članicami, zavezano poročanju ali ne. Obvezen je za vse države članice Evropske unije. Posebni prag Posebni prag je vrednost blagovne menjave za posamezen tok blaga, nad katero je podjetje poleg obveznih podatkov dolžno poročati tudi podatke o pogojih dobave, vrsti transporta in statistični vrednosti.

17

Poenostavitveni prag Poenostavitveni prag velja za poročanje o vrednosti in partnerski državi za deset najpomembnejših proizvodov, ostala menjava pa se uvrsti v namišljeno postavko glede na državo partnerico. Prag je neobvezen in se ga v Sloveniji ne uporablja. Transakcijski prag Transakcijski prag velja za transakcije pod vrednostjo 100 €. Vse individualne transakcije pod to mejo se lahko združijo in prikažejo pod skupno kodo Kombinirane nomenklature. Tudi transakcijski prag je neobvezen. Poleg zgoraj omenjenih statističnih pragov, ki se neposredno uporabljajo pri poročanju za Intrastat, pa poznamo še izločitveni prag. Tega države članice določijo na osnovi nacionalnih davčnih predpisov. Nanaša se na subjekte, ki niso zavezanci za VAT in jim ni treba izpolniti davčne deklaracije, zato tudi ne poročajo po sistemu Intrastat (Lancetti in Frising 2003, 356). V Sloveniji se torej uporabljata vključitveni prag in posebni prag. Odločitev o uporabi transakcijskega praga pa še ni bila sprejeta. Vrednost vključitvenega praga za leto 2006 znaša 22.600.000 SIT. Posebni prag znaša za leto 2006 678.600.000 SIT za prejeme in 1.583.500.000 SIT za odpreme blaga v 12-mesečnem obdobju. 3.2 Izvajanje Intrastata v Sloveniji V skladu s cilji Širitvenega projekta za statistiko zunanje trgovine, ki teče pod okriljem Eurostata, so bile pristopne države v prvi polovici leta 2003 dolžne izpeljati poskusno raziskovanje Intrastat. V Sloveniji je le-to potekalo v obdobju marec - maj 2003, ko so poročevalske enote poročale podatke o blagovni menjavi z državami članicami Evropske unije za prvo tromesečje 2003, ločeno po mesecih. K sodelovanju v poskusnem raziskovanju Intrastat je bilo povabljenih 100 največjih (po vrednosti blagovne menjave) slovenskih izvoznikov in/ali uvoznikov, ki trgujejo na skupnem intrakomunetarnem trgu. Ker je bilo sodelovanje v poskusnem raziskovanju neobvezno, se je za poročanje odločilo 60 podjetij. Osnovni namen poskusnega poročanja je bil, da se metodologija Intrastata preizkusi v praksi, da se vzpostavijo osnove nacionalnih statističnih raziskovanj Intrastat in da se testira celoten sistem za poročanje in zajem podatkov. Statistično raziskovanje po metodologiji Intrastat se je v Sloveniji začelo izvajati 1. maja 2004. V skladu z Zakonom o državni statistiki ter s Srednjeročnim in z Letnim programom statističnih raziskovanj je v Sloveniji za Intrastat odgovoren SURS. Po vzoru organizacije Intrastata je SURS maja 2002 v nekaterih državah članicah sklenil sporazum o sodelovanju oziroma delitvi dela v zvezi z Intrastatom s CURS-om. V skladu z omenjenim sporazumom je CURS odgovoren za zbiranje in kontrolo podatkov, sodelovanje s podjetji in odpravljanje morebitnih napak v poročanju. SURS je odgovoren za nadzor sistema, statistično metodologijo in zajetje, ocene in diseminacijo podatkov. V okviru CURS-a podatke za Intrastat zbira in obdeluje CU Nova Gorica za vse poročevalske enote v Sloveniji (SURS in CURS 2006, 2).

18

Za tako sodelovanje med obema inštitucijama obstajajo številni razlogi. SURS ima potrebno metodološko znanje za izvedo projekta, vendar mu primanjkuje kadrov za izvajanje Intrastata. CURS pa ima razpoložljive, ustrezno strokovno usposobljene kadre, prostorske možnosti in del potrebne računalniške opreme. Poleg tega ima izkušnje v sodelovanju s podjetji, ki trgujejo, ter potrebno znanje in tehnologijo za elektronski zajem podatkov. SLIKA 2: SHEMA INTRASTATA V SLOVENIJI

Vir: Kovačič in Mavrič (2005, 11). Slika številka 2 prikazuje organizacijo dela za Intrastat v Sloveniji. Iz sheme je razvidno, da je v sistem Intrastat vključena tudi Davčna uprava Republike Slovenije (DURS), in sicer kot dajalka nekaterih podatkov, ki so potrebni za izvajanje samega sistema. 3.2.1 Vloga Davčne uprave pri izvajanju sistema Intrastat Tretja institucija, ki je udeležena pri izvajanju sistema Intrastata po vstopu v Evropsko unijo, je nacionalna davčna uprava. V skladu z Uredbo (ES) št. 638/2004 mora davčna administracija SURS-u vsaj enkrat mesečno posredovati seznam podjetij, zavezanih obračunavati DDV, ki so v zadnjem obdobju opravljali blagovno menjavo z državami članicami Evropske unije (ločeno za odpreme in prejeme), in skupno vrednost njihovih odprem in prejemov blaga, ki so jo deklarirali za davčne namene (Perše, Uršič 2005, 4). Po ukinitvi meja in carinskih postopkov so davčni podatki edini vir za ugotavljanje, ali podjetje trguje znotraj Evropske unije in ali je vrednost njegove blagovne menjave tako visoka, da je dolžno poročati za Intrastat (določitev podjetij v register za Intrastat). Za delovanje Intrastata so ključni davčni podatki iz obrazca za obračun DDV o skupni vrednosti nakupov in prodaj blaga v državah članicah Evropske unije in identifikacijska

19

številka za DDV ter tudi podatki iz obrazca za VIES7 o skupni vrednosti nakupov in prodaj, ločeno po partnerskih državah ter identifikacijska številka za DDV. Ti davčni podatki so pomembni zlasti za določitev podjetij v Intrastatu ter za oceno podatkov podjetij pod statističnim pragom in podatkov podjetij, ki ne poročajo. Pomembno vlogo igrajo tudi pri kontroli Intrastatovih podatkov. CURS po dogovoru s SURS-om četrtletno preverja pravilnost podatkov, poročanih za Intrastat, z davčnimi podatki. Pri tem je potrebno poudariti, da se davčni podatki lahko uporabljajo izključno v statistične namene. CURS oziroma SURS nimata pooblastil, da bi DURS opozarjala na morebitna razhajanja. Statistični podatki za Intrastat in podatki v davčni napovedi so si pri rednih izvozih oziroma uvozih zelo podobni, nasprotno pa je v posebnih primerih, kot so: oplemenitenje blaga, popravila blaga, finančni lizing, operativni lizing, tripartitna menjava blaga itd. Pomembna razlika med poročanjem za Intrastat in poročanjem davčnih podatkov je, da se pri Intrastatu vedno poroča o polni vrednosti blaga na meji (fakturna in statistična vrednost), pri davčnih podatkih pa se poroča le o obdavčljivem znesku. Osnovno pravilo je, da statistični obrazec za Intrastat sledi fizičnemu toku blaga, obrazec za DDV pa fakturi. Tabela v prilogi številka 2 prikazuje razlike med podatki za Intrastat in podatki na davčnem obrazcu pri nekaterih posebnih primerih poročanja za Intrastat8. 3.2.2 Register za Intrastat Register za Intrastat je register podjetij, ki so dolžna poročati v sistemu Intrastat. Pravna podlaga za vzpostavitev registra je Uredba (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (osnovna uredba), ki v 8. členu obravnava naslednje: • sestavo in vodenje registra podjetij, ki trgujejo znotraj Evropske unije in tudi s tretjimi

državami; • obveznost davčnega organa, da vsaj enkrat mesečno posreduje nacionalnemu organu

seznam fizičnih in pravnih oseb, ki so v zadevnem obdobju dobavile oziroma nabavile blago v okviru držav članic;

• osveževanje registra; • obveznosti poročevalskih enot, da izpolnijo obrazec za Intrastat. Register podjetij je obvezen, biti mora ažuren in mora vsebovati vse gospodarske subjekte, ki izvajajo blagovno menjavo z državami članicami Evropske unije in lahko tudi tiste, ki trgujejo s tretjimi državami ter poročevalske deklarante v okviru Intrastata. O prvih se podatki pridobivajo iz davčnih podatkov, torej iz davčnega registra in tudi iz poslovnega registra, o drugih pa iz carinskih deklaracij (carinski register). Podatki, ki so razpoložljivi iz obstoječih registrov, se dopolnijo s podatki, potrebnimi za Intrastat. Pri vsakem podjetju mora biti razvidno, ali gre za poročevalsko enoto za Intrastat. V registru je koristno navesti razlog, zakaj podjetje ni več poročevalska enota. Register se osvežuje na podlagi podatkov iz davčnih obrazcev. SURS in CU Nova Gorica med letom neprekinjeno določata, katera podjetja morajo poročati za Intrastat.

7 VIES je tako imenovani informacijski sistem EU, namenjen nadzoru nad plačevanjem DDV-ja. 8 Več o posebnih primerih poročanja v poglavju 4 Posebni primeri poročanja za Intrastat.

20

3.3 Poročanje za Intrastat 3.3.1 Kdo mora poročati Zakonska osnova za poročanje za Intrastat je podana v Uredbi Sveta (ES) št. 638/2004, ki v 7. členu določa, da so poročevalske enote odgovorne za posredovanje informacij. Poročevalska enota Poročevalske enote, odgovorne za posredovanje informacij v sistem Intrastat, so (Perše, Uršič 2005, 49): 1. fizične ali pravne osebe, zavezanci za DDV v državi članici odpreme, ki:

• so sklenile pogodbo, razen prevoznih pogodb, iz katerih izhaja odprema blaga; • odpremljajo blago ali urejajo odpremo blaga; • so v posesti blaga, ki je predmet odpreme.

2. fizične ali pravne osebe, zavezanci za DDV v državi članici prejema, ki: • so sklenile pogodbo, razen prevoznih pogodb, iz katerih izhaja prejem blaga; • prejmejo ali urejajo prejem blaga; • so v posesti blaga, ki je predmet prejema.

Poročajo podjetja, ki trgujejo z državami članicami Evropske unije in so hkrati zavezanci za DDV, in to le tedaj, če skupni znesek njihove blagovne menjave pri posameznem toku blaga presega določen znesek (vključitveni prag)9. Poročanja za Intrastat so oproščene vse pravne in fizične osebe, ki niso zavezanke za plačevanje DDV-ja. Obveznost poročanja za Intrastat v Sloveniji določa in preverja SURS vsaj enkrat letno (praviloma v začetku leta). Seznam poročevalskih enot za tekoče leto je pripravljen na podlagi podatkov o vrednosti blagovne menjave podjetij z državami članicami v preteklem koledarskem letu10. Po 13. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1982/2004 nastane obveznost za poročanje za Intrastat tudi med letom, kadar kumulativna vrednost blagovne menjave (polje 16, polje 26 na obrazcu DDV) z drugimi državami članicami od začetka tekočega leta preseže veljavni vključitveni prag. Poročevalska enota poroča od meseca, v katerem je bil vključitveni prag presežen. O nastanku oziroma prenehanju obveznosti poročanja obvešča poročevalske enote CU Nova Gorica. Poročevalska enota lahko obveznost poročanja prenese na tretjo osebo s stalnim sedežem v državi Evropske unije – deklaranta (npr. špediterja), vendar to ne zmanjšuje njene odgovornosti. Ob dejstvu, da prenos obveznosti na deklaranta ne zmanjšuje odgovornosti poročevalske enote, je izbira deklaranta zelo pomembna. 9 Več o vključitvenem pragu je bilo navedeno v poglavju 3.1.2.1 Statistični pragi. 10 Obveznost poročanja za leto 2006 se določi na podlagi podatkov, poročanih za Intrastat v koledarskem letu 2005, in davčnih podatkov (polji 16 - dobave blaga znotraj EU in 26 – pridobitve blaga znotraj EU na obrazcu DDV).

21

Deklarant – tretja oseba Kot smo že omenili lahko poročevalska enota delno ali v celoti prenese izvajanje poročanja na tretjo osebo – deklaranta, vendar je še vedno edina odgovorna za pravočasnost, popolnost in točnost posredovanih podatkov. Odločitev o vključitvi deklaranta je prepuščena vsakemu posameznemu podjetju, ki naj se samo odloči, ali poročanje lahko opravlja samo ali je bolj smiselno, da uporabi deklaranta. Poročanje s pomočjo deklaranta vsekakor ni primerno za velika podjetja z veliko frekvenco odprem in prejemov. Za ta podjetja je primernejši način poročanja elektronska izmenjava podatkov, ki jo vgradijo v svoje informacijske sisteme. Za srednja in majhna podjetja ter podjetja, ki nimajo zelo velike frekvence blagovne menjave s članicami Evropske unije, je poročanje s pomočjo deklaranta zelo praktična in primerna oblika. Vzrokov za odločitev vključitve deklaranta je več, in sicer: • ker podjetje nima ustreznih kadrov in jim deklarant ne predstavlja prevelikega

stroška; • ker podjetje nima izkušenj z razvrščanjem blaga v ustrezno carinsko tarifo ipd. Poročevalska enota pisno posreduje CU Nova Gorica davčno številko, ime (naziv podjetja), naslov in kontaktno osebo tretje osebe – deklaranta. Prav tako je poročevalska enota dolžna sporočiti spremembo tretje osebe – deklaranta, ali če se odloči, da bo sama poročala za Intrastat. Tretja oseba – deklarant mora pravilno in pravočasno izpolniti poročilo o blagovni menjavi poročevalske enote, pri čemer ji je poročevalska enota dolžna pravočasno posredovati vse podatke, potrebne za poročanje. Spodnja tabela prikazuje, koliko podjetij je zadolženih za poročanje o odpremah in prejemih blaga za Intrastat. TABELA 1: ŠTEVILO POROČEVALSKIH ENOT

vsebina število PE pod posebnim pragom 4.969 PE nad posebnim pragom 611 PE skupaj 5.580 PE, ki poročajo prejeme 5.103 PE, ki poročajo odpreme 1.996 PE, za katere poročajo deklaranti 353

Vir: Uršič (2006) 3.3.2 Kaj se mora poročati Poročajo se podatki o vseh fizičnih premikih blaga (odpreme in prejeme blaga), ki je sposobno transporta, to pomeni fizični tok oziroma gibanje blaga med Slovenijo in državami članicami Evropske unije.

22

Podatki za poročanje Za Intrastat se poroča o11: • komercialnih transakcijah z blagom, namenjenim za rabo, potrošnjo, investicije ali

preprodajo, ki vključujejo prenos lastništva; • gibanju blaga iz ene države članice v drugo državo, brez izvršitve nakupa oziroma

prodaje; • vračilu proizvodov in nadomestnih dobavah proizvodov. Za Intrastat se ne poroča o: • menjavi storitev, izjema so licence za uporabo programske opreme, posli

oplemenitenja, predelava, proizvodnja za izvoz; • blagu v tranzitu; • odpremah in prejemih blaga s posebne liste, ki jo določijo posebni organi Evropske

unije in so navedeni v prilogi številka 3. Statistični obrazec Statistični obrazec za Intrastat je narejen po vzoru enotne upravne listine, vendar vsebuje le tiste podatke, ki so potrebni za statistiko zunanje trgovine. Sestavljen je iz splošnega in blagovnega dela. Obvezni podatki na Intrastat obrazcu so: identifikacijski podatki poročevalske enote in deklaranta (če obstaja), obdobje poročanja, tok blaga, šifra proizvoda po Kombinirani nomenklaturi, šifra države trgovinske partnerice, fakturna vrednost blaga v nacionalni valuti, neto masa, količina v dodatni merski enoti (če je predpisana po Kombinirani nomenklaturi) in vrsta posla. Neobvezni podatki na Intrastat obrazcu so: država porekla pri prejemih blaga in država namena pri odpremah blaga ter država, ki je blago poslala v Slovenijo (pri prejemih). V nekaterih državah članicah (tudi v Sloveniji) morajo podjetja nad posebnim pragom izpolniti še podatke o statistični vrednosti v nacionalni valuti, pogoje dobave, način transporta in statistični postopek. Države članice, ki ne zbirajo podatkov o statistični vrednosti, jih morajo oceniti. Odpreme in prejeme blaga je potrebno poročati na ločenih obrazcih. 3.3.3 Načini poročanja V Sloveniji so v uporabi trije načini poročanja za Intrastat, in sicer: • na papirnih obrazcih; • prek spletnega obrazca in • prek elektronske izmenjave podatkov (RIP). Poročevalska enota se mora sama odločiti, na kakšen način bo poročala. Primernost izbire posameznega načina poročanja je odvisna od opremljenosti z računalniško opremo, od

11 Vir: Navodila za poročevalske enote (2006, 5).

23

splošnega razvoja informacijske tehnologije v posamezni poročevalski enoti, velikosti poročevalske enote in števila transakcij posamezne poročevalske enote. O izbiri načina poročanja mora poročevalska enota obvestiti CU Nova Gorica. Tabela številka 2 prikazuje število oziroma odstotek poročevalskih enot glede na način poročanja statističnih podatkov za Intrastat v mesecu decembru 2005. TABELA 2: PREGLED POROČANJA GLEDE NA POROČEVALCA IN MEDIJ

vsebina število odstotek PE, ki poročajo same 2.925 50,90 % - x400 482 16,48 % - spletno 1.339 45,78 % - papirno 1.104 37,74 % PE, za katere poroča deklarant 2.822 49,10 % - x400 2.614 92,63 % - spletno 208 7,37 % - papirno 0,00 %

Vir: Uršič (2006) 3.3.3.1 Poročanje na papirnih obrazcih Poročevalska enota, ki poroča na papirnih obrazcih, lahko le-te natisne s spletne strani SURS-a ali jih na lastno zahtevo brezplačno prejme od CU Nova Gorica. Zahtevo je potrebno obnoviti vsako leto v začetku leta. Po dogovoru lahko CU Nova Gorica obrazce pošilja tudi tretji osebi – deklarantu, ki izvaja poročanje v imenu poročevalske enote. Ta oblika poročanja ima veliko negativnih vidikov in praktično nobenega pozitivnega. Za poročevalske enote je izpolnjevanje teh obrazcev zamudno in zapleteno. Povzroča poštne stroške in lahko pride do izgube obrazcev. Poročanje s papirnimi obrazci je primerno samo za poročevalske enote, ki redko in neredno trgujejo s podjetji v drugih državah članicah in imajo majhno število transakcij oziroma postavk. Vendar je primernejše tudi v teh primerih poročanje prek spletnega obrazca, ki zagotavlja hitrejši, lažji in natančnejši vnos podatkov brez formalno-logičnih napak. Obstajata dve vrsti obrazcev, in sicer obrazec za odpreme (Priloga številka 4) in obrazec za prejeme blaga (Priloga številka 5). 3.3.3.2 Poročanje prek spletnega obrazca Spletna aplikacija ne omogoča samo poročanja prek spletnega obrazca, temveč tudi pregled nad lastnimi pošiljkami podatkov. Spletni obrazec je dokaj preprost način poročanja, ki lahko nadomesti papirno poročanje in omogoča uporabniku zelo enostaven način vnosa podatkov. Zaradi varnosti podatkov

24

poslovanja se v spletno poslovanje lahko vključijo samo poročevalske enote, ki imajo digitalno potrdilo. Digitalna potrdila so digitalni identifikacijski dokumenti. Primerjamo jih lahko z osebno izkaznico, le da so prirejeni za uporabo v digitalnem svetu. Poročevalske enote pridobijo ustrezno digitalno potrdilo pri enem izmed registriranih overiteljev v Sloveniji, ki izdajajo kvalificirana digitalna potrdila (npr. SI*CA, Halcom-CA, Pošta®CA in ACNLB). Način poročanja prek spletnega obrazca je primeren za manjša podjetja in podjetnike, ki nimajo izrazito intenzivne blagovne menjave z državami članicami in ne trgujejo z velikim številom proizvodov. Ta oblika poročanja je primerna tudi za deklarante, ni pa primerna za podjetja z velikim obsegom prometa. Slabost poročanja preko spletnega obrazca je precej ročnega dela pri pripravi poročila. Prednosti tega načina poročanja pa so: sorazmerno enostaven postopek vključitve v sistem, enostavno izpolnjevanje obrazcev, preprečitev vnosa nelogičnih podatkov in enostaven pregled svojih pošiljk podatkov. 3.3.3.3 Poročanje prek elektronske izmenjave podatkov Najprimernejša in najcenejša pot za poročanje za Intrastat je elektronska izmenjava podatkov. Temelji na preizkušenem RIP sistemu izmenjave s carino. Uporablja se sistem X.400. Naslov X.400 je v bistvu predal oziroma nabiralnik za sprejemanje in oddajanje elektronskih sporočil. Podatki se z računalnika pošljejo na strežnik za pošto X.400 in od tod gredo na Center Vlade RS za informatiko (CVI). Tam se sporočila »odpakirajo« in pošljejo prejemniku, v tem primeru Intrastatu. Odgovori na pošiljke potujejo v nasprotni smeri. Iz Intrastata v CVI (»zapakiranje« in naprej do predala X.400), od tukaj pa do poročevalske enote (povzeto po Pajk 2005, 3). Slika 3 prikazuje sprejemanje in oddajanje elektronskih sporočil preko sistema X.400. SLIKA 3: ZAJEM PODATKOV - RIP

Vir: Braunsberger, Uršič, Mikuž (2004, 24).

25

Rešitev za poročanje z elektronskimi sporočili lahko poročevalske enote razvijejo same ali jo pridobijo pri ponudnikih tovrstnih rešitev in storitev. Omenjenih ponudnikov je več in rešitve se med seboj razlikujejo. Tako je smiselno, da poročevalske enote glede na svoje potrebe in želje (način vključitve v obstoječ informacijski sistem, cena, kakovost) izberejo zase najprimernejšo. Poročanje z elektronskimi sporočili je primerno za vse velikosti podjetij, od manjših do velikih. Za velika in srednja podjetja, z rednim in velikim obsegom trgovanja, je to edini primerni način poročanja (za podjetja z več kot nekaj deset transakcij oziroma postavk mesečno). Slabost tega načina poročanja je sicer le na začetku, kajti zahteva nekoliko večji organizacijski in finančni poseg, ki pa se amortizira že v nekaj mesecih poročanja. Prednosti načina poročanja za Intrastat preko elektronske izmenjave podatkov so (Braunsberger in drugi 2004, 23): • zelo poenostavljen postopek, ki ne zahteva veliko dodatnega angažiranja; • izvorni dokument je faktura ali drug komercialni dokument, ki je že v sistemu; • možnost popolne avtomatizacije in implementacije v informacijski sistem podjetja (pri

formiranju fakture se vnese nekaj dodatnih podatkov, ki bodo kasneje služili izdelavi poročila za Intrastat);

• zmanjšanje možnosti napak v poročilih (osnovne kontrole vsebuje sam program). 3.3.4 Obdobja in roki poročanja Poročevalska enota mora podatke poročati mesečno. Obdobje poročanja je koledarski mesec, v katerem je bilo blago odpremljeno ali prejeto oziroma je bila za blago izdana faktura. Če faktura za blago ni bila izdana v mesecu, ki sledi mesecu odpreme ali prejema blaga, se mora o tem blagu poročati najkasneje v naslednjem mesecu po dejanskem gibanju blaga. V primeru postopnih dobav blaga se lahko poroča v skladu z izdanimi fakturami ali v mesecu, ko se je izvršila zadnja dobava (SURS in CURS 2006, 6). Rok za dostavo podatkov je od 1. do 15. v mesecu za predhodni mesec, ne glede na medij poročanja. Če na datum, ki predstavlja zadnji dan za dostavo podatkov, ni delovni dan, je zadnji dan za dostavo podatkov zadnji delovni dan pred tem datumom. Če se poroča v več pošiljkah, se zgoraj navedeni rok nanaša na zadnjo pošiljko za obdobje poročanja. Zaradi večje preglednosti priporočata CURS in SURS poročanje podatkov enkrat mesečno. Rokovnik za poročanje za leto 2006, ki je priloga številka 6, je izdelal CU Nova Gorica. Rokovnik obvezuje vse poročevalske enote v Sloveniji, da do navedenega datuma pošljejo izpolnjena poročila za Intrastat zgoraj navedenemu carinskemu uradu. Poročanje v tekočem mesecu za tekoči mesec ni dovoljeno. Vedno se poroča za obdobje za nazaj in to za največ sedem mesecev (če gre za popravke).

26

3.3.5 Napake pri poročanju V skoraj dveletnem obdobju, v katerem morajo nekateri gospodarski subjekti poročati za potrebe Intrastata, se je nabralo kar nekaj vprašanj in dilem. Na CU Nova Gorica, ki v Sloveniji podatke za Intrastat zbira, preverja in popravlja, so zbrali nekatere tipične in najpogostejše napake ter jih skupaj s SURS-om analizirali. Pri poročanju za Intrastat povzročajo največ dilem tripartitne menjave blaga, pri katerih so poti blaga drugačne od poti računov. Pri tem se pojavljajo vprašanja, kdo poroča, kdo ne poroča, kaj se poroča. Še naprej se pojavljajo pri teh poslih problemi pri DDV, ki ima seveda drugačne zakonitosti. Gre namreč za dve različni področji, ki pa sta hkrati vzročno - posledično soodvisni. Veliko dilem je tudi pri drugih posebnih primerih poročanja kot so: popravila, posli oplemenitenja blaga in druge oblike zunanjetrgovinskih poslov12. Metodološke napake, ki so najpogostejše pri poročanju posebnih primerov, se pojavljajo tudi še: • pri napačnem poročanju statistične vrednosti (neupoštevanje paritete in lege kraja pri

dodajanju oziroma odštevanju prevoznih stroškov); • pri vpisovanju nelogičnih paritet; • pri napačni količini v dodatni merski enoti (neupoštevanje merske enote iz šifranta); • pri napačnem poročanje neto mase (delitev sorazmerno z vrednostjo); • pri napačnem uvrščanju v Kombinirano nomenklaturo; • pri napačni razlagi Navodil za poročevalske enote, • v poročilo ni zajeto vse blago ali pa tudi tako, o katerem se ne poroča (zajeto z EUL ob

carinjenju). Pojavljajo se tudi druge poslovne situacije, ki zaradi svoje kompleksnosti povzročijo napake pri poročanju. Pri tem ne gre zanemarjati dejavnika informacijske tehnologije, novih kadrov, ki delajo na področju poročanja, ter nekaterih novosti v samem sistemu poročanja. 3.3.6 Neporočanje poročevalskih enot Odgovornost za Intrastat je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 638/2004, ki se neposredno aplicira na izvajanje sistema Intrastat v Sloveniji. Sankcije za neporočanje ter za nepravočasno, napačno in nepopolno poročanje pa so opredeljene v 54., 55. in 56. členu Zakona o državni statistiki. V Sloveniji je temelj vodenja evidence in vir za avtomatizem poročanja register podjetij, v katerem so vsi podatki o neporočanju in opominih ter druga korespondenca s podjetji. Posledice neporočanja za poročevalske enote so naslednje: • iz registra se avtomatično tvori in izpiše opomin podjetju; • podjetjem, ki ne poročajo po prvem opominu, se ponovno pošlje opomin, naslovljen na

direktorja podjetja;

12 Več o posebnih primerih poročanja v poglavju 4 Posebni primeri poročanja za Intrastat

27

• če podjetje še vedno ne poroča, se poskusi navezati stike s pomočjo lokalne carine, sledi prijava za prekršek.

Spodnja tabela prikazuje poročanje poročevalskih enot za december 2005. TABELA 3: PREGLED POROČANJA POROČEVALSKIH ENOT

Pregled poročanja število

PE skupaj 5.580 PE, ki so poročale do roka 5.228 PE, ki so poročale po obvestilu 305 PE, ki so poročale po opominu 27 PE, ki kljub opominu niso poročale 20

Vir: Prirejeno po Uršiču (2006)

28

4 POSEBNI PRIMERI POROČANJA ZA INTRASTAT Nabava in gibanje blaga v praksi nista vedno preprosta, zato moramo biti pri poročanju previdni. Dosledno moramo upoštevati pravila poročanja posebnih vrst in gibanj blaga, saj v nekaterih primerih obstajajo tudi izjeme glede poročanja. Posebni primeri poročanja za Intrastat so (SURS in CURS 2006,17–32): • vračila in nadomestne dobave blaga; • oplemenitenje blaga; • popravila blaga; • druge vrste poslov: finančni lizing, opretivni lizing, dobava na konsignacijo, prodaja

oziroma nakup s posredovanjem posrednika (brokerja, agenta), dobava blaga s posredovanjem komisionarja, prodaja na poskušino, blago v tranzitu in verižna prodaja;

• drugo blago: plovila in zrakoplovi, postopne pošiljke razstavljenega blaga, dobava blaga, ki vključuje montažo ali inštalacijo, industrijski obrati, programska oprema (računalniška, filmska, glasbena), odpadni proizvodi, blago za sejme, razstave, predstavitve, vzorci blaga in reklamni material, darila in brezplačne dobave blaga in embalaža;

• tripartitna menjava blaga. V nadaljevanju so opisani nekateri posebni primeri poročanja za Intrastat. 4.1 Vračila in nadomestne dobave blaga13 Vračilo blaga Do vračila blaga pride običajno zaradi neustrezne kakovosti oziroma v primerih, ko blago ne ustreza naročenemu. Običajno je izdan tudi dobropis. Ko podjetje vrača blago tujemu podjetju, poroča o odpremi, ko pa prejema to blago od tujega podjetja, poroča o prejemu. Obdobje poročanja je mesec, ko je bilo blago vrnjeno. Fakturna vrednost je vrednost vrnjenega blaga. Nadomestne dobave blaga Do nadomestnih nabav blaga pride običajno zaradi neustrezne kakovosti oziroma v primerih, ko blago ne ustreza naročenemu. Neustrezno blago se nadomesti z novim. Ko podjetje pošilja nadomestno blago tujemu podjetju, poroča o odpremi, ko pa prejema to blago od tujega podjetja, poroča o prejemu. Obdobje poročanja je mesec, ko je bila izvršena nadomestna dobava. Pri vračilih in nadomestnih dobavah blaga: • je pomembno, da se o vračilih poroča samo za tisti tok blaga, za katerega je podjetje

zavezano poročati;

13 Povzeto po Perše, Uršič (2005, 46–48)

29

• je potrebno paziti, da se ne poroča dvakrat o enem dogodku (izdelava obrazca za vračilo in hkrati še popravek prvotnega poročila, s katerim smo blago prejeli);

• v primeru, ko je blago reklamirano, vendar do vračila in nadomestila ne pride, zniža pa se cena poslanega oziroma prejetega blaga, je potrebno popraviti izvirno poročilo, s katerim smo o blagu prvotno poročali;

• če se v istem poročevalskem obdobju prejme vrnjeno blago in se ga istočasno tudi nadomesti z istim blagom (dejansko se prvotno poročilo ne spremeni), ni potrebno poročati o ničemer.

Primer 1: Kupec se pritoži zaradi dobavljenega blaga. Blago je lahko poškodovano, slabe kakovosti ali je nefunkcionalno. V tem primeru obstajajo pri poročanju za Intrastat nekatere možnosti: 1. Kupec blago vrne, prodajalec za blago izda dobropis.

Kupec in prodajalec poročata o vračilu blaga (kupec odpremo, prodajalec prejem). Fakturna vrednost blaga je vrednost dobropisa.

2. Blago ostane kupcu, prodajalec za blago izda dobropis. Če kupec še ni poročal o prvotnem toku blaga, lahko zmanjša fakturno vrednost za vrednost izdanega dobropisa. Že poročanih podatkov ni treba popravljati za nazaj, razen če gre za velike vrednosti.

3. Kupec vrne blago, prodajalec pošlje nadomestno dobavo blaga brezplačno. Kupec in prodajalec poročata o vračilu blaga (kupec odpremo, prodajalec prejem). Kupec in prodajalec poročata tudi o nadomestni dobavi blaga (kupec odpremo, prodajalec prejem).

4. Kupec zadrži blago, prodajalec pošlje nadomestno dobavo blaga brezplačno. Kupec in prodajalec poročata o nadomestni dobavi blaga (kupec prejem, prodajalec odpremo).

Primer 2: Kupec se pritoži zaradi dobavljenega blaga. Prodajalec je namesto 100 kosov blaga dostavil samo 90 kosov. Prodajalec kupcu ne izda popravljene fakture, pač pa dobropis, ki ga bo kupec lahko uporabil tudi za drugo blago. Poročanje za Intrastat v tem primeru Kupec izpolni dejansko vrednost in količino blaga za obdobje poročanja, ko je blago prejel. Za poročane podatke ni treba popravljati, razen če gre za velike vrednosti. Upoštevanje dobropisa pri prejemih drugega blaga ni dovoljeno. 4.2 Oplemenitenje blaga Posli oplemenitenja zajemajo postopke na blagu (preoblikovanje, izgradnjo, sestavljanje, izboljšanje, prenovo ...), z namenom izdelave novega ali resnično izboljšanega proizvoda. Pri tem ni nujno, da se kot posledica teh postopkov spremeni tarifna oznaka blaga. Če pogoji za uvrstitev postopka med posle oplemenitenja niso v celoti izpolnjeni (proizvodnja novega oziroma resnično izboljšanega proizvoda), se transakcije ne sme uvrstiti med oplemenitenje (izjemnega pomena pri ladjah in letalih, ker gre za velike vrednosti).

30

Pri oplemenitenju je potrebno vedeti, da se vedno upošteva celotna vrednost blaga. Primer: Če se pošilja v oplemenitenje blago, vredno 1.000 €, se poroča o odpremi v vrednosti 1.000 €, po oplemenitenju v vrednosti 500 € pa poroča podjetje, ki je oplemenitenje opravilo o odpremi v vrednosti 1.500 €, podjetje (naročnik storitve) pa o prejemu v vrednosti 1.500 €. To je pomembna razlika v primerjavi s prakso izpolnjevanja ECL-a (Braunsberger in drugi 2004, 27). 4.3 Popravila blaga V Sloveniji se za Intrastat izjemoma poročajo tudi podatki o popravilih, ki so sicer storitve. Te podatke se uporablja za potrebe izračuna plačilne bilance Slovenije (Banka Slovenije). Včasih prihaja do dilem glede uvrstitve postopka, in sicer ali gre za oplemenitenje ali popravilo blaga. Navajamo nekaj primerov (Perše, Uršič 2005, 41): • zamenjava dela blaga se uvršča med popravila (če gre izključno samo za takšno

spremembo na blagu); • likanje, pranje in pakiranje se obravnavajo kot storitev, zato so izključeni iz

poročanja; • testiranje blaga ali certificiranje blaga (pri letalih) sta izključena iz poročanja; • o ponovnem barvanju že barvanega proizvoda se poroča kot o popravilu blaga; o

barvanju še nebarvanega blaga pa se poroča kot o oplemenitenju; • posebna pozornost pri letalih in ladjah (obvezne kontrole in periodične zamenjave se

beležijo med popravila). Popravilo pomeni obnovo blaga za vzpostavitev njegove prvotne funkcije ali njegovega prvotnega stanja. Cilj postopka je vzdrževanje pravilnega delovanja blaga, kar lahko vključuje nekaj vgradnje materiala in izboljšav, vendar na nikakršen način ne spremeni narave blaga. Pri popravilu blaga se poroča samo o vrednosti popravila, ko blago prejmemo iz popravila, oziroma ko popravljeno blago pošljemo naročniku iz popravila. Fakturna vrednost se pri popravilih izpolnjuje drugače kot pri podatkih o blagovni menjavi. Statistična vrednost pa se izpolnjuje na običajen način, tj. kot dejanska vrednost blaga na slovenski meji. Ne poroča se o brezplačnih popravilih blaga in popravilih blaga v garancijskem roku. Primer: Na popravilo v Francijo pošljemo tovornjak v vrednosti 100.000 €. Po opravljenem popravilu motorja v vrednosti 5.000 € tovornjak vrnemo v Slovenijo. Francosko podjetje poroča o odpremi v vrednosti 5.000 €, slovensko pa o prejemu v vrednosti 5.000 €. (Braunsberger in drugi 2004, 27).

31

4.4 Druge vrste poslov 4.4.1 Lizing in najem Lizing in najem pomenita prekomejno gibanje blaga v okviru Evropske unije, ker se sprememba lastništva ne spremeni istočasno. V praksi pogosto naletimo na primere različnih oblik lizinga oziroma najema. V splošnem lahko ločimo lizinge in najeme glede na prenos lastninske pravice. Tako ločimo med: • finančnim lizingom in • operativnim lizingom. Finančni lizing Pri finančnem lizingu preide lastništvo z vsemi obveznostmi in pravicami na novega lastnika takoj s predajo blaga. V finančnem lizingu lahko sodelujejo trije subjekti: dobavitelj blaga (dobavitelj), prejemnik blaga (lizingojemalec) in plačnik stroškov (lizingodajalec). Tako ločimo neposredni lizing (dobavitelj in lizingodajalec sta isti subjekt) in posredni lizing (lizinško podjetje – lizingodajalec nabavi blago od dobavitelja – proizvajalca in ga da nato v najem lizingojemalcu; blago prehaja od dobavitelja k lizingojemalcu). (Perše, Uršič 2005, 49) Intrastatu vedno poročata dobavitelj (odpreme) in lizingojemalec (prejeme). Obdobje poročanja je mesec, ko je bilo blago odpremljeno oziroma prejeto. Običajno je to mesec, v katerem se sklene pogodba o lizingu. Poroča se o celotni vrednosti blaga, tj. vrednosti vseh obročnih plačil in preostalih vrednostih blaga. Operativni lizing (najem) Pri operativnem lizingu pridobi lizingojemalec (najemnik) pravico do uporabe blaga za določeno obdobje. To obdobje ni nujno določeno vnaprej. Ko se obdobje najema izteče, lizingodajalec pričakuje, da bo dobil blago, vrnjeno v enakem stanju, kot je bilo ob začetku najema (upoštevajoč normalno obrabo blaga). Operativni lizing ne pokriva celotnega ali prevladujočega dela ekonomske uporabe blaga. Plačila za operativni lizing zajemajo stroške uporabe blaga (Perše, Uršič 2005, 49). Če je pričakovano trajanje operativnega lizinga (najema) krajše od 2 let, se o blagu ne poroča Intrastatu. V primeru, ko pa se pričakuje trajanje opretivnega lizinga (najema) daljše od 2 let, se o blagu Intrastatu poroča. Obdobje poročanja je mesec, ko je bilo blago odpremljeno oziroma prejeto. Običajno je to mesec, v katerem se sklene pogodba o lizingu. 4.4.2 Blago v tranzitu Tranzit V skladu z mednarodnimi priporočili se naj ne bi tranzitna gibanja vključevala v zajetje za zunanjetrgovinsko statistiko. Vendar v tem primeru pozna statistika Intrastat izjemo. Tako je določene vrste tranzitnih gibanj potrebno zajeti v poročilih za Intrastat.

32

V Evropski uniji poznamo tri vrste tranzitnih gibanj (Braunsberger in drugi 2004, 28): • direktni tranzit, • posredni izvoz, • posredni uvoz. Direktni tranzit V primeru, ko potuje blago iz ene države članice prek druge države članice do tretje države članice, o takem gibanju blaga druga država članica ne poroča, tudi če pride v tej državi članici do pretovora blaga. Posredni izvoz (prikriti tranzit) Blago, namenjeno tretjim državam, se ne izvaža iz države članice, ki je blago proizvedla, ampak se izvozno ocarini v mejni državi Evropske unije, kjer blago izstopa. Poročati je potrbno odpremo v državo članico, kjer je blago izvozno ocarinjeno. Posredni uvoz (prikriti tranzit) Blago je uvoženo iz tretjih držav in je poslano neposredno v drugo državo članico, kjer bo porabljeno, ocarinjeno pa je v prvi mejni državi Evropske unije. Poroča se prejem iz te države članice. Skladiščenje blaga O skladiščenju blaga, ki prispe v skladišče iz članice Evropske unije ali se iz skladišča odpremlja v državo članico Evropske unije, se poroča Intrastatu. V javnih skladiščih, kjer skladiščijo blago različni depozitorji, so poročanju zavezani depozitorji, ne imetniki skladišča. O prejemu blaga v skladišče se poroča v celoti ob prejemu blaga (ko blago pride v skladišče), o kasnejših postopnih odpremah v druge države članice pa v skladu z dejanskimi odpremami. 4.5 Drugo blago 4.5.1 Industrijski obrati Industrijski obrat je kombinacija strojev, aparatov, naprav, opreme, instrumentov in materialov (uvrščamo jih v različna področja Kombinirane nomenklature KN), ki skupaj tvorijo obsežne, nepremične enote za proizvodnjo blaga ali zagotavljanje storitev ter delujejo kot usklajena celota. Intrastatu se poroča o odpremah in prejemih sestavnih delov za izgradnjo industrijskih obratov ali za ponovno uporabo industrijskih obratov. Sestavni del pri tem pomeni pošiljko za industrijski obrat, sestavljeno iz vrst blaga, ki spada v isto poglavje KN. Če vrednost industrijskega obrata presega 3 milijone € (v protivrednosti v SIT), lahko poročevalska enota s predhodno odobritvijo SURS poenostavi poročanje na način, da

33

posamezne sestavne dele industrijskega obrata razvrsti v posebno poglavje 98 KN v skladu z določili v Uredbi Komisije (ES) št. 1982/2004 (SURS in CURS 2006, 26). V primeru celovitega industrijskega obrata, namenjenega ponovni uporabi, poenostavljeno poročanje ni mogoče. 4.5.2 Programska oprema O programski opremi in licencah se poroča pod tarifno postavko nosilca informacij (diskete, CD-ROM-i, računalniški trakovi, filmi, načrti, avdio in videotrakovi). Za Intrastat se poroča: • o strojni opremi, prodani skupaj s programsko opremo in z licenco za programsko

opremo. Poroča se o skupni vrednosti blaga pod šifro blaga za strojno opremo; • o serijski proizvodnji standardne programske opreme, dobavljene na fizičnem

nosilcu (CD, DVD …). Fakturna vrednost je celotna vrednost blaga, če dobavi standardnega programa sledijo nadaljnje dobave v zvezi s tem programom (nadgradnje, popravki). V tem primeru se o teh dobavah poroča le v primeru, da so bile dodatno zaračunane, v nasprotnem primeru gre za storitev;

• o programski opremi, ki se kupuje in prodaja prek spletnih strani ali elektronske pošte, a se ne dobavi prek spletnih strani ali elektronske pošte.

Za Intrastat se ne poroča:

• dobava programske opreme, narejene po naročilu kupca oziroma prilagojene specifičnim potrebam kupca, saj se šteje za storitev;

• programska oprema, ki se prevzema prek spletnih strani ali elektronske pošte. 4.6 Tripartitna menjava blaga Tripartitna menjava blaga zajema tiste transakcije blaga, v katerih aktivno sodelujejo vsaj tri podjetja iz dveh ali treh različnih držav, pri čemer pa sta vsaj dve izmed teh držav državi članici Evropske unije. Poročajo samo tista podjetja v Sloveniji, ki kupujejo ali prodajajo blago trgovskemu partnerju (zavezancu za DDV) v drugi državi članici Evropske unije, pri čemer mora blago prečkati slovensko mejo. Osnovno pravilo Intrastata, na katerega je potrebno biti pozoren pri poročanju tripartitne menjave blaga, je: »Pri poročanju za Intrastat sledimo fizičnemu toku blaga ne glede na komercialne transakcije, ki so se ob prodaji ali nakupu blaga izvršile, oziroma ne glede na to, kako potuje faktura.« (Perše, Uršič 2005, 53) Obstajajo številne izvedbe menjave med tremi partnerji. Najpogostejši primeri so: • menjava med tremi partnerji iz treh držav članic Evropske unije; • menjava med tremi partnerji iz dveh držav članic Evropske unije; • menjava med partnerjema iz držav članic Evropske unije in partnerjem iz nečlanice. V prilogi številka 7 so prikazani najpogostejše primeri tripartitne menjave blaga.

34

5 PRIMER POROČANJA ZA INTRASTAT V IZBRANEM PODJETJU Za primer poročanja za Intrastat v praksi smo izbrali Mercator, ki je eno najuspešnejših slovenskih podjetij ter največji slovenski trgovec, prisoten na štirih trgih in z visokimi ambicijami glede nadaljnje širitve in rasti. 5.1 Kratka zgodovina Mercatorja Zgodovina Mercatorja sega v leto 1949, ko je bilo ustanovljeno podjetje na debelo »Živila Ljubljana«, predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator d.d. Leta 1953 je začela delovati družba z imenom »Mercator« kot trgovsko podjetje na debelo s sedežem v Ljubljani. Temeljna značilnost Mercatorjevega razvoja do začetka devetdesetih let je bila interesno povezovanje manjših lokalnih trgovskih, industrijskih, kmetijskih, gostinskih in storitvenih podjetij, pri čemer so vsa ohranila svojo pravno samostojnost. Leta 1990 se je Mercator registriral kot Poslovni sistem Mercator d.d., ki so ga z neodplačanim prenosom kapitala na krovno družbo ustanovila prej povezana podjetja. To je pomenilo začetek njegove koncernske organiziranosti. Leta 1993 je zaznamoval z začetkom privatizacije z javno prodajo delnic; po obsegu in vrednosti kapitala gre za največjo privatizacijo v srednji Evropi. Oktobra leta 1995 je bil Poslovni sistem Mercator d.d. vpisan v sodni register kot delniška družba v zasebni lasti. Leto 1997 je prelomno leto v poslovanju družbe v smislu preobrata v eno najuspešnejših trgovskih podjetij na območju nekdanje Jugoslavije. Družba Poslovni sistem Mercator d.d., ki je do leta 1997 poslovala še z izgubo in bila brez vizije, je v oktobru 1997 dobila novo upravo s predsednikom Zoranom Jankovićem na čelu, ki je ob svojem nastopu sprejela ambiciozen strateški razvojni načrt. Hotela je prekiniti negativne smernice iz preteklih let in ustanoviti najboljšo trgovsko družbo v državi, podobno največjim evropskim in svetovnim trgovskim verigam. Obdobje 1998 - 2003 so zaznamovali procesi notranjega prestrukturiranja ter procesi, potrebni za integracijo slovenske živilske in preostale trgovine, kar je zahtevalo ekonomičnost in poslovno učinkovitost, odločen nastop na trgu ter pospešen razvoj maloprodajne mreže in tržnih aktivnosti. Steklo je intenzivno kapitalsko povezovanje in prevzemi trgovskih družb predvsem v Sloveniji. Mercator pa je z ustanovitvijo odvisnih družb na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori vstopil tudi na nove trge. Tako je postal vodilni trgovec na področju nekdanje Jugoslavije. Leto 2004 je zaznamoval vstop Slovenije v EU. Mercator je kljub zaostrenim tržnim pogojem posloval uspešno, dosegal je rekordne prihranke, povečal tržne deleže na vseh trgih in se uvrstil na 32. mesto po prihrankih vseh podjetij v desetih državah, novih članicah EU. (Mercator. Letno poročilo 2004, 32)

35

V obdobju od leta 1998 do 2005 je Mercator postal največje slovensko podjetje in v letu 2005 v očeh poslovne javnosti tudi najuglednejše. V letu 2005 je prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta. Novi nadzorni svet je odpoklical iz nekrivdnih – ekonomsko poslovnih razlogov karizmatičnega predsednika uprave Zorana Jankovića in ostale člane uprave Mercator ter z dnem 1. 1. 2006 imenoval novo upravo, katere predsednik je mag. Žiga Debeljak. V decembru leta 2005 sta upravi družb Mercator in Era podpisali pogodbe za nakup maloprodajnih in veleprodajnih enot ter tehničnih enot v Sloveniji družbe Era. To leto je bilo zaznamovano tudi z dokapitalizacijo Mercatorja. 5.2 Vizija, poslanstvo, vrednote korporacijske kulture ter strateške usmeritve in

cilji v Mercatorju 14 Vizija Želimo biti vodilni trgovec na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh trgih delovanja želimo kupcem zagotoviti enak standard ponudbe in storitve, povečati poslovno učinkovitost ter dosegati raven poslovne uspešnosti najboljših evropskih trgovskih verig. Poslanstvo Z našim poslovnim delovanjem ustvarjamo: • koristi za potrošnike z odličnimi trgovskimi storitvami, visoko kakovostjo blaga

in s konkurenčnimi cenami; • koristi za dobavitelje s sodelovanjem pri razvoju kakovostnih in izvirnih izdelkov

ter z zagotavljanjem možnosti rasti v Sloveniji in na tujih trgih;

• koristi za lastnike z zagotavljanjem dobičkonosne rasti poslovanja, s povečevanjem poslovne učinkovitosti in tržne vrednosti podjetja;

• koristi za zaposlene z zagotavljanjem varnega in prijetnega delovnega okolja ter z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja;

• koristi za širše okolje z odgovornim odnosom do naravnega in družbenega okolja ter s spoštovanjem poslovne etike in družbenih vrednot na vseh področjih delovanja.

Vrednote korporacijske kulture so: • središče našega delovanja je kupec; • poudarjamo zaupanje ter spoštovanje moralnih in etičnih vrednot v vseh družbah in

na vseh trgih Mercatorja; • spodbujamo ustvarjalnost, skupinsko delo in motivacijsko vodenje; • sodelujemo z okoljem in povečujemo svojo trajnostno družbeno odgovorno vlogo.

14 Povzeto po Dodig Sodnik. 2006, 18–22.

36

Strateške usmeritve so: • največji trgovec v Sloveniji; • vodilni trgovec na sosednjih trgih jugovzhodne Evrope; • vstop na druge trge jugovzhodne Evrope; • razvoj nemarket programov; • dobičkonosno poslovanje. Strateški cilji v obdobju 2006–2010 so: • rast čistih prihodkov trgovske dejavnosti

• povprečna letna organska rast v €: 5 % • dodatna rast s strateškimi povezavami;

• ciljni tržni deleži • Slovenija 40 % • Hrvaška 12 % • Srbija in Črna gora 10 % • Bosna in Hercegovina 5 %;

• naložbe in viri financiranja naložb • letne naložbe v višini 130–150 mio €;

• povečevanje poslovne uspešnosti in učinkovitosti. 5.3 Mercator in Evropska unija Uspeh na enotnem notranjem trgu dosegajo podjetja, ki so sposobna razviti nove organizacijske oblike, osvojiti nove trge, iznajti nove proizvode in razviti nove proizvodne metode. (Kenda 2003, 219) V Mercatorju smo se na vstop Slovenije v Evropsko unijo pripravljali več let. V zadnjem letu pred vstopom pa smo pričakovane spremembe proučevali še bolj podrobno. Formirali smo projektno skupino za Evropsko unijo, katere glavna naloga je bila »Biti na dan vstopa Slovenije v Evropsko unijo pripravljen v vseh ključnih procesih poslovanja«. V projektni skupini so se leto dni ukvarjali s pripravo analize učinkov vstopa Slovenije v Evropsko unijo na poslovanje Mercatorja. Pripravili so tudi predloge ukrepov in aktivnosti Mercatorja glede na spremenjene pogoje delovanja Evropske unije. Proučili so različna področja: nabavni trg in priprava nabavne politike, konkurenca in prodajna politika, evropski poslovni red, tržno komuniciranje, statistika blagovne menjave med članicami Evropske unije, DDV in poslovanje z družbami na novih trgih. (Lutovec Lah 2004, 22–24) Po vstopu Slovenije na skupni evropski trg se je Mercator znašel v enakopravnem položaju z drugimi evropskimi trgovci. Na vstop v Evropsko unijo se je Mercator dobro pripravil ter v poslovanje vključil predvidevanja in pričakovanja glede spremenjenih razmer na skupnem evropskem trgu. Trgovina na evropskem trgu, predvsem na razvitih trgih zahodne Evrope, stagnira. Trgi so zasičeni, najboljše lokacije pa zasedene, zato trgovci iščejo nove priložnosti na trgih jugovzhodne Evrope in Azije. S podobno situacijo se srečuje tudi Mercator na slovenskem trgu. Z vstopom tujih diskontnih trgovcev postaja okolje cenovno agresivno, tržna situacija pa še bolj zaostrena. Trgovci ponujajo kupcem čedalje več informacij, zato slednji postajajo vedno bolj ozaveščeni ter posledično bolj občutljivi in zahtevnejši.

37

Kot je že omenjeno, je Mercator največji slovenski trgovec, ki skrbi za zadovoljstvo in predanost kupcev z razvojem različnih trženjskih aktivnosti s ciljem, zadovoljiti potrebe čim širših segmentov kupcev. Raziskave kažejo, da dajejo domači kupci pri nakupu prednost izdelkom slovenskih proizvajalcev pred izdelki iz tujine, seveda ob konkurenčnih cenah. Tudi v Mercatorju verjamemo v kakovost domače proizvodnje, zato se trudimo, da imajo na naših policah, tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko so padle carinske ovire, ob enaki kakovosti in konkurenčnih cenah, prednost izdelki slovenskih proizvajalcev (6. trženjski dnevi 2005, 36). V Mercatorju se trudimo, da so v vsakem trenutku na prvem mestu pravi izdelki, zato nudimo kupcem poleg izdelkov domačih proizvajalcev, tudi izdelke iz tujine. Te izdelke nabavljamo v državah članicah Evropske unije ali pa jih uvažamo iz tretjih držav. Sektor uvoz in izvoz ima pomembno vlogo pri poslovanju s tujino in ga predstavljamo v nadaljevanju. 5.3.1 Predstavitev Sektorja uvoz in izvoz Večina poslov s tujino je naloga Sektorja uvoz in izvoz. Spodnja slika prikazuje organizacijsko shemo Mercatorja in lokacijo Sektorja uvoz in izvoz. SLIKA 4: ORGANIZACIJSKA SHEMA MERCATORJA

Vir: Prirejeno po Mercator Reorganizacija 2003, 7 Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je sama funkcija uvoza izgubila svoje osnovno poslanstvo, še vedno pa je ostalo: pogajanje z dobavitelji, izbiranje prevoznika,

38

zavarovanje blaga, prevzem in skladiščenje blaga, opravljanje plačil v tujino in potreba po poznavanju klavzul, predpisov in uzanc mednarodnega poslovanja. S širitvijo na tuje trge je v Mercatorju izvoz pridobil pomembno vlogo. Značilnost izvoza je, da izvaža za lastne potrebe in nima namena dodatnega zaslužka, temveč zmanjšanje stroškov, ki bi nastali, če bi izvoz opravljal kdo drug. Mercator izvaža hčerinskim družbam na novih trgih (področje nekdanje Jugoslavije – Hrvaška, Srbija in Črna gora, BiH). Pri izgradnji nakupovalnih centrov izvaža investicijsko blago in opremo. Blago široke potrošnje dobavlja ob prvem polnjenju in skrbi za nemoteno dobavo blaga pri kasnejših naročilih, ko je center v rednem poslovanju. Ključni procesi in naloge sektorja so: • aktivno sodelovanje sektorja pri vstopu Mercatorja na nove trge; • nabava blaga v državah članicah Evropske unije; • uvoz blaga iz tretjih držav; • izvoz blaga v države, kjer ima Mercator svojo maloprodajno mrežo, in eksternim

kupcem; • vodenje carinskega skladišča za blago iz tretjih držav; • spremljanje sporazumov in ukrepov trgovinske politike Evropske unije, ki vplivajo

na odločitev distribucijskih poti za blago; • koordiniranje poslov z Evropsko unijo; • kot predsedujoči Komisiji za koordinacijo z evropskim združenjem EuroCommerce

pri Združenju za trgovino, aktivno sodelovati v delovnih skupinah; • vodenje statistike in poročanje o blagovni menjavi med članicami Evropske unije –

Intrastat (skrbnik za poročanje za Intrastat). 5.4 Poročanje za Intrastat v Mercatorju Kot je bilo že omenjeno, Mercator posluje tudi z državami v okviru Evropske unije. V skladu z evropsko zakonodajo mora Mercator, tako kot vsako drugo podjetje, ki v koledarskem letu s prejemi in odpremami blaga v okviru Evropske unije preseže s prometom 100.000 € (vključitveni prag), poročati za potrebe Intrastata. Zaradi manjših stroškov poslovanja in dobrega znanja iz zunanje trgovine ter znanja iz uvrščanja blaga v carinsko tarifo, uslužbencev Sektorja uvoz in izvoz, so se v Mercatorju odločili, da odgovornost za vodenje statistike in poročanje o blagovni menjavi med članicami Evropske unije (Intrastat) prevzamejo sami. Za medij poročanja so izbrali elektronski sporočilni sistem X.400. Pred samim začetkom poročanja za Intrastat je bilo potrebno prilagoditi informacijski sistem ter tudi samo organizacijo dela. V poskusnem raziskovanju Intrastata, ki je v Sloveniji potekal v obdobju marec – maj 2003 je sodeloval tudi Mercator, in sicer Sektor market program sadje zelenjava. V tem obdobju smo organizirali interno izobraževanje, ki je s svojim pristopom pomenil usposabljanje za poročanje. Udeleženci izobraževanja so bili predvsem komercialisti programskih sektorjev komerciale, eksterne trgovine ter Intersporta, ki vnašajo prejeme in odpreme in so odgovorni za popoln in pravilen vnos podatkov v ZT fakture. ZT fakture so vnosni

39

programi za prejeme in odpreme v M-dati, aplikacija Zunanje trgovine. Izobraževanje je bilo namenjeno tudi delavcem iz računovodskega in finančnega sektorja. 5.4.1 Proces poročanja Namen procesa Namen procesa poročanja za Intrastat je statistika o blagovni menjavi med članicami Evropske unije. Meje procesa • Začetek procesa: Prejem ali odprema blaga iz ali v državo članico Evropske unije, • konec procesa: Prejem potrdila CURS-a, da je poročilo sprejeto in brez napak. Kazalniki učinkovitosti oziroma zmogljivosti procesa Kazalnik učinkovitosti oziroma zmogljivosti procesa je Potrdilo CURS-a, da je dokument brez napak in sprejet. Frekvenca merjenja učinkovitosti oziroma zmogljivosti procesa je mesečna. 5.4.2 Elementi procesa Vnos podatkov v ZT fakture Komercialisti v programskih sektorjih komerciale, v eksterni trgovini ter v Intersportu vnesejo v vnosni program ZT faktur prav vse prejeme in odpreme blaga v določenem obdobju. ZT faktura vsebuje osnovne podatke za poročanje, ki pa so tudi osnova za samoobdavčitev z DDV. Torej je v primeru, da je tuj dobavitelj oziroma tuj kupec iz države članice Evropske unije, potreben vnos dodatnih podatkov za potrebe poročanja za Intrastat. Dodatni podatki so naslednji: vrsta posla, vrsta transporta, pogoji dobave (po Incoterms), lega kraja po pogoju dobave, kraj po pogoju dobave, neto teža blaga, tuj odpremnik oziroma prejemnik blaga. Izdelava dnevnika ZT faktur za Intrastat V programu vnos, ažuriranje in pregledi komercialnih faktur skrbnik za poročanje Intrastat kreira dnevnik ZT faktur, ki imajo status podatkov za Intrastat: vnešeni oziroma nevnešeni na strani prejemov in na strani odprem. Dnevnik služi kontroli vnosa podatkov za Intrastat. V kolikor podatki niso vnešeni, skrbnik pozove posameznega komercialista na obvezen vnos. Komercialisti vnesejo manjkajoče podatke za Intrastat. Po potrebi se s skrbnikom posvetujejo. Pred oddajo poročila mora biti dnevnik ZT faktur z nevnešenimi podatki za Intrastat prazen. Priprava baze podatkov za poročanje za Intrastat Skrbnik za poročanje Intrastat kreira pripravo baze podatkov za poročilo Intrastat za obdobje poročanja, tj. en koledarski mesec, vendar se podatki še ne smejo zapisati v

40

poročilo. Tako dobimo seznam napak, ki služi kontroli vsebinskih napak pri vnosih v ZT fakture. Pregled napak v bazi podatkov za poročilo Skrbnik za poročanje Intrastat pregleda seznam napak. Posameznemu komercialistu sporoči napake in ga pozove, da napake popravi ali vnose dopolni. Dopolnjevanje in popravki vnosov v ZT fakture Komercialisti napake popravijo in pomanjkljive vnose dopolnijo, po potrebi se s skrbnikom posvetujejo. Skrbnik za poročanje kontrolira popravke. Lista seznama napak mora biti pred oddajo poročila prazna. Izdelava in pošiljanje poročila za Intrastat 1. Skrbnik za poročanje Intrastat kreira in pošlje poročilo za Intrastat; 2. direktor Sektorja uvoz in izvoz določa aktivnosti in preverja podatke ter informira

ustrezne organe v družbi; 3. Sektor Informatike koordinira datum pošiljanja poročila. CURS-u oziroma Carinskemu uradu Nova Gorica, moramo vsak mesec, od 1. do 15. v mesecu za predhodni mesec oziroma zadnji delovni dan pred tem datumom, obvezno poslati poročilo za Intrastat. Datum pošiljanja je vezan tudi na zaključek knjiženja predhodnega meseca v Sektorju računovodstva. Omenili smo že, da smo v Mercatorju za medij poročanja izbrali elektronski sporočilni sistem X.400. Poročilo je v datotečni obliki. Sprejem in izpis odgovora CURS-a na poslovno poročilo V kratkem prejmemo od CURS-a po povratni poti odgovor na poslano poročilo za Intrastat. V kolikor je poročilo brez napak, je sprejeto. Poprava napak zaradi eventualno zavrnjenega poročila CURS v svojem odgovoru na poslano poročilo Intrastat zaradi eventualnih napak zavrne poročilo in opiše napake. Skrbnik ugotovi vzrok napak in pozove komercialiste k odpravi le-teh. Komercialisti popravijo ali dopolnijo vnose v ZT fakturah. Ponovno pošiljanje poročila zaradi eventualno zavrnjenega poročila Če smo pri poročanju za Intrastat CURS-u poslali napačne podatke, moramo takoj, ko odkrijemo napako, poslati popravke na nadomestnem obrazcu. I – izvirni obrazec lahko v celoti nadomestimo z novim obrazcem, tj. N – nadomestnim obrazcem, ki bo v bazi podatkov prekril izvirni obrazec. Nadomestni obrazec mora imeti popolno in isto identifikacijo kot izvirni obrazec in popravljene izvirne postavke in/ali dodane nove postavke.

41

6 SKLEP Razvoj mednarodnega poslovanja prinaša številne nove načine in oblike nastopanja na mednarodnih trgih v organizacijskem, poslovnotehničnem in političnem smislu. Zato je mednarodno poslovanje zelo dinamična dejavnost, ki narašča celo hitreje kot narašča svetovna proizvodnja. Vsak dan se v mednarodno poslovanje vključujejo tako nova območja sveta kot tudi nove proizvodne dejavnosti. Slovenija ima majhno gospodarstvo, zato sta vstop na tuje trge in vsesplošna internacionalizacija dejavnosti nujna za preživetje in razvoj slovenskih podjetij. Zunanjetrgovinska menjava in povezovanje z razvitimi ekonomijami je zanjo kot za majhno ekonomijo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj. V prvi vrsti gre tukaj tako za Evropsko unijo kot tudi druge oblike povezovanja v svetu. Z dnem vstopa v Evropsko unijo je morala Slovenija popolnoma prevzeti zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije in skupna pravila, ki se nanašajo na evropski notranji trg. Vse to Sloveniji prinese koncept prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Skladno s temi spremembami so se spremenile funkcije in pristojnosti slovenske carinske uprave. Z ukinitvijo carinskih formalnosti, ki predstavljajo osnovni vir podatkov, pomembnih za načrtovanje in izvajanje različnih nacionalnih in skupnostnih politik, je slovenska statistika ostala brez teh podatkov, zato je bilo potrebno poiskati nov vir podatkov. Rešitev, ki smo jo v diplomskem delu tudi predstavili, se imenuje sistem Intrastat. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije. Ukinitev carinskih formalnosti pomeni za slovenske uvoznike in izvoznike boljše pogoje poslovanja; to je nižje carinske dajatve in krajše dobavne roke. Hkrati pa so slovenska podjetja zadolžena za izdelavo posebnih poročil, ki se uporabljajo za statistične in davčne namene. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je torej potrebno tisti del blagovne menjave, ki jo opravimo z državami članicami, spremljati po sistemu Intrastat. Harmonizacija s tem področjem evropske statistične zakonodaje predstavlja eno izmed zahtevnejših nalog v predpristopnem obdobju. Slovenska nosilca sistema Intrastat sta SURS in CURS, ki sta se na projekt zelo dobro pripravila, saj sta sodelovanje na tem področju začela že leta 2002. V obdobju marecmaj 2003 sta izvedla poskusno raziskovanje, prek katerega sta preverila metodologijo Intrastata v praksi in preizkusila vse tri oblike poročanja (papirni obrazec, spletni obrazec in elektronsko izmenjavo podatkov). Organizirani so bili razni seminarji in izobraževanja za uporabnike, kjer so bili seznanjeni s spremembami v zvezi z zunanjetrgovinsko statistiko med državami članicami Evropske unije, tako da so se poročevalci lahko dovolj kvalificirali že pred samim začetkom uporabe. Sistem Intrastat ni povzročil posebnih problemov podjetjem, ki so zavezana poročanju, saj je bilo narejenega veliko, da bi sistem v praksi deloval pravilno. V Sloveniji za poročanje za Intrastat niso zadolžena vsa podjetja, ki trgujejo z državami članicami Evropske unije. Kot poročevalske enote so zadolžena samo tista podjetja, ki so presegla vključitveni prag. Vključitveni prag nam pove vrednost prometa, to je vrednost

42

odpreme ali vrednost prejema blaga, ki ga je podjetje doseglo v zadnjih 12 mesecih. V primerih, da se vrednost trgovanja nekega podjetja s članicami Evropske unije zmanjša, je podjetje še vedno zavezano izdelavi poročil za Intrastat, vse dokler ne dobi od CU Nova Gorica pisnega obvestila o prenehanju obveznosti. Podjetja, ki s svojim trgovanjem vrednostno presežejo posebni prag, pa so zadolžena za poročanje dodatnih podatkov o odpremah oziroma prejemih blaga. Podjetje oziroma poročevalska enota lahko poroča sama ali pa poročanje delno ali v celoti zaupa tretji osebi – deklarantu, vendar je še vedno edina odgovorna za pravočasnost in točnost podatkov. Podjetje se mora samo odločiti, na kakšen način bo poročalo. V Sloveniji so v uporabi tri oblike poročanja, in sicer preko papirnega obrazca, spletnega obrazca in elektronske izmenjave podatkov (sporočilni sistem X.400). Najslabša je kakovost tistih podatkov, ki se poročajo preko papirnih obrazcev, zato slovenska nosilca sistema Intrastat priporočata poročanje preko spletnega obrazca ali preko elektronske izmenjave podatkov. Za nami je že skoraj dveletno obdobje poročanja za Intrastat. Še vedno moramo poudarjati, da poročilo za Intrastat ne more biti istovetno s poročilom za DDV. Intrastat sledi fizičnemu toku blaga s državami članicami Evropske unije, osnova za izdelavo poročila za DDV pa je finančni tok blaga. Ker so nekatera podjetja prepričana, da razlik ni in posledično ne vedo, da je potrebno podatke za Intrastat izpolniti drugače kot za davčno napoved, je potrebno za poročevalske enote izdelati natančna in podrobna navodila. Pri poročanju za Intrastat povzročajo največ dilem tripartitne menjave blaga ter ostali posebni primeri poročanja, zato bo potrebno še nadaljnje izobraževanje poročevalskih enot. V ta namen so nenehno organizirani seminarji, ki jih vodijo strokovnjaki iz CU Nova Gorica in SURS-a. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je za trgovsko podjetje Mercator velikega pomena, saj je izpostavljeno hudi konkurenci. Vendar podjetje ni imelo večjih težav, saj je bilo že pred vstopom mednarodno usmerjeno. V skladu z evropsko zakonodajo je Mercator dolžan poročati za potrebe Intrastat. V poskusnem raziskovanju Intrastat je sodeloval s Sektorjem market program sadje in zelenjava. V Mercatorju dosledno upoštevamo veljavna Navodila za poročevalske enote za Intrastat ter ostalo zakonodajo o evropski statistiki, saj se zavedamo pomembnosti statističnih podatkov. Sklenemo lahko, da je sistem Intrastat zelo natančno definiran, vse poročevalske enote imajo natančna navodila za izdelavo mesečnega poročila. Stalna kontrola podatkov za Intrastat in podatkov za DDV dokazuje natančnost poročanja poročevalskih enot o blagovni menjavi med državami članicami Evropske unije. Hkrati pa nas preseneča, da se za vsa tista podjetja, ki ne dosežejo vključitvenega praga, torej niso zavezanci za Intrastat, blagovna menjava samo oceni, kar vpliva na slabšo kakovost teh podatkov. Po neuradnih informacijah je Slovenija tista država, ki pošilja v evropsko statistično bazo najkakovostnejše podatke o pretoku blaga z ostalimi članicami Evropske unije. To dokazuje, da se zavedamo, kako pomembno je, da so podatki tako v slovenskih kot tudi v evropskih bazah kakovostni, pravočasni, pravilni, transparentni in razumljivi.

43

POVZETEK Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija postala enakopravni del evropske družbe ter ustvarila temelje, na katerih bo gradila svoj prihodnji gospodarski, kulturni in družbeni razvoj. Temeljno načelo Evropske unije je, da je promet blaga, storitev, oseb in kapitala med državami članicami Evropske unije pri trgovanju na skupnem intrakomunitarnem trgu prost. Članstvo v Evropski uniji je spremenilo statistični sistem spremljanja podatkov o statistiki zunanje trgovine z državami članicami Evropske unije. V skladu z evropsko zakonodajo o statistiki blagovne menjave med državami članicami Evropske unije je vsaka nova članica dolžna vzpostaviti in izvajati sistem Intrastat ter podatke mesečno posredovati Statističnemu uradi Evropske unije Eurostat. V Evropski uniji je bil uveden leta 1993 ob vzpostavitvi skupnega evropskega trga, ko zaradi ukinitve notranjih meja podatkov o blagovni menjavi med državami ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih listin. Za države članice je klasično statistično zbiranje podatkov iz carinskih listin pomembno le za blagovno menjavo s tretjimi državami. Ta sistem se imenuje Extrastat. Slovenija mora državno statistiko razvijati v smeri upoštevanja Evrostatovih in drugih mednarodnih standardov. Poleg tega pa Slovenija sama kot sodobna, odprta država potrebuje primerljivo državno statistiko zaradi mednarodne primerljivosti in za sporazumevanje z zunanjimi partnerji. KLJUČNE BESEDE: • Evropska unija • skupni intrakomunitarni trg • zunanjetrgovinska politika • evropska statistika • evropski statistični sistem • Eurostat • Intrastat • poročevalska enota • deklarant • statistični prag • statistični obrazec

44

SUMMARY With its entry to European Union Slovenia has become an equal partner of the European society and has established grounds on which to build its future economic, cultural and social progress. Free trade in goods, services, people and capital at the intracommunity market of European Union Member States is a fundamental rule of conduct. European Union membership has altered the statistical system of collecting the data on foreign trade with the European Union Member States. In accordance with European legislation no trade in goods of European Union Member States each new Member State is obliged to reestablish and implement the Intrastat system and report monthly data to Statistical Office of European Union – Eurostat. Eurostat has been introduced to European Union in 1993 when the establishment of European common market and internal borders abolition has caused the inability to acquire data on trade in goods of European Union Member States from customs warrants/documents. For Member States classical statistical data acquisition from customs warrants/documents is significant only for trade in goods with non-European Union Member States. This system is named Extrastat. On this grounds Slovenia needs to evolve government statistics by taking Eurostat and other international standards into consideration. Furthermore Slovenia as a contemporary and open state needs comparable government statistics for international comparability and communication with external partners. KEY WORDS: • European Union • the common market • foreign trade policy • European statistics • European statistical system • Eurostat • Intrastat • report unit • declarant • statistical issue • statistical form

45

SEZNAM LITERATURE IN VIROV 1. Braunsberger, Frida, Igor, Uršič, in Mikuž, Stanislav. 2004. Poročanje za potrebe

Intrastat (priložnostno gradivo za seminar). Ljubljana: ODIN d.o.o.

2. Braunsberger, Frida, in Zoran, Taljat. 2004. Uvajanje sistema Intrastat. Ljubljana: ISI d.o.o.

3. Dodig Sodnik,Tanja. 2006. Prvi delovni dan, namenjen sodelavcem. Časomer 1: 18-22.

4. Euraostat. 2002. Phare presentation – Presentation of EU-Legislation in the Field of Foreign Trade (FT) Statistics. Bled: Statistični urad RS.

5. Eurostat. (2006). [Online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.cec.eu.int/ [Februar 04, 2006].

6. Ferfila, Bogomil. 2005. Potovanje z Evropo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

7. Granner, Franz. 2003. Intrastat-Impacts on quality and methodological aspects. Statistični dnevi 2003. Radenci: SURS.

8. Kenda, Vladimir, in Vito, Bobek. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

9. Komisija evropske skupnosti. (2005). Uredba Komisije (ES) št. 1719/2005 (Kombinirana nomenklatura). [Online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/site/sl/oj/2005/1_286/1_28620051028s100010886.pdf. [Januar 29, 2006].

10. Kovačič, Aleš, in Barbara, Mavrič. 2005. Intrastat – Statistika blagovne menjave med državami članicami EU. Ljubljana: CURS.

11. Križman, Irena. 2004. Izzivi za nove komunikacijske strategije v evropskem statističnem sistemu (povzetek). Statistični dnevi 2004. Radenci:SURS.

12. Lancceti, Marco, in Romaine, Frising. 2003. The Intra community trade statistical information system Intrastat a challenge to the statistician a new users information source. Statistični dnevi 2003. Radenci: SURS.

13. Lutovec Lah, Jana. 2004. Kakšne spremembe prinaša Evropska unija ?. Časopis Mercator 5: 22-24.

14. Mercator. 2004. Letno poročilo 2004.

15. Mercator. 2005. 6. trženjski dnevi 2005.

16. Mercator. Finance in računovodstvo. 2004. Intrastat – statistika blagovne menjave, DDV – pridobitve in dobave blaga po 1. 5. 2004.

46

17. Mercator. Sektor uvoz in izvoz. 2003. Reorganizacija 2003.

18. Mikuž, Stanislav. 2004. Intrastat in novosti na carinskem področju. Ljubljana: GZS.

19. Odbor za statistični program. (2005). Kodeks ravnanja evropske statistike. [Online].

Dostopno na: http://www.stat.si/doc/kodeks_ravnanja.doc [Januar 31, 2006].

20. Pajk, Edmond. 2005. Uporaba spletne rešitve Intrastat v letu 2005. Ljubljana: ZZI d.o.o.

21. Perše, Simon, in Igor, Uršič. 2005. Intrastat – statistika blagovne menjave med državami članicami EU. Ljubljana: ODIN d.o.o.

22. SURS in CURS. (2006). Navodila za poročevalske enote 2006. [Online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/intrastat/Navodila_za_PE_2006.doc [Januar 14, 2006].

23. SURS. (2006). Obrazci. [Online]. Dostopno na: http://intrastat-surs.gov.si/papir.html. [Marec 11, 2006].

24. The Commission of the European Communities. (2004). Commission Regulation (EC) No. 1982/2004. [Online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/intrastat/regulation_1982-04.pdf [Januar 29, 2006].

25. The European Parliament and the Council of the European Union. (2004). Regulation (EC) No. 638/2004 of the European Parliament and of the Council [Online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/intrastat/regulation_638-04.pdf [Januar 29, 2006].

26. The Intrastat GeneralGuide. (2005). [Online]. Dostopno na: http://customs.hmrc.gov.uk/channelsPortalWebApp/ [Februar 28, 2006].

27. Uradni list RS. 1995. Zakon o državni statistiki. Št. 45-2169/1995.

28. Uradni list RS. 2001. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki. Št. 9-529/2001.

29. Uradni list RS. 2003. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2003–2007. Št. 10/2003.

30. Uradni list RS. 2005. Letni program statističnih raziskovanj 2006. Št. 99/2005.

31. Uršič, Igor. (2006). Pregled poročanja poročevalskih enot v decembru 2005. Nova Gorica. CU Nova Gorica. [Marec 01, 2006].

32. Žebre, Magdalena. 2004. Vrste evropske statistične zakonodaje in postopki sprejemanja. Statistična sporočila 1/2004: 36-42.

47

SEZNAM KRATIC CU Nova Gorica – Carinski urad Nova Gorica CURS – Carinski urad Republike Slovenije DDV – davek na dodano vrednost DURS – Davčni urad Republike Slovenije ES – Evropska skupnost (angl. EC) ESS – Evropski statistični sistem EU – Evropska unija EUL – enotna upravna listina KN – kombinirana nomenklatura PE – poročevalska enota RIP – računalniška izmenjava podatkov SURS – Statistični urad Republike Slovenije VAT – value added tax (DDV) VIES – Information Exchange System (opomba 7)

48

SEZNAM TABEL TABELA 1: ŠTEVILO POROČEVALSKIH ENOT.......................................................... 21 TABELA 2: PREGLED POROČANJA GLEDE NA POROČEVALCA IN MEDIJ ........ 23 TABELA 3: PREGLED POROČANJA POROČEVALSKIH ENOT................................ 27 SEZNAM SLIK SLIKA 1: VLOGA EUROSTATA ..................................................................................... 11 SLIKA 2: SHEMA INTRASTATA V SLOVENIJI ........................................................... 18 SLIKA 3: ZAJEM PODATKOV - RIP............................................................................... 24 SLIKA 4: ORGANIZACIJSKA SHEMA MERCATORJA ............................................... 37 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Organizacija statističnega dela Intrastata v posameznih državah članicah

Evropske unije ................................................................................................... 49 Priloga 2: Razlika med DDV in Intrastat podatki .............................................................. 50 Priloga 3: Blago, ki se ne vključuje v Intrastat .................................................................. 51 Priloga 4: Primer obrazca za Intrastat - odprema............................................................... 52 Priloga 5: Primer obrazca za Intrastat - prejem.................................................................. 53 Priloga 6: Rokovnik za poročanje za leto 2006.................................................................. 54 Priloga 7: Primeri tripartitne menjave blaga ...................................................................... 54

49

Priloga 1: Organizacija statističnega dela Intrastata v posameznih državah članicah Evropske unije

Država članica Zbiranje podatkov

Preverjanje in poprava podatkov

Obdelava podatkov

Razvrščanje podatkov

Avstrija statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Belgija centralna banka centralna banka centralna banka centralna banka Danska carina statistični urad statistični urad statistični urad Finska carina carina carina carina Francija davčna uprava davčna uprava davčna uprava davčna uprava Grčija davčna uprava statistični urad statistični urad statistični urad Irska carina carina carina carina Italija davčna uprava davčna uprava davčna uprava davčna uprava Luksemburg statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Nemčija statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Nizozemska statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Portugalska statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Španija carina carina davčna uprava carina Švedska statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Velika Britanija carina carina carina carina Ciper statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Češka statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Estonija statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Latvija statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Litva statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Madžarska statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Malta statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Poljska min. za finance min. za finance statistični urad statistični urad Slovaška statistični urad statistični urad statistični urad statistični urad Slovenija carina carina statistični urad statistični urad Vir: Povzeto po Uršiču 2006

50

Priloga 2: Razlika med DDV in Intrastat podatki

Izvor razlike med podatki DDV Intrastat Razmerje DDV/Intrastat

Oplemenitenje/popravilo nič skupna vrednost blaga Intrastat > DDV

Finančni lizing uravnoteženo skupna vrednost blaga Intrastat > DDV

Najem, nakup fakturna vrednost

skupna vrednost blaga Intrastat = DDV

Vrnjeno blago nič v polju 86 skupna vrednost

blaga Intrastat > DDV

Odprema Poprave faktur

vrednost blaga brez popravkov

skupna vrednostblaga vključno s popravki

Intrastat < DDV

Vrnjeno blago nič v polju 46 skupna vrednost

blaga Intrastat > DDV Dobropis

Prejem Poprave faktur

vrednost blaga, vključno s popravki

skupna vrednostblaga vključno s popravki

Intrastat = DDV

Večstranski trgovinski tokovi vrednost blaga ne poročamo za Intrastat Intrastat < DDV

Vgradnja, montaža nič vrednost materiala Intrastat > DDV

Indirektni izvoz nič skupna vresnot blaga Intrastat > DDV

Prodaja na daljavo nič skupna vresnot blaga Intrastat > DDV

Vir: Phare presentation (2002, 381)

51

Priloga 3: Blago, ki se ne vključuje v Intrastat Blago, ki se ne vključuje v Intrastat (SURS in CURS. 2006, 35): 1. plačilna sredstva, ki so zakonita plačilna sredstva in vrednostni papirji; 2. monetarno zlato; 3. nujna pomoč za območja elementarnih nesreč; 4. blago, ki je predmet diplomatske, konzularne ali podobne imunitete; 5. blago za začasno rabo in po njej, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• ni prišlo do oplemenitenja in oplemenitenje tudi ni načrtovano, • pričakovano trajanje začasne rabe ni daljše od 24 mesecev, • odpreme/prejema ni treba prijaviti kot dobave/pridobitve za namene DDV;

6. blago, ki se uporablja kot nosilec informacij (npr. diskete, računalniški trakovi, filmi,

načrti, avdio in videotrakovi, CD-ROM-i s programsko opremo), če so razviti po naročilu za posamezno stranko ali če niso predmet trgovinskega posla, kot tudi blago, ki dopolnjuje predhodno pošiljko, npr. posodobitev le-te, in za katero se prejemniku ne izda fakture;

7. pod pogojem, da niso predmet trgovinskega posla:

• reklamni material, • komercialni vzorci;

8. blago, odpremljeno nacionalnim oboroženim silam, nameščenim zunaj statističnega

ozemlja, kot tudi blago, prejeto iz druge države članice, ki so ga nacionalne oborožene sile poslale zunaj statističnega ozemlja, in tudi blago, ki so ga na statističnem ozemlju pridobile države članice ali odložile oborožene sile druge države članice, ki so tam nameščene;

9. sredstva za lansiranje vesoljskih vozil, ob odpremi in prejemu do izstrelitve v vesolje in

v času izstrelitve v vesolje; 10. prodaja novih prevoznih sredstev s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki so davčni

zavezanci, pravnim osebam iz drugih držav članic.

52

Priloga 4: Primer obrazca za Intrastat – odprema

Vir: http://intrastat-surs.gov.si/papir.html

53

Priloga 5: Primer obrazca za Intrastat – prejem

Vir: http://intrastat-surs.gov.si/papir.html

54

Priloga 6: Rokovnik za poročanje za leto 2006

Obdobje poročanja Rok za dostavo podatkov

januar 2006 15. 02. 2006 februar 2006 15. 03. 2006 marec 2006 14. 04. 2006 april 2006 15. 05. 2006 maj 2006 15. 06. 2006 junij 2006 14. 07. 2006 julij 2006 14. 08. 2006 avgust 2006 15. 09. 2006 september 2006 13. 10. 2006 oktober 2006 15. 11. 2006 november 2006 15. 12. 2006 december 2006 15. 01. 2007

Vir: Navodila za poročevalske enote (2006, 6) Priloga 7: Primeri tripartitne menjave blaga

Trgovinska transakcija Premik blaga Kdo poroča?

Slovensko podjetje kupi blago v Italiji in ga proda v Nemčijo.

Blago potuje direktno iz Italije v Nemčijo.

Italijansko in nemško podjetje (blago ni nikoli prečkalo slovenske meje).

Prvo slovensko podjetje proda blago drugemu preko nemškega posrednika.

Blago potuje direktno iz enega v drugo slovensko podjetje.

Ni poročanja (blago ni prešlo meje).

Slovensko proizvodno podjetje proda blago nemškemu podjetju preko slovenskega posrednika.

Blago potuje iz proizvodnje neposredno v Nemčijo.

Poroča slovenski posrednik, ki je blago prodal v Nemčijo.

Slovensko podjetje kupi blago pri nemškemu podjetju in ga preproda drugemu slovenskemu podjetju.

Blago potuje neposredno do končnega koristnika.

Poroča slovensko podjetje posrednik nakupa.

Vir: Prirejeno po Braunsberger, Taljat (2004, 7)