SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - CIRIUS … · Web viewZa interesne dejavnosti je v šolskem letu 2011/2012 predviden en teden (28 ur; kar je maksimalna tedenska obremenitev v programu

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJEADMINISTRATOR 3 2011-2012

CIRIUS KamnikCIRIUS Kamnik

IZVEDBENI KURIKULIZVEDBENI KURIKUL

za izobraževalni program

ADMINISTRATORADMINISTRATOR

3. letnik

v šolskem letu 2011/2012

Dokument je bil potrjen na seji Sveta zavoda CIRIUS Kamnik, dne 23. 9. 2011.

1


PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBOR (PUZ) ZA PROGRAM ADMINISTRATOR IN ZADOLŽITVE

IME IN PRIIMEK PROGRAMSKA ENOTA, KI JO BO IZVAJAL

DRUGE ZADOLŽITVE

Saša Markovič KoordinacijaRok Kralj IKT in strojepisje, Komuniciranje,

Trženje v sodobnem podjetjuVodja PUZ

Alena Kocbek Upravni postopek RazredničarkaGreta Novak Upravi postopekFrančiška Zore Trženje v sodobnem podjetju, IKT in

strojepisje Zapisnik

Tomaž Bojc KomuniciranjeZala Hriberšek Slovenščina Kultura Iztok Osolnik MatematikaTanja Prezelj Družboslovje Strokovna ekskurzijaCilka Hančič Angleščina Vera Vrhovnik NaravoslovjeRenata Sitar Raziskujem Slovenijo Strokovna ekskurzijaNiko Cankar Športna vzgoja Športni dnevi, projektni

tedenTanja Kejžar Medijska vzgojaKarin Bojc Strokovna nemščina (odprti kurikul)

Predstavnica vzgoje

2


PREDMETNIK PROGRAMA ADMINISTRATOR

Oznaka Programske enote 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupno št. urA – Splošnoizobraževalni predmeti

Slovenščina 70 2 58 2 58 2 50 2 236Matematika 70 2 58 2 58 2 50 2 236Angleščina 70 2 29 1 58 2 50 2 207Umetnost 35 1 35Naravoslovje 70 2 58 2 58 2 186Družboslovje 70 2 58 2 58 2 186Športna vzgoja 70 2 58 2 29 1 25 1 182

št. ur v tednu Skupno letnik 455 13 319 11 319 11 175Skupno A 1268

B – Strokovni moduli (C – praktični pouk)B C B C B C B C C

M01 Temelji gospodarstva 108 - 3108

M02 Administrativno poslovanje 140 70 4 87 29 3227

M03 Informacijsko komunikacijska tehnologija in strojepisje

105 70 3 87 58 3 87 58 3279

M04 Upravni postopek 87 29 3 58 29 2 75 25 3220

M05 Komuniciranje 87 29 3 50 25 2137

M06 Tajniška opravila 70 35 2 87 58 3157

M07 Trženje v sodobnem podjetju 116 29 4 50 25 2166

M08 Zbiranje in obdelava podatkov 150 75 6150

Skupno letnik B in C 423 210 12 348 174 12 348 145 12 325 150 13

3


Skupno letnik B + C 1444E – Odprti kurikul

Nemški jezik – strokovni 70 2 2 2Medijska vzgoja 2 2Angleški jezik – strokovni 1Raziskujem Slovenijo 1Medsebojna delitev 35 1

Skupno letnik E 105 3 145 5 145 5 207 8 602Skupna tedenska obremenitev (A + B + E) 2

828

28

28

SKUPAJ POUKA (A + B + E) 3314Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu

Praktično usposabljanje z delom 304 ure 304 ure 304 ure 912D – Interesne dejavnosti

Interesne dejavnosti 84 ur 28 ur 28 ur 28 ur 168SKUPAJ PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA (C + Č) 1616

SKUPAJ IZOBRAŽEVANJA V ŠOLI (A + B + D + E) 3507SKUPAJ (A + B + Č + D + E) 4419

TEDNI IZOBRAŽEVANJAIzobraževanje v šoli (A + B + E) 35 29 29 25 118

Praktično usposabljanje z delom (Č) ― 8 8 8 24Interesne dejavnosti (D) 3 1 1 1 6

SKUPAJ 38 38 38 34 148

Opomba: št. tednov in ur izobraževanja je prilagojeno štiriletnemu izobraževanju, tedenska obveznost pa ne presega 28 ur.

4


5


Poklicne kompetence:

• razvijanje sposobnosti za učinkovito kulturno komuniciranje s poslovnimi partnerji v slovenskem in tujem jeziku• ustrezno obvladovanje raznovrstnih praktičnih in operativnih administrativnih in tajniških del ter usposobitev za smiselno, estetsko in jezikovno pravilno oblikovanje tekstov po nareku ali predlogi• usposobitev za uporabo sodobnih programskih orodij pri poslovanju podjetja• usposobitev za prilagajanje spremembam na področju podjetništva (zlasti v majhnih in srednjih podjetjih) v pogojih sodobnega tržnega gospodarstva in informacijske tehnologije• pridobitev temeljne splošne ekonomske razgledanosti in privzgojitev čuta za odgovornost, red, disciplino, točnost, natančnost in vestnost• razvijanje ustvarjalnosti, inovativnosti in pripravljenosti za vseživljenjsko učenje ter samozavestno, urejeno in prepričljivo delovanje v družbi

Prednosti izvajanja programa v Srednji šoli CIRIUS Kamnik:

• program je zasnovan po novih izhodiščih, je modularno oblikovan in prinaša v proces izobraževanja nov didaktični koncept• triletni srednji poklicni program je podaljšan za eno leto; učna obremenitev dijakov je znižana na največ 28 ur pouka tedensko• možnost nadaljevanja šolanja v dveletnem programu PTI za poklic »ekonomski tehnik«• številčno manjši oddelki• prilagojene oblike in metode dela, ki vodijo v večjo uspešnost dijaka• individualizirani program izobraževanja in usposabljanja (za dijake z odločbo o usmeritvi) opredeljuje prilagoditve delovnega mesta, učnega okolja, specialne pripomočke in prilagoditve• izvajalci so pedagoški delavci z defektološko specializacijo

Pri izvajanju programa po sprejetem predmetniku bomo dijakom omogočili, da:

- razvijajo podjetne lastnosti in spretnosti ter sposobnosti timskega dela; - načrtujejo in vodijo svojo kariero; - ravnajo v skladu s pravnimi pravili, poslovno moralo in načeli poklicne etike,- varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine,- razvijajo pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje,- uporabljajo ustrezne zvrsti učinkovitega sporazumevanja,- uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in vire, - razumejo odnos med državo in pravom ter preostalimi družbenimi pravili,- upoštevajo pravila in predpise o varnosti in zdravju pri delu ter varovanju okolja, - se usposobijo za prilagoditev delovnega mesta v skladu s svojimi potrebami,- obvladajo varno in pravilno ravnanje z delovnimi sredstvi,- obvladajo principe racionalne rabe energije, materiala in časa,- znajo organizirati lastno delo in izvajati samokontrolo,- spoznavajo pomen in cilje organizacijske kulture,- si razvijajo sposobnost za kritično presojo in odgovorno ravnanje v delovnem in širšem

okolju, - razumejo pomen in potrebo po sodelovanju in medsebojni delitvi v družbeni skupnosti,- pridobijo občutek za odgovornost, delovno disciplino in red,- uporabljajo pisarniško tehnologijo in opremo,

6


- razumejo bistvo varovanja osebnih podatkov za ohranitev človekove zasebnosti.- razumejo in uporabljajo strokovno terminologijo,

Dijak bo ob zaključku izobraževanja:

odgovoren, strpen, human in sposoben življenja v demokratični družbi, usposobljen za skupinsko in timsko delo ter sodelovanje, imel temelje za razvoj osebne organizacijske kulture na delovnem mestu in v

delovnem okolju, iskal racionalne in strokovne rešitve pri izvajanju aktivnosti v delovnem procesu, naravnan v vseživljenjsko učenje in usposabljanje, usposobljen za uporabo znanj in veščin v novih situacijah, razširil splošno izobrazbo in razvil ključne kompetence za uspešno sodelovanje v

družbi, osebnostni razvoj in nadaljnje izobraževanje v skladu z nacionalnimi standardi ključnih kvalifikacij.

DRUGE OBLIKE IN VSEBINE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Projektni teden (26. 9. – 30. 9. 2011), ki vključuje jesenski športni dan

Projektni teden bo vključeval različne športne aktivnosti, administrativne, računalniške in druge aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru zavoda. Dijaki bodo, pod vodstvom mentorjev, sodelovali tako v fazi priprave, izvedbe kot tudi analize projektnega tedna. Te aktivnosti bodo predvidoma naslednje:

različna administrativna dela fotografiranje in snemanje računalniška obdelava priprava in predstavitev projekta druge aktivnosti, ki jih pripravijo strokovni delavci

V delo se bodo lahko vključili vsi profesorji in spremljevalci. Delo bo potekalo na terenu in v učilnicah. V okviru projektnega tedna bo izveden tudi športni dan (interesna dejavnost).

V projektni teden bo vsak sodelujoči učitelj vključil čim več vsebin, ki jih je načrtoval v kurikulu, saj je projektni teden integralni del kurikula. Dijaki in dijakinje bodo lahko pri posameznih programskih enotah pridobili ocene. Temo projektnega tedna bodo dijaki izbrali skupaj s profesorji na začetku šolskega leta.

7


Interesne dejavnosti

Za interesne dejavnosti je v šolskem letu 2011/2012 predviden en teden (28 ur; kar je maksimalna tedenska obremenitev v programu Administrator gib) v skladu z Letnim delovnim načrtom srednje šole. PUZ lahko zaradi objektivnih razlogov načrtovane aktivnosti spremeni.

Športni dnevi: jesenski športni dan (športne igre v okviru projektnega tedna) spomladanski športni dan (pohod, športne igre)

Cilji: Dijaki si privzgajajo odnos do rekreacije, do odgovornega obnašanja v naravi, hkrati pa imajo možnost medsebojnega druženja z ostalimi dijaki šole in učitelji.

Kulturne prireditve, razstave in predstave:

gledališka predstava ali filmska predstava

Cilji: Dijaki prek obiska raznih kulturnih prireditev in ustanov spoznavajo nova okolja, nova pravila obnašanja, hkrati pa se seznanijo s kulturno dediščino našega naroda oz. prepoznavajo umetniško vrednost likovnih in kiparskih stvaritev

Strokovna ekskurzija:

ogled krajev v Sloveniji (predvidoma v mesecu maju 2012)

Cilji: Dijaki iz različnih vidikov spoznavajo širše okolje (naravoslovni, družbeni, ekonomski, okoljski).

Okvirni načrt interesnih dejavnosti

Vrsta interesnih dejavnosti

Obseg Okvirna aktivnost Okviren datum

ŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali izven septemberKULTURNI DAN 5 ur obisk kino predstave februarŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali izven pomladKULTURNI DAN 5 ur obisk gledališča februarDRUGE DEJAVNOSTI

8 ur proslave, podelitve … celo leto

SKUPAJ 28 ur

*PUZ na sestankih natančneje določa datum in vsebino interesnih dejavnosti.

8


PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM

Delovna praksa v obsegu 304 ure (38 delovnih dni = cca. 8 delovnih tednov), predlagan termin: 3. januar – 2. marec 2012 (vmes imajo prosto 8. februarja ter v času zimskih počitnic).

NAČRT SVETOVANJA IN STROKOVNE PODPORE DIJAKOM

Osnovne vrste dejavnosti

Svetovalna služba se vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj v šoli in v domskem delu preko treh osnovnih vrst dejavnosti: dejavnosti pomoči, razvojnih in preventivnih dejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije.

Sodelovanje na naslednjih področjih

Svetovalna služba sodeluje z vsemi možnimi udeleženci v šoli (dijak, starš, učitelj, vzgojitelj, zdravstveni delavec, vodstvo) in deluje na naslednjih področjih življenja in dela šole:

učenje in poučevanje; šolska kultura, vzgoja, klima in red; telesni, osebni in socialni razvoj; šolanje in poklicna orientacija; socialno-ekonomske stiske in skupnostna skrb.

Svetovalno delo z dijaki

Svetovalna pomoč dijakom pri razreševanju razvojnih ali situacijskih težav (raznih osebnih stisk, učnih ali vedenjskih težav, socialne problematike), čas: celo šolsko leto, svet. služba v sodelovanju z razredniki in drugimi učitelji ter vzgojiteljem;

Skupinske oblike dela z dijaki zaradi izboljšanja kvalitete učenja; individualne in skupinske oblike dela po potrebi, čas: celo šolsko leto, svet. služba v sodelovanju z razrednikom, vzgojiteljem;

Identifikacija in pomoč pri reševanju socialno-ekonomskih stisk dijakov, čas: oktober, november, izvajalec: svet. služba;

Spremljanje dela preusmerjenih dijakov in t.i. »osipnikov«, čas: celo šolsko leto Poklicna orientacija, informiranje, svetovanje in pomoč pri načrtovanju poklicne

kariere, ureditvi statusa, čas: zadnje leto izobraževanja Svetovanje za osebni in socialni razvoj, čas: celo šolsko leto; izvaja svet. služba; Splošno razvojno - preventivni program, čas: celo šolsko leto, izvajalec: svet.

služba v dogovoru z razrednikom in vzgojiteljem. Pogovorne ure za dijake, čas: celo šolsko leto, izvajalec: svet. služba;

9


NAČRT SODELOVANJA S STARŠI IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI

Svetovanje staršem: individualni razgovori s starši in njihovimi dijaki Pogovorne ure za starše z razrednikom in/ali vzgojiteljem enkrat tedensko Pogovorne ure za starše z vsemi učitelji vsak prvi delovni petek v mesecu Predavanja, delavnice in druge oblike skupinskega dela s starši Sodelovanje z zunanjimi institucijami: zavodi za šolstvo, centri za socialno delo,

zdravstvenimi ustanovami, društvi, dijaškimi domovi in drugimi.

NAČRT ZA SAMOEVALVACIJO

Evalvacija načrtovanega dela:

spremljanje dosežkov dijakov in napredka v primerjavi z začetnim stanjem, samoevalvacija dijakov, spremljanje svetovalne službe, opažanja programskega učiteljskega zbora in njihova analiza dosežkov, evidentiranje dobrih in slabih rešitev ter predlogi za spremembe in izboljšave, zapisovanje ugotovitev v letnem poročilu.

10


GROBI KURIKULI ZA STROKOVNE MODULE

MODUL: TEMELJI INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) IN STROJEPISJE

Usmerjevalni cilji:

- spozna pomen informatike in računalništva v sodobni družbi in v svojem poklicu;- uporablja sodobno informacijsko tehnologijo;- uporablja računalnik kot samostojni pripomoček za delo;- varno dela v lokalni mreži in v omrežju;- uporablja najnovejše načine prenosa različnih vrst informacij in načine komuniciranja v mrežah;- uporablja programska orodja za risanje, oblikovanje besedil, izdelovanje preglednic in predstavitev;- nauči se varnega in odgovornega shranjevanja podatkov;- kvalitetno tipka;- oblikuje poslovna pisma in uradne dopise;- varuje zdravje in okolje;- načrtuje delo;- racionalno rabi energijo, material in čas;- razvije pozitiven odnos do varovanja zdravja in okolja;- razvije vedoželjnost in željo po vse življenjskem izobraževanju;- sprejema načela morale in delovne etike;- obvlada strokovno izrazoslovje v vseh oblikah komunikacije;- pridobi občutek za odgovornost, delovno disciplino in red;- dojame pomembnost urejenega fizičnega okolja, v katerem deluje;- razvija logično mišljenje;- razvija sposobnost za samostojno in odgovorno reševanje nalog ter sposobnost za delo v skupini.

MODUL: INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE IN STROJEPISJE

UČITELJ: Greta NovakTEORETIČNI POUK

(CILJI)PRAKTIČNI POUK(CILJI)

Osnove IKT

- pojasni osnovne pojme informatike in informacijsko tehnologijo- opiše vlogo in pomen informatike v njegovem poklicu- opiše enote računalnika in razloži njihovo funkcijo- opiše strojno in programsko opremo na enem ali več računalnikih v učilnici- našteje in opiše različne načine predstavitve informacije ter podatkov - pojasni pojma shranjevanja in prenašanja informacije- primerja sodobna programska orodja in oceni, katera so primerna za delo v

- sestavlja konfiguracijo za nakup domačega osebnega računalnika- uporablja ukaze za delo z datotekami in mapami, ki jih preizkusi na različnih pogonih - pripravlja nastavitve za lažje delo z računalnikom (nastavi resolucijo zaslona, tipkovnico in miško, pripravi ozadje zaslona)- vse izdelke sproti shranjuje na različne medije- pri delu sproti shranjuje dokumente na ustrezno mesto na računalniku

11


njegovem poklicu

Urejanje besedil

- našteje in opiše ukaze za urejanje besedila v urejevalniku besedil- našteje načine za popestritev besedil in poudarjanje dela besedila v programu za urejanje besedil - v urejevalniku besedil prepozna že pripravljena in oblikovana besedila- v programu za urejanje besedila poišče in razloži ukaze za shranjevanje, odpiranje in zapiranje dokumentov, ukaze za označevanje in poudarjanje besedila, oblikovanje pisave in slogov, ukaze za oblikovanje in številčenje odstavkov, izdelavo in oblikovanje glave/noge, ukaze za delo s tabulatorji in stolpci, ukaze za nastavitev ravnila, vstavljanje opomb in uporabo samobesedila, ukaze za predogled tiskanja in tiskanje

- sestavlja in oblikuje besedila v urejevalniku besedil z uporabo ukazov za oblikovanje strani in besedila, z vstavljanjem slik ter z uporabo notranje grafike - izdeluje križanke in urnike z uporabo tabel v urejevalniku besedil- izdeluje in oblikuje daljša besedila z uporabo prelomov, kazala in slogov - v urejevalniku besedil vnaša in ureja besedilo v skladu z navodili- v programu za urejanje besedil označuje in poudarja besedilo, oblikuje pisavo, sloge, odstavke, izdeluje in oblikuje glave/noge dokumentov, oblikuje tabulatorje in stolpce, nastavlja ravnila, vstavlja opombe in uporablja samobesedilo- pripravlja besedila za tiskanje in jih tiska

Elektronska pošta

- opiše osnove elektronskega komuniciranja in osnove dela s sodobnimi komunikacijskimi programi

- sestavlja, pošilja in sprejema elektronska poštna sporočila

Strojepisje - spozna celotno tastaturo na računalniški tipkovnici- obvlada prijeme za črke, številke in znake v računalniškem programu za učenje tipkanja - se nauči pravilno držati roke na tipkovnici- opiše obliko poslovnega pisma in uradnega dopisa - pojasni razlike med moderno obliko pisma in uradno obliko dopisa- pri pisanju besedil upošteva pravopisna in slovnična pravila- zna poiskati in popraviti svoje napake pri tipkanju

- tipka črke, številke in znake- prepisuje tekste in piše po nareku s poudarkom na razvijanju točnosti- v programu za oblikovanje besedila oblikuje poslovno pismo in uradni dopis- prenaša slike, preglednice, besedila, grafikone med različnimi programi in jih oblikuje

Predstavitev - pojasni lastnosti dobre predstavitve - pojasni osnove zmožnosti programa za izdelavo predstavitev

- izdeluje krajše predstavitve v programu za izdelavo predstavitev in jih predvaja na svojem računalniku

Svetovni splet in lokalno omrežje

- pojasni pojem računalniškega omrežja in uporablja lokalno omrežje- poišče slikovne in tekstovne podatke na internetu

- poišče vire informacij na internetu ali v »omrežni soseščini«, jih prenaša na svoj računalnik in jih pripravlja za uporabo v lastnih izdelkih

Grafično oblikovanje

- našteje in obrazloži osnovne ukaze za obdelavo slik v grafičnem programu- opiše možnosti uporabe obdelanih grafičnih datotek v drugih programih

- uporablja grafičen program za izdelavo preproste risbe ali reklame

Baze podatkov - pojasni pojem baza podatkov- pojasni uporabnost baz podatkov

- vnaša podatke v preprosto že pripravljeno bazo podatkov

Preglednice - pojasni pomen elektronskih preglednic in grafikonov

- v programu za delo z elektronskimi preglednicami vnaša podatke v preglednice in jih oblikuje - uporablja osnovne formule in funkcije za računanje- na osnovi podatkov v preglednicah izdeluje različne vrste grafikonov

Spletno - razloži pojme spletna stran, hiperpovezava, URL

- komunicira z zunanjim okoljem preko elektronske pošte in preko klepeta

12


komuniciranjeIme modula: Trženje v sodobnem podjetju

Usmerjevalni cilji:

- izvaja tržno komuniciranje s kupci- zaveda se pomena zadovoljstva kupcev za trženje- uporablja različne trženjske strategije- obvladuje pomembnejše ukaze v programih za izdelavo poslovne grafike- uporablja ukaze v orodju za sestavo spletnih strani- zave se vsebinskih in estetskih pravil pri izdelavi spletnih strani - razvije sposobnost za uporabo različnih vrst informacij na raznih področjih iz poslovnega sveta- razvija logično mišljenje- razvija sposobnost načrtovanja in natančne izdelave spletnih strani - razvija sposobnost za samostojno in odgovorno reševanje nalog ter sposobnost za delo v

skupini- varuje zdravje in okolje- načrtuje delo- racionalno rabi energijo, material in čas- razvije pozitiven odnos do varovanja zdravja in okolja- razvije vedoželjnost in željo po vse življenjskem izobraževanju,- sprejema načela morale in delovne etike,- obvlada strokovno izrazoslovje v vseh oblikah komunikacije,- pridobi občutek za odgovornost, delovno disciplino in red- dojame pomembnost urejenega fizičnega okolja v katerem deluje

MODUL: Trženje v sodobnem podjetju

UČITELJ: Frančiška Zore

TEORETIČNI POUK(CILJI)

PRAKTIČNI POUK(CILJI)

Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci

- utemelji razloge za tržno usmerjenost podjetja- prepozna tržno usmerjenost podjetja- opiše osnovne ideje trženja- predstavi cilje in naloge trženja- načrtuje cilje tržnega komuniciranja- predstavi komuniciranje podjetja s kupci in drugimi javnostmi

- sodeluje pri sestavljanju oglasnega sporočila - sodeluje pri izdelavi in izpeljavi akcije pospeševanja prodaje - sodeluje pri izvajanju procesa neposrednega trženja

Zavedanje pomena zadovoljstva kupcev za trženje

- predstavi orodja tržnega komuniciranja- predvideva cilje oglaševanja- primerja lastnosti sodobnih medijev- oceni vlogo sodobnih medijev pri neposrednem trženju

- izvede intervju s kupci o zadovoljstvu po nakupu- sestavlja različne izdelke poslovne korespondence

13


- razloži cilje in načine pospeševanja prodaje- utemelji vlogo odnosov z javnostmi pri trženju- oceni pomen stalnih kupcev- opiše merjenje zadovoljstva kupcev- predstavi metode s katerimi podjetje obdrži kupce- primerja načine s katerimi podjetja skrbijo za zadovoljstvo kupcev po nakupu- razloži poslanstvo podjetja, filozofijo in vizijo podjetja

Primerjanje in opisovanje trženjskih strategij podjetja

- primerja trženjske strategije podjetij- razloži proces segmentiranja trga- opiše načine pozicioniranja podjetij na trgu- opiše potek tržnih raziskav - primerja vrste tržnih raziskav

- izvede promocijo svojih izdelkov in storitev- izdela in predstavi prodajni katalog kupcem- pripravlja in izvaja sejemske aktivnosti v učnem podjetju

Ime modula: Komuniciranje

Usmerjevalni cilji:

- spozna pomen informatike in računalništva v sodobnem komuniciranju - uporablja sodobno informacijsko tehnologijo in računalnik kot samostojni pripomoček za delo- zna varno delati v lokalni mreži in v omrežju- uporablja najnovejše načine prenosa različnih vrst informacij in načine komuniciranja v

mrežah- obvladuje ukaze za pripravo diaprojekcije v programskih orodjih za izdelavo predstavitev - razvija logično mišljenje- razvija občutek za oblikovna in estetska pravila pri izdelovanju predstavitev- razvija sposobnosti komuniciranja s publiko in natančnost pri elektronskem komuniciranju- razvija sposobnost samostojnega nastopanja v javnosti- zaveda se pomena iskanja informacij v najširšem okolju- zaveda se prednosti in slabosti svetovnega spleta in elektronske pošte- nauči se varnega in odgovornega prenašanja podatkov preko elektronskih medijev- varuje zdravje in okolje- načrtuje delo- racionalno rabi energijo, material in čas- razvije pozitiven odnos do varovanja zdravja in okolja- razvije vedoželjnost in željo po vse življenjskem izobraževanju,- sprejema načela morale in delovne etike,- obvlada strokovno izrazoslovje v vseh oblikah komunikacije,- pridobi občutek za odgovornost, delovno disciplino in red- dojame pomembnost urejenega fizičnega okolja v katerem deluje

14


MODUL: KOMUNICIRANJEProfesor/profesorica: Tomaž Bojc, Zvezdana Hribar Rajh 58 ur TEO, 29 ur PRA

Vsebinski sklop

87 ur TEORETIČNI POUK(CILJI)

PRAKTIČNI POUK(CILJI)

INTEGRIRANE KLJUČNE KVALIFIKACIJETEO PRA

1. Predstavitev – prvi del

22 14 Dijak:- definira pojem predstavitve- pojasni oblikovna in estetska pravila pri izdelavi predstavitve- pojasni ukaze za izdelavo diaprojekcije v programu za izdelavo predstavitev

Dijak:- pripravi lastno predstavitev v programu za izdelavo predstavitev- oblikuje diapozitive- izdela diaprojekcijo, animacijo po meri, animacijske sheme

Dijak:- samostojno in samoiniciativno opravlja naloge- skrbi za zdrave, primerne in prilagojene pogoje dela- razvija zavest za kakovost opravljenih nalog- razvija vedoželjnost in pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje

2. Predstavitev – drugi del

21 15 Dijak:- pojasni možnosti vstavljanja elementov iz programov za urejanje besedila, preglednic in grafikonov ter grafičnih programov v lastnih predstavitvah- opiše pomembne dejavnike nastopa s predstavitvijo pred publiko

Dijak:- v predstavitev vstavi multimedijske elemente (zvok, film, slika)- vstavi interaktivne gumbe in hiperpovezave za krmiljenje predstavitve- predstavitev shrani v različnih formatih in jo pošlje prek e-pošte kot prilogo- s predstavitvijo nastopi pred publiko

Dijak:- samostojno in samoiniciativno opravlja naloge- skrbi za zdrave, primerne in prilagojene pogoje dela- razvija zavest za kakovost opravljenih nalog- razvija vedoželjnost in pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje- deluje v skladu s poslovnim bontonom

3. Elektronsko komuniciranje – prvi del

15 0 Dijak:- opiše možnosti oziroma vrste sodobnega elektronskega komuniciranja- pojasni pojem »Omrežja« in dostop do njega- opiše pojme domena, poddomena, splet in strežnik WWW- pojasni konfiguracijo dostopa do interneta v učilnici- našteje nekaj slovenskih ponudnikov dostopa do interneta- razlikuje različne vrste dostopa do interneta in primerja lastnosti le teh

(praktični pouk za ta sklop ni predviden)

Dijak:- razvija zavest za kakovost opravljenih nalog- razvija vedoželjnost in pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje

15


MODUL: UPRAVNI POSTOPEK

- obvlada strokovno izrazoslovje pri reševanju zahtev strank- izpolnjuje dokumente (obrazce) splošnega upravnega postopka- razume pomembnost predpisanih pravnih postopkov za pravno varnost - uporablja pravila upravnega postopka pri reševanju zahtev strank- se zaveda pomembnosti vseh oblik verbalne in neverbalne komunikacije- razume pomembnost in vpliv zunanje urejenosti na stranke - načrtuje svoje delo- ureja dokumentacijo in vodi evidence dela- spozna pomembnost urejenega fizičnega okolja v katerem deluje- sprejema načelo zakonitosti kot osnovo za svoje delo- razvija potrebo in pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje- vzpostavi pozitiven odnos do trajnostnega razvoja, varuje zdravje in okolje- racionalno rabi energijo, material in čas- deluje v skladu z načeli morale in delovne etike

MODUL: UPRAVNI POSTOPEKAlena Kocbek

58 ur TEO PRA TEORETIČNI POUK

(CILJI)

PRAKTIČNI POUK INTEGRIRANE KLJUČNE KVALIFIKACIJE

DRŽAVNA UPRAVA

10 10

Dijak:- opredeli pojme uprava, javna uprava, državna uprava- pojasni osnovno organizacijo državne uprave

- prepozna vrsto dejavnosti, v katero spada posamezni državni organ

Dijak:- upošteva pravila in družbene norme

UPRAVNI POSTOPEK

19 19- našteje in opredeli načela upravnega postopka- opiše pojem uradne osebe in pogoje za njeno izločitev- primerja pasivno in aktivno stranko- razloži pomen procesne sposobnosti stranke- pojasni krajevno in stvarno pristojnostOrganizacija državne uprave - razlikuje med javnimi in zasebnimi listinami

- uporablja načela splošnega upravnega postopka pri reševanju zadev- prepozna pogoje za obvezno izločitev uradne osebe- določi kdo je dolžan preskrbeti dokazila (organ ali stranka)- prepozna procesno nesposobno stranko- določi krajevno pristojen organ glede na vrsto zadeve

- deluje v skladu s predpisi

- sodeluje z drugimi

- samostojno in samoiniciativno opravlja naloge

16


Oblike vzgojno-izobraževalnega dela:

Praktični pouk poteka v posebej opremljenih učilnicah za učno podjetje, kjer lahko dijaki/dijakinje uporabljajo najsodobnejšo informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Nudi jim priložnosti pridobivanja sposobnosti upravljanja in vodenja ter razumevanja in poglabljanja izobraževalnih vsebin.

ODPRTI KURIKUL – GROBI KURIKULI

IME MODULA: Medijska vzgoja

Profesorica: Tanja Kejžar2 uri/tedensko

Sklop Operativni ciljiFilmski jezik -prepoznavanje različnih filmskih žanrov

-prepoznavanje elementov mizanscene, kot so dogajalni prostor, rekviziti, kostumi, osvetlitev-pojasnjevanje osnov filmskega jezika: kader, montažni rez, plan-pogovarjanje o tipih likov, igralski zasedbi, igri-pojasnjevanje osnov filmskega jezika: flashback, sekvenca, dialog, scenarij, režiser, napovednik-prepoznavanje, kako zvok prispeva k filmu

Analiza filmov -izbiranje žanrsko in vsebinsko različni filmov za gledanje-iskanje informacij o filmu-pogovor o filmu-iskanje določenih podatkov ob gledanju-pogovor o filmu, žanru, temi, zgodbi, osebah, igri, -iskanje elementov filmskega jezika-podajanje lastnega mnenja o filmu-pisanje ocene filma-pisanje sestavka na temo filma-uporaba spletnih virov-pisanje sestavka na temo filma-uporaba spletnih virov

17


Ime modula: Raziskujem Slovenijo

Dijakom želim predstaviti teme na različne načine - tako z delom v učilnici, ob zemljevidu, ob priklicu njihovih lastnih doživetij in spoznanj. Še posebno rada pa bi dijake odpeljala ven, v naravno okolje, v konkretno pokrajino in jim tako omogočila, da raziskujejo tudi z vonjem, tipom, z občutki, s pogovori z ljudmi, z uporabo istrumentov za delo na terenu... Takega načina si želijo tudi sami dijaki in njihovi starši (izkušnje iz preteklega leta), zato si bom prizadevala osvojiti vsebine predvsem na slednji način.

MODUL: Raziskujem Slovenijo

UČITELJ: Renata Sitar 1 ura/tedensko

Značilnosti Slovenije

-določi lego Slovenije na zemljevidu Evrope- na zemljevidu pokaže in poimenuje sosednje države- opiše lego na stiku štirih naravnogeografskih enot - na zemljevidu pokaže cestne in železniške povezave Slovenije s sosednjimi državami- spozna vrste površja v Sloveniji (doline, kotline, visokogorje, ravnine, gričevje,...)- spozna vpliv površja na življenje in delo ljudi, podnebje,..- spozna različne vrste podnebja v Sloveniji in opiše njihove značilnosti- opiše značilnosti temperatur in padavin- zna brati klimogram- poimenuje in na zemljevidu pokaže večje reke in jezera- spozna pomen rek za pridobivanje energije- seznani se z onesnaženostjo slovenskih rek- spozna upadanje števila prebivalcev Slovenije- pozna obe narodnostni manjšini in na zemljevidu pokaže njuno lego- razloži vzroke in posledice selitev prebivalstva v Sloveniji- razlikuje vrste naselij in jih opiše- na zemljevidu poišče in pimenuje večja slovenska- opiše izbrane gospodarske dejavnosti v posamezni naravni enoti- opiše značilnosti kmetijstva glede na naravne pogoje v posameznih delih Slovenije- pozna kmetijske panoge- spozna pomen gozdov za življenje ljudi v preteklosti in danes- razloži odnos industrija-okolje-človek- pozna probleme onesnaževanja zaradi industrije- našteje energijske vire v Sloveniji in spozna njihov vpliv na okolje- našteje vrste prometa in opredeli njihove prednosti in pomanjkljivosti glede na onesnaževanje okolja- na zemljevidu pokaže najpomembnejše cestne prometne povezave v Sloveniji- opiše naravne in družbene danosti za razvoj turizma v Sloveniji- pozna razlike med letnim, zimskim in zdraviliškim turizmom- spozna glavne onesnaževalce okolja- spozna človekov odnos do okolja nekoč in danes- navede konkretne primere dobrega in slabega ravnanja človeka z okoljem

Naravnogeografske enote Slovenije

- poimenuje in na zemljevidu pokaže alpske pokrajine- opiše značilnosti visokogorskega površja- spozna gorsko podnebje

18


- spozna lego in pomen Triglavskega narodnega parka, naravno in kulturno dediščino- spozna predalpski svet in ga pokaže na zemljevidu- spozna življenje ljudi in značilnosti kmetijstva v alpskem in predalpskem svetu- spozna pomen nartavne in kulturne dediščine za razvoj turizma- opiše geografske značilnosti in delitev Ljubljanske kotline- na zemljevidu pokaže dinarske pokrajine- opiše površinske in podzemeljske kraške pojave- opiše kraško polje, vrtačo in kraško jamo- spozna značilnosti največjega presihajočega jezera- na zemljevidu pokaže in poimenuje največja naselja v dinarskem svetu- izdela plakat o naravnih značilnostih in življenju ljudi v dinarskem svetu (npr. Cerkniško jezero, Postojnska jama, Bloški smučar, Rakov Škocjan...)- spozna delitev in pokrajine primorskega sveta- spozna značilnosti jadranskega morja in njegov vpliv na podnebje in rastje- spozna značilnosti poselitve ob obali in v zaledju- spozna pomen koprskega pristanišča za Slovenijo in sosede- opiše pomen morja za ribolov in turizem- pripravi plakat npr.o turizmu, Jadranskem morju, luki Koper...- na zemljevidu pokaže lego panonskih pokrajin- spozna značilnosti površja (ravnine, gričevja) in podnebja (celinsko)- spozna pomen rek za pridobivanje energije- opiše pomen ohranjanja mrtvic- opiše kmetijstvo Panonskega sveta- na izbranih primerih opiše problem odseljevanja- v literaturi poišče opise izseljevanj ljudi (npr. Lukec in njegov škorec - F. Bevk)- poišče fotografije npr. mlini, štorklja, kurent...- v trgovini poiščejo sladkor in pogledajo od kod prihaja...

IME MODULA: Strokovna nemščina

UČITELJICA: Karin Bojc2 uri/tedensko

Familie, Firma, Mitarbeiter

- našteje sorodnike in opiše sorodstvene vezi- tvori Genitiv (rodilnik) Singular und Plural- tvori Genitiv ob lastnih imenih- našteje poklice in opiše dejavnosti pri posameznem poklicu- uporablja Possessivartikel in končnice- našteje oblačila, poimenuje barve- uporablja sklanjatve- tvori vprašalnice z »welch-»- uporablja svojilni zaimek- uporablja sklanjatve v opisu določenega predmeta- s pridevniki opiše, kaj vidi

19


- izrazi svoje domneve - poveže poklice s pripomočki- našteje karakterne značilnosti posameznikov

Zug oder Bus oder Fahrrad?

- vpraša za pot in drugega usmeri do želenega cilja- našteje prometna sredstva- poišče slabosti in prednosti za posamezno prometno sredstvo- se pozanima za ceno vozovnice vlaka in avtobusa, čas odhoda in

prihoda- uporablja nikalne povedizanika samostalnik- pove, kje v mestu se nahaja - gre po opravkih in opiše pot ter vrsto opravka- našteje ustanove v mestu in opiše podeželje- opiše svoj delovnik- načrtuje in določa termine sestankov- uporablja datum- našteje dneve, mesece, letne čase- uporablja časovne in krajevne prislove- tvori povedi z modalnimi glagoli- opiše svoj delovnik- načrtuje in določa termine sestankov- uporablja datum- našteje dneve, mesece, letne čase- uporablja časovne in krajevne prislove- tvori povedi z modalnimi glagoli

Vergangenheit - Gegenwart

- našteje dele telesa- opiše svoje počutje, našteje bolezni- gre k zdravniku in mu pove, kaj ga boli- svetuje pacientu, kako naj skrbi za svoje zdravje- uporablja Reflexivpronomen (povratni svoj. z.)- našteje dele telesa- opiše svoje počutje, našteje bolezni- gre k zdravniku in mu pove, kaj ga boli- svetuje pacientu, kako naj skrbi za svoje zdravje- uporablja Reflexivpronomen (povratni svoj. z.)- opiše potek dneva, ko je na bolniški- poroča v službi, kako je bilo doma- tvori povedi v preteklem času s pomožnim glagolom »haben«- tvori povedi v preteklem času s pomožnim glagolom »sein«- tvori povedi v preteklem času s pomožnima glagoloma »sein« in

»haben«- načrtuje potovanje in sestavi seznam potrebnih stvari- s sošolcem ugotavljata, kaj sta že opravila in kaj še morata- razume besedilo in v njem poišče zahtevane informacije- tvori odvisne stavke z »dass«

20


FINI KURIKUL

Opomba: Tedni od vključno 16. do vključno 23. so namenjeni delovni praksi, zato jih v tabeli ni!

Strokovni moduliLETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - MODULI

teden 1 UPRAVNI POSTOPEK

(TEOR 1, PRA 1)KOMUNICIRANJE (TEOR 2,

PRA 1)IKT IN STROJEPISJE

(TEOR 1, PRA 2)TRŽENJE V SODOBNEM

PODJETJU (TEOR 3, PRA 1)

UČNI SKLOP Državna uprava Predstavitev – 1. del Grafično oblikovanje Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE

- opredeli pojme uprava, Dijak:- definira pojem predstavitve- pojasni oblikovna in estetska merila pri izdelavi predstavitev.

- spozna osnove grafičnega oblikovanja

- utemelji razloge za tržno usmerjenost podjetja- prepozna tržno usmerjenost podjetja

UČNEVSEBINE

Uprava Osnove predstavitve OBDDLAVA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Tržna usmerjenost podjetja

LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - MODULI






UČNI SKLOP Državna uprava Predstavitev – 1. Del Grafično oblikovanje Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- opredeli pojme javna uprava, državna uprava

Dijak:- pojasni oblikovna in estetska merila pri izdelavi predstavitev- začne z izdelavo lastne predstavitve.

- našteje in obrazloži osnovne ukaze za obdelavo slik v grafičnem programu

- opiše osnovne ideje trženja

UČNEVSEBINE

Javna uprava Osnove predstavitve OBDELA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Ideje trženja

21









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- opredeli pojme uprava, javna uprava, državna uprava

Dijak:- nadaljuje z izdelavo lastne predstavitve.

- uporablja ukaze za obdelavo slik v grafičnem programu

- predstavi cilje in naloge trženja- načrtuje cilje tržnega komuniciranja

UČNEVSEBINE

Javna uprava Predstavitev OBDDLAVA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Trženje


teden: 4 UPRAVNI POSTOPEK





OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


UČNEVSEBINE

P R O J E K T N I T E D E N LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - MODULI

teden: 5 UPRAVNI POSTOPEK






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak:- pojasni ukaze za izdelavo diaprojekcije v programu za izdelavo predstavitev- oblikuje diapozitive.

- opiše možnosti uporabe obdelanih grafičnih datotek v drugih programih

- sodeluje pri sestavljanju oglasnega sporočila

UČNE Državna uprava Predstavitev OBDELA SLIK V GRAFIČNEM Oglas

22


VSEBINE OBLIKOVANJULETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - MODULI







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak:- oblikuje diapozitive- izdela diaprojekcijo.

- opiše možnosti uporabe obdelanih grafičnih datotek v drugih programih

- predstavi komuniciranje podjetja s kupci in drugimi javnostmi

UČNEVSEBINE

Državna uprava Predstavitev OBDELA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Komuniciranje s kupci








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- pojasni osnovno organizacijo državne uprave

Z dijaki ponovimo do sedaj predelano snov – teoretično in praktično.

- uporablja grafičen program za izdelavo preproste risbe

- predstavi orodja tržnega komuniciranja

UČNEVSEBINE

Organizacija državne uprave

Osnove predstavitve, predstavitev - ponavljanje

OBDELA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Orodja tržnega komuniciranja

23









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak:- izdela diaprojekcijo oz. nadaljuje z izdelavo predstavitve


- predvideva cilje oglaševanja

UČNEVSEBINE


Predstavitev OBDELA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Oglaševanje

LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - MODULIteden 9 UPRAVNI POSTOPEK






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak:- nadaljuje z izdelavo predstavitve z upoštevanjem predhodnih teoretičnih vsebin/poudarkov


- primerja lastnosti sodobnih medijev

UČNEVSEBINE


Predstavitev OBDELA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Sodobni mediji

24









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ponovitev snoviOcenjevanje

Z dijaki preverimo do sedaj predelano teoretično znanje, sledi ocenjevanje.


- oceni vlogo sodobnih medijev pri neposrednem trženju

UČNEVSEBINE

Ponovitev snovi Osnove predstavitve, predstavitev – preverjanje znanja in pisno ocenjevanje

OBDELA SLIK V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU

Mediji in neposredno trženje







UČNI SKLOP Upravni postopek Predstavitev – 1. del Grafično oblikovanje Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- našteje in opredeli načela upravnega postopka

Dijak:- dokonča lastno predstavitev in jo po potrebi še dopolni.

- uporablja grafičen program za izdelavo preproste reklame

- sodeluje pri izvajanju procesa neposrednega trženja

UČNEVSEBINE

Upravni postopek Predstavitev PREGLED, ANALIZA SKLOPA IN OCENA

Neposredno trženje

25








UČNI SKLOP Upravni postopek Predstavitev – 1. del Baze podatkov Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- uporablja načela splošnega upravnega postopka pri reševanju zadev

Ocenim dijakove predstavitve – izdelek.

- pojasni pojem baza podatkov - razloži cilje in načine pospeševanja prodaje

UČNEVSEBINE

Upravni postopek Osnove predstavitve, predstavitev – ocenjevanje izdelka

Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Pospeševanje prodaje








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- opiše pojem uradne osebe in pogoje za njeno

Dijak:- pojasni možnosti vstavljanja elementov iz programov za urejanje besedila, preglednic in grafikonov ter grafičnih programov v lastnih predstavitvah – 1. del.

- pojasni uporabnost baz podatkov

- sodeluje pri izdelavi in izpeljavi akcije pospeševanja prodaje

UČNEVSEBINE

Uradna oseba Sodobnejša predstavitev Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Pospeševanje prodaje

26









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- prepozna pogoje za obvezno izločitev uradne osebe

Dijak:- pojasni možnosti vstavljanja elementov iz programov za urejanje besedila, preglednic in grafikonov ter grafičnih programov v lastnih predstavitvah – 2. del.

- vnaša podatke v informacijski sistem (vpis, prenašanje, uvažanje

- utemelji vlogo odnosov z javnostmi pri trženju

UČNEVSEBINE

Uradna oseba Sodobnejša predstavitev Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Javnost in trženje







UČNI SKLOP Upravni postopek Predstavitev – 2. del Baze podatkov Zavedanje pomena zadovoljstva kupcev za trženje

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

določi kdo je dolžan preskrbeti dokazila (organ ali stranka)

Dijak:- vstavi v predstavitev multimedijske elemente (zvok, film, slika)

- vnaša podatke v preprosto že pripravljeno bazo podatkov

- izvede intervju s kupci o zadovoljstvu po nakupu

UČNEVSEBINE

Dokazila Sodobnejša predstavitev Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Nakupno zadovoljstvo

27









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- primerja pasivno in aktivno stranko

Dijak:- vstavi interaktivne gumbe in hiperpovezave za krmiljenje predstavitve

- uporablja programsko opremo za delo z ne-tekstovnimi oblikami podatkov (slike, zvok, video)

- oceni pomen stalnih kupcev

UČNEVSEBINE

Vrste strank Sodobnejša predstavitev Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Pomen stalnih kupcev








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- razloži pomen procesne sposobnosti stranke- prepozna procesno nesposobno stranko

Dijak:- predstavitev shrani v različnih formatih in jo pošlje prek e-pošte kot prilogo

- uporablja programsko opremo za vnos podatkov

- opiše merjenje zadovoljstva kupcev

UČNEVSEBINE

Procesna sposobnost Sodobnejša predstavitev Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Merjenje zadovoljstva kupcev

28









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- razloži pomen procesne sposobnosti stranke- prepozna procesno nesposobno stranko

Dijak:- opiše pomembne dejavnike nastopa s predstavitvijo pred publiko

- uporablja programsko opremo za vnos podatkov

- predstavi metode s katerimi podjetje obdrži kupce

UČNEVSEBINE

Procesna sposobnost Dejavniki nastopa Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Obdržati kupce








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- pojasni krajevno in stvarno pristojnost

Preverim teoretično znanje dijakov iz učne vsebine »Sodobnejše predstavitev« in ga ocenim - uporablja programsko opremo za

vnos podatkov

- primerja načine s katerimi podjetja skrbijo za zadovoljstvo kupcev po nakupu

29


UČNEVSEBINE

Pristojnost Sodobnejša predstavitev, dejavniki nastopa – preverjanje in pisno ocenjevanje teoretičnega znanja

Vnašanje podatkov v informacijski sistem Zadovoljstvo kupcev po nakupu








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- pojasni krajevno in stvarno pristojnost

Dijak:- dokonča predstavitev upoštevajoč teoretsko znanje iz učnega sklopa »Predstavitev – 2. del"

- uporablja pripomočke za samodejni vnos podatkov (optično branje)

- sestavlja različne izdelke poslovne korespondence

UČNEVSEBINE

Pristojnost Sodobnejša predstavitev Vnašanje podatkov v informacijski sistem

Poslovna korespondenca








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ponovitev snovi Dijak:- dokonča predstavitev upoštevajoč teoretsko znanje iz učnega sklopa »Predstavitev – 2. del"

- zna označevati arhivske datoteke, - izvede promocijo svojih izdelkov in storitev

UČNEVSEBINE

Ponovitev snovi Sodobnejša predstavitev Arhiviranje baz podatkov Promocija izdelkov, storitev

30



teden 30UPRAVNI POSTOPEK






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ocenjevanje Dijaki s predstavitvijo nastopijo pred publiko. Njihov nastop ocenim.

- uporablja medije za shranjevanje in arhiviranje baz podatkov,

- izdela in predstavi prodajni katalog kupcem

UČNEVSEBINE

Ocenjevanje Nastop - ocenjevanje PREGLED, ANALIZA SKLOPA IN OCENA

Prodajni katalog







UČNI SKLOP Upravni postopek Predstavitev – 2. del Preglednice Zavedanje pomena zadovoljstva kupcev za trženje

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- opiše vrste zastopanj Dijaki s predstavitvijo nastopijo pred publiko. Njihov nastop ocenim.

- pojasni pomen elektronskih preglednic in grafikonov

- pripravlja in izvaja sejemske aktivnosti v učnem podjetju

UČNEVSEBINE

Zastopanje Nastop - ocenjevanje Preglednice Sejemske aktivnosti

31








UČNI SKLOP Upravni postopek Predstavitev – 2. del Preglednice Primerjanje in opisovanje trženjskih strategij podjetja

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- pojasni kdaj pridejo v poštev različne vrste zastopanja

Dijaki s predstavitvijo nastopijo pred publiko. Njihov nastop ocenim.

- pripravlja podatke, jih vnese v preglednico in oblikuje ustrezen grafikon za potrebe stroke

- razloži poslanstvo podjetja, filozofijo in vizijo podjetja

UČNEVSEBINE

Zastopanje Nastop - ocenjevanje Preglednice Poslanstvo, filozofija in vizija podjetja







UČNI SKLOP Upravni postopek Elektronsko komuniciranje – 1. del

Preglednice Primerjanje in opisovanje trženjskih strategij podjetja

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

napiše pooblastilo za zastopanje

Dijak:- opiše možnosti oz. vrste sodobnega elektronskega komuniciranja- pojasni pojem »Omrežja« in dostop do njega.

- prenašajo preglednice in grafikone v urejeno besedilo

- primerja trženjske strategije podjetij

32


UČNEVSEBINE

Pooblastilo Osnove elektronskega komuniciranja

Grafikoni Strategije podjetij









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- razlikuje med javnimi in zasebnimi listinami

Dijak:- opiše pojme domena, poddomena, splet in strežnik WWW- pojasni konfiguracijo dostopa do interneta v učilnici

- prenašajo preglednice in grafikone v urejeno besedilo

- razloži proces segmentiranja trga

UČNEVSEBINE

Listine Osnove elektronskega komuniciranja

Grafikoni Segmentiranje trga









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- razlikuje med javnimi in zasebnimi listinami

Dijak:- našteje nekaj slovenskih ponudnikov dostopa do interneta in jih po možnosti med seboj primerja- razlikuje različne možnosti dostopa do interneta in primerja lastnosti le teh.

-prenašajo preglednice in grafikone v urejeno besedilo

- opiše načine pozicioniranja podjetij na trgu

33


UČNEVSEBINE

- Listine Osnove elektronskega komuniciranja

PREGLED, ANALIZA SKLOPA IN OCENA

Pozicioniranje podj. na trgu









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- priprava predstavitve državne uprave ali upravnega postopka

Preverim znanje dijakov iz sklopa »Elektronsko komuniciranje – 1. del«.

- uporablja osnovne formule in funkcije za računanje

- opiše potek tržnih raziskav

UČNEVSEBINE

Priprava predstavitve Osnove elektronskega komuniciranja – preverjanje znanja

Preglednice in grafikoni Tržne raziskave - potek









OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- predstavitev državne uprave ali upravnega postopka

Ocenim znanje dijakov iz sklopa »Elektronsko komuniciranje – 1. del«

- uporablja osnovne formule in funkcije za računanje

- primerja vrste tržnih raziskav

34


UČNEVSEBINE

Predstavitve Osnove elektronskega komuniciranja – ocenjevanje znanja

Preglednice in grafikoni Vrste tržnih raziskav

Splošni predmeti brez naravoslovja in družboslovja

LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - PREDMETIteden 1 SLOVENŠČINA

(2 uri/teden)MATEMATIKA

(2 uri/teden)ANGLEŠČINA

(2 uri/teden)ŠPORTNA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Besedilne vrste Potence in koreni , potenčna

funkcijaPOKLICI IN PROBLEMI Uvodna ura/ Atletika – hitri tek

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Poslušajo, gledajo in sami pripravijo podoben pogovor; poročajo o okoliščinah pogovora, o temi, podatkih pogovora, ugotovijo, ali je pogovor (ne)uraden, vrednotijo pogovor.

Dijak pozna pojem potence z naravnim in celim eksponentom.

Tvorijo stavke s have to in don't have to,Poslušajo pogovor in dopolnijo stavke,Dopolnijo vprašanja in odgovore za osebo »he«

Dij. se seznanijo s programom dela in zahtevami (športna oprema, higiena)Dij. znajo osnovne TE sprinterskega tekaSpoznajo šp. in nj. značilnosti: značilnosti mot. spos., ki so najbolj pomembne pri atl. vadbi – hitrost, moč, vzdržljivost, osn. fiziološke izraze, njihov pomen in medsebojno povezanost

UČNEVSEBINE

Uradni pogovor s sodelavci in poslovnimi partnerji

Potence s celimi eksponenti What's his job – have to Igre hitrosti, štafetne igre, štafetni tekiVaje za spopolnjevanje TE teka






funkcijaPOKLICI IN PROBLEMI Atletika – sprint, dolgotrajni tek

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Berejo in tvorijo pisna besedila. Navedejo okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, bistvene podatke iz besedila, najdejo zahtevani podatek, določijo, ali je besedilo uradno/neuradno/javno/zasebno, besedilno vrsto. Pišejo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna

Dijak računa s potencami s celimi eksponenti.

Pogovarjajo se o različnihpoklicih, obveznostih,prednostih, slabostih, izražajo svoje želje glede poklicev

Dij. spoznajo osnovne spremembe v delovanju organizma kot posledico redne šp. vadbe,Osnovna tekmovalna pravilaRazvijajo odnos do premagovanja telesnega napora pri daljših aerobnih aktivnostih

35


besedila.UČNEVSEBINE

Vabilo, pooblastilo Potence s celimi eksponenti Talking about jobs Vaje za spopolnjevanje TE tekaPovezava visokega in nizkega starta s startnim pospeškomDolgotrajnejši tek od 5 do 10 min






funkcijaPOKLICI IN PROBLEMI Atletika – met žogice, suvanje

krogle (3 kg)OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Berejo in tvorijo pisna besedila. Navedejo okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, bistvene podatke iz besedila, najdejo zahtevani podatek, določijo, ali je besedilo uradno/neuradno/javno/zasebno, besedilno vrsto. Pišejo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

Dijak nariše potenčno funkcijo z naravnim in celim eksponentom.

Govorijo o problemih.Dajejo nasvete s should,Spoznavajo razliko med must in should

Dij. spoznajo osnovna tekmovalna pravilaMožnosti uporabe videotehnike in računalnika pri atl. vadbiOblikujejo si odnos do redne in sistematične šp. vadbeZnajo osnove metov žogice ter suvanja krogle

UČNEVSEBINE

Potrdilo, ponudba Potenčna funkcija Problems – advice Met žogice z mesta in z zaletomVaje za povezavo križnih korakov in izmeta žogiceSuvanje krogle z mesta





(2 uri/teden)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


UČNEVSEBINE

P R O J E K T N I T E D E N LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - PREDMETI

36


teden 5 SLOVENŠČINA(2 uri/teden)

MATEMATIKA(2 uri/teden)

ANGLEŠČINA(2 uri/teden)

ŠPORTNA VZGOJA (2 uri/teden)

UČNI SKLOP Besedilne vrste Potence in koreni , potenčna funkcija

POKLICI IN PROBLEMI Odbojka – spodnji servis, zgornja podaja, spodnja podaja

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Berejo in tvorijo pisna besedila. Navedejo okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, bistvene podatke iz besedila, najdejo zahtevani podatek, določijo, ali je besedilo uradno/neuradno/javno/zasebno, besedilno vrsto. Prepoznajo tipične lastnosti strokovnih besedil. Pišejo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

Dijak pozna pojem korena poljubne stopnje.

Poslušajo pogovora z očetom in hčerko in odgovarjajo na vprašanja,Pogovarjajo se o odnosih med mladimi in njihovimi starši

Dij. znajo natančno podajati naprej vzdolž mreže in globlje iz poljaSe orientirajo v polju in ob mrežiPoznajo izraze in pojme, povezane z odbojkoPoznajo pravila odbojke

UČNEVSEBINE

Strokovno poročilo, predstavitev postopka, predstavitev naprave

Koreni višjih stopenj Leaving home – listening spodnji servisodbijanje žoge z zg. in sp. odbojem v različnih položajih in v različne smerispopolnjevanje zg. in sp. Odboja ter servisanatančnost serviranja in podajanjagibanje v napadu in obrambi






funkcijaPOKLICI IN PROBLEMI Odbojka – spodnji servis, zgornja

podaja, spodnja podajaOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Berejo in tvorijo pisna besedila. Navedejo okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, bistvene podatke iz besedila, najdejo zahtevani podatek, določijo, ali je besedilo uradno/neuradno/javno/zasebno, besedilno vrsto. Prepoznajo tipične lastnosti strokovnih besedil. Pišejo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

Dijak računa s koreni poljubnih stopenj.

Delo s tekstom – berejo o poklicih , ki so izključno za moške ali izključno za ženskeOdgovarjajo na vprašanja in izražajo svoje mnenje


37


UČNEVSEBINE

Strokovno poročilo, predstavitev postopka, predstavitev naprave

Koreni višjih stopenj Jobs for the boys and girls spodnji servisodbijanje žoge z zg. in sp. odbojem v različnih položajih in v različne smerispopolnjevanje zg. in sp. Odboja ter servisanatančnost serviranja in podajanjagibanje v napadu in obrambi






funkcijaPOKLICI IN PROBLEMI Splošna kondicijska priprava

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Berejo in tvorijo pisna besedila. Navedejo okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, bistvene podatke iz besedila, najdejo zahtevani podatek, določijo, ali je besedilo uradno/neuradno/javno/zasebno, besedilno vrsto. Pišejo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.


Iščejo besedne zveze,Sestavljajo sestavljene besedePogovarjajo se o boleznih in njihovih simptomih

Dij. razvijajo osn. mot. spos. (hitrost, koordinacijo, gibljivost, moč in vzdražljivost) in funkc. spos.

UČNEVSEBINE

Življenjepis Koreni višjih stopenj Words that go togetherAt the doctor's

Štafetne tekalne igre,vaje hitrega reagiranja, poligoni, skoki na šv. skrinjo z mesta in kratkega zaleta, skoki v globino,met težkih žog, vaje na fitnes napravah






funkcijaPOTOVANJA Splošna kondicijska priprava

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Berejo in tvorijo pisna besedila. Navedejo okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, bistvene podatke iz besedila, najdejo zahtevani podatek, določijo, ali je besedilo uradno/neuradno/javno/zasebno,


Uporabljajo časovne in pogojne odvisnike,Poslušajo in povezujejo stavke,Odgovarjajo na vprašanja


38


besedilno vrsto. Pišejo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

UČNEVSEBINE

Ocena Koreni višjih stopenj Time and conditional clauses Štafetne tekalne igre,vaje hitrega reagiranja, poligoni, skoki na šv. skrinjo z mesta in kratkega zaleta, skoki v globino,met težkih žog, vaje na fitnes napravah






funkcijaPOTOVANJA Športne igre - hokej

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Razčlemba neumetnostnega besedila; tvorba besedila

Dijak nariše preprosto korensko funkcijo.

Poslušajo in dopolnjujejo sestavke,Uporabljajo različne veznike,Sami dokončajo začete povedi s svojimi zamislimi

Dij. razvijajo orientacijo v prostoru in situacijsko mišljenjeZnajo temeljne TE in TA elemente igreSpoznajo izraze in pojme povezane z badmintonomOblikujejo odločnost in borbenost

UČNEVSEBINE

Besedilne vrstePISNO PREVARJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Korenska funkcija When I get to Rio Tek s spremembami smeri levo – desno, naprej - nazajSpopolnjevanje servisa, udarcev na backhand in forehand strani





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Slovenska književnost v

času (romantika, realizem)Potence in koreni , potenčna funkcija

POTOVANJA Športne igre - hokej

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Spoznajo oziroma ponovijo obdobja v razvoju slovenske književnosti, spoznajo temeljne literarnoteoretične in literarnozgodovinske pojme;France Prešeren, Krst pri Savici

Dijak nariše preprosto korensko funkcijo.

Uporabljajo glagole make in do, ter take in get,Dopolnjujejo stavke,Poslušajo in preverijo rešitve.

Dij. spoznajo pomen medsebojnega sodelovanja v igri več igralcevSpoznajo izraze in pojme, povezane s hokejemSpopolnijo TE igre z žogoSpopolnijo posamično in skupinsko

39


(Uvod); TA v obrambi in napadu

UČNEVSEBINE

Slovenska književnost v časuDomače branje

Korenska funkcija Hot verbs- make,do,take,get Vodenje žogice v teku med stojali, preigravanje nasprotnika, igra 1:1








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Spoznajo temeljne značilnosti obdobja;Prešeren, Krst pri Savici (Uvod), junak pesnitve, vsebina in zgradba Uvoda; karakterizacija, sporočilo.Dijak/-inja smiselno bere, izrazi svoje doživljanje, vrednotenje in razumevanje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih utemelji.

Dijak poveže korene in potence s potencami z racionalnimi eksponenti.

Delo s tekstom – berejo sestavekO ljudeh,ki so zasvojeni s potovanji, primerjajo njihove zgodbe, govorijo o svojih izkušnjah

Dij. spoznajo pomen medsebojnega sodelovanja v igri več igralcevSpoznajo izraze in pojme, povezane s hokejemSpopolnijo TE igre z žogoSpopolnijo posamično in skupinsko TA v obrambi in napadu

UČNEVSEBINE

Krst pri Savici (Uvod) Potence z racionalnimi eksponenti Travel addicts Vodenje žogice v teku med stojali, preigravanje nasprotnika, igra 1:1








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Uvod;Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna;Dijak/-inja smiselno bere, izrazi

Dijak računa s potencami z racionalnimi eksponenti.

Poslušajo in odgovarjajo na vprašanja,Pogovarjajo se o različnih vidikih turizma

Dij. spoznajo pomen medsebojnega sodelovanja v igri več igralcevSpoznajo izraze in pojme, povezane s hokejem

40


svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih utemelji.

Spopolnijo TE igre z žogoSpopolnijo posamično in skupinsko TA v obrambi in napadu

UČNEVSEBINE

Krst pri Savici (Uvod)Spomini na Prešerna

Potence z racionalnimi eksponenti Going nowhere Vodenje žogice v teku med stojali, preigravanje nasprotnika, igra 1:1






času (romantika, realizem)Kvadratna funkcija in enačba POTOVANJA Odbojka – spodnji servis, zgornja

podaja, spodnja podaja

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Spoznajo značilnosti obdobja, razliko med književno smerjo in obdobjem (obdobje med romantiko in realizmom); Janko Kersnik, V zemljiški knjigi.

Dijak prepozna kvadratno odvisnost iz tabele in predstavi preprosto kvadratno odvisnost količin v simbolni obliki.

Opisujejo in dopolnjujejo sliko,Uporabljajo predloge,Opišejo pot,Dajejo navodila (usmerjajo).


UČNEVSEBINE

Realizem Definicija in lastnosti kvadratne funkcije

Directions spodnji servisodbijanje žoge z zg. in sp. odbojem v različnih položajih in v različne smerispopolnjevanje zg. in sp. Odboja ter servisanatančnost serviranja in podajanjagibanje v napadu in obrambi








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Realistični slog; krajša pripovedna proza;Dijak/-inja smiselno bere, izrazi svoje doživljanje, razumevanje in

Pozna splošni zapis enačbe. Pogovarjajo se o prednostih in slabostih pri uporabi različnih prevoznih sredstev.Učijo se uporabljati različne veznike.

Dij. znajo natančno podajati naprej vzdolž mreže in globlje iz poljaSe orientirajo v polju in ob mrežiPoznajo izraze in pojme, povezane z

41


vrednotenje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih utemelji.

odbojkoPoznajo pravila odbojke

UČNEVSEBINE

Janko Kersnik, V zemljiški knjigi Definicija in lastnosti kvadratne funkcije

For and against travelling by train spodnji servisodbijanje žoge z zg. in sp. odbojem v različnih položajih in v različne smerispopolnjevanje zg. in sp. Odboja ter servisanatančnost serviranja in podajanjagibanje v napadu in obrambi








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Simon Gregorčič, Veseli pastir;Simon Jenko, Obrazi.Dijak/-inja smiselno bere, izrazi svoje doživljanje, vrednotenje in razumevanje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih utemelji.

Dijak pozna temenski zapis in koeficiente.

Opisujejo mesto,Uporabljajo oziralne zaimke,Povezujejo stavke.


UČNEVSEBINE

Poezija obdobja med romantiko in realizmom.

Definicija in lastnosti kvadratne funkcije

Describing a place. spodnji servisodbijanje žoge z zg. in sp. odbojem v različnih položajih in v različne smerispopolnjevanje zg. in sp. Odboja ter servisanatančnost serviranja in podajanjagibanje v napadu in obrambi






času (romantika, realizem)Kvadratna funkcija in enačba STVARI, KI SO SPREMENILE

SVETOdbojka

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

V pogovoru dij. izraža in utemeljuje doživljanje, vrednotenje in razumevanje besedila.

Dijak pozna ničelni zapis kvadratne funkcije.

Spoznajo in uporabljajo pasiv vštirih različnih časihPreberejo tekst in preverijo pravilnost trditev.

ocenjevanje

42


Dopolnijo stavke z manjkajočimiglagoli

UČNEVSEBINE

Ustno preverjanje in ocenjevanje;Pisno preverjanje in ocenjevanje


Active and passive Zgornja podajaSpodnji/zgornji servisSprejem servisa





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Jezikovna podoba besedila Kvadratna funkcija in enačba STVARI, KI SO SPREMENILE

SVETAtletika – dolgotrajni tek, hitri tek

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijak/-inja je zmožna uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme: tvorjenka, netvorjenka, besedna družina, koren, obrazilo, končnica. Loči tvorjenko od netvorjenke.

Dijak določi ničli, teme ter koeficiente kvadratne enačbe.

Preberejo tekst o zgodovini papirja,Popravljajo napake,Iščejo odgovore na vprašanja in preverjajo s poslušanjem.

Dij. znajo uporabiti merilec srčnega utripa pri teku in drugih AE dejavnostih

UČNEVSEBINE

Tvorjenost besed Definicija in lastnosti kvadratne funkcije

The history of paper Dolgotrajnejši tek 10 do 15 minŠtafetni tekiTeki preko ovir






SVETAtletika - skoki

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Razlikuje stavek od povedi, določi večstavčno in enostavčno poved, prešteje stavke v povedi, loči med priredjem in podredjem. Pozna vrste odvisnikov in priredij.

Dijak določi ničli, teme ter koeficiente kvadratne enačbe.

S pomočjo miselnih vzorcev poiščejo glagole in samostalnike, ki se povezujejo.Dopolnijo povedi.

Dij. razvijajo spec. mot. spos. za skokeZnajo osnove skoka v višinoZnajo izmeriti petkoračni zaletSpoznajo osn. tekmovalna pravila

UČNEVSEBINE

Stavek, poved; večstavčna, enostavčna poved; priredno,


Verbs and nouns that go together MnogoskokiSkakalni poligoni

43


podredno skladenjsko razmerje Skok v višino s prekoračno TE in 5-koračnim zaletomZalet (ritem, natančnost) ter povezava zaleta in odriva






SVETAtletika – dolgotrajni tek

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Razlikuje med stavčnim členom in stavkom. Pretvarja stavčne člene v stavke in obratno. Prepozna stavčne člene in njihove dele.

Dijak pozna področji padanja in naraščanja kvadratne funkcije.

Delo s tekstom – berejo o iznajdbah, primerjajo teksta med seboj, odgovarjajo na vprašanja ,razlagajo besede

Dij. razvijejo spos., da zmorejo v kontinuiranem teku premagati razdaljo 2400 mSpoznajo fiziološke zakonitosti motoričnih obremenitev,Sredstva in metode, s katerimi bodo samostojno vadileRazvijejo odnos do redne in sistematične vadbe in s tem do lastnega zdravjaOdnos do premagovanja telesnega napora pri daljših AE aktivnostih

UČNEVSEBINE

Stavčni členiDeli stavčnih členov

Graf kvadratne funkcije A discovery and an invention Dolgotrajnejši tek od 15 do 30 min






SVETŠportne igre - Badminton

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijak/-inja je je zmožna pri razčlembi prepoznati in analizirati stavčne člene in dele stavčnih členov. Razlikuje med golimi in zloženimi stavčnimi členi.

Dijak nariše graf funkcije s tabeliranjem.

Poslušajo in se pogovarjajo o stvareh, ki jim gredo na živce.Poslušajo in dopolnijo telefonske pogovore.

Dij. razvijajo natančnost servisa in udarcevSpoznajo postopek organizacije tekme

UČNE Stavčni členi Graf kvadratne funkcije Things that really annoy me Spopolnjevanje TE in Ta igre

44


VSEBINE Deli stavčnih členov TelephonjingLETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik - PREDMETIteden 29 SLOVENŠČINA




(2 uri/teden)UČNI SKLOP Jezikovna podoba besedila Kvadratna funkcija in enačba SANJE IN RESNIČNOST Športne igre - BadmintonOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Zna uporabljati ločila v enostavčnih in večstavčnih povedih.

Dijak nariše graf s pomočjo temena in ničel.

Spoznavajo in uporabljajo drugi pogojnik (would).Dopolnjujejo stavke, povezujejo,odgovarjajo na vprašanja

Dij. uporabijo znanje v tekmovalnih okoliščinah - turnirSodijo tekmovanje

UČNEVSEBINE

Pravopis Graf kvadratne funkcije Second conditional Igra 1 : 1Igra 2 : 2






(KOMPETENCE)

Ločila v premem in odvisnem govoru.

Dijak razbere preprosto enačbo iz grafa.

Uporabljajo might za izražanjenegotovosti za prihodnostPoslušajo in dopolnjujejo stavke.Izbirajo pravilne možnosti,Tvorijo različne kratke pogovore.

Dij. uporabijo znanje v tekmovalnih okoliščinah - turnirSodijo tekmovanje

UČNEVSEBINE

Pravopis Graf kvadratne funkcije Who knows ? – might Igra 1 : 1Igra 2 : 2






(KOMPETENCE)

Pisanje skupaj, narazen, pisanje prevzetih besed (prevzemaje besed v slovenski jezik).

Dijak zapiše preprosto enačbi iz opisa grafa.

Poslušajo in se pogovarjajo o življenjskih prelomnicah.

ocenjevanje

45


UČNEVSEBINE

Pravopis Graf kvadratne funkcije At a crossroads in life Igra 1 : 1





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Kvadratna funkcija in enačba SANJE IN RESNIČNOST Splošna kondicijska pripravaOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

V pogovoru dij. pomensko, pragmatično in vrednotenjsko razčlenjuje besedilo.Pisna razčlemba neumetnostnega besedila in tvorba besedila.

Dijak nariše graf kvadratne funkcije s pomočjo grafičnega računala in računalniškega programa.

Delo s tekstom – preberejo tekst o vulkanih in poiščejo pravilne trditve.Uredijo dogodke po vrstnem redu.Poiščejo pomen števil, ki se pojavljajo v tekstu.


UČNEVSEBINE

Pisno in ustno preverjanje znanja. Graf kvadratne funkcije Supervolcano - reading Štafetne tekalne igre,vaje hitrega reagiranja, poligoni, skoki na šv. skrinjo z mesta in kratkega zaleta, skoki v globino,met težkih žog, vaje na fitnes napravah





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Moderna Kvadratna funkcija in enačba SANJE IN RESNIČNOST Splošna kondicijska pripravaOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Obdobje in književne smeri, temeljne značilnosti.Poezija moderne: Josip Murn, Sneg. Oton Župančič, Melanholija. Dragotin Kette, Na trgu.

Dijak razlikuje kvadratno enačbo od drugih enačb.

Uporabljajo frazne glagole z dobesednim in prenesenim pomenom.


46


UČNEVSEBINE

Moderna na Slovenskem Kvadratna enačba Literal and idiomatic phrasal verbs Štafetne tekalne igre,vaje hitrega reagiranja, poligoni, skoki na šv. skrinjo z mesta in kratkega zaleta, skoki v globino,met težkih žog, vaje na fitnes napravah




(2 uri/teden))ŠPORTNA VZGOJA


(KOMPETENCE)

Sneg, Melanholija, Na trgu.

Dijak/-inja smiselno bere, izrazi svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih utemelji.

Dijak reši kvadratno enačbo na poljuben način ter rešitev interpretira.

Uporabljajo vzklike s so in suchPoslušajo in dopolnjujejo stavke.

Meritve za športno-vzgojni karton

UČNEVSEBINE

Lirika slovenske moderne. Kvadratna enačba Exclamations with so and such Antropometrijski testi






(KOMPETENCE)

Kostanj posebne sorte.Simbol, sporočilo. Dijak/-inja smiselno bere, izrazi svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih

Dijak reši kvadratno enačbo z uporabo obrazca za računanje ničel.

Poslušajo, berejo in se pogovarjajo o načrtih, sanjah za prihodnost.


47


utemelji.

UČNEVSEBINE

Črtica. Ivan Cankar, Kostanj posebne sorte. Podobe iz sanj.

Kvadratna enačba My dreams for the future Motorični testi






(KOMPETENCE)

Avtorice.Dijak/-inja smiselno bere, izrazi svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje prebranega; izrazi lastna stališča o besedilu in jih utemelji.


Povezujejo stavke, izbirajo pravilne vezne besede.Preberejo tekst in ga dopolnijoz veznimi besedami.


UČNEVSEBINE

Zofka Kveder, Sin. Kvadratna enačba Words that join ideas Motorični testi





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Moderna Kvadratna funkcija in enačba SANJE IN RESNIČNOST Zaključna uraOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Doživljajski spis.Vodena interpretacija.


Ponavljanje in utrjevanjesnovi.

Zaključevanje ocen

UČNEVSEBINE

Pisno preverjanje in ocenjevanje znanja.

Kvadratna enačba Ocenjevanje in zaključevanje ocen.

Sklopi pri slovenščini se deloma izvajajo vzporedno.

Odprti kurikul skupaj z naravoslovjem in družboslovjem

LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik – NARAVOSLOVJE, DRUŽBOSLOVJE IN ODPRTI KURIKULteden 1 NARAVOSLOVJE

(2 uri/teden)DRUŽBOSLOVJE

(2 uri/teden)RAZISKUJEM SLO

(1 ura/teden)STROKOVNA NEMŠČINA(2 uri/teden)

MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Naravni in umetni Od prazgodovine do srednjega Značilnosti Slovenije Familie, Firma, Filmski jezik

48


ekosistemi veka Mitarbeiter

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Ve kaj je ekologija in s čim se ukvarja

- Pozna žive in nežive dejavnike okolja

- Pozna vplive teh dejavnikov in jih opiše

Opišejo razvoj in način življenja ljudi v posameznih dobah prazgodovine. Poznajo spremembe, ki jih je prinesla uporaba kovin. Opredelijo prostor prvih civilizacij na zemljevidu. Ugotovijo skupne značilnosti visokih civilizacij. Spoznajo sužnjelastniški družbeni red in delo različnih družbenih slojev. Ob slikovnem gradivu spoznavajo življenje, delo in umetnost. Poznajo vere in pisave prvih držav.

-določi lego Slovenije na zemljevidu Evrope- na zemljevidu pokaže in poimenuje sosednje države- opiše lego na stiku štirih naravnogeografskih enot - na zemljevidu pokaže cestne in železniške povezave Slovenije s sosednjimi državami

Dijak:- našteje sorodnike in opiše sorodstvene vezi- tvori Genitiv (rodilnik) Singular und Plural- tvori Genitiv ob lastnih imenih

-prepoznavanje različnih filmskih žanrov

UČNEVSEBINE

Ekologija Življenje ljudi v prazgodovini

Sprehod po deželah starega sveta

Lega in velikost - Bralno razumevanje- Genitiv Singular und Plural und bei den Namen

Filmski žanri





MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Naravni in umetni

ekosistemiOd prazgodovine do srednjega veka

Značilnosti Slovenije Familie, Firma, Mitarbeiter

Filmski jezik

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Opiše Liebigov zakon minimuma

- S primerom opiše strpnostno območje organizmov

Ob zemljevidu opredelijo prostor naselitve grških plemen. Seznanijo se z nastankom polisov. Znajo opredeliti pojem polis. Navedejo razloge za kolonizacijo in ugotovijo njena področja.- Ugotavljajo skupne značilnosti mestnih državic: ime, jezik, pisava,

- spozn vrste površja v Sloveniji (doline, kotline, visokogorje, ravnine, gričevje,...)- spozna vpliv površja na življenje in delo ljudi, podnebje,..

- našteje poklice in opiše dejavnosti pri posameznem poklicu- uporablja Possessivartikel in končnice

-prepoznavanje elementov mizanscene, kot so dogajalni prostor, rekviziti, kostumi, osvetlitev

49


denar, vera, pesništvo, olimpijske igre. Omenimo najpomembnejši državici, Atene in Šparto.

UČNEVSEBINE

Živi in neživi dejavniki okolja Začetki grške civilizacije, ustanovitev polis in osvajanje novih dežel Skupne značilnosti mestnih državic

Površje - Slušno razumevanje- Govorna kompetenca- Possessivartikel und Endungen

Mizanscena





MEDIJSKA VZGOJA




Filmski jezik

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Pozna zgradbo ekosistema

- Loči med naravnimi in umetnimi ekosistemi in jih našteje

Opredelijo čas in prostor nastanka mesta Rim. Seznanijo se z družbeno-politično ureditvijo. Ob zemljevidu opišejo obseg rimskega imperija.Ob slikovnem gradivu spoznavajo rimsko umetnost, vero in življenje ljudi. Poznajo pomen gradbeništva za vsakdanje življenje. Seznanijo se z vzroki za razvoj nove vere.

- spozna različne vrste podnebja v Sloveniji in opiše njihove značilnosti- opiše značilnosti temperatur in padavin- zna brati klimogram

Dijak:- našteje oblačila,

poimenuje barve

- uporablja sklanjatve

- tvori vprašalnice z »welch-»

- uporablja svojilni zaimek

-pojasnjevanje osnov filmskega jezika: kader, montažni rez, plan

UČNEVSEBINE

Ekosistemi Nastanek Rima in družbeno-politična ureditev

Rimska umetnost, vera in znanost

Podnebje - Slušno razumevanje- Deklination des Substantivs und Adjektivs

Osnove filmskega jezika





MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)

50


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


UČNEVSEBINE

P R O J E K T N I T E D E N LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik – NARAVOSLOVJE, DRUŽBOSLOVJE IN ODPRTI KURIKULteden 5 NARAVOSLOVJE




MEDIJSKA VZGOJA




Filmski jezik

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Opiše značilnosti gozda- Našteje vrste gozdov in

posamezne drevesne vrste

Ob slikovnem gradivu spoznavajo življenje plemstva. Spoznajo življenje kmetov in opišejo njihove obveznosti do plemstva. Primerja položaj kmeta in plemiča. Pojasnijo razmere, ki so pripeljale do nastanka mest. Seznanijo se s cehovskimi pravili. Pojasnijo nastanek slovenskih dežel.

- poimenuje in na zemljevidu pokaže večje reke in jezera- spozna pomen rek za pridobivanje energije- seznani se z onesnaženostjo slovenskih rek

- uporablja sklanjatve v opisu določenega predmeta

-pogovarjanje o tipih likov, igralski zasedbi, igri

UČNEVSEBINE

Gozd Življenje v srednjem veku in slovenske dežele v visokem in poznem srednjem vekuUstno ocenjevanje znanja

Vodovje -Deklination des Substantivs und Adjektivs

Tipi likov v filmu





MEDIJSKA VZGOJA


ekosistemiNovi vek in obdobje pred prvo svetovno vojno


Filmski jezik

OPERATIVNI CILJI

- Opiše slojevitost gozda- Pozna pomen gozda

Poznajo vzroke, ki so pripeljali do odkritja nove celine. Poznajo odnos konkvistadorjev do

- spozna upadanje števila prebivalcev Slovenije- pozna obe narodnostni

Dijak: - s pridevniki

opiše, kaj vidi

-pojasnjevanje osnov filmskega jezika: flashback, sekvenca,

51


(KOMPETENCE) domorodcev. Seznanijo se s posledicami odkritij za novo-odkrite dežele in Evropo. Poznajo vzroke, ki so pripeljali do nezadovoljstva in nastanka reformacije. Spoznajo začetnika – Martina Lutra in slovenske protestante. Pojasni vzroke za pojav in uspeh protireformacije.

manjšini in na zemljevidu pokaže njuno lego- razloži vzroke in posledice selitev prebivalstva v Sloveniji

- izrazi svoje domneve

- poveže poklice s pripomočki

dialog, scenarij, režiser, napovednik

UČNEVSEBINE

Gozd Geografska odkritja in poslediceReformacija in protireformacija v Evropi in na Slovenskem

Prebivalstvo - Deklination des Adjektivs und Substantivs

Osnove filmskega jezika





MEDIJSKA VZGOJA




Filmski jezik

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Loči med malimi in velikimi kmeti in načinom kmetovanja pri prvih in drugih

- Razpravlja o problemih kmetijstva

Poznajo pojem absolutizem. Seznanijo se z reformami Marije Terezije in jih znajo razložiti. Poznajo najpomembnejše iznajdbe in izume ter njene posledice na življenje ljudi.

- razlikuje vrste naselij in jih opiše- na zemljevidu poišče in pimenuje večja slovenska mesta

Dijak: - našteje

karakterne značilnosti posameznikov

-prepoznavanje, kako zvok prispeva k filmu

UČNEVSEBINE

Polje Absolutizem in reforme Marije TerezijePrva industrijska revolucija in njene posledice

Naselja - Eigenschaften Filmski zvok





MEDIJSKA VZGOJA




Filmski jezik

52


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Razpravlja o problemih kmetijstva

Spoznajo najpomembnejše iznajdbe in izume. Seznanijo se z novimi dosežki v znanosti in tehniki. Poznajo spremembe v prometu.

Spoznavajo vpliv revolucije na kmetijstvo in spreminjanje prehrane ljudi.

Preverjanje in utrjevanje znanja

Ponavljanje in preverjanje znanja.

Ponavljanje in preverjanje znanja

UČNEVSEBINE

Polje Druga inustrijska revolucija, izumi in znanstveno-tehnični dosežkiRazvoj kmetijstva v 19. stol.

Značilnosti Slovenije - Ponovitev obravnavane snovi v sklopu.

Preverjanje znanja





MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Loči med morjem in celinskimi vodami

Ugotovijo, katere iznajdbe so najbolj spremenile življenje ljudi in okolje. Razmišljajo o pozitivnih in negativnih posledicah. Ugotovijo, kateri izumi so najbolj vplivali na življenje v domačem kraju.Ponovijo, v okviru katere države so bili Slovenci. Poznajo težnje za večjo narodno samostojnost Slovencev.

Ocenjevanje znanja Preverjanje in ocenjevanje znanja.

-izbiranje žanrsko in vsebinsko različni filmov za gledanje

UČNEVSEBINE

Vodni ekosistemi Posledice industrijske revolucije Slovenske dežele v letih 1815 – 1848.

Značilnosti Slovenije Preverjanje in ocenjevanje znanja celotnega učnega sklopa.

Izbor filmov





MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)

53


UČNI SKLOP Naravni in umetni ekosistemi Novi vek in obdobje pred prvo svetovno vojno

Značilnosti Slovenije Zug oder Bus oder Fahrrad?

Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Ovrednotijo delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga.

Poznajo vzroke za izbruh revolucije. Seznanijo se z revolucijo v Avstriji. Poznajo vzrok za neuspeh. Razumejo pojem zemljiška odveza.

- opiše izbrane gospodarske dejavnosti v posamezni naravni enoti

- vpraša za pot in drugega usmeri do želenega cilja- našteje prometna sredstva- poišče slabosti in prednosti za posamezno prometno sredstvo

-iskanje informacij o filmu-pogovor o filmu

UČNEVSEBINE

Vodni ekosistemi Slovensko narodno gibanjeRevolucija 1848 – vzroki in zatiranje

Gospodarski razvoj - Bralno razumevanje- Govorna kompetenca- Fragewoerter: wo, wohin, woher

Priprave na gledanje filma





MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Naravni in umetni ekosistemi Novi vek in obdobje pred prvo

svetovno vojnoZnačilnosti Slovenije Zug oder Bus oder

Fahrrad?Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Razumejo program Zedinjena Slovenija. Razložijo točke programa. Ovrednotijo pomen revolucije za Slovence.Spoznajo slovenske politične stranke in njihov program. Seznanijo se z idejami reševanja jugoslovanskega vprašanja: trializem, preporodovci in Ivan Cankar. Razvija občutek narodne pripadnosti. Razume pomen tolerantnosti za življenje v skupnosti.

- opiše značilnosti kmetijstva glede na naravne pogoje v posameznih delih Slovenije- pozna kmetijske panoge- spozna pomen gozdov za življenje ljudi v preteklosti in danes

- se pozanima za ceno vozovnice vlaka in avtobusa, čas odhoda in prihoda- uporablja nikalne povedizanika samostalnik

-iskanje določenih podatkov ob gledanju-odgovarjanje na vprašanja

UČNEVSEBINE

Vodni ekosistemi Slovenci v revoluciji 1848Prve slovenske politične stranke in jugoslovansko vprašanje

Kmetijstvo in gozdarstvo - Govorna kompetenca Gledanje filma





MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)

54


UČNI SKLOP Naravni in umetni ekosistemi

Novi vek in obdobje pred prvo svetovno vojno


Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- razloži odnos industrija-okolje-človek- pozna probleme onesnaževanja zaradi industrije- našteje energijske vire v Sloveniji in spozna njihov vpliv na okolje

- pove, kje v mestu se nahaja - gre po opravkih in opiše pot ter vrsto opravka- našteje ustanove v mestu in opiše podeželje

-pogovor o filmu, žanru, temi, zgodbi, osebah, igri, -iskanje elementov filmskega jezika-podajanje lastnega mnenja o filmu

UČNEVSEBINE

Vodni ekosistemi Ponovitev pred pisnim ocenjevanjem znanjaPisno ocenjevanje znanja

Industrijski razvoj - Delo z besedilom- Imperativ (velelnik)

Analiza izbranega filma





MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Odnosi med organizmi in

kroženje snoviPrva svetovna vojna in iz Avstro-Ogrske v Jugoslavijo


Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Našteje različne vrste medvrstnih odnosov in jih opiše s primeri

S pomočjo zemljevida razložijo kolonialno razdelitev sveta leta 1914. Spoznajo nastanek dveh političnih taborov. Znajo razvrstiti države v tabora.

Razlikujejo vzrok in povod za vojno.

- našteje vrste prometa in opredeli njihove prednosti in pomanjkljivosti glede na onesnaževanje okolja- na zemljevidu pokaže najpomembnejše cestne prometne povezave v Sloveniji

- opiše svoj delovnik- načrtuje in določa termine sestankov- uporablja datum- našteje dneve, mesece, letne čase- uporablja časovne in krajevne prislove- tvori povedi z modalnimi glagol

-pisanje ocene filma-pisanje sestavka na temo filma-uporaba spletnih virov

UČNEVSEBINE

Medvrstni odnosi Evropa in svet se pripravljata na svetovni spopadZačetek prve svetovne vojne

Promet -Datum, Zeitangaben, Ortsangaben-Modalverben

Ocena filma




(1 ura/teden)STROKOVNA NEMŠČINA

MEDIJSKA VZGOJA

55


(2 uri/teden) (2 uri/teden)UČNI SKLOP Odnosi med organizmi in



Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Našteje različne vrste medvrstnih odnosov in jih opiše s primeri

Na zemljevidu določijo bojišča in potek bojev. Opišejo posamezno fronto.

- opiše naravne in družbene danosti za razvoj turizma v Sloveniji- pozna razlike med letnim, zimskim in zdraviliškim turizmom

- opiše svoj delovniknačrtuje in določa termine sestankov-uporablja datumnašteje dneve, mesece, letne čase-uporablja časovne in krajevne prislove-tvori povedi z modalnimi glagoli


UČNEVSEBINE

Medvrstni odnosi Glavna evropska bojišča Turizem -Datum, Zeitangaben, Ortsangaben-Modalverben

Priprava na gledanje filma





MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Opiše odnose v okviru vrste in jih opiše s primeri

Opišejo vpliv vojne na življenje civilnega prebivalstva. Ob odlomkih besedil in slikovnem gradivu spoznavajo razmere na frontah.Seznanijo se z mirovnimi pogodbami, s katerimi državami so bile podpisane in njihova določila. Opišejo, kako se je spremenil zemljevid Evrope po vojni.

- spozna glavne onesnaževalce okolja- spozna človekov odnos do okolja nekoč in danes- navede konkretne primere dobrega in slabega ravnanja človeka z okoljem

Ponavljanje in preverjanje znanja celotnega učnega sklopa.


UČNEVSEBINE

Odnosi v okviru vrtse Življenje med vojnoPariška mirovna konferenca

Varstvo okolja Ponavljanje in preverjanje znanja celotnega učnega sklopa.

Gledanje filma

LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik – NARAVOSLOVJE, DRUŽBOSLOVJE IN ODPRTI KURIKULteden 24 NARAVOSLOVJE DRUŽBOSLOVJE RAZISKUJEM SLO STROKOVNA MEDIJSKA

56


(2 uri/teden) (2 uri/teden) (1 ura/teden) NEMŠČINA(2 uri/teden)

VZGOJA(2 uri/teden)

UČNI SKLOP Odnosi med organizmi in kroženje snovi

Prva svetovna vojna in iz Avstro-Ogrske v Jugoslavijo


Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Pozna pretok energije v naravi

- Loči med avtotrofi in heterotrofi

Poznajo nastanek Države SHS in njene težave, ki so vodile v nastanek Kraljevine SHS. Spoznajo najpomembnejše razlike med združenimi narodi.

Utrjevanje in preverjanje znanja

Preverjanje in ocenjevanje znanja.


UČNEVSEBINE

Pretok energije v naravi Država SHS in Kraljevina SHS Značilnosti Slovenije Preverjanje in ocenjevanje znanja celotnega učnega sklopa.






MEDIJSKA VZGOJA


kroženje snoviPrva svetovna vojna in

iz Avstro-Ogrske v JugoslavijoZnačilnosti Slovenije Vergangenheit -

GegenwartAnaliza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Pozna in opiše prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet

- S primeri znanje dokaže

Seznanijo se s problemi severne in zahodne meje. Poznajo vojaška in politična prizadevanja pri reševanju mejnih vprašanj. Spoznajo vlogo Rudolfa Maistra. Sklepajo o vzrokih za odločitev ljudi na plebiscitu. Razmišljajo o izgubi ozemlja. Komentirajo predvolilno propagando. Razumejo problematiko zamejskih Slovencev med vojnama.

Ocenjevanje znanja -našteje dele telesa-opiše svoje počutje, našteje bolezni-gre k zdravniku in mu pove, kaj ga boli-svetuje pacientu, kako naj skrbi za svoje zdravje-uporablja Reflexivpronomen (povratni svoj. z.)


UČNEVSEBINE

Prehranjevalne verigeIzgubljene meje

Značilnosti Slovenije -Reflexivpronomen-Širjenje besednega zaklada

Ocena filma

LETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik – NARAVOSLOVJE, DRUŽBOSLOVJE IN ODPRTI KURIKUL

57


teden 26 NARAVOSLOVJE(2 uri/teden)

DRUŽBOSLOVJE(2 uri/teden)

RAZISKUJEM SLO(1 ura/teden)

STROKOVNA NEMŠČINA(2 uri/teden)

MEDIJSKA VZGOJA





Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Pozna in opiše kroženje vode

- Pozna in opiše kroženje ogljika

Poznajo vzroke, ki so pripeljali do nastanka kraljevine. Na zemljevidu spoznajo razdelitev države na banovine. Vejo, v katero banovino so bili vključeni Slovenci. Poznajo gospodarski in socialni razvoj Slovencev v Jugoslaviji.

- poimenuje in na zemljevidu pokaže alpske pokrajine- opiše značilnosti visokogorskega površja- spozna gorsko podnebje- spozna lego in pomen Triglavskega narodnega parka, naravno in kulturno dediščino

Dijak:- našteje dele

telesa- opiše svoje

počutje, našteje bolezni

- gre k zdravniku in mu pove, kaj ga boli

- svetuje pacientu, kako naj skrbi za svoje zdravje

- uporablja Reflexivpronomen (povratni svoj. z.)


UČNEVSEBINE

Kroženje snovi v naravi Kraljevina Jugoslavija

Ustno ocenjevanje znanja

Alpske pokrajine - Reflexivpronomen

- Širjenje besednega zaklada






MEDIJSKA VZGOJA


kroženje snovi2. svetovna vojna in obdobje po vojni



Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

- Pozna in opiše kroženje kisika, dušika in

Razume, kaj pomeni totalitarizem. Spozna totalitaristične režime:

- spozna predalpski svet in ga pokaže na zemljevidu

Dijak:- opiše potek

-iskanje določenih podatkov ob gledanju

58


(KOMPETENCE) fosforja stalinizem, fašizem, nacizem. Opišejo prihod Hitlerja in Mussolinija na oblast.

- spozna življenje ljudi in značilnosti kmetijstva v alpskem in predalpskem svetu- spozna pomen nartavne in kulturne dediščine za razvoj turizma- opiše geografske značilnosti in delitev Ljubljanske kotline

dneva, ko je na bolniški

- poroča v službi, kako je bilo doma

-odgovarjanje na vprašanja

UČNEVSEBINE

Kroženje snovi v naravi Odprava demokracij – totalitarni režimi

Alpske pokrajine - Perfekt Gledanje filma





MEDIJSKA VZGOJA


kroženje snovi2. svetovna vojna in obdobje po vojni



Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Ponovi vse o kroženju snovi v naravi

Spoznajo začetke fašistične in nacistične ter Japonske agresije v svetu. Razumejo zvezo Rim-Berlin-Tokio. Poznajo priključitev Avstrije in zasedbo Češkoslovaške. Razumejo pakt o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Spoznajo sovjetski napad na Finsko, Litvo, Latvijo, Estonijo.

- na zemljevidu pokaže dinarske pokrajine- opiše površinske in podzemeljske kraške pojave- opiše kraško polje, vrtačo in kraško jamo- spozna značilnosti največjega presihajočega jezera- na zemljevidu pokaže in poimenuje največja naselja v dinarskem svetu

Dijak:- tvori povedi v

preteklem času s pomožnim glagolom »haben«


UČNEVSEBINE

Kroženje snovi v naravi Svet pred drugo svet. vojno Dinarske pokrajine - Perfekt s »haben«


59






MEDIJSKA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Populacije in biodiverziteta 2. svetovna vojna in obdobje po

vojniNaravnogeografske enote Slovenije


Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Ve, kaj je populacija- Našteje in opiše

lastnosti populacije

S pomočjo zemljevida ugotavljajo pot nemškega osvajanja: Poljska, Norveška, Danska, Švedska, Belgija, Nizozemska, Francija. Spoznajo Hitlerjev prvi neuspeh – napad na VB. Seznanijo se z napadom na Sovjetsko zvezo. Poznajo smeri napada in vzrok za neuspeh. Seznanijo se z Atlantsko listino.

- izdela plakat o naravnih značilnostih in življenju ljudi v dinarskem svetu (npr. Cerkniško jezero, Postojnska jama, Bloški smučar, Rakov Škocjan...)

Dijak:- tvori povedi v

preteklem času s pomožnim glagolom »sein«


UČNEVSEBINE

Populacije Druga svetovna vojna Dinarske pokrajine - Perfekt s »sein« Ocena filma





MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Našteje in opiše lastnosti populacije

Spoznajo Japonski napad na Pearl Harbor. Navedejo fašistične agresije na Balkanu.

Spoznavajo nemške poraze: Stalingrad, afriško bojišče. Seznanijo se z bojem na Tihem oceanu in japonskim porazom.

- spozna delitev in pokrajine primorskega sveta- spozna značilnosti jadranskega morja in njegov vpliv na podnebje in rastje- spozna značilnosti poselitve ob obali in v zaledju- spozna pomen koprskega pristanišča za Slovenijo in sosede- opiše pomen morja za ribolov in turizem

-tvori povedi v preteklem času s pomožnima glagoloma »sein« in »haben«


UČNEVSEBINE

Populacije Druga svetovna vojnaPreobrat v vojni

Primorske pokrajine - Perfekt Priprava na gledanje filma

60






MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Razpravlja o rasti populacije, populacijskem nihanju

S pomočjo zemljevida spremljajo boje Rdeče armade. Seznanijo se z izkrcanjem v Normandiji. Spoznajo sklepe Teheranske konference.Spoznajo sklepe Jaltske konference. Seznanijo se z napadi VB in Rdeče armade ter kapitulacijo Italije.

- pripravi plakat npr.o turizmu, Jadranskem morju, luki Koper...

Dijak utrjuje preteklik z dodatnimi nalogami.


UČNEVSEBINE

Populacije Preobrat v vojni

Konec vojne

Primorske pokrajine - Ponavljanje in preverjanje znanja »Perfekta«

Gledanje filma





MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Ve, kaj je biološko ravnotežje

Spoznajo kapitulacijo Nemčije in Japonske.

Spoznajo delovanje okupacijski oblasti na zasedenih ozemljih in nasilje nad civilnim prebivalstvom.

- na zemljevidu pokaže lego panonskih pokrajin- spozna značilnosti površja (ravnine, gričevja) in podnebja (celinsko)- spozna pomen rek za pridobivanje energije- opiše pomen ohranjanja mrtvic- opiše kmetijstvo Panonskega sveta- na izbranih primerih opiše problem odseljevanja

Dijak:- načrtuje

potovanje in sestavi seznam potrebnih stvari

- s sošolcem ugotavljata, kaj sta že opravila in kaj še morata


UČNE Populacije Konec vojne Panonske pokrajine -Definitpronomen Analiza izbranega

61


VSEBINE Življenje med drugo svet. vojno -Perfekt filmaLETNA UČNA PRIPRAVA ADMINISTRATOR III. letnik – NARAVOSLOVJE, DRUŽBOSLOVJE IN ODPRTI KURIKULteden 33 NARAVOSLOVJE




MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Razpravlja o vzrokih in posledicah onesnaževanja

Spoznajo pristop Jugoslavije k trojnemu paktu in odziv ljudi na to. Seznanijo se z napadom na Jugoslavijo. Opišejo razdelitev slovenskega ozemlja med okupatorje in njihovo okupacijsko politiko.Spoznajo okupatorjeve sodelavce.

- v literaturi poišče opise izseljevanj ljudi (npr. Lukec in njegov škorec - F. Bevk)- poišče fotografije npr. mlini, štorklja, kurent...- v trgovini poiščejo sladkor in pogledajo od kod prihaja...

-razume besedilo in v njem poišče zahtevane informacije-tvori odvisne stavke z »dass«


UČNEVSEBINE

Onesnaževanje Razkosani in razdeljeniOkupatorjevi sodelavci

Panonske pokrajine -Nebensatz mit dass-Bralno razumevanje

Ocena filma





MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Razpravlja o vzrokih in posledicah onesnaževanja

Spoznajo oblike odpora in reakcijo okupatorja. Spoznajo narodnoosvobodilno gibanje in zmago komunističnega tabora. Seznanijo se z graditvijo slovenske državnosti.

Utrjevanje in preverjanje znanja

Dijak tvori odvisne stavke z veznikoma »dass« in »weil«.

-ustne predstavitve izbranih filmov

UČNEVSEBINE

Onesnaževanje Odpor proti okupatorju Zmaga OF in prevzem oblasti

Ponovitev pred pisnim ocenjevanjem znanja


- Nebensaetze mit dass und weil

Analiza filma po lastni izbiri

62






MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Pozna pomen varovanja naravne dediščine

- Ve, da je Slovenija bogata dežela po številu različnih vrst

Spomnijo se okupatorjevih sodelavcev. Razmišljajo o dogajanju po vojni. Opišejo položaj Slovenije kot republike v Jugoslaviji.

Ocenjevanje znanja Dijak tvori odvisne stavke z vezniki »dass«, »weil« in »wenn«.


UČNEVSEBINE

Biodiverziteta Pisno ocenjevanje znanja

Slovenija v Jugoslaviji in obnova domovine


- Nebensaetze mit dass, weil in wenn.






MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Pozna pomen varovanja naravne dediščine

- Ve, da je Slovenija bogata dežela po številu različnih vrst

Spoznajo glavne probleme gospodarstva po vojni.

Spoznajo razloge za razpad Jugoslavije: gospodarska, socialna, politična in mednacionalna kriza.

Zaključevanje ocen Ponavljanje in preverjanje znanja celotnega učnega sklopa.


UČNEVSEBINE

Biodiverziteta Slovenija v Jugoslaviji in obnova domovine

Razpadanje Jugoslavije

Zaključevanje ocen Ponavljanje in preverjanje znanja celotnega učnega sklopa.

Gledanje izbranega filma

63






MEDIJSKA VZGOJA




Analiza filmov

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- Za zadostno oceno osvoji minimalne standarde znanja

Razumejo težnje Slovenije po samostojnosti. Znajo našteti pomembne dogodke in osebe na poti k samostojnosti. Spoznajo vzroke za razpis plebiscita. Razložijo potek vojne. Spoznavajo pot do mednarodnega priznanja.

Zaključevanje ocen Preverjanje in ocenjevanje znanja celotnega učnega sklopa.

pogovor o filmu, žanru, temi, zgodbi, osebah, igri, -iskanje elementov filmskega jezika-podajanje lastnega mnenja o filmu

UČNEVSEBINE

Biodiverziteta Osamosvojitev Slovenije

Zaključevanje ocen

Zaključevanje ocen Preverjanje in ocenjevanje znanja celotnega učnega sklopa.


NAČRT OCENJEVANJA - PRILOGA

Načrt ocenjevanja je priložen v posebnem dokumentu – v nadaljevanju.

64


Načrt ocenjevanja znanja(priloga Izvedbenega kurikula)

CIRIUS Kamnik, Novi trg 43a, Kamnik

Administrator

3. letnik

Šolsko leto 2011/2012

65


PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor

(v nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa Administrator na seji 6. 9. 2011.

Objava na spletni strani CIRIUS Kamnik.

Ravnatelj je obravnaval in si pridobil mnenje Načrta ocenjevanja od

učiteljskega zbora, dne 12. 9. 2011.

skupnosti dijakov, dne 14. 9. 2011.

sveta staršev, dne 16. 9. 2011.

PODLAGE ZA IZDELAVO NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

Pri pripravi NOZ so bile upoštevane naslednje podlage:

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010) in

Pravilnik o šolski dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 96/1999, 108/1999 in 97/2006) Šolska pravila katerih sestavni del je Načrt ocenjevanja znanja

Izobraževalni program Administrator, objavljen tudi na spletni strani šole (http://www.osp-zuim.lj.edus.si/uploads/UserFiles/file/srednja_sola/SS-Administrator%20-%20SPI.pdf)

Katalogi znanja za predmete (http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/Spi/Kz-ik/katalog.htm):

SLOVENŠČINA MATEMATIKA ANGLEŠČINA ŠPORTNA VZGOJA DRUŽBOSLOVJE NARAVOSLOVJE

Katalogi znanja za strokovne module (http://www.cpi.si/ucitelji/kurikulum/programoteka/srednje_poklicno_izobrazevanje.aspx)

UPRAVNI POSTOPEK KOMUNICIRANJE IKT IN STROJEPISJE TRŽENJE V SODOBNEM PODJETJU

Katalogi znanja za odprti kurikul so del Izvedbenega kurikula STROKOVNA NEMŠČINA RAZISKUJEM SLOVENIJO MEDIJSKA VZGOJA

ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

66

http://www.mss.gov.si/

http://www.mss.gov.si/

http://www.osp-zuim.lj.edus.si/uploads/UserFiles/file/srednja_sola/SS-Administrator%20-%20SPI.pdf

http://www.osp-zuim.lj.edus.si/uploads/UserFiles/file/srednja_sola/SS-Administrator%20-%20SPI.pdf


V 3. letniku programa administrator se ocenjujejo spodaj navedene programske enote številčno, z lestvico od 1 do 5; 1 je negativna ocena.

Ocenjevanje programskih enot

PROGRAMSKE ENOTE, KI SE OCENJUJEJO, IN OCENJEVALCI

Programske enote Ocenjevalci programskih enotSPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETISlovenščina Zala HriberšekMatematika Iztok OsolnikAngleščina Cilka HančičDružboslovje Tanja PrezeljNaravoslovje Vera VrhovnikŠportna vzgoja Niko Cankar

STROKOVNI MODULIUpravni postopek Alena Kocbek, Tomaž BojcIKT in strojepisje Fani Zore, Rok KraljKomuniciranje Tomaž Bojc, Rok KraljTrženje v sodobnem podjetju Fani Zore, Rok KraljODPRTI KURIKULStrokovna nemščina Bojc KarinMedijska vzgoja Tanja KejžarRaziskujem Slovenijo Renata Sitar

OCENJEVANJE PROGRAMSKIH ENOT

67


Programske enote Zaokrožena vsebinska področja SlovenščinaSLO

A Besedilne vrsteB Slovenska književnost v času (romantika, realizem)C Jezikovna podoba besedila D Moderna na Slovenskem

MatematikaMAT

A Potence in koreni, potenčna funkcijaB Kvadratna funkcija in kvadratna enačba

Angleščina ANG

A POPOKLICI IN PROBLEMIB POTOVANJAC STVARI, KI SO SPREMENILE SVETD SANJE IN RESNIČNOST

DružboslovjeDRU

A Od prazgodovine do srednjega vekaB Novi vek in obdobje pred prvo svetovno vojnoC Prva svetovna vojna in iz Avstro-Ogrske v JugoslavijoD Druga svetovna vojna in obdobje po vojni

NaravoslovjeNAR

A Naravni in umetni ekosistemiB Odnosi med organizmi in kroženje snoviC Populacije in biodiverziteta

Športna vzgojaŠVZ

A Splošna kondicijska pripravaB AtletikaC Športne igre

Upravni postopekUPS

A Državna upravaB Upravni postopek

Komuniciranje KOM

A Predstavitev – 1. delB Predstavitev -2. delC Elektronsko komuniciranje – 1. del

IKT in strojepisjeIKS

A Grafično oblikovanjeB Baze podatkovC Preglednice

Trženje v sodobnem podjetjuTSP

A Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci B Zavedanje pomena zadovoljstva kupcev za trženjeC Primerjanje in opisovanje trženjskih strategij podjetja

Raziskujem SlovenijoRSL

A Značilnosti SlovenijeB Naravnogeografske enote Slovenije

Strokovna nemščinaSVN

A Familie, Firma, MitarbeiterB Zug oder Bus oder Fahrrad?C Vergangenheit - Gegenwart

Medijska vzgojaVZM

A Filmski jezikB Analiza filmov

Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja

68


Z različnimi oblikami in načini ocenjevanja znanja se dijakom omogoči, da izkažejo znanje tako, kot jim najbolj ustreza. Zato pri posameznih programskih enotah učitelji določijo različne učne oblike in načine ocenjevanja znanja.

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PROGRAMSKIH ENOTAH

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI

Pisno Ustno Izdelek

Slovenščina X X X

Matematika X X

Angleščina Χ Χ

Naravoslovje X X

Družboslovje X X

Športna vzgoja Praktično delo

STROKOVNI PREDMETIUpravni postopek X X X

Komuniciranje X X

IKT in strojepisje X

Trženje v sodobnem podjetju X X

ODPRTI KURIKULStrokovna nemščina X X

Medijska vzgoja X X X

Raziskujem Slovenijo X X X

Legenda: v posameznem obdobju ocenjevanja se ocenjujejo znanja:

- pisno (šolske naloge, testi, poročila, vaje, naloge),- ustno,- izdelek (storitev, nastop, zagovor, delovna poročila, seminarske naloge, projektne naloge,

laboratorijske vaje ipd.).

OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA PRI PROGRAMSKIH ENOTAH

69


SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI

Individualno V dvojicah Skupinsko

Slovenščina X X

Matematika X X

Angleščina X

Naravoslovje X

Družboslovje X

Športna vzgoja X X X

STROKOVNI PREDMETI

Upravni postopek X

Komuniciranje X

IKT in strojepisje X

Trženje v sodobnem podjetju X X

ODPRTI KURIKUL

Strokovna nemščina X

Medijska vzgoja X

Raziskujem Slovenijo X X X

70


Ocenjevanje projektnega dela

V okviru projektnega tedna ali drugih projektnih dni so dijaki lahko ocenjeni pri posameznem ali pri več programskih enotah. V projektnem delu so zajete kompetence do tedaj obravnavanih vsebin pri posameznih vsebinskih sklopih. Pri oceni projektnega dela učitelj vrednoti (kriteriji):

o samoiniciativnosto sprotno deloo sodelovanje z dijaki in mentorjemo uporabo različnih virov informacijo kakovost opravljenega projektnega dela oziroma nalogeo poročanje pred razredom

Ocenjevanje praktičnega usposabljanja z delom

Področje vrednotenja *** ** *Samoiniciativnost in samostojnost pri delu in opravljanju nalog, ki jih določi mentorSprejemanje zadolžitev in sodelovanjeInteres za pridobivanje znanjaKakovost opravljenega dela ali storitevOdnos do dela, delovnih sredstev, orodja in pripomočkov ter predmetov delaOdnos do strank, sodelavcev in nadrejenih (mentorja)Odnos do okolja in urejenost delovnega mesta (čistoča, red, smotrna uporaba čistilnih sredstev ...)Pravilna in vestna raba osebnih in zaščitnih sredstevUporaba tehnične in tehnološke dokumentacije pri delu (delovni nalog, tehnični podatki o vozilih)Redna izdelava poročila o praktičnem izobraževanju

Minimalni standardi znanja

71


Minimalni standardi znanja (MSZ) so določeni na podlagi katalogov znanja. MSZ je tisto znanje, ki ga mora dijak izkazati za pozitivno oceno.

MODUL SKLOP (2- 6 sklopov)

Minimalni standardi

UPRAVNI POSTOPEK

Državna uprava

- razlikuje pojme uprava, javna uprava, državna uprava- zna opisati osnovno organizacijo državne uprave- prepozna vrsto dejavnosti, v katero spada posamezni državni organ - obvlada strokovno izrazoslovje pri reševanju zahtev strank

Upravni postopek - našteje načela upravnega postopka- opiše pojem uradna oseba- opiše pojem krajevna in stvarna pristojnost- razlikuje vrste zastopanj

KOMUNICIRANJE

1. PREDSTAVITEV – 1. DEL

Dijak: - pojasni oblikovna in estetska merila pravila pri izdelavi predstavitve- pojasni ukaze za izdelavo diaprojekcije v programu za izdelavo predstavitev- pripravo lastno enostavno predstavitev v programu za izdelavo predstavitev- izdela enostavno diaprojekcijo

2. PREDSTAVITEV – 2. DEL

Dijak: - pojasni nekatere najbolj običajne in enostavne možnosti vstavljanja elementov iz programov za urejanje besedila, preglednic in grafikonov v lastnih predstavitvah- opiše nekatere najpomembnejše dejavnike nastopa s predstavitvijo pred publiko- v predstavitev vstavi sliko, preglednico in grafikon- s predstavitvijo nastopi pred publiko in pri tem upošteva bistvene (najpomembnejše) dejavnike nastopa pred njo

3. ELEKTRONSKO KOMUNICIRANJE – 1. DEL

Dijak: - opiše možnosti oziroma vrste sodobnega elektronskega komuniciranja- pojasni pojem »Omrežja« in dostop do njega- opiše pojme domena, poddomena, splet in strežnik WWW- našteje nekaj slovenskih ponudnikov dostopa do interneta

IKT IN STROJEPISJE

Grafično oblikovanje - našteje in obrazloži osnovne ukaze za obdelavo slik v grafičnem programu- opiše možnosti uporabe obdelanih grafičnih datotek v drugih programih- uporablja grafičen program za

72


izdelavo preproste risbe ali reklameBaze podatkov - pojasni pojem baza podatkov

- pojasni uporabnost baz podatkov- vnaša podatke v preprosto že pripravljeno bazo podatkov

Preglednice - pojasni pomen elektronskih preglednic in grafikonov- v programu za delo z elektronskimi preglednicami vnaša podatke v preglednice in jih oblikuje - uporablja osnovne formule in funkcije za računanje- na osnovi podatkov v preglednicah izdeluje različne vrste grafikonov

TRŽENJE V SODOBNEM PODJETJU

Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci

- prepozna tržno usmerjenost podjetja- opiše osnovne ideje trženja- predstavi cilje in naloge trženja- predstavi orodja tržnega komuniciranja- predvideva cilje oglaševanja- primerja lastnosti sodobnih medijev- oceni vlogo sodobnih medijev pri neposrednem trženju- razloži cilje in načine pospeševanja prodaje

Zavedanje pomena zadovoljstva kupcev za trženje

- oceni pomen stalnih kupcev- opiše merjenje zadovoljstva kupcev- predstavi metode s katerimi podjetje obdrži kupce- primerja načine s katerimi podjetja skrbijo za zadovoljstvo kupcev po nakupu

Primerjanje in opisovanje trženjskih strategij podjetja

razloži poslanstvo podjetja, filozofijo in vizijo podjetja- primerja trženjske strategije podjetij- razloži proces segmentiranja trga- opiše načine pozicioniranja podjetij na trgu- opiše potek tržnih raziskav

PREDMET SKLOP (2- 6 sklopov)

Minimalni standardi

SLOVENŠČINA Besedilne vrsteDijak/-inja je zmožen/zmožna sodelovati v pogovoru, pri tem

73


upošteva načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti; samostojno govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo; dijaki, dijakinje znajo napisati: vabilo, potrdilo, pooblastilo, pritožbo, življenjepis, predstavitev naprave; razlikujejo uradna, strokovna in publicistična besedila; zmožni/ zmožne so navesti okoliščine sporočanja, vrsto in temo besedila, podatke iz besedila, povzeti besedilo …

Slovenska književnost v času (romantika, realizem)

Dijak/-inja je zmožen/zmožna smiselno brati; izraziti doživljanje in razumevanje prebranih/slišanih besedil; vrednotiti besedila; utemeljiti svoje doživljanje in razumevanje besedil; o prebranih ali slišanih besedilih se pogovarjati, je zmožen/ zmožna izraziti svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje v doživljajskem spisu oziroma vodeni interpretaciji.

Jezikovna podoba besedilaPri sprejemanju in tvorjenju besedila dokaže svojo pragmatično, pomensko, slovarsko, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost …

Moderna Dijak/-inja je zmožen/zmožna smiselno brati; izraziti doživljanje in razumevanje prebranih/slišanih besedil; vrednotiti besedila; utemeljiti svoje doživljanje in razumevanje besedil; o prebranih ali slišanih besedilih se pogovarjati, je zmožen/ zmožna izraziti svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje v doživljajskem spisu oziroma vodeni interpretaciji.

MATEMATIKAPotence in koreni, potenčna funkcija

Dijak računa s potencami in koreni. Prepozna pravila ter jih uporablja. Zna narisati preprost graf potenčne funkcije.

Kvadratna funkcija in kvadratna enačba

Dijak prepozna odvisnost, ki se opiše s kvadratno funkcijo. Nariše preprost graf kvadratne funkcije in pozna pojem parabole. Pozna pojem naraščanja in padanja funkcije. Reši preproste kvadratne enačbe.

ANGLEŠČINA

POKLICI IN PROBLEMIDijak zna : - uporabljati have to in don't have to- našteti in opisati določene poklice- dajati nasvete in odsvetovati (should)- ob poslušanju in prebiranju teksta odgovarjati na vprašanja- povezovati besede (text message)- pripovedovati o boleznih in njihovih simptomih

POTOVANJADijak zna :- pravilno uporabljati pogojne in časovne

74


odvisnike- pozna razliko med določenimi vezniki- pravilno uporabljati glagole make in do, ter take in get- dopolnjevati tekst in se pogovarjati o prebranem- povezati poslušanje,slike in povedi- opisati pot s pomočjo predlogov- razpravljati o razlogih za in proti

STVARI, KI SO SPREMENILE SVET

Dijak zna:- uporabljati pasiv, spreminjati stavke iz aktiva v pasiv- dopolnjevati tekste in popravljati napake- povezovati glagole in samostalnike- odgovarjati na vprašanja v zvezi s tekstom- pogovarjati se o stvareh, ki jim gredo na živce- dopolnjevati telefonske pogovore- opisovati knjigo ali film

SANJE IN RESNIČNOST Dijak zna :- uporabljati drugi pogojnik- povezovati pogojne stavke- uporabljati might za izražanje možnosti- ob poslušanju izpolnjevati tabelo- uporabljati slovar – neznane besede- dopolnjevati in uporabljati frazne glagole- uporabljati vzklike s so in such- opisovati svojo prihodnost.

ŠPORTNA VZGOJA

Splošna kondicijska priprava - prepozna, izbere in izvaja vaje in naloge, ki vodijo k skladnemu telesnemu razvoju ter preprečuje in odpravlja posledice poklicnih obremenitev,- pozna in razume pomen redne telesne vadbe,- pozna pomen pravilne prehrane in hidracije pri športni vadbi,- razume pomen spremljanja srčnega utripa pri obremenitvah.

Atletika - zna koordinirano in sproščeno teči iz visokega in nizkega starta, predati štafetno palico, skočiti v višino s prekoračno tehniko, metati žogico z zaletom in suvati kroglo z mesta,- pozna atletske discipline.

Športne igre - obvlada tehnične in taktične elemente igre do stopnje, ki mu omogoča sodelovanje v igri z osnovnimi taktičnimi variantami,- pozna pravila igre in jih upošteva,- izbere primeren način obnašanja v športu.

NARAVOSLOVJE

Naravni in umetni ekosistemi - loči med živimi in neživimi dejavniki okolja

- loči med naravnimi in umetnimi ekosistemi in jih zna našteti

75


- opiše lastnosti obravnavanih naravnih in umetnih ekosistemov

Odnosi med organizmi in kroženje snovi

- ve, da organizmi vplivajo na okolje in okolje na organizme

- pozna odnose med različnimi vrstami organizmov

- pozna odnose v okviru vrste- zna našteti in opisati posamezne

odnose- pozna primere iz narave- opiše pretok snovi skozi naravo - pozna kroženje vode, ogljika,

kisika, vodika in fosforjaPopulacije in biodiverziteta - ve, kaj je populacija

- zna našteti in opisati lastnosti populacij- opiše vzroke in posledice

onesnaževanja- zna razložiti pojem biodiverziteta- razloži pomen biodiverzitete- zna našteti razloge za zmanjševanje

števila vrstDRUŽBOSLOVJE 1.) Od prazgodovine do

srednjega vekaPozna zgodovinske dogodke v posameznem zg. obdobju. Opiše življenje ljudi in pozna družbeno ureditev posameznega obdobja.Na zemljevidu pokaže kraj dogajanja. Razume, kateri dogodki so mejniki za prehod v nov družbeni red. Opišejo fevdalno družbeno ureditev.Znajo opisati položaj Karantanije, njeno samostojnost in izgubo neodvisnosti in samostojnosti. Poznajo življenje plemstva, meščanov in kmetov.

2.) Novi vek in obdobje pred prvo svetovno vojno

Poznajo odkritelja Amerike in nekaj novosti, ki smo jih dobili. Razložijo značilnosti absolutizma.Opišejo protestantizem in najpomembnejše osebe tistega časa.Poznajo najpomembnejše pridobitve prve in druge industrijske revolucije in opišejo vplive na življenje. Poznajo dualistično ureditev Habsburške monarhije. Razložijo zemljiško odvezo. Razumejo pomen programa Zedinjena Slovenija.Poznajo stranke na Slovenskem in programe za združitev južnih Slovanov

76


in razložijo najpomembnejše točke.

3.) Prva svetovna vojna in iz Avstro-Ogrske v Jugoslavijo

Naštejejo in opišejo bojišča prve svet. vojne. Poznajo vzroke in potek izstopa Rusije iz vojne. Poznajo države, s katerimi so podpisali mirovne pogodbe. Poznajo nastanek Države SHS in njene težave, ki so vodile v nastanek Kraljevine SHS. Opišejo boj za severno in zahodno mejo.Poznajo vzroke, ki so pripeljali do nastanka Kraljevine Jugoslavije.

4.) Druga svetovna vojna in obdobje po vojni

Opišejo skupne značilnosti fašizma in nacizma. Poznajo vzroke, ki so pripeljali do vojne.Znajo opisati najpomembnejša nemška, japonska in italijanska osvajanja ter njihovo kapitulacijo. Vedo, kdo je okupiral Jugoslavijo in opišejo okupacijske sisteme. Poznajo okupatorjeve sodelavce. Poznajo začetek odpora proti okupatorju in oblikovanje slovenske in jugoslovanske državnosti. Opišejo posledice vojne in prizadevanja za obnovo. Poznajo obračun z nasprotniki v vojni. Poznajo probleme v gospodarstvu in mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji. Opišejo potek osamosvajanja Slovenije in boj za mednarodno priznanje.

ODPRTI KURIKUL

SKLOP(2- 6 sklopov)

Minimalni standardi

77


RAZISKUJEM SLOVENIJO

Značilnosti Slovenije -pokaže Slovenijo na zemljevidu Evrope- na zemljevidu pokaže in poimenuje sosednje države- našteje nekaj (5) vrst površja v Sloveniji- našteje vrste podnebja v Sloveniji in jih opiše- prebere konkretni klimogram- poimenuje in na zemljevidu pokaže večje reke (5) in jezera (3)- razloži onesnaženost slovenskih rek- pozna obe narodnostni manjšini- opiše gospodarske vzroke za selitve- na zemljevidu Slovenije pokaže vsaj 7 večjih mest- našteje gospodarske dejavnosti- našteje kmetijske panoge- razloži probleme onesnaževanja zaradi industrije- našteje vrste prometa in opiše njihov vpliv na okolje- opiše in na zemljevidu pokaže slovenski cestni križ- našteje razlike med letnim, zimskim in zdraviliškim turizmom- navede konkretne primere dobrega in slabega ravnanja človeka z okoljem


- poimenuje in na zemljevidu pokaže alpske in predalpske pokrajine- na zemljevidu pokaže Triglavski narodni park in ga opiše- na zemljevidu pokaže Ljubljansko kotlino in našteje njene sestavne dele

- na zemljevidu pokaže dinarske pokrajine- opiše kraško polje, vrtačo in kraško jamo- na zemljevidu pokaže in razloži presihajoče Cerkniško jezero

- opiše lego primorskih pokrajin- opiše značilnosti rastlinstva primorskega sveta- opiše luko Koper in njen pomen

- na zemljevidu pokaže lego panonskih pokrajin- opiše podnebje in površje panonskih pokrajin- opiše vsaj en primer ohranjanja naravne ali kulturne dediščine

78


Dijakom želim predstaviti teme na različne načine - tako z delom v učilnici, ob zemljevidu, ob priklicu njihovih lastnih doživetij in spoznanj. Še posebno rada pa bi dijake odpeljala ven, v naravno okolje, v konkretno pokrajino in jim tako omogočila, da raziskujejo tudi z vonjem, tipom, z občutki, s pogovori z ljudmi, z uporabo istrumentov za delo na terenu... Takega načina si želijo tudi sami dijaki in njihovi starši (izkušnje iz preteklega leta), zato si bom prizadevala osvojiti vsebine predvsem na slednji način.

STROKOVNA NEMŠČINA 1. Familie, Firma, Mitarbeiter Dijak:

- našteje sorodnike in opiše sorodstvene vezi- tvori Genitiv (rodilnik) Singular und Pluraltvori Genitiv ob lastnih imenih- našteje poklice in opiše dejavnosti pri posameznem poklicu- s pridevniki opiše, kaj vidi- izrazi svoje domneve - poveže poklice s pripomočki- uporablja Possessivartikel in končnice- našteje oblačila, poimenuje barve- uporablja sklanjatve- tvori vprašalnice z »welch-»- uporablja svojilni zaimek- našteje karakterne značilnosti posameznikov- Deklination des Substantivs und Adjektivs

2 . Zug oder Bus oder Fahrrad? Dijak:- vpraša za pot in drugega usmeri do želenega cilja- našteje prometna sredstva-poišče slabosti in prednosti za posamezno prometno sredstvo- se pozanima za ceno vozovnice vlaka in avtobusa, čas odhoda in prihoda- uporablja nikalne povedizanika samostalnik -pove, kje se v mestu nahaja - gre po opravkih in opiše pot ter vrsto opravka- našteje ustanove v mestu in opiše podeželje- opiše svoj delovnik- načrtuje in določa termine sestankov- uporablja datum- našteje dneve, mesece, letne čase- uporablja časovne in krajevne prislove- tvori povedi z modalnimi glagoli

79


3. Vergangenheit - Gegenwart Dijak:- našteje dele telesa- opiše svoje počutje, našteje bolezni- gre k zdravniku in mu pove, kaj ga boli- svetuje pacientu, kako naj skrbi za svoje zdravje- uporablja Reflexivpronomen (povratni svoj. zaimek)- opiše potek dneva, ko je na bolniški- poroča v službi, kako je bilo doma- tvori povedi v preteklem času s pomožnima glagoloma »sein« in »haben«- načrtuje potovanje in sestavi seznam potrebnih stvari- s sošolcem ugotavljata, kaj sta že opravila in kaj še morata- tvori odvisne stavke z vezniki »dass«, »weil« in »wenn«.

MEDIJSKA VZGOJA

1.Filmski jezik Dijak zna:-opredeliti in prepoznati filmske žanre-pojasniti osnove filmskega jezika: kader, montažni rez, plan, snemalni koti- prepoznati elemente mizanscene: dogajalni prostor, rekviziti, kostumi, osvetlitev-opisati, kako zvok prispeva k filmu-pojasniti osnove filmskega jezika: sekvenca, dialog, scenarij, režiser, napovednik-uporabljati ključne izraze v pogovoru o tipih likov

2. Analiza filmov Dijak zna:-analizirati odlomek filma oz. film-opredeliti žanr in temo filma-pripovedovati o zgodbi odlomka ali filma-opisati osebe v odlomku ali filmu-poiskati elemente filmskega jezika in ugotoviti, kako vplivajo na pomen -argumentirati, zakaj mu/ji je bil film všeč / ni bil všeč-opredeliti igro nastopajočih- uporabljati spletne in tiskane vire, da pride do informacij o filmih -brati kritike, ki se nanašajo na film-napisati oceno filma-pripraviti predstavitev filma

80


Integrirane ključne kvalifikacije (IKK)

Razvrstitev IKK po programskih enotah

IKK – integrirane ključne kvalifikacije

Programska enota Cilj

Varnost in zdravje pri delu

UME, IKS, ŠVZ, UPS Zdravo in varno delovno mesto, poznavanje nevarnosti na delovnem mestu, poklicne bolezni.

IKT ANG, NAR, IKS, TOP, Oblikovanje besedil, oblikovanje razpredelnic, shranjevanje informacij, uporaba interneta in elektronske pošte, uporaba slovarjev.

Okoljska vzgoja ANG, NAR, DRU, ŠVZ, RSL

Varovanje okolja na delovnem mestu, poznavanje kompleksnih okoljskih problemov.

Podjetništvo ANG, TOP, IKS, APO, UPS, TSP

Iznajdljivost pri pripravi in prodaji izdelka ali storitve, načrtovanje in organizacija dela, razvijanje in izvedba projektov, ekonomičnost pri delu, prilagodljivost v poklicnih priložnostih, sposobnost vzpostavljanja primernega odnosa v različnih okoliščinah.

Učenje učenja ANG, NAR, SNE, SLO, DRU, MAT, VZM

Delo v različnih viri, vztrajnost v procesu učenja, daljša ali krajša koncentracija, kritična refleksija, uporaba uspešnih strategij učenja, motiviranost, poznavanje lastnega učenja.

Socialne spretnosti ANG, ŠVZ, SNE, SLO, DRU, VZM, RSL

Timsko delo, komunikacija, mirno reševanje sporov, oblikovanje pozitivne samopodobe, spoštovanje, sprejemanje drugih in drugačnih, sodelovalno učenje.

Načrtovanje in vodenje kariere

ANG, NAR, KOM, UPS Postavljanje lastnih ciljev, poznavanje možnosti za razvoj kariere, ugotavljanje interesov, mapa lastnih dosežkov.

PUZ redno spremlja napredek dijakov in dijakinj pri doseganju integriranih ključnih kvalifikacij.

81


Interesne dejavnosti (ID)

Interesne dejavnosti so določene v izvedbenem kurikulu za šolsko leto 2011/2012.

Vrsta interesnih dejavnosti

Obseg Okvirna aktivnost Okviren datum Spremljanje

ŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali izven

september Pogovor o vsebini

KULTURNI DAN 5 ur obisk gledališča februar UdeležbaŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali

izvenpomlad Udeležba

STROKOVNA EKSKURZIJA

8 ur maj Udeležba

DRUGE DEJAVNOSTI

5 ur proslave, podelitve … celo leto Udeležba

SKUPAJ 28 ur (1 teden)

Za interesne dejavnosti je v šolskem letu 2011/2012 predviden en teden (28 ur; kar je maksimalna tedenska obremenitev v programu Administrator gib). PUZ na rednih sestankih določi datume in podrobnejšo vsebino interesnih dejavnosti.

Da dijak opravi interesne dejavnosti, mora izpolniti obveznosti, ki so opredeljene v rubriki spremljanje!

Ne opravi pa dijak:

če je bil odsoten več kot 7 ur, razen če se jih zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti; v tem primeru PUZ določi aktivnosti, ki jih mora opraviti,

če ni pripravil izdelka (referat), če ni sodeloval pri nobenem poročanju.

Da dijak opravi dopolnilni izpit, PUZ določi obseg aktivnosti ali poročil za posameznega dijaka in sicer glede na obveznosti, ki jih dijak ni opravil.

82


Terminski razpored ocenjevanja znanja

Šolsko leto 2011/2012 je razdeljeno v dve ocenjevalni obdobji:

1) Prvo ocenjevalno obdobje se začne 1. 9. 2011 in konča 13. 1. 2012. Obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci), praviloma v prvem tednu po ocenjevalni konferenci (najpozneje do 20. 1. 2012).

2) Drugo ocenjevalno obdobje se začne 16. 1. 2012 in konča 21. 6. 2012. Spričevalo ali obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci) 22. 6. 2012.

Izpitni roki v skladu s šolskim koledarjem:

Spomladanski rok: začetek 28. 6. 2012Jesenski rok: začetek 16. 8. 2012

Datumi skupinskih preverjanj in ocenjevanj:

Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja v šolskem letu 2011/2012 je opredeljen v posebni tabeli – na koncu dokumenta Načrt ocenjevanja.

OBVEŠČANJE

Dijake in starše se obvešča o uspehu na tedenskih in mesečnih govorilnih urah v skladu z letnim delovnim načrtom.

Ob začetku šolskega leta dijake seznanimo:

s kompetencami in standardi znanja, ki naj bi jih dosegli z minimalnimi standardi znanja z oblikami in načini ocenjevanja s pravili ocenjevanja z dovoljenimi pripomočki

Obveščanje staršev o uspehu dijaka poteka v skladu z letnim delovnim načrtom.

Po 1. ocenjevalnem obdobju prejmejo starši prvo obvestilo. Po koncu pouka prejmejo dijaki spričevalo; če niso uspešno opravili letnika, pa dobijo

obvestilo o uspehu.

83


SPREMLJANJE NAČRTA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Na začetku šolskega leta se za interne dijake pripravi Individualizirani učni načrt, ki je podlaga za šolsko delo. Za zunanje dijake se takšen načrt v primeru učnega neuspeha. Z analizo se ugotovi vzroke za nedoseganje minimalnih standardov in stopnjo doseganja ciljev. Nato sledijo strategije za sanacijo problema ter spreminjanje (korekcija) NOZ.

OPOMBE

Sprotno beleženje ugotovitev in evidentiranje problemov, do katerih prihaja pri realizaciji načrta.

________________ ___________________________Vodja PUZ Žig Ravnateljica

84


PRILOGA: TABELA TERMINSKI NAČRT OCENJEVANJA 2011/12

2011 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

September 1. 2. 3. 4. Projektni teden

Oktober 5. DRU-A 6. 7. ANG-A 8. VZM-A DR

November DS Jesenske počitnice 9. SLO-A, SVN-A 10. ŠVZ-A, UPS-A 11. IKS-A 12. DRU-B

NAR-A

December 12. 13. KOM-A 14. TSP-A 15. ANG-B B DS Počitnice

2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Januar NL 16. Delovna praksa 17. 18. 19.

Februar 20. 21. KP In. d. 22. Zimske počitnice 23.

Marec 24. SLO-B, SVN-B 25. ŠVZ-B, RSL-A 26. DRU-C 27.

April 28. ANG-C, NAR-B VN 29. 30. UPS-B, KOM-B

IKS-B 31. ŠVZ-C,TSP-B

DU P

Maj PD 32. SLO-C 33. 34. MAT-B 35. RSL-B,NAR-CIKS-C

Junij 36. DRU-D, TSP-C,SVN-C 37. ANG-D, KOM-C,

VZM-B 38.Interesne dejavnosti – potekajo med letom

DD

Julij

Avgust MV

85


Opomba: Terminski načrt ocenjevanja je okviren in se nanaša predvsem na zaključevanje posameznega sklopa. Tedni ocenjevanja oziroma zaključevanja sklopov se zaradi različnih vzrokov (odsotnost učitelja ali učenca, odpadle ure, drugi vzroki) lahko spremenijo. Bolj podrobno je ocenjevanje opredeljeno v drugih dokumentih (dnevnik), za nekatere dijake pa v njihovih Individualiziranih programih.

* nepopoln teden, dnevi se »štejejo« k tednom, ki nimajo polno število dni (8., 21., 31. teden)

Legenda 1: Interesne dejavnostiTermin interesnih dejavnosti je okviren in izhaja iz Izvedbenega kurikula

kulturni, športni, naravoslovni dnevi in druge aktiv. – opredeljene v Izvedbenem kurikulu

Počitnice in praznikiVikendiPraktični pouk pri delodajalcuN, P Nadomeščanje, Pouka prosto

Legenda 2: Programske enote in sklopi (npr. kratica SLO-A pomeni »Slovenščina, sklop A – Besedilne vrste«)

Programske enote Zaokrožena vsebinska področja – sklopi

SlovenščinaSLO

A Besedilne vrsteB Slovenska književnost v času (romantika, realizem)C Jezikovna podoba besedila D Moderna na Slovenskem

MatematikaMAT

A Potence in koreni, potenčna funkcijaB Kvadratna funkcija in kvadratna enačba

Angleščina ANG

A POPOKLICI IN PROBLEMIB POTOVANJAC STVARI, KI SO SPREMENILE SVETD SANJE IN RESNIČNOST

DružboslovjeDRU

A Od prazgodovine do srednjega vekaB Novi vek in obdobje pred prvo svetovno vojnoC Prva svetovna vojna in iz Avstro-Ogrske v JugoslavijoD Druga svetovna vojna in obdobje po vojni

86


NaravoslovjeNAR

A Naravni in umetni ekosistemiB Odnosi med organizmi in kroženje snoviC Populacije in biodiverziteta

Športna vzgojaŠVZ

A Splošna kondicijska pripravaB AtletikaC Športne igre

Upravni postopekUPS

A Državna upravaB Upravni postopek

Komuniciranje KOM A Predstavitev – 1. delB Predstavitev -2. delC Elektronsko komuniciranje – 1. del

IKT in strojepisjeIKS

A Grafično oblikovanjeB Baze podatkovC Preglednice

Trženje v sodobnem podjetjuTSP

A Predstavljanje tržnega komuniciranja s kupci B Zavedanje pomena zadovoljstva kupcev za trženjeC Primerjanje in opisovanje trženjskih strategij podjetja

Raziskujem SlovenijoRSL

A Značilnosti SlovenijeB Naravnogeografske enote Slovenije

Strokovna nemščinaSVN

A Familie, Firma, MitarbeiterB Zug oder Bus oder Fahrrad?C Vergangenheit - Gegenwart

Medijska vzgojaVZM

A Filmski jezikB Analiza filmov

87

Documents

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - CIRIUS … · Web viewZa interesne dejavnosti je v šolskem letu 2011/2012 predviden en teden (28 ur; kar je maksimalna tedenska obremenitev v programu