SPLETNO OGLAŠEVANJE Z VIDIKA ZALOŽNIKA SPLETNEGA … · 2017. 11. 28. · prva pasica z večpredstavnostno vsebino (rich-media). Pasica je omogočala igranje igre in je kmalu dosegala

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Boštjan Horvat

SPLETNO OGLAŠEVANJE Z VIDIKA ZALOŽNIKA SPLETNEGA MESTA

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2013

SPLETNO OGLAŠEVANJE Z VIDIKA ZALOŽNIKA

SPLETNEGA MESTA

Študent: Boštjan Horvat

Študijski program: Informatika in tehnologije komuniciranja VS

Smer: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja

Mentor(ica): Viš. pred. mag. Boštjan Kežmah

Lektor(ica): Bernardka Jureš

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Boštjanu Kežmahu

za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega

dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij. Zahvalil bi se vsem, ki so mi v času študija

stali ob strani in me spodbujali.

III

SPLETNO OGLAŠEVANJE Z VIDIKA ZALOŽNIKA

SPLETNEGA MESTA

Ključne besede: spletno oglaševanje, spletna stran, optimizacija spletne strani

UDK: 004.774.6:659.1(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu smo predstavili spletno oglaševanje z vidika založnika spletnega mesta.

Preučili smo prednosti in slabosti oglaševanja na spletu, predstavili zgodovino razvoja

spletnega oglaševanja in spoznali termine, ki jih pogosto srečamo v vlogi založnika

spletnega mesta. Obravnavali smo tri področja na poti do uspešne spletne strani, in sicer:

izbiro tematike, postavitev spletne strani in optimizacijo za spletne iskalnike. Predstavili

smo orodja, uporabna za iskanje potencialno profitabilnih ključnih besed pri izbiri

tematike spletne strani, postavili spletno stran v CMS sistemu Joomla in predstavili dobre

prakse pri konfiguraciji sistema in postavitvi oglasnih blokov.

IV

ONLINE ADVERTISING FROM THE WEBSITE PUBLISHER

PERSPECTIVE

Key words: online advertising, website, website optimization

UDK: 004.774.6:659.1(043.2)

Abstract

In the thesis we presented online advertising from the website publisher perspective. We

have considered the advantages and disadvantages of online advertising, the history of the

development of online advertising and the frequnetly encountered terms in the role of

publisher of a website. We discussed three areas on the way to a successful website,

namely: selecting topics, web page layout and optimization for search engines. We

presented the tools used to search for potentially profitable keywords in the selection of

topics of websites, set up a website in Joomla CMS system and presented best practices for

system configuration and installation of advertising blocks.

V

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 CILJI ....................................................................................................................... 1

1.2 OMEJITVE ............................................................................................................... 1

2 SPLETNO OGLAŠEVANJE ..................................................................................... 2

2.1 ZGODOVINA SPLETNEGA OGLAŠEVANJA ................................................................. 2

2.1.1 Googlova zgodovina vstopa v svet spletnega oglaševanja ................................ 4

2.2 PREDNOSTI SPLETNEGA OGLAŠEVANJA ................................................................... 5

2.3 SLABOSTI SPLETNEGA OGLAŠEVANJA ..................................................................... 6

2.4 SEM IN SEO .......................................................................................................... 7

2.4.1 SEO in bel, siv ter črn klobuk ............................................................................ 9

2.5 MODELI ZAKUPA PRIKAZOVANJA OGLASOV ............................................................ 9

2.6 GOOGLE ADSENSE ............................................................................................... 10

2.6.1 AdSense pravila za spletne založnike .............................................................. 10

2.6.2 Oblike AdSense oglasov................................................................................... 12

2.7 UPORABA INTERNETA PO SVETU ........................................................................... 13

2.7.1 IAB statistika spletnega oglaševanja ............................................................... 14

2.8 ZEKOM-1 IN DOLŽNOSTI ZALOŽNIKA SPLETNEGA MESTA ..................................... 16

3 IZBIRA NIŠE ZA SPLETNO STRAN .................................................................... 17

3.1 ORODJA ZA IZBIRANJE NIŠE .................................................................................. 18

3.1.1 Google AdWords orodje za ključne besede ..................................................... 18

3.1.2 Market Samurai ............................................................................................... 20

4 POSTAVITEV SPLETNE STRANI ........................................................................ 25

4.1 IZBIRA CMS SISTEMA – SISTEMA ZA UPRAVLJANJE VSEBIN .................................. 25

4.1.1 Joomla! ............................................................................................................ 26

4.1.2 Zakaj Joomla? ................................................................................................. 27

4.2 GOSTOVANJE SPLETNE STRANI ............................................................................. 28

4.3 NAMESTITEV JOOMLE NA STREŽNIK ..................................................................... 29

4.4 IZDELAVA PREDLOGE ............................................................................................ 31

4.4.1 Dodajanje nove pozicije v predlogo ................................................................ 34

VI

4.5 KONFIGURACIJA JOOMLE ...................................................................................... 36

4.5.1 Postavitev modulov .......................................................................................... 36

4.5.2 Zemljevid spletne strani ................................................................................... 37

4.5.3 Varnost spletne strani ...................................................................................... 37

4.5.4 Uporabljene razširitve ..................................................................................... 38

4.5.5 Postavitev in vstavljanje oglasnih blokov ........................................................ 39

5 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI .................................................................... 42

5.1 KAKO DELUJE ISKALNIK GOOGLE ......................................................................... 42

5.2 OPTIMIZACIJA NA SPLETNI STRANI (ONSITE SEO) ................................................ 44

5.3 OPTIMIZACIJA IZVEN SPLETNE STRANI (OFFISTE SEO) ......................................... 45

5.4 ORODJA ZA OPTIMIZACIJO .................................................................................... 46

5.4.1 Google Webmasters ......................................................................................... 46

5.4.2 Google Analytics ............................................................................................. 48

6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 50

7 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 51

VII

KAZALO SLIK

Slika 1: Prva oglasna pasica. ................................................................................................ 2

Slika 2: HP pong pasica. ....................................................................................................... 3

Slika 3: Google AdWords oglasi na primeru "zimske gume". .............................................. 4

Slika 4: SEM in SEO med rezultati v iskalniku. ................................................................... 8

Slika 5: Uporaba interneta po svetu leta 2000 in 2012. ....................................................... 13

Slika 6: Sredstva, namenjena spletnemu oglaševanju. ........................................................ 15

Slika 7: Delež v oglaševalskem proračunu leta 2012. ......................................................... 15

Slika 8: Primerjava iskanj v slovenskem in angleškem jeziku. ........................................... 17

Slika 9: Google AdWords orodje za ključne besede. .......................................................... 18

Slika 10: Keyword Planner izpis rezultatov. ....................................................................... 19

Slika 11: Keyword Planner statistika iskanja za ključno besedo........................................ 19

Slika 12: Market Samurai raziskava ključnih besed. ........................................................... 20

Slika 13: Market Samurai ocena konkurence. ..................................................................... 22

Slika 14: Market Samurai izbira končnic domene. ............................................................. 24

Slika 15: Market Samurai izbira predpon in končnic. ........................................................ 24

Slika 16: Market Samurai izbira domen. ............................................................................. 24

Slika 17: Statistika uporabe CMS sistemov. ....................................................................... 25

Slika 18: Joomla logotip. ..................................................................................................... 26

Slika 19: Joomla ločena struktura ogrodja. ......................................................................... 26

Slika 20: Zabec.net in nadzorna plošča cPanel.................................................................... 28

Slika 21: Softaculous Auto Installer namestitev Joomle. .................................................... 29

Slika 22: E-kuharica.si po namestitvi Joomle. .................................................................... 30

Slika 23: E-kuharica po namestitvi Joomle – administratorska nadzorna plošča................ 30

Slika 24: Artisteer logotip. .................................................................................................. 31

VIII

Slika 25: Uporabniški vmesnik programa Artisteer. ........................................................... 31

Slika 26: Artisteer izbira števila stolpcev. ........................................................................... 32

Slika 27: Predloga za spletno stran E-Kuharica.si. .............................................................. 32

Slika 28: Pozicije za postavitve modulov v Artisteer predlogi. .......................................... 33

Slika 29: Dodajanje pozicije "MojaPozicija" v TemplateDetails.xml. ............................... 34

Slika 30: Dodajanje kode v index.php. ................................................................................ 35

Slika 31: CSS stil za pozicijo MojaPozicija. ....................................................................... 35

Slika 32: Postavitev modula na pozicijo "MojaPozicija". ................................................... 35

Slika 33: Načrt izgleda spletne strani e-kuharica.si. ............................................................ 36

Slika 34: Sprememba predpone podatkovne baze v MijoSQL............................................ 38

Slika 35: Administratorski del Joomle za upravljanje z oglasnimi pasicami. ..................... 40

Slika 36: Izgled prispevka na spletni strani E-kuharica.si. .................................................. 41

Slika 37: Statistika klikov glede na pozicijo v iskalniku Google. ....................................... 42

Slika 38: SEF URL in URL Rewriting sprememba URL naslova ..................................... 44

Slika 39: Uporabniški vmesnik Google Webmaster Tools. ................................................ 47

Slika 40: Google Analytics sledilna koda. .......................................................................... 48

Slika 41: Google Analytics uporabniški vmesnik. .............................................................. 49

KAZALO TABEL

Tabela 1: AdSense formati spletnih pasic [24]. ................................................................... 12

Tabela 2: Market Samurai – parametri statistike ključne besede z razlago......................... 21

Tabela 3: Market Samurai - parametri ocenitve konkurence z razlago. ............................. 23

Tabela 4: Gradniki spletne strani e-kuharica.si. .................................................................. 36

IX

UPORABLJENE KRATICE

CMS – Content Management system

CSS – Cascading Style Sheets

FTP – File Transfer Protocol

GPL – General Public License

GWT – Google Webmasters Tools

HTML – HyperText Markup Language

IAB - Interactive Advertising Bureau

PHP - Hypertext Preprocessor

RIS – Raba interneta v Sloveniji

SEF URL – Search Engine Friendly Uniform Resource Locator

SEM – Search Engine Marketing

SEO – Search Engine Optimization

URL – Uniform Resource Locator

ZEKom-1 – Zakon o elektronskih komunikacijah

Spletno oglaševanje z vidika založnika spletnega mesta

1

1 UVOD

V diplomski nalogi bomo obravnavali problem spletnega oglaševanja. Postavili se bomo v

vlogo založnika spletnega mesta in raziskali možnosti zaslužka s pomočjo oglaševanja. V

vlogo se bomo poizkušali postaviti od začetka do konca, torej od ideje do izvedbe in

optimizacije in integracije spletnih oglasov. S pomočjo primernih orodij bomo predstavili

pomembne parametre, ki jih spletni založnik mora upoštevati pri izbiri nišne tematike

spletne strani. Pokazali bomo postopek namestitve spletne strani na strežnik, postopek

konfiguracije in pravilne postavitve oglasnih pozicij na sami strani. Po postavitvi bomo

pokazali postopek optimizacije za višjo uvrstitev strani v spletnih iskalnikih ter predstavili

orodja za spremljanje in izvajanje analiz obiska.

1.1 Cilji

Namen diplomske naloge je postaviti se v vlogo založnika spletnega mesta in spoznati

načine in možnosti zaslužka z vključitvijo oglasnih pasic na spletno stran. Seznanili smo se

s tremi področji postavitve spletne strani: najprej smo obdelali izbiro ključnih besed

oziroma tematike spletne strani, nato smo spletno stran postavili v sistemu Joomla, kot

zadnjo stopnjo izdelave spletne strani pa smo spoznali še tehnike optimizacije za čim višjo

uvrstitev spletne strani v iskalnikih.

1.2 Omejitve

Omejili se bomo na oglaševanje z Google AdSense, saj ima največji delež med

oglaševalskimi agencijami. Za prikaz spletnega oglaševanja v praksi bomo uporabili CMS

Joomla.


2

2 SPLETNO OGLAŠEVANJE

Oglaševanje je oblika komunikacije, sponzorirana s strani posameznika in podjetja, z

namenom vpliva na ljudi in spodbujanja k določenim dejanjem in razmišljanjem. Cilj

večine oglasov dandanes je prepričati ljudi za nakup materialnih dobrin ali storitev, ki se

oglašujejo. [12]

Vsaka oblika oglaševanja je tržno komuniciranje podjetja s potencialnimi strankami, v

osnovi namenjeno prodaji izdelka ali storitve, ki se oglašuje. Spletno oglaševanje je torej

uporaba interneta kot oglaševalskega medija, kjer se promocijske vsebine prikažejo

uporabniku na računalniškem zaslonu. Spletno oglaševanje in internetni marketing sta dva

pojma, čeprav se včasih zmotno uporabljata kot sopomenki. Oglaševanje je le del veliko

obsežnejšega marketinga. Marketing so vse poslovne aktivnosti, ki poskušajo približati

storitve ali izdelke potencialnim kupcem in s tem povečati prodajo. Oglaševanje pa je

promocijski material (pri spletnem oglaševanju oglasne pasice itd.), katerega namen je

prikazati storitve oziroma izdelke čim večjemu številu ljudi, ponavadi s čim manjšimi

stroški. [18] Spletno oglaševanje je spremenilo način oglaševanja, predvsem zaradi

interaktivnega načina oglaševanja.

2.1 Zgodovina spletnega oglaševanja

Prve oblike spletnega oglaševanja, kot ga poznamo danes, so se na spletu pojavile leta

1994. Na sliki spodaj (Slika 1) je primer oglasne pasice (banner) z začetkov spletnega

oglaševanja. Prvi prikaz pasice je bil 25. oktobra 1994.

Slika 1: Prva oglasna pasica.

Naročnik za prikaz te pasice je bilo podjetje AT&T Inc., ameriško telekomunikacijsko

podjetje, pasica se je prikazovala na spletni strani HotWired.com. Hotwired je s to akcijo

vzbudil zanimanje tudi pri drugih podjetjih, tako so se kmalu prikazovale pasice podjetij

Club Med, Volvo in MCI.


3

Začetki pojavljanja oglasnih pasic na spletnih straneh so bili neorganizirani, kar se tiče

velikosti. Tako naj bi bilo že več kot 200 različnih velikosti oglasnih pasic, kar je prinašalo

nepotrebne dodatne stroške, saj so morali oglaševalci prilagajati velikosti svojih oglasnih

pasic vsakemu založniku spletnega mesta posebej. Tako sta organizaciji CASIE in IAB

leta 2006 sprejeli standarde velikosti pasic. Uporaba sprejetih dimenzij pa ni bila obvezna,

vendar se je dobro prijela, saj so tudi spletni založniki ponujali zakup oglasnega prostora

omenjenih dimenzij. [21]

Kmalu po pojavu prve oglasne pasice, je korak naprej naredil Hewlett-Packard,

multinacionalna združba informacijskih tehnologij, ki je izdelala eno izmed prvih

interaktivnih pasic. Pasica velikosti 728 x 90 je vsebovala arkadno igro Pong in velja kot

prva pasica z večpredstavnostno vsebino (rich-media). Pasica je omogočala igranje igre in

je kmalu dosegala dosti višje odstotke klikov kot navadne pasice. Dosegala naj bi 3-krat

več klikov v primerjavi z navadnimi pasicami. HP pong pasica, prikazana na sliki spodaj

(Slika 2), velja za enega večjih prelomov v zgodovini oglaševanja, saj je v tistem času

večino pasic bilo v obliki statičnih gif ali za odtenek bolj kvalitetnih jpg datotek.

Slika 2: HP pong pasica.

Vrhunec spletnega oglaševanja je bil konec 20. stoletja. Investitorji so začeli vlagati v

spletne strani, mnogi med njimi so na ta račun tudi obogateli. Na prelomu tisočletja smo

tudi v Sloveniji dobili prvo oglaševalsko mrežo, Iprom. Med leti 2001 in 2003 se je

množično razširila uporaba oglasov v obliki izskočnega okna (pop-up). Spletne strani so

bile večkrat zasičene s tako obliko oglasov, tako je spletni brskalnik Opera ponujal dodatek

za blokiranje prikazovanja izskočnih oken. Leta 2005 so se na spletnih straneh začeli

pojavljati video oglasi, kar je dodalo novo dimenzijo spletnemu oglaševanju. Video oglasi

tako niso bili zgolj domena televizijskega oglaševanja. Leta 2007 je bilo za oglaševanje na


4

spletnih straneh namenjenih 10 bilijonov dolarjev, kar je 14 odstotkov celotnega proračuna

oglaševanja. Leta 2011 je bil znesek porabe že 80,2 bilijona, leto kasneje pa 94,2 bilijona

dolarjev, kar znaša 15 odstotkov celotnega proračuna oglaševanja. [9]

2.1.1 Googlova zgodovina vstopa v svet spletnega oglaševanja

Google je bil sprva samo spletni iskalnik z veliko prometa, a ob tem ni prodajal nič.

Oktobra leta 2000 je na trg prišel AdWords, sistem za oglaševanje produktov v Googlovem

iskalniku. Deluje po principu oglaševanja glede na ključne besede. Oglaševalci tako lahko

zakupijo oglase na določene ključne besede in izbereje želeno mesto postavitve oglasa.

Možnosti postavitve so prikazane na spodnji sliki (Slika 3), na ključno besedo »zimske

gume«. Oglasi se lahko prikazujejo na prvih mestih rezultatov ali ob strani.

Slika 3: Google AdWords oglasi na primeru "zimske gume".

AdWords je postal glavni vir dohodkov Googla. Tri leta po izdaji AdWords-a je Google

izdal AdSense, oglaševalsko storitev, ki omogoča založnikom spletnih mest integriranje

oglasov Googlove mreže oglaševalcev na svoja spletna mesta. Oglaševanje s pomočjo

storitev AdSense temelji na ključnih besedah, kar pomeni, da so oglasi povezani z vsebino

spletne strani, kar prinaša večje zanimanje obiskovalcev in posledično več klikov na oglas.

Na eni strani imamo oglaševalce, na drugi založnike spletnih mest, vmes pa Google z


5

AdWords in AdSense. Oglaševalci torej podajo zahtevo za oglaševanje svojega produkta

na določeno ključno besedo. Google pa oglase prikazuje v brskalniku, ob iskanju na

oglaševano ključno besedo in na spletnih straneh, katerih vsebina se nanaša na izbrano

ključno besedo. [10]

2.2 Prednosti spletnega oglaševanja

Spletno oglaševanje ima v primerjavi z oglaševanjem v ostalih medijih, kot so televizija,

radio in tisk, veliko prednosti. Prva prednost je porast števila aktivnih uporabnikov

interneta.

Usmerjeno oglaševanje

Spletno oglaševanje je lahko usmerjeno na ciljno skupino. S tem oglaševalec

prikazuje svoj oglas uporabnikom, ki jih storitev oziroma izdelek zanimata. Pri

ostalih medijih se oglasi pošiljajo množično in le del te množice predstavlja ciljno

publiko oglaševalske akcije. Posledično je spletno oglaševanje cenejše in

efektivnejše. Po tem principu deluje tudi Googlov AdSense oziroma AdWords. V

primerjavi z drugimi oblikami oglaševanja je s spletnim oglaševanjem vedno

mogoče doseči ciljno publiko z določenimi lastnostmi. Posledično so oglaševalske

akcije na spletu cenejše oziroma profitabilnejše, saj oglas doseže ljudi, ki jih

področje oglasa zanima. [1]

Kratek čas sprememb v primerjavi z drugimi mediji

Spremembe oglasov na internetu niso vezane na čas. V primerjavi z oglaševanjem

v časopisih in revijah oglaševalci lahko oglase spreminjajo periodično glede na

izzid medija. Oglase na internetu lahko spremenimo v trenutku z ureditvijo HTML

datotek spletne strani. [13]

Sledenje in meritve

Naslednja prednost je možnost merjenja dosega oglasa. Pri ostalih medijih je

nemogoče določiti, koliko ljudi je videlo oglasno sporočilo. Pri spletnem

oglaševanju so ti podatki na voljo. Vidimo lahko, kolikšnemu številu ljudi se je

oglas prikazal, koliko jih je oglas kliknilo in koliko jih je preko katerega oglasnega

bloka prišlo na domačo stran oglaševalca. Zaradi teh možnosti je merjenje


6

uspešnosti spletnega oglaševanja lažje v primerjavi z oglaševanjem v ostalih

medijih. Metode sledenja sicer nikoli niso popolnoma natančne, vendar je v

primerjavi z ostalimi mediji uporabnik interneta na enem računalniku praviloma

en. Tako je v podatkih o sledenju en prikaz oglasa videla ena oseba. [13]

Nižji stroški

Nižji stroški so povezani z usmerjenim oglaševanjem. Naročnik oglaševalske

akcije plača stroške posameznega klika na oglas. V ostalih medijih se oglas plača,

ne glede na število ljudi, ki jih oglas doseže. V spletno oglaševanje lahko podjetje

vstopa z majhnim proračunom.

Globalnost interneta

Doseg ciljne skupine je zaradi globalnosti interneta lažji. Oglas lahko doseže ljudi

z istimi interesi po vsem svetu naenkrat.

Dostopnost

Spletne strani so dostopne 24 ur na dan, celo leto. Tako lahko oglas doseže ljudi ob

katerem koli času, v primerjavi s televizijskimi oglasi, kjer oglaševalci zakupijo

oglas za določen čas med televizijskim sporedom. [20]

2.3 Slabosti spletnega oglaševanja

Ignoriranje oglasov s strani obiskovalcev

Spletno oglaševanje z oglasnimi pasicami se je v slabih dve desetletji od pojava

zelo spremenilo. Od ene pasice na spletni strani so v določenem obdobju spletne

strani bile zasičene z oglasi. Poleg videvanja oglasov na televiziji, radiu in tiskanih

medijih so uporabniki razvili odpor do vseh oblik oglaševanja. Uporabniki torej na

spletni strani vidijo le vsebino, oglasov pa ne. Kar je težava ne samo za založnike,

ampak tudi za oglaševalce. Vsak tak prikaz je v statistiki obiska zabeležen, učinek

oglaševanja pa ni dosežen. [4]

Zmanjšana odzivnost spletne strani

Vsak oglas na spletni strani predstavlja dodatne podatke, ki se morajo prikazati

obiskovalcu na zaslon. Še posebej to velja pri plasiranju oglasov na spletno stran

preko oglaševalskih agencij. [13]


7

Namen obiskovalcev spletne strani

Namen obiskovalcev spletne strani ponavadi ni želja po gledanju naših oglasov,

ampak je odvisen od strani, prebiranja novic, branja in sodelovanja na forumih,

blogih, prebiranja člankov. Založniki spletnih mest moramo diskretno pritegniti

obiskovalca, da si ogleda oglas in tako pridobiti klik ter posledično zaslužek. [4]

Doseg ciljne publike

Doseg ciljne publike je prednost in slabost spletnega oglaševanja v enem. Ob hitri

popularizaciji uporabe interneta je sicer čedalje manj slabosti, vseeno pa oglasi

lahko dosežejo le ljudi, ki uporabljajo internet. Če primerjamo spletno oglaševanje

s televizijskim, je pri slednjem doseg ciljne publike še vedno večji. Po podatkih

RIS-a je odstotek uporabnikov interneta v Evropi od marca 2011 do junija 2012

narasel iz 58,3 % na 63,5 %. [7]

Odstotek se torej bliskovito veča in kmalu doseg ciljne publike ne bo več slabost

spletnega oglaševanja.

2.4 SEM in SEO

Naloga obeh tehnik, SEM (Search Engine Marketing) in SEO (Search Engine

Optimization), je prikaz spletne strani na določene ključne besede čim višje v spletnih

iskalnikih. Pregovor pravi, da je druga stran v spletnih iskalnikih dobro mesto za

skrivanje, kar potrjuje tudi statistika. Študije so pokazale, da velika večina uporabnikov

spletnih iskalnikov obiskuje le spletne strani, prikazane na prvi strani rezultatov. Kar

pomeni v Googlu zgolj 10 zadetkov, torej je za določene ključne besede konkurenca zelo

velika. Statistika kaže, da se največkrat klikajo prvi izmed rezultatov na prvi strani.

SEM je oblika oglaševanja, kjer oglaševalec zakupi povezave na določene ključne besede

v spletnem iskalniku, oglasi so v tekstovni obliki. Oglaševana spletna stran je tako med

prvimi zadetki po iskanju na te določene ključne besede. Za izumitelja SEM oglaševanja

mnogi priznavajo Google, ki ima tudi največji deleč omenjenega oglaševanja, čeprav ga ni

prvi prakticiral. Danes vsi večji spletni iskalniki ponujajo možnost zakupa določenih

ključnih besed.


8

SEO pa je optimizacija spletne strani oziroma tehnike postavitve spletne strani čim višje v

spletnih iskalnikih. V začetkih popularizacije svetovnega spleta je optimizacija bila zelo

preprosta. Svojo spletno stran smo preprosto vključili v spletni iskalnik in to je vse, kar

smo lahko storili glede optimizacije. S pojavom iskalnikov, ki sami preglejujejo vsebino

spletnih strani, se je pojavila potreba po spremembah na sami spletni strani. Danes

iskalniki uporabljajo tako imenovane robote, ki obiskujejo spletne strani in v podatkovno

bazo iskalnikov shranjujejo podatke. Google navaja, da za rangiranje spletnih strani med

rezultati na določene ključne besede uporabljajo 200 različnih kriterijev, ki se dnevno

spreminjajo. To pa pomeni, da je nemogoče izdelati popolno SEO tehniko za Google.

Tehnike optimizacije za Google bomo prikazali na praktičnem primeru. Za Google smo se

odločili na podlagi statistike uporabe spletnih iskalnikov, saj po poročanju Comscora1

delež uporabe Googla znaša 67,5 odstotkov, sledita Bing s 16,7 in Yahoo z 11,6 odstotka.

Slika 4: SEM in SEO med rezultati v iskalniku.

1 ComScore – Ameriško podjetje, ki se ukvarja z analitiko interneta.


9

2.4.1 SEO in bel, siv ter črn klobuk

Optimizacijo spletne strani oziroma SEO se lahko lotimo na tri načine. Poznamo bel

klobuk (white-hat), črn klobuk (black-hat) in siv klobuk (grey-hat). Metode po principu

belega klobuka so metode, ki jih spletni iskalniki dovoljujejo in priporočajo za boljšo

vidnost spletne strani med rezultati, medtem ko so metode črnega klobuka nezaželjene.

Prednost metod črnega klobuka je pridobitev obiskovalcev na našo spletno stran v zelo

kratkem času, vendar ob odkritju uporabe metod s strani spletnega iskalnika sledi izbris

oziroma premik na nižje strani iskalnih rezultatov. Zaradi razlik med tem, kaj iskalniki

dovoljujejo in kaj ne, pa večina tehnik optimizacije spletne strani za iskalnike spada med

metode sivega klobuka.

2.5 Modeli zakupa prikazovanja oglasov

Oglaševalske agencije ponujajo različne modele zakupa za prikazovanje oglasov na

spletnih straneh. Najpogostejši modeli so CPM, CPC in CPA.

PPC (Pay Per Click) oziroma CPC (Cost Per Click)

Je model zakupa, kjer oglaševalci plačajo oglaševalski agenciji za vsak klik na

oglas, založniki spletnih mest pa so plačani za vsak klik. [6]

CPM (Cost Per Mile) oziroma CPT (Cost Per Thousand)

Je model zakupa, znan tudi kot PPM (Pay Per Mile) in PPT (Pay Per Thousand),

kjer oglaševalci plačajo določen znesek za tisoč prikazov oglasne pasice, založniki

spletnih mest pa so plačani za tisoč prikazov na svoji spletni strani oziroma določen

znesek glede na prikaze. [7]

CPA (Cost Per Action) oziroma PPA (Pay Per Action)

Je model zakupa, kjer oglaševalci plačajo za vsako akcijo, ki jo uporabniki izvedejo

po kliku na oglas: npr. akcija v obliki ankete, nakup določenega izdelka in

podobno. Založniki so plačani za vsako akcijo. CPA model zakupa delimo še na

dve področji, in sicer: CPS (Cost Per Sale) je oblika, kjer oglaševalec plača za

vsako prodajo po kliku na oglas, pri CPL (Cost Per Lead) pa po vsaki storjeni akciji

(anketa, obrazec ipd. ). [5]


10

CPV (Cost Per View) oziroma PPV (Pay Per View)

Model zakupa, ki je podoben CPM, s tem da pri CPV oglaševalec plača za vsakega

unikatnega obiskovalca, založnik pa je plačan za vsakega unikatnega obiskovalca.

Fiksna cena

Pri modelu zakupa s fiksnimi stroški gre za fiksni znesek, ki ga oglaševalci plačajo

založnikom za prikaz oglasa za določeno časovno obdobje. Za razliko od ostalih

modelov zakupa tukaj prikazi in kliki na oglas ne igrajo vloge pri stroških oziroma

zaslužkih oglaševanja.

2.6 Google AdSense

2.6.1 AdSense pravila za spletne založnike

Pri registraciji v Google AdSense je naštetih 5 glavnih pogojev, katerim moramo ustrezati

za oglaševanje z AdSense. Po forumih s tematiko spletnega oglaševanja večkrat zasledimo

debate o izključitvah profila iz AdSensa in vzrokih le tega. Google profil izključi le enkrat,

pot do pridobitve pravice za oglaševanje z AdSense pa je po izključitvi težka oziroma

nemogoča, saj je število uporabnikov, ki so po izključitvi iz AdSense ponovno pridobili

pravico oglaševanja, zelo malo. Spodaj so naštete glavne točke Googlove politike

spletnega oglaševanja, ki jih spletni založniki moramo upoštevati. [3]

Neveljavni kliki in prikazi

Kliki založnika spletnega mesta na oglase na lastni spletni strani so prepovedani.

Tukaj so všteti ročni kliki in uporabe robotov za ustvarjanje umetnih klikov.

Google teži k temu, da je vsak klik posledica interesa obiskovalca za oglas.

Spodbujanje klikov

Prepovedano je spodbujanje klikov, torej napeljevanje in uporaba zavajajočih

metod za pridobitev klikov na oglas. Prepovedane so objave v stilu »kliknite na

oglas«, grafični elementi, npr. puščice, ki spodbujajo klike. Prepovedana je tudi

postavitev oglasov ob slikah na spletni strani in plavajoči oglasi. AdSense oglas

mora imeti fiksno pozicijo na spletni strani, hkrati pa se morajo oglasi ločevati od

ostale vsebine na spletni strani.


11

Vsebinske smernice

AdSense ni mogoče vstaviti na spletne strani z vsebino s področja pornografije,

nasilja, rasne nestrpnosti in nestrpnosti do posameznikov, skupin in organizacij,

drog in pripomočkov. Prepovedane so tudi prodajne strani za piva in žgane pijače,

tobaka in tobačnih izdelkov, zdravil na recept, orožja in streliva in prodajne strani z

ponarejenimi izdelki. Prepovedane so strani s pretirano uporabo kletvic, s hekersko

vsebino, strani, ki obiskovalcem ponujajo zaslužke na spletu s pomočjo klikov,

brskanjem po straneh, anketah in podobno. Prepovedana je vsaka vsebina, ki je

nezakonita, spodbuja nezakonite dejavnosti ali posega v pravice drugih.

Avtorsko zaščiteno gradivo

Prepovedano je prikazovanje AdSense oglasov na straneh z avtorsko vsebino, v

primeru, da založnik nima pravice za prikaz te vsebine. Prav tako so prepovedane

strani s povezavami na druge spletne strani z neavtorsko vsebino.

Viri prometa

Na spletno stran z AdSense oglasi je prepovedano prejemati storitve oseb, ki so

plačane za klikanje na oglase oziroma, ki ustvarjajo prikaze. Prav tako so vabila

preko masovne elektronske pošte všteta v neželjen vir prometa spletne strani.

Spremembe in postavitev AdSense kode

AdSense oglasi ne smejo biti prikazani v obliki izskočnega okna (pop-up ali pop-

under oglas). AdSense oglasov ne smemo vstavljati v elektronsko pošto, programe

in spletne strani za elektronsko pošto in na spletne strani, ki imajo omogočeno

samodejno osveževanje. Oglasi ne smejo biti prekriti z drugimi gradniki spletne

strani, saj to povzroča neželene klike. Prioriteta spletne strani naj bi bila

prikazovanje vsebine, ne pa služenje s kliki na oglase.

Piškotki

Google AdSense uporablja DoubleClick piškotke za prikazovanje oglasov glede na

obiskovanje drugih spletnih strani uporabnika. Z uporabo piškotkov morajo biti

obiskovalci seznanjeni. Torej moramo te podatke spletni založniki vpisati v politiko

zasebnosti (Privacy Policy).


12

Igre na srečo

AdSense oglasi so onemogočeni na spletnih straneh z igrami na srečo. Prav tako so

prepovedani na straneh s povezavami do strani z igrami na srečo. V nekaterih

državah je sicer to dovoljeno, vendar le z izpolnjevanjem strogih zahtev Googla.

Postavitev oglasov

Naenkrat se lahko prikazujejo le trije AdSense oglasni bloki, samo eden od teh pa

je lahko velikosti 300x600.

2.6.2 Oblike AdSense oglasov

AdSense ponuja oglase za spletne strani v 4 oblikah: tekstovni oglasi, oglasi v obliki

povezav, video oglasi in oglasne pasice.

Tabela 1: AdSense formati spletnih pasic [24].

Tekstovni oglasi Oglasne pasice Povezavni bloki Video oglasi

728x90 X X

970x90 X X

468x60 X X

125x125 X

234x60 X

120x600 X X

160x600 X X

180x150 X

120x240 X

300x600 X X

300x250 X X X

336x280 X X X

200x200 X X

250x250 X X


13

Tekstovni oglasi Oglasne pasice Povezavni bloki Video oglasi

120x90 X

160x90 X

180x90 X

200x90 X

468x15 X

728x15 X

2.7 Uporaba interneta po svetu

Glavni razlog za tako hiter razvoj spletnega oglaševanja je porast uporabe interneta v

zadnjem desetletju oziroma dveh. Populacija uporabnikov interneta se je od leta 2000 do

2012 povečala za 566,4 %, v Evropi pa za 393,4 %. Statistika za leto 2012 kaže, da Evropa

predstavlja 21,6 % svetovne internetne populacije, ob tem pa je v Evropi zgolj 11,7 %

celotne populacije. Kar pomeni nadpovprečno uporabo interneta med Evropejci. [26]

Slika 5: Uporaba interneta po svetu leta 2000 in 2012.

0

200,000,000

400,000,000

600,000,000

800,000,000

1,000,000,000

1,200,000,000

0

500,000,000

1,000,000,000

1,500,000,000

2,000,000,000

2,500,000,000

3,000,000,000

3,500,000,000

4,000,000,000

4,500,000,000

Uporaba interneta po svetu leta 2000 in 2012

Uporabniki internetadecember 2000Uporabniki interneta junij2012Populacija prebivalstva2012


14

Tudi po številu ur, namenjenih brskanju po spletu, smo Evropejci nad svetovnim

povprečjem. Evropejec mesečno spletu nameni 26,9 ur. Več časa prebijejo na spletu le v

Severni Ameriki, in sicer kar 42,8 ur mesečno. Globalno povprečje uporabe svetovnega

spleta znaša 24,7 ur na mesec. [2] Po podatkih Eurostat-a1 je Slovenija pod povprečjem

uporabe interneta. Leta 2008 je imelo dostop do interneta 60 % gospodinjstev v državah

članicah Evropske unije, v Sloveniji pa 59 % gospodinjstev. Leta 2010 je bila razlika 2 %,

v Evropski uniji 70 %, v Sloveniji 68 %. Leta 2012 je imelo dostop do interneta 76 %

gospodinjstev v Evropski uniji, v Sloveniji pa 74 %. Največjo uporabo beležijo

skandinavske države, kjer je delež gospodinjstev z dostopom do interneta čez 80 %. [15]

2.7.1 IAB statistika spletnega oglaševanja

IAB2 vsako leto izda poročilo statistike spletnega oglaševanja. Spremljajo sredstva,

namenjena spletnemu oglaševanju, statistiko uporabe oblik spletnega oglaševanja, področja

v industriji, ki namenijo največ sredstev za oglaševanje na spletu, in deleže oglaševanja v

različnih medijih. Za vse zgoraj naštete meritve se v vsakoletnem poročilu nahaja tudi

primerjava s prejšnjimi leti.

Poročila IAB-ja so dokaz hitrega razvoja spletnega oglaševanja. Leta 2011 je bilo v

Združenih državah Amerika za oglaševanja na spletu namenjenih 31,74 bilijona $, leto

kasneje pa so zabeležili 15,2 % porast. Znesek, ki so ga oglaševalci porabili za spletno

oglaševanje, je bil v letu 2012 36.57 bilijona $. Dejstvo je, da bo internet slej ko prej glavni

oglaševalski medij, saj se je v zadnjem desetletju poraba sredstev za oglaševanje na spletu

vsako leto zvišala. Znižanje je bilo zabeleženo le v letu 2009, znesek se je iz leta 2008

zmanjšal za dobrih 10 bilijonov $, kot posledica finančne krize. [14]

1EUROSTAT – je generalni direktorat Evropske komisije, s sedežem v Luksemburgu. Njegove glavne

naloge so zagotavljanje statističnih podatkov in spodbujanje k usklajevanju statističnih metod v članicah

Evropske unije.

2 IAB (Interactive Advertising Bureau) – je oglaševalska organizacija, ki razvija standarde, dela raziskave in

zagotavlja podporo za industrijo spletnega oglaševanja.


15

Slika 6: Sredstva, namenjena spletnemu oglaševanju.

Internet, kot oglaševalski medij, zaseda drugo mesto med vsemi mediji, takoj za

televizijskim oglaševanjem. Sledi oglaševanje v revijah in časopisih ter na radijskih

postajah. Ti mediji zavzemajo večinski delež oglaševalskega proračuna. Statistika zadnjih

deset let kaže, da se oglaševanju na spletu namenja čedalje več sredstev, sočasno pa se

medijem, kot so radio in časopisi ter revije, proračun manjša. V prihodnosti lahko

pričakujemo internet na prvem mestu na lestvici medijev z največ sredstvi, namenjenimi za

oglaševanje. [14]

IAB beleži tudi statistiko industrijskih področij, ki predstavljajo največje deleže spletnega

oglaševanja. Na prvem mestu je trgovina na drobno, ki je leta 2012 zavzemala 20 %

celotnega oglaševalskega prostora. Na drugem mestu so finančne storitve s 13 %, sledijo

avtomobilska industrija, telefonska industrija, potovalne agencije in industrija

računalniških komponent in programske opreme. [14]

Slika 7: Delež v oglaševalskem proračunu leta 2012.

$0.00

$10.00

$20.00

$30.00

$40.00

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Sredstva, namenjena spletnemu oglaševanju (v bilijonih $)

Sredstva namenjena spletnemuoglaševanju(v bilijonih $)

Delež v oglaševalskem proračunu leta 2012 (v %)

Trgovina na drobno

Finančne storitve

Avtomobilska industrija

Telefonske storitve


16

2.8 ZEKom-1 in dolžnosti založnika spletnega mesta

Zakon o elektronskih komunikacijah oziroma ZEKom-1 vsebuje 258 členov, ki se

nanašajo na elektronska komunikacijska omrežja, elektronske komunikacijske storitve,

varnost omrežij in pravice do zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev. [27]

Prenovljen zakon (ZEKom-1) je začel veljati 15. 1. 2013 in je za založnike spletnih mest

omejil uporabo piškotkov. Piškotki so datoteke, ki se shranijo na računalnik obiskovalca

spletne strani. Največkrat se uporabljajo za prilagoditev izkušnje določenemu uporabniku

in za beleženje statistike uporabe spletnega mesta.

Prva točka 157. Člena Zakona o elektronskih komunikacijah pravi, da je shranjevanje

podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika

ali uporabnika, dovoljeno samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil,

potem ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave

teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. [28]

V praksi to pomeni, da se ob obisku spletnega mesta obiskovalcu izpiše obvestilo o

uporabi piškotkov, katere lahko zavrne ali sprejme. Težava se pojavi pri nepravilni

statistiki obiskovalcev in pri prikazu oglasnih pasic, saj oglaševalske agencije za prikaz

oglasov uporabljajo piškotke.


17

3 IZBIRA NIŠE ZA SPLETNO STRAN

Izbira niše za spletno stran velja poleg kasnejše optimizacije za najpomembnejšo stopničko

do izgradnje donosne spletne strani. Vsebina spletne strani mora biti dobro iskana v

iskalnikih, hkrati pa mora biti konkurenca na naše ključne besede čim manjša, tako da s

tehnikami optimizacije našo stran spletni iskalniki uvrščajo čim višje med rezultati iskanja.

Ključnih besed z veliko iskanji in malo konkurenco pa ni, saj je popularizacija interneta

prinesla tudi veliko število založnikov spletnih mest. Tako moramo s pomočjo orodij za

izbiranje niše najti kompromis, zadostno število iskanj za ključno besedo in hkrati ne

preveč konkurence.

Zelo pomembno je tudi, kakšen jezik govori ciljna publika spletne strani. Za isto ključno

besedo je v slovenskem in angleškem jeziku velika razlika v številu rezultatov. Tako lahko

za spletne strani v angleščini iščemo dosti bolj podrobne ključne besede, ki imajo še vedno

zelo veliko število iskanj. Za primer vzemimo ključno besedo »copati« v slovenskem in

angleškem jeziku, prikazano na sliki spodaj (Slika 8). V slovenščini je v Googlu 574 000

rezultatov, v angleščini pa na besedo »shoes« 2 140 000 000. Če nišo pomanjšamo, je

razlika še vedno zelo velika. Na besedo »košarkarski copati« v slovenščini Google vrne 26

000 rezultatov, v angleščini pa 70 900 000. Če nišo še pomanjšamo v ključno besedo

»košarkarski copati za zunaj«, je v slovenščini zgolj 1470 rezultatov, medtem ko v

angleščini dobimo 11 400 000 rezultatov.

Slika 8: Primerjava iskanj v slovenskem in angleškem jeziku.


18

3.1 Orodja za izbiranje niše

Za iskanje primernih niš oziroma ključnih besed in besednih zvez smo uporabili Googlovo

orodje za iskanje ključnih besed in Market Samurai.

3.1.1 Google AdWords orodje za ključne besede

Google AdWords orodje za ključne besede (v nadaljevanju Keyword Planner) je

zastonjsko orodje, dostopno preko spletnega brskalnika na naslovu

https://adwords.google.com/ko/KeywordPlanner/Home?__o=kta. Orodje je v osnovi

namenjeno oglaševalcem za lažjo pripravo oglaševalskih kampanj, vendar s svojimi

funkcionalnostmi služi tudi kot dobro orodje za založnike spletnih mest pri iskanju niš in

ključnih besed.

Slika 9: Google AdWords orodje za ključne besede.

Po izbiri možnosti za iskanje predlogov za ključne besede ali skupine oglasov se nam

prikaže obrazec za iskanje, v katerega vpišemo ključne besede. Nastavimo si lahko ciljno

skupino rezultatov glede na jezik, državo in spletne iskalnike. Rezultate lahko omejimo

glede na število mesečnih iskanj. Delovanje orodja smo prikazali na primeru ključne

besedne zveze »košarkarski copati«, v angleškem jeziku zaradi večjega števila iskanj in

posledično podrobnejših niš.

Po vpisu besedne zveze »basketball shoes« v Keyword Planner nam orodje izpiše rezultate

v dveh zavihkih. V prvem zavihku so predlogi skupin oglasov, ki se nanašajo na

oglaševalske kampanje. V drugem zavihku najdemo predloge za ključne besede.


19

Slika 10: Keyword Planner izpis rezultatov.

Rezultati so prikazani v tabeli, orodje nam izpiše še predloge za ključne besede. Tako

dobimo ob iskanju statistike iskanj za določeno ključno besedo oziroma besedno zvezo še

statistiko za podrobnejše niše. Za založnike spletnih mest je zanimiv predvsem stolpec

povprečna mesečna iskanja, kjer je prikazano število iskanj na ključno besedo v spletnem

iskalniku Google oziroma opcijsko v Googlu in partnerskih spletnih mestih za iskanje.

Zapisano število je povprečno mesečno število iskanj na ključno besedo za obdobje zadnjih

12 mesecev. Ob kliku na ikono nam orodje izpiše statistiko po mesecih (Slika 11).

Slika 11: Keyword Planner statistika iskanja za ključno besedo.


20

Na levi strani imamo možnosti nastavitve parametrov, po katerih se prikazujejo rezultati.

Nastavljamo lahko lokacijo, jezik, izključimo neželjene ključne besede. Za založnike

spletnih mest je pomembna tudi informacija o povprečnem CPC, vendar je to znesek, ki ga

oglaševalec plača za vsak klik na njegov oglas. Založnik spletnega mesta dobi le delež

tega zneska. Cilj je torej najti ključno besedo s čim več iskanji mesečno, ob tem pa čim

višjim CPC. Vendar je samo z orodjem Keyword Planner nemogoče oceniti konkurenco.

3.1.2 Market Samurai

Market Samurai je orodje za iskanje uspešnih ključnih besed za spletno stran. Orodje je

dostopno na naslovu http://www.marketsamurai.com/, z registracijo pridobimo 12-dnevno

poizkusno licenco. Orodje pridobiva podatke iz prej omenjenega Googlovega orodja za

ključne besede.

Orodje nam pomaga raziskati statistiko iskanj za ključne besede, raziskati konkurenco in

poiskati proste domene.

Slika 12: Market Samurai raziskava ključnih besed.


21

Za razliko od Keyword Planner-ja Googlovega orodja za ključne besede Market Samurai

prikazuje veliko več parametrov. Dobra ključna beseda ima veliko iskanj in slabo

konkurenco. Pomembnejše parametre pri določanju potencialno uspešnih ključnih besed in

njihove razlage najdemo v tabeli spodaj (Tabela 2).

Tabela 2: Market Samurai – parametri statistike ključne besede z razlago.

Parameter iskanja Razlaga

Iskanja Povprečno število iskanj na ključno besedo za določen čas (mesec,

teden, dan).

SEOT Povprečno maksimalno število klikov na rezultat v iskalniku za

ključno besedo, v primeru, da je naša stran na prvem mestu med

rezultati za to ključno besedo.

SEOC Število spletnih strani, ki vsebujejo iskano ključno besedo v

enakem zaporedju besed.

SEOTC Število spletnih strani, ki vsebujejo iskano ključno besedo v

enakem zaporedju besed v naslovu strani.

SEOUC Število spletnih strani, ki vsebujejo iskano ključno besedo v

enakem zaporedju besed v URL naslovu.

SEOUTCR Razmerje SEOTC in SEOC. Nizko razmerje lahko pomeni majhno

konkurenco.

Trends Statistika iskanj ključne besede po mesecih.

AWT Največje število klikov, ki jih spletna stran, oglaševana na prvem

mestu med rezultati za ključno besedo, lahko doseže.

AWCTR Odstotek klikov na oglaševano stran na prvem mestu med rezultati

v primerjavi s celotnim prometom na ključno besedo.

SEOV Maksimalni potencialni zaslužek, ki ga lahko spletna stran,

uvrščena na prvo mesto med rezultati, mesečno doseže.


22

Orodje Market Samurai vsebuje tudi zavihek SEO Competition, v katerem lahko za iskane

ključne besede ocenimo konkurenco. Parametri ocene konkurence se delijo na dve

področji, in sicer: parametri vsebine strani (ključne besede v naslovu strani, URL

naslovu), parametri izven same vsebine (starost domene, število povratnih povezav na

stran in rangiranje strani).

Slika 13: Market Samurai ocena konkurence.

Orodje Market Samurai nam grafično obarva težavnost konkurence za iskano ključno

besedo. Čim več rdeče obarvanih rezultatov iskalnih parametrov pomeni večjo konkurenco

za optimizacijo naše spletne strani na iskano ključno besedo. Idealna ključna beseda po

parametrih ocenitve ima pri konkurenci nizko starost domene, nizko oceno spletne strani

Googlovega algoritma za oceno, čim manjše število indeksiranih strani v iskalniku Bing,

čim manjše število povratnih povezav na spletno stran in slabo optimizacijo na ključne

besede v sami vsebini spletne strani. Ključne besede se naj ne bi pojavljale v naslovu, URL

naslovu, opisu in naslovnih značkah spletne strani. Seveda pa je zaradi popularizacije

interneta in števila spletnih strani iz različnih področij take ključne besede težko najti.


23

Tabela 3: Market Samurai - parametri ocenitve konkurence z razlago.

Parameter Opis

DA Starost domene, pridobljene iz direktorija spletnih strani na Archive.org.

PR Ocena spletne strani od 0 do 10, z Googlovim algoritmom za rangiranje

spletnih strani.

IC Število strani domene, indeksiranih v spletnem iskalniku Bing.

RDD Število unikatnih domen, na katerih najdemo povratne povezave na

domeno konkurenčne spletne strani.

RDP Število unikatnih domen, na katerih najdemo povratne povezave na

specifično stran (katerokoli stran ali podstran) konkurenčne spletne strani.

BLP Število unikatnih domen, na katerih najdemo povratne povezave na

specifično stran (v Market Samurai povezava v stolpcu URL)

konkurenčne spletne strani.

BLEG Število povratnih povezav na stran iz spletnih strani s končnico .edu ali

.gov.

YAH Ali je spletna stran vnešena v Yahoo-jev direktorij?

Title Naslovi strani vsebujejo ključne besede (znotraj značke ).

URL URL spletne strani vsebuje ključne besede.

Desc Opis spletne strani vsebuje ključne besede (znotraj značke ).

Head Ključne besede se nahajajo znotraj značk , ali .

Zavihek Domains oziroma domene v orodju Market Samurai nam olajša iskanje primernih

domen za določeno ključno besedo. Prostost domen lahko preverimo na spletni strani

vsakega podjetja, ki nudi registracijo domen, vendar je ta način dolgotrajen. V orodju

Market Samurai vpišemo željene ključne besede, orodje pa nam izpiše možnosti domen z

različnimi končnicami, katerim lahko tudi preverimo zasedenost. Slabost orodja je slaba

pokritost končnic domen, med drugim ne vsebuje domene .si.


24

Slika 14: Market Samurai izbira končnic domene.

Izberemo lahko tudi željene predpone in končnice, s pomočjo katerih orodje zgenerira

imena domen. Vključimo ali izključimo lahko tudi domene z vezaji.

Slika 15: Market Samurai izbira predpon in končnic.

Orodje nam nato zgenerira možne domene, za katere lahko v orodju preverimo

razpoložljivost. Orodje vsebuje tudi povezavo za nakup domene.

Slika 16: Market Samurai izbira domen.


25

4 POSTAVITEV SPLETNE STRANI

4.1 Izbira CMS sistema – sistema za upravljanje vsebin

Za praktičen prikaz spletnega oglaševanja z vidika založnika spletnega mesta smo

uporabili sistem za upravljanje vsebin, v nadaljevanju CMS. CMS je kratica za Content

Management System in je v bistvu spletna aplikacija, ki založniku olajša dodajanje in

urejanje vsebin na spletno stran. Namen CMS-jev je poenostavitev osnovnih opravil

dinamičnih spletnih strani, kot so dodajanje novic, slik, urejanje in brisanje obstoječe

vsebine. Urejanje poteka preko urejevalnika besedil, tako je CMS namenjen tudi

uporabnikom brez programerskih znanj. Najpogostejši CMS sistemi so razdeljeni na dva

dela: administratorski (back-end) in spletno stran, kot jo vidijo obiskovalci (front-end).

Poleg osnovnih opravil dodajanja in urejanja vsebina imajo CMS sistemi dandanes še

mnogo drugih funkcionalnosti, razširitev in možnosti konfiguracije.

Za našo spletno stran bomo uporabili odprtokodni CMS Joomla. Odločali smo se med

tremi najpogostejšimi sistemi in statistika uporabe odprtokodnih CMS sistemov kaže, da so

najpogosteje uporabljeni Wordpress, Joomla in Drupal, ki pokrivajo 73 % uporabe CMS

sistemov. W3techs poroča, da zgolj 27 % spletnih strani na osnovi CMS sistemov, ki jih

spremljajo, uporablja ostale CMS sisteme. Na svetovnem spletu je 66.8 % spletnih strani,

ki ne uporabljajo CMS sistemov oziroma uporabljajo CMS-je, ki jih w3techs ne spremlja.

[25]

Slika 17: Statistika uporabe CMS sistemov.

Uporaba CMS sistemov v %

Wordpress

Joomla!

Drupal

Ostali CMS sistemi


26

4.1.1 Joomla!

Joomla je zastonjski sistem za upravljanje spletnih vsebin, na kratko CMS. Uradna spletna

stran sistema ja http://www.joomla.org, v Sloveniji http://www.slojoomla.si/. Napisana je v

programskem jeziku PHP in izdana pod GNU (tudi GPL, general public license) licenco.

Uporabnikom programske opreme, izdane pod GNU licenco, so omočene pravice uporabe,

kopiranja in spreminjanja programske opreme. Prva izdaja Joomle 1.0 je bila septembra

2005. Trenutna priporočena verzija Joomle s strani razvijalcev je 3.1.5, ki podpira spletne

strežnike Apache, Nginx in Microsoft ISS. Podatki so shranjeni v MySQL podatkovni

bazi. Razširitve so dostopne na http://extensions.joomla.org/, obstajajo plačljive ali

zastonjske z GNU licenco.

Slika 18: Joomla logotip.

Od različice 1.5 naprej Joomla uporablja ločeno strukturo ogrodja. Aplikacijska plast je

ločena od samega ogrodja sistema, kot kaže spodnja slika.

Slika 19: Joomla ločena struktura ogrodja.

Knjižnice, ogrodje in vtičniki predstavljajo temeljne gradnike Joomle. Knjižnice (libraries)

so deli programske kode, katere uporabljajo različni vtičniki (plugins) in ogrodje


27

(framework). Različni vtičniki lahko uporabljajo isto datoteko s programsko kodo, zato so

taki deli shranjeni v knjižnicah. Vtičniki so namenjeni dodajanju novih funkcionalnosti

ogrodju. Aplikacije v aplikacijski plasti troplastnega modela Joomle so programi, ki se

izvajajo z uporabo funkcionalnosti ogrodja. Joomla CMS je v bistvu aplikacija, ki se izvaja

z uporabo Joomla ogrodja, ločitev aplikacijskega sloja od ogrodja pa je omogočila

dodajanje aplikacij, ki uporabljajo Joomla ogrodje. Moduli (modules), komponente

(components) in predloge (templates) so namenjeni delu s podatki. Moduli služijo

predstavitvi podatkov uporabnikom, komponente shranjevanju in organizaciji podatkov,

predloge pa vizualni predstavitvi podatkov uporabnikom oziroma obiskovalcem spletne

strani.

Število strani, ki uporabljajo Joomlo, je zelo težko natančno določiti. W3Techs poroča, da

naj bi 2,8 % vseh spletnih strani delovalo na Joomla ogrodju. Po dveletni odsotnosti med

nagrajenci nagrade The Open Source CMS je Joomla leta 2011 dobila nagrado za najboljši

CMS.

Joomlo uporablja 2,7 % spletnih strani med 1 000 000 najbolj obiskanimi na svetovnem

spletu iz različnih področij. Na Joomli temeljijo spletne strani znane univerze v Harvardu

(Harvard.edu in http://gsas.harvard.edu/), univerze v Notre Damu (http://ace.nd.edu/),

spletna stran časopisa The Hill (http://thehill.com/) in spletna stran odprtokodnega

operacijskega sistema Linux (https://www.linux.com/). Joomlo uporabljajo tudi številne

vladne organizacije po svetu. V Sloveniji sta to vladna portala http://otroci.gov.si/ in

http://starejsi.gov.si/.

4.1.2 Zakaj Joomla?

Skupnost Joomla je dobro razvita, obstajajo številne brezplačne razširitve, preko forumov

pa je možno priti do podpore in diskusij. Na uradni spletni strani Joomle je ponujenih

7000 razširitev iz različnih kategorij, na spletu jih najdemo še veliko več. Poleg tega je

Joomla skupnost dobro razvita tudi v Sloveniji, obstaja veliko prevodov razširitev. Joomla

ima ob namestitvi vključen ločen sistem za dodajanje in spremljanje spletnih pasic. Za naš

projekt bomo uporabili različico Joomle 3.1.5.


28

4.2 Gostovanje spletne strani

Postavitev in konfiguracijo spletne strani bomo prikazali na primeru spletne strani e-

kuharica.si. Za gostovanje spletne strani smo izbrali slovenskega ponudnika strežniških

storitev Zabec.net, z nadzorno ploščo Cpanel, za namestitev pa smo uporabili Softaculous

Auto Installer. Blagovne znamke cPanel, Sofaculous in Zabec.net so last njihovih

lastnikov.

Slika 20: Zabec.net in nadzorna plošča cPanel.


29

4.3 Namestitev Joomle na strežnik

Za namestitev Joomle na strežnik Zabec.net ponuja poenostavljeno rešitev Softaculous

Auto Installer. Lahko ga namestimo na različne nadzorne plošče spletnih gostovanj,

vključno tudi cPanel. V Softaculous Auto Installer je vključenih 315 sistemov različnih

kategorij, blogi, CMS sistemi, forumi, spletne trgovine ipd.

Slika 21: Softaculous Auto Installer namestitev Joomle.


30

Po vpisu podatkov in kliku na gumb namesti, imamo čez nekaj trenutkov nameščen CMS

sistem, dostopen na naši domeni. Ob namestitvi je na strani prikazana privzeta predloga in

privzeti moduli.

Slika 22: E-kuharica.si po namestitvi Joomle.

Slika 23: E-kuharica po namestitvi Joomle – administratorska nadzorna plošča.


31

4.4 Izdelava predloge

Za izdelavo predloge smo uporabili orodje Artisteer, ki je plačljivo orodje za izdelavo

predlog za več CMS sistemov, med njimi tudi za Joomlo. Predloge se izvozijo v primeren

format za namestitev za spletno stran.

Slika 24: Artisteer logotip.

Uporabniški vmesnik programa Artisteer spominja na novejše različice Microsoft Office,

predloge oblikujemo brez poznavanja programskih jezikov s klikanjem v programu.

Artisteer vsebuje tudi vnaprej pripravljene predloge, ki jih lahko poljubno spreminjamo, za

vsak del oblikovanja predloge pa ima tudi gumb »Predlagaj obliko«, ki nam naključno

spremeni izgled dela predloge.

Slika 25: Uporabniški vmesnik programa Artisteer.

Najprej smo nastavili izgled celotne predloge. Izbrali smo fiksno širino posamezne strani,

900 pikslov. Izbrali smo klasični izgled spletne strani z glavo, pod glavo smo nastavili

glavni menu in nato vsebina. Barve predloge so v zelenih kombinacijah z belim ozadjem.


32

Artisteer omogoča eno, dvo ali tro stolpičen izgled spletne strani. Izbrali smo predlogo,

razdeljeno na dva stolpca, z vsebino na levi strani in stolpcem za ostale gradnike spletne

strani na desni. Stolpec na desni strani smo nastavili na širino 300 pikslov, saj bomo vanj

vstavili oglasno pasico velikosti 300 krat 250 pikslov.

Slika 26: Artisteer izbira števila stolpcev.

Slika 27: Predloga za spletno stran E-Kuharica.si.

Artisteer omogoča izvoz predloge v obliki HTML strani, kot predlogo za Blogger in kot

predlogo za tri najpogosteje uporabljane CMS sisteme: Wordpress, Joomla in Drupal.

Artisteer predloga za Joomlo vsebuje največ 25 različnih pozicij za postavitev modulov. V

naši predlogi jih je 24, zaradi dvostolpičnega izgleda spletne strani predloga ne vsebuje

pozicije »left«. Orodje omogoča izvoz predloge v zip formatu ali v mapo. Predlogo v zip


33

formatu lahko preprosto namestimo v Joomlo preko administratorskega uporabniškega

vmesnika, predlogo v mapi pa preko FTP odjemalca na strežnik, na katerem gostuje

spletna stran. Na voljo je tudi različno poimenovanje pozicij: opisno (header, banner, top1,

top2 ...) in oštevilčeno (position-1, position-2, position-3 ...). Artisteer omogoča tudi

možnost izvoza predloge s testno vsebino, ki jo vidimo tudi v samem programu pri

oblikovanju.

Slika 28: Pozicije za postavitve modulov v Artisteer predlogi.


34

4.4.1 Dodajanje nove pozicije v predlogo

Možnosti dodajanja nove pozicije za postavitev modula v programu Artisteer ni. Za

dodajanje nove pozicije moramo dodati kodo v index.php in TemplateDetails.xml.

V datoteko TemplatesDetails.xml moramo dodati novo pozicijo znotraj značke

»«.

Slika 29: Dodajanje pozicije "MojaPozicija" v TemplateDetails.xml.

Nato moramo dodati v datoteko index.php, ki se nahaja v direktoriju

'/templates/ekuharica/', na želeno mesto kodo, ki bo prikazovala modul na novi poziciji.


35

Slika 30: Dodajanje kode v index.php.

Poziciji smo določili CSS razred »art-MojaPozicija«, v datoteki template.css določimo slog

za prikaz modula na poziciji »MojaPozicija«

.

Slika 31: CSS stil za pozicijo MojaPozicija.

Modul lahko postavimo na novo pozicijo, imenovano MojaPozicija, vidno desno spodaj.

Slika 32: Postavitev modula na pozicijo "MojaPozicija".


36

4.5 Konfiguracija Joomle

4.5.1 Postavitev modulov

Pri izdelavi predloge smo določili dvostolpični izgled, s stolpcem desno od vsebine. V

desni stolpec (sidebar) smo umestili oglasno pasico velikosti 300x250 in Facebookov

socialni vtičnik za prikaz všečkov Facebook strani e-kuharica.si (Facebook Likebox).

Slika 33: Načrt izgleda spletne strani e-kuharica.si.

Spletna stran bo sestavljena iz 7 gradnikov, postavljenih na različne pozicije modulov v

predlogo.

Tabela 4: Gradniki spletne strani e-kuharica.si.

Pozicija v predlogi Modul

User3 Menu

Banner1 Google AdSense oglas v obliki link unita.

Right Google AdSense oglasna pasica v velikosti 300x250.

Right Facebook Likebox modul.

Bottom1 Popularni kuharski recepti.

Bottom2 Značke (Tags).

Bottom3 Kontaktni podatki.


37

4.5.2 Zemljevid spletne strani

Spletna stran e-kuharica.si je spletna stran s kuharskimi recepti. Za lažjo navigacijo po

sami vsebini spletne strani smo si pred izdelavo strani izdelali načrt oziroma zemljevid

spletne strani. Kuharski recepti bodo razdeljeni na 5 kategorij: glavne jedi, predjedi,

sladice, napitki in ostali recepti.

Zemljevid spletne strani:

Domov

Kuharski recepti

o Glavne jedi

o Predjedi

o Sladice

o Napitki

Dodaj recept

Za vsako točko zemljevida spletne strani smo postavili povezavo v menu. V

administratorskem delu spletne strani smo dodali 5 kategorij, v katere bomo razvrščali

prispevke oziroma recepte. Za vsako kategorijo smo vpisali tudi meta opis in meta ključne

besede, ki sicer več nimajo veljave pri optimizaciji za spletni iskalnik Google.

4.5.3 Varnost spletne strani

Joomla je odprtokodni CMS sistem, zato so zelo pogosti napadi na spletno stran. Obstaja

veliko razširitev in nasvetov, ki nam pomagajo pri zmanjševanju možnosti napadov.

Sprememba predpone podatkovne baze

Privzeta predpona podatkovne baze ob namestitvi Joomle je »jos_«. Predpona služi

za morebitnih več nameščenih Joomla sistemov, ki ob različnih predponah lahko

uporabljajo isto podatkovno bazo. Ob spremembi predpone se dobro zaščitimo pred

SQL Injection napadi. Za spremembo predpone baze smo uporabili razširitev

MijoSQL.


38

Slika 34: Sprememba predpone podatkovne baze v MijoSQL.

Posodobitve Joomle in nameščenih razširitev

Pomemben dejavnik povečanja varnosti spletne strani je pravočasna posodobitev

Joomle in nameščenih razširitev. V posodobitve so vključeni popravki varnostnih

lukenj.

Brisanje neuporabljenih razširitev

Po namestitvi razširitev, ki jih ne uporabljamo, ni dovolj, da se samo onemogočijo

v administratorskem delu Joomle. Datoteke tako še vedno ostanejo na strežniku in

so lahko vstopna točka za neželene napade na spletno stran. Neuporabljene

razširitve in datoteke moramo izbrisati iz strežnika.

4.5.4 Uporabljene razširitve

TheOnDv Facebook LikeBox

TheOnDv Facebook LikeBox je zastonjska razširitev oziroma modul, ki prikazuje

Facebookov socialni vtičnik za prikaz všečkov Facebook strani E-kuharice. Modul

lahko postavimo na katerokoli pozicijo v predlogi. Razširitev je dostopna na uradni

strani Joomle za razširitve.

Form Maker

Form Maker je orodje za izdelavo obrazcev. Razširitev smo uporabili zaradi lažjega

dodajanja kuharskih receptov obiskovalcev spletne strani. Orodje je dostopno na

spletni strani http://web-dorado.com/ in je zastonj za izdelavo obrazcev z do 7

vnosnimi polji. Vsebuje tudi Captcho, zahtevek za prepis znakov iz slike, za boj


39

proti neželjenim podatkom. Za obrazec smo uporabili dve polji: tekstovno - za

naslov in recept, izbirno polje - za kategorijo recepta in Captcho.

Joomla! EU vtičnik za piškotke

Na spletno stran smo namestili razširitev za nadzor piškotkov za Joomla CMS, ki je

brezplačno dostopna na http://piskotki.net/. Razširitev je brezplačna in po pojasnilu

informacijskega pooblaščenca skladna z zakonodajo.

Razširitev je implementirana za dva načina, pri Opt-out načinu se naložijo vsi

piškotki, obiskovalec jih nato ima možnost onemogočiti, pri Opt-in pa se naložijo

samo nujni piškotki, ob privolitvi obiskovalca pa se naložijo še ostali piškotki. [17]

Vtičnik vsebuje tudi podporo za Google Analytics, sledilno kodo lahko neposredno

vpišemo v nadzorni plošči vtičnika.

JCE Editor

JCE je zmogljiv urejevalnik vsebine. Uporabili smo ga zaradi lažje optimizacije

slik, opisane v naslednjih poglavjih. Razširitev je prosto dostopna na uradni strani

JCE urejevalnika, http://www.joomlacontenteditor.net/.

MijoSQL

MijoSQL je razširitev za izvajanje SQL stavkov nad podatkovno bazo. Razširitev je

prostodostopna na naslovu http://mijosoft.com/downloads/mijosql, uporablja se za

izvajanje SQL stavkov nad podatkovno bazo. Uporabili smo jo za spremembo

predpone podatkovne baze.

Facebook Like gumb in Facebook komentarji

V stran smo vključili tudi Facebook všečkanje in komentarje. Razširitve za

omenjeni funkciji so prosto dostopne na http://joomla.buildweb.eu/.

4.5.5 Postavitev in vstavljanje oglasnih blokov

Največji izziv založnikov spletnih mest je učinkovita postavitev oglasov na spletno stran.

Upoštevati smo morali tri kriterije, in sicer: izbiro formata oglasnih pasic, pravilno

postavitev na določena mesta na spletni strani in upoštevanje Googlovih pravil o postavitvi

oglasnih pasic. Google navaja, da so najučinkovitejše velikost oglasnih pasic 336x280,

300x250, 728x90 in 160x600 pikslov. [19] Ob omejitvi postavitev treh oglasnih pasic na

stran smo izbrali 300x250 na desni strani in 336x280 med vsebino članka. Poleg tega smo

postavili še oglasno enoto s povezavami pod horizontalnim menujem.


40

Prvi korak do oglaševanja z AdSensom je odobritev spletne strani. Po vpisu v sistem na

naslovu https://www.google.com/adsense/app moramo vpisati URL naslov naše strani, za

katero po pregledu Google odobri oziroma zavrne ob neustreznosti z njihovo politiko. Po

odobritvi lahko kreiramo oglasne enote, za katere dobimo kodo, ki jo vstavimo na našo

stran v administratorskem delu Joomle za oglasne pasice. Joomla vsebuje sistem za

integracijo oglasnih pasic, v katerega vnesemo kodo za prikaz oglasov brez potrebe po

neposrednem dodajanju kode v datoteke spletne strani na strežniku. Oglasne pasice v

sistemu Joomle so razdeljene na kategorije, za vsako kategorijo lahko dodamo poljubno

število pasic. Zaradi lažje postavitve je dobra praksa, da v enako kategorijo dodajamo

oglasne pasice iste velikosti, saj ob postavitvi modula na spletno stran določimo kategorijo

oglasov, ki bodo v modulu prikazane. Sistem skrbi tudi za statistiko prikazovanja oglasov,

beleži prikaze oglasne pasice in klike. Omogočena je tudi omejitev števila prikazov.

Omenjena funkcionalnost je uporabna v primeru oddaje oglasnega prostora na spletni

strani.

Slika 35: Administratorski del Joomle za upravljanje z oglasnimi pasicami.


41

Slika 36: Izgled prispevka na spletni strani E-kuharica.si.


42

5 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI

Optimizacija spletne strani (SEO) je proces postavitve spletne strani čim višje v spletnih

iskalnikih za določene ključne besede. Cilj založnika spletne strani, katere cilj je služenje z

oglasnimi pasicami, je postavitev spletne strani čim višje med rezultati v iskalnikih na

željene ključne besede. V začetkih interneta je bil SEO dosti lažji proces, željene ključne

besede smo vključili v naslove, v vsebino, spletna stran pa je bila med prvimi rezultati za

to ključno besedo. S popularizacijo interneta in povečanjem števila spletnih strani so se

algoritmi spletnih iskalnikov spremenili in postali kompleksnejši. [16]

Statistika klikov v iskalniku Google kaže pomembnost optimizacije spletne strani. Prvi

rezultat za določeno ključno besedo obišče več kot tretjina vseh obiskovalcev, drugi

rezultat 12,5 % obiskovalcev. Rezultate na prvi strani med rezultati v Googlu klikne

približno 90 odstotkov obiskovalcev. [8]

Slika 37: Statistika klikov glede na pozicijo v iskalniku Google.

5.1 Kako deluje iskalnik Google

Google, kot vsi drugi iskalniki, uporablja določene algoritme za rangiranje spletnih strani

med rezultati v iskalniku. Osnovni parametri algoritma so javno znani, medtem ko je del

0.00%

5.00%

10.00%

15.00%

20.00%

25.00%

30.00%

35.00%

40.00%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Povprečen CTR glede na pozicijo med rezultati

Povprečen CTR


43

algoritma poslovna skrivnost Googla. Razlog za to so konkurenčni iskalniki, ki bi lahko

posnemali njihov algoritem, saj ima Google največji delež med iskalniki. Razlog za

skrivanje algoritma pa je tudi zmanjšanje tveganja zlorabe, saj bi ob vseh parametrih

algoritma lahko zelo podrobno optimizirali spletno stran. Posledično bi Google imel tudi

manjši delež oglaševalcev v svojem iskalniku. [23]

Google uporablja tako imenovane pajke, ki skenirajo spletne strani in podatke shranjujejo

v svoje podatkovne baze. V teh podatkovnih bazah se nahaja veliko število različnih

ključnih besed, za vsako ključno besedo pa tudi seznam spletnih strani, na katerih najdemo

vsebino z enakimi ključnimi besedami. Po vpisu ključne besede nam Googlov iskalnik na

podlagi algoritma vrne rezultate glede na rang. Algoritem za vračanje rezultatov se

imenuje PageRank.

Znani parametri algoritma PageRank se v osnovi delijo na tri področja:

Pogostost in lokacija ključnih besed na spletni strani

Čim večkrat se ključna beseda pojavi, tem boljši rang bo dodeljen naši spletni

strani. Prav tako je pomembno, kje se ključna beseda pojavi. Besede v naslovih,

značkah , , imajo večjo vrednost kot zgolj navaden tekst. Še večjo

vrednost algoritem dodeli stranem s ključno besedo v URL naslovu.

Zgodovina spletne strani

Zaradi povečanja števila spletnih strani na že obstoječe ključne besede algoritem

PageRank daje prednost starejšim spletnim stranem.

Število povratnih povezav na našo stran

Algoritem preverja število povezav na našo stran z drugih strani. Za boljšo

uvrstitev je pomembno tudi, kakšne strani vsebujejo povezavo na našo stran. Čim

višje rangirane strani vsebujejo povezavo na našo stran za določeno ključno besedo,

tem višje bo naša stran uvrščena.


44

5.2 Optimizacija na spletni strani (Onsite SEO)

Glede na parametre Googlovega algoritma za razvrščanje spletnih strani v iskalniku je

pomembna pogostost pojave ključne besede. Ključ do uspešne optimizacije in posledično

višjega rangiranja spletne strani je kvalitetna vsebina. Spodaj je naštetih nekaj tehnik

uspešne optimizacije na spletni strani.

Iskalniku prijazni URL naslovi in URL Rewriting

Pojava ključne besede na sami spletni strani je pomemben parameter optimizacije.

Za pojavo ključnih besed v URL naslovu moramo iskalnikom omogočiti prijazne

URL naslove, Joomli imenovane SEF URL (Search Engine Friendly URL).

Možnost aktiviranja SEF URL-jev se nahaja v administratorskem delu Joomle, v

globalni konfiguraciji spletne strani. Na sliki spodaj (slika 31) lahko vidimo

spremembo URL naslova po aktiviranju SEF URL-jev in URL Rewriting. Prvi

URL je z onemogočenima SEF in Rewriting, drugi URL je z omogočenim SEF

URL-jem, tretji pa z omogočenima obema parametroma.

Slika 38: SEF URL in URL Rewriting sprememba URL naslova

Izdelava zemljevida spletne strani

Pajki, ki skenirajo našo spletno stran, skenirajo tudi XML oziroma HTML

zemljevide strani. Zemljevid je seznam posameznih strani na spletni strani. Google

pravi, da zemljevidi pomagajo v primerih dinamičnih spletnih strani, v primeru, da

je spletna stran nova in ima malo število povratnih povezav ali ko ima stran veliko

vsebine, ki je slabo povezana med sabo. Googlovi pajki ne indeksirajo celotne

spletne strani, ampak vsako posamezno stran na spletni strani posebej. S pomočjo

izdelave zemljevida strani je indeksiranje s strani Googla učinkovitejše. Za

izdelavo zemljevida spletne strani smo uporabili Sitemap Generator, dostopen na

http://www.xml-sitemaps.com/.


45

Meta oznake

Za vsako stran znotraj spletne strani moramo izpolniti meta oznake. Meta oznake

delimo na tri področja: naslov, meta opis in meta ključne besede. Vpišemo jih v

administratorskem delu Joomle pri konfiguraciji posameznih strani v menuju. Po

vpisu koda spletne strani v glavi znotraj značk vsebuje vnešen opis, naslov

in ključne besede. Meta oznake so imele v začetkih spletnih iskalnikov veliko

veljavo, s tem je bilo spletno stran veliko lažje optimizirati. Danes jih Google

skorajda več ne upošteva pri rangiranju spletnih strani, saj se lahko vsebina spletne

strani razlikuje od ključnih besed in opisa v meta oznakah.

Semantična uporaba HTML značk

Je način uporabe HTML-ja z namenom ustvariti oziroma izboljšati strukturo strani.

To pomeni uporabo HTML značk na način, da izpostavimo ključne besede vsebine

spletne strani. Struktura vsebine spletne strani se najlažje poustvari z , in

značkami. Vsebina znotraj »h« značk ima večji delež pri algoritmu za

rangiranje strani od meta oznak iz prejšnje točke. Google ne priporoča, da

preskočimo posamezno značko, priporočljiva je uporaba po vrsti iz (le enkrat

na stran) na in ne neposredno na . [11]

Odstranitev mape s slikami iz datoteke »robot.txt«

Robot.txt je tekstovna datoteka na strežniku, ki spletnim iskalnikom pove, katere

mape na strežniku naj ne vključuje v indeksiranje. Onemogočena je tudi mapa s

slikami, '/images/', ki smo jo z izbrisom omogočili. Slike lahko doprinesejo dodaten

obisk na spletno stran, zato jih je potrebno še optimizirati. Prvi korak k optimizaciji

slik je namestitev JCE Editorja, urejevalnika vsebine za Joomlo. JCE nam omogoča

vpis nadomestnega besedila za sliko, ki je pomembno pri optimizaciji slike za

željeno ključno besedo.

5.3 Optimizacija izven spletne strani (Offiste SEO)

Glavna naloga optimizacije izven spletne strani je izgradnja povratnih povezav. Te

povezave lahko prihajajo iz več virov. Več povezav kaže na našo stran, boljša bo pozicija,

na katero se bo spletna stran uvrstila. Vendar pa Googlov algoritem za razvrščanje vsebuje

poleg števila povratnih povezav še veliko parametrov. Pomembno je, s katerih strani


46

prihaja povezava, večji PageRank ima stran, večjo težo ima povratna povezava. Prav tako

ima večjo težo povezava spletne strani s podobno tematiko oziroma ključnimi besedami

kot naša stran. Vpliv imata tudi starost povezave in domena, čim starejši sta, tem višje

bomo uvrščeni med iskalnimi rezultati. Tudi položaj povezave ima vpliv, višje na strani se

nahaja povezava, večjo težo ima. Google ne odobrava hitrega pridobivanja povratnih

povezav. Obstaja programska oprema, s pomočja katere lahko našo stran vpišemo v več

100 imenikov in iskalnikov naenkrat. Takšna izgradnja povratnih povezav lahko samo

škoduje poziciji naše strani med rezultati v iskalniku. [22]

Povratne povezave na našo spletno stran lahko pridobimo z:

vpisom v spletne imenike;

povratno povezavo s forumov, blogov, spletnih strani;

povratno povezavo iz člankov;

povratno povezavo iz socialnih omrežij.

5.4 Orodja za optimizacijo

5.4.1 Google Webmasters

Google Webmasters, v nadaljevanju GWT, je Googlovo orodje, namenjeno založnikom

spletnih mest. Osnovna funkcija GWT je nadgradnja optimizacije spletne strani. Poleg

optimizacije GWT preverja prisotnost zlonamerne programske opreme v datotekah

spletnega mesta. Orodje je brezplačno dostopno preko povezave

https://www.google.com/webmasters/. Po prijavi z Googlovim računom najprej dodamo

spletno stran, za katero moramo dokazati lastništvo. Priporočen način s strani Googla je

prenos HTML datoteke na strežnik spletne strani. Druge možnosti so še pripis metaoznake

v datoteko domače strani, uporaba Google Analytics računa, kjer smo že vstavili sledilno

kodo v datoteko domače strani ali z dodajanjem zapisa v DNS pri ponudniku domene. V

orodje lahko dodamo do 1000 spletnih strani na en Google račun.


47

Funkcionalnosti GWT:

Vnos zemljevida spletne strani(sitemap)

Po vnosu zemljevida strani v GWT je le ta hitreje indeksiran, kar pripomore k

boljši vidljivosti spletne strani med rezultati v iskalniku.

Preverjanje datoteke robots.txt

S pomočjo GWT lahko preverimo blokirane strani, ki smo jih navedli v datoteki

robots.txt. Tako lahko najdemo strani znotraj spletne strani, za katere hočemo, da se

indeksirajo s strani Googla, pa jih robot.txt onemogoča.

Dostopanje Googlovih pajkov na našo stran

GWT prikazuje statistiko obiskovanja pajkov na naši strani. Prikazuje število

indeksiranih podstrani, morebitne napake, na katere pajek naleti.

Prikaz povratnih povezav

V orodju lahko vidimo seznam povratnih povezav na našo stran. Prikaže se tudi

največkrat povratno povezana povezava.

Prikaz ključnih besed

GWT nam prikaže seznam ključnih besed, preko katerih se je naša stran prikazala

med rezultati v iskalniku. S tem lahko preverimo uspešnost optimizacije, hkrati pa

pridemo do novih ključnih besed, preko katerih se naša stran pojavlja med rezultati.

Slika 39: Uporabniški vmesnik Google Webmaster Tools.


48

5.4.2 Google Analytics

Google Analytics je Googlovo orodje, namenjeno založnikom spletnih mest. Služi za

podrobno spremljanje statistike obiska spletnih strani in analizo obnašanja obiskovalcev.

Storitev je brezplačna, v primeru, da spletna stran na mesec preseže 10 milijonov zadetkov,

Google ne garantira pravilne statistike. Do storitve dostopamo preko spletnega brskalnika,

na naslovu http://www.google.com/analytics/. V storitev se prijavimo z Googlovim

uporabniškim imenom in geslom. Po vpisu spletne strani v Google Analytics pridobimo

sledilno programsko kodo, ki jo vstavimo v spletno stran. V CMS sistemih dodamo kodo

na konec index datoteke grafične predloge strani, torej tik pred oznako, kot kaže

slika .

Slika 40: Google Analytics sledilna koda.

Google Analytics ponuja spremljanje natančne statistike obiskov na spletni strani.

Statistika se deli na 3 področja:

Statistika obiskovalcev

Pri statistiki spletne strani se beležita jezik in lokacija obiskovalcev, podatki o

programski (operacijski sistem, brskalnik) in strojni opremi (namizni računalnik,

telefon) ter internetnih ponudnikih obiskovalcev. Zanimiva je statistika obnašanja

uporabnikov strani. Tukaj so zabeleženi podatki o številu vračajočih se

obiskovalcev, o času, ki ga posamezni obiskovalec porabi za brskanje po strani, in

številu podstrani, ki si jih ogleda.

Viri prometa

V zavihku viri prometa Google Analytics beleži statistiko prihodov na stran iz treh

virov: iz iskalnikov, iz referenčnih virov (povratne povezave) in direktnih dostopov


49

do spletne strani. Podobno kot Webmaster Tools prikazuje tudi ključne besede,

preko katerih so obiskovalci prišli na stran.

Vsebina strani

V zavihku vsebine spletne strani se beleži statistika uporabe spletne strani. Tukaj

najdemo največkrat brana področja (članke) spletne strani in hitrost odpiranja

posameznih strani.

Slika 41: Google Analytics uporabniški vmesnik.


50

6 ZAKLJ

Documents

SPLETNO OGLAŠEVANJE Z VIDIKA ZALOŽNIKA SPLETNEGA … · 2017. 11. 28. · prva pasica z večpredstavnostno vsebino (rich-media). Pasica je omogočala igranje igre in je kmalu dosegala