Embed Size (px)
Citation preview
SONCA BI ŠTELBožo Hlastec
SONCA BI ŠTELBožo Hlastec
Biblioteka Iovia BotivoKnjiga 3
NaslovSONCA BI ŠTEL
AutorBožo Hlastec
NakladnikGradska knjižnica i čitaonica
Mladen Kerstner Ludbreg
UredilaLidija Novosel, prof.
LektoriralaMartina Mesek, prof.
Tiskano uz potporu Grada Ludbrega
CIP zapis je dostupan u računalnome kataloguNacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu
pod brojem 001014550.
ISBN 978-953-8190-01-8
„
„
SONCA BI ŠTELBožo Hlastec
Ludbreg, siječanj 2019.
„
„
Biblioteka Iovia BotivoKnjiga 3
NaslovSONCA BI ŠTEL
AutorBožo Hlastec
NakladnikGradska knjižnica i čitaonica
Mladen Kerstner Ludbreg
UredilaLidija Novosel, prof.
LektoriralaMartina Mesek, prof.
Tiskano uz potporu Grada Ludbrega
CIP zapis je dostupan u računalnome kataloguNacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu
pod brojem 001014550.
ISBN 978-953-8190-01-8
„
„
SONCA BI ŠTELBožo Hlastec
Ludbreg, siječanj 2019.
„
„
5
PREDGOVOR
Ludbreški pjesnik Božo Hlastec svojim je kajkavskim pjesmama zadužio naš kraj, oživotvorivši u njima naš gradić, jezik i kulturni identitet. Ludbreg se nastoji sa zahvalnošću odnositi prema Hlastecovu radu, stoga Gradska knjižnica i čitaonica „Mladen Kerstner“ Ludbreg već šestu godinu obilje-žava obljetnicu njegova rođenja manifestacijom koja je tijekom godina prerasla u Dane Bože Hlasteca kojima se oživljava Hlastecovo pjesništvo, ali i potiče i njeguje stvara-laštvo na kajkavštini. Godine 2015. u svojoj je ediciji Lud-breška razglednica Knjižnica objavila i brošuru Božo Hlastec – ludbreški pjesnik u kojoj je obuhvaćen njegov život i pjesništvo. Zahvaljujući blagonaklonosti Hlastecove kćeri, gospođe Jasminke Hlastec-Funde koja je Knjižnici darovala Hlastecovu ostavštinu, vrijedne bilježnice, rukopise i zapise, ove godine u sklopu manifestacije posvećene Hlastecu Knjiž-nica objavljuje zbirku Hlastecovih dosada neobjavljenih kaj-kavskih pjesama pod naslovom Sonca bi štel.
Svakako valja istaknuti kako su na prepisivanju Hlastecovih rukopisa neumorno radili i sama gospođa Jasminka Hlastec-Funda i nekadašnji ludbreški učitelj, kul-turni djelatnik i znalac ludbreškog dijalekta gospodin Stjepan Belović. Njihova je velika zasluga u realizaciji zbirke. Gospodin Belović je još tijekom 2015. godine s izrazitom pažnjom i jezično autentično digitalizirao gotovo dvjesto Hlastecovih pjesama, što je bio temelj i polazišna točka uređivanja ove knjige.
U prvom dijelu zbirke nalaze se Hlastecove rane pjesme, uglavnom iz pedesetih i dvije iz sedamdesetih godina prošlog stoljeća, koje nisu ušle ni u jednu od njegovih dosadašnjih objavljenih zbirki, a koje itekako zavrjeđuju da ih se otrgne zaboravu i da dalje žive u čitanju i sjećanju. U
5
PREDGOVOR
Ludbreški pjesnik Božo Hlastec svojim je kajkavskim pjesmama zadužio naš kraj, oživotvorivši u njima naš gradić, jezik i kulturni identitet. Ludbreg se nastoji sa zahvalnošću odnositi prema Hlastecovu radu, stoga Gradska knjižnica i čitaonica „Mladen Kerstner“ Ludbreg već šestu godinu obilje-žava obljetnicu njegova rođenja manifestacijom koja je tijekom godina prerasla u Dane Bože Hlasteca kojima se oživljava Hlastecovo pjesništvo, ali i potiče i njeguje stvara-laštvo na kajkavštini. Godine 2015. u svojoj je ediciji Lud-breška razglednica Knjižnica objavila i brošuru Božo Hlastec – ludbreški pjesnik u kojoj je obuhvaćen njegov život i pjesništvo. Zahvaljujući blagonaklonosti Hlastecove kćeri, gospođe Jasminke Hlastec-Funde koja je Knjižnici darovala Hlastecovu ostavštinu, vrijedne bilježnice, rukopise i zapise, ove godine u sklopu manifestacije posvećene Hlastecu Knjiž-nica objavljuje zbirku Hlastecovih dosada neobjavljenih kaj-kavskih pjesama pod naslovom Sonca bi štel.
Svakako valja istaknuti kako su na prepisivanju Hlastecovih rukopisa neumorno radili i sama gospođa Jasminka Hlastec-Funda i nekadašnji ludbreški učitelj, kul-turni djelatnik i znalac ludbreškog dijalekta gospodin Stjepan Belović. Njihova je velika zasluga u realizaciji zbirke. Gospodin Belović je još tijekom 2015. godine s izrazitom pažnjom i jezično autentično digitalizirao gotovo dvjesto Hlastecovih pjesama, što je bio temelj i polazišna točka uređivanja ove knjige.
U prvom dijelu zbirke nalaze se Hlastecove rane pjesme, uglavnom iz pedesetih i dvije iz sedamdesetih godina prošlog stoljeća, koje nisu ušle ni u jednu od njegovih dosadašnjih objavljenih zbirki, a koje itekako zavrjeđuju da ih se otrgne zaboravu i da dalje žive u čitanju i sjećanju. U
6
njima se zrcale svi oni temeljni motivi Hlastecova pjesništva: to su pjesme direktno posvećene njegovim najmilijima, supruzi i kćeri, a govore o odanosti, posvećenosti i svjesnosti da se baš nikad ne smiju propuštati prilike iskazivanja ljubavi i topline obitelji, svojima bliskima. Nadalje, pjesme po koji-ma se Hlastec uklapa u kontekst zavičajnih pjesnika, uko-rijenjenih u prirodu svoga kraja iz koje pejzažnim motivima, počesto personificiranima, progovaraju o općeljudskim strepnjama i preispitivanjima. U zavičajnim slikama, miri-sima i okusima krajolik je tek odslik pjesnikove unutrašnjosti, u nokturalnom će ugođaju, kraj vode, u žetvi, trninama i posječenoj lipi progovoriti slutnja i strepnja uznemirenog i nostalgičnog lirskog ja. A onda, pjesnik će progovoriti o ljudi-ma, u pjesmama različitih tonaliteta: od onih humorističkih do žestokih, žučljivih, u rasponu od bučno komičnog pa tiho potresnog do snažno ukazujućeg na ljudske jale i nedo-sljednosti (I ludi su ludi/ Jen drugoga guši). Moguće je iščitati i intertekstualnu relaciju s najznačajnijim hrvatskim kajkav-skim pjesnicima: tu su Domjanićeve krvave ciklame, a ako je Galović sa svojim subesjednikom, sudrugom i drugim ja – kostanjem progovorio o neumitnoj prolaznosti i nemo-gućnosti povratka na staro, to je isto rezignirano zaključio Hlastec u svom imaginarnom dijalogu sa šefekom (Kaj češ mladost dide žurno). Taj gotovo jesenjinovski patos na kaj-kavski način, ta čeznutljivost za povratkom domu, u stanje nevine, neiskvarene topline i dobrote, koju je nemoguće u potpunosti postići (Ja sem to vidite/ Al jeden del od mene), ta teško zatomljena sjeta – sve to izbija iz Hlastecovih ranih, u ovoj zbirci objelodanjenih stihova. Drugi dio sačinjava pravo neotkriveno blago, jedan posve novi vid Hlastecova stvaralaštva – njegove dečinske popev-ke, pjesme koje je autor stvarao inspiriran svojim unucima. Pravo su otkriće – pjevne, razigrane, stilski dotjerane i zvuč-
7
ne, ritmički skladne. Često poprimaju ton brojalice, dječje bajalice, u njima se pojavljuju igre riječima i male jezične bravure, čime Hlastec i na ovaj način dokazuje bogatstvo i intrigantnost sočne kajkavske fraze (kukovačo prostačo, šoj-ko lampačo, sovo modračo, vrano brblačo, raco trcačo i sra-ko tračlačo...). Neke su prave male pjesničke basne, zanimlji-ve i primamljive u dječjem svijetu, a negdje će lirski subjekt zauzeti dječju perspektivu malih seoskih mudrijaša dotaknu-tih težinom života. Tako će oživjeti autentični, domači seoski život viđen očima djeteta. I ove su pjesme zavrijedile da ih se iščitava, da ih se izvodi i interpretira, posebno u dječjem stvaralaštvu, stoga će zasigurno biti poticajne u čuvanju i kreativnom njegovanju kajkavštine u vrtićima i školama. Namjera izdavanja ove zbirke jest (o)čuvanje Hlastecove ostavštine, što je ujedno i čuvanje naše tradicije, kajkavske riječi koja ne smije zamrijeti unatoč i usprkos nametnutim globalizacijskim i otuđujućim obrascima suvremenosti, kao i želja da se njegova prisna i neposredna kajkavska poezija prenosi novim generacijama koje će, nadamo se, ipak znati prepoznati njezinu vrijednost. Uistinu, samo smo osluhnuli Hlastecove riječi: Sonca mi srce hlapi/ Toploga sonca bi štel/ Žarečega kak negda je bilo... i – poslušali ga!
Ludbreg, siječanj 2019.Lidija Novosel, prof.
6
njima se zrcale svi oni temeljni motivi Hlastecova pjesništva: to su pjesme direktno posvećene njegovim najmilijima, supruzi i kćeri, a govore o odanosti, posvećenosti i svjesnosti da se baš nikad ne smiju propuštati prilike iskazivanja ljubavi i topline obitelji, svojima bliskima. Nadalje, pjesme po koji-ma se Hlastec uklapa u kontekst zavičajnih pjesnika, uko-rijenjenih u prirodu svoga kraja iz koje pejzažnim motivima, počesto personificiranima, progovaraju o općeljudskim strepnjama i preispitivanjima. U zavičajnim slikama, miri-sima i okusima krajolik je tek odslik pjesnikove unutrašnjosti, u nokturalnom će ugođaju, kraj vode, u žetvi, trninama i posječenoj lipi progovoriti slutnja i strepnja uznemirenog i nostalgičnog lirskog ja. A onda, pjesnik će progovoriti o ljudi-ma, u pjesmama različitih tonaliteta: od onih humorističkih do žestokih, žučljivih, u rasponu od bučno komičnog pa tiho potresnog do snažno ukazujućeg na ljudske jale i nedo-sljednosti (I ludi su ludi/ Jen drugoga guši). Moguće je iščitati i intertekstualnu relaciju s najznačajnijim hrvatskim kajkav-skim pjesnicima: tu su Domjanićeve krvave ciklame, a ako je Galović sa svojim subesjednikom, sudrugom i drugim ja – kostanjem progovorio o neumitnoj prolaznosti i nemo-gućnosti povratka na staro, to je isto rezignirano zaključio Hlastec u svom imaginarnom dijalogu sa šefekom (Kaj češ mladost dide žurno). Taj gotovo jesenjinovski patos na kaj-kavski način, ta čeznutljivost za povratkom domu, u stanje nevine, neiskvarene topline i dobrote, koju je nemoguće u potpunosti postići (Ja sem to vidite/ Al jeden del od mene), ta teško zatomljena sjeta – sve to izbija iz Hlastecovih ranih, u ovoj zbirci objelodanjenih stihova. Drugi dio sačinjava pravo neotkriveno blago, jedan posve novi vid Hlastecova stvaralaštva – njegove dečinske popev-ke, pjesme koje je autor stvarao inspiriran svojim unucima. Pravo su otkriće – pjevne, razigrane, stilski dotjerane i zvuč-
7
ne, ritmički skladne. Često poprimaju ton brojalice, dječje bajalice, u njima se pojavljuju igre riječima i male jezične bravure, čime Hlastec i na ovaj način dokazuje bogatstvo i intrigantnost sočne kajkavske fraze (kukovačo prostačo, šoj-ko lampačo, sovo modračo, vrano brblačo, raco trcačo i sra-ko tračlačo...). Neke su prave male pjesničke basne, zanimlji-ve i primamljive u dječjem svijetu, a negdje će lirski subjekt zauzeti dječju perspektivu malih seoskih mudrijaša dotaknu-tih težinom života. Tako će oživjeti autentični, domači seoski život viđen očima djeteta. I ove su pjesme zavrijedile da ih se iščitava, da ih se izvodi i interpretira, posebno u dječjem stvaralaštvu, stoga će zasigurno biti poticajne u čuvanju i kreativnom njegovanju kajkavštine u vrtićima i školama. Namjera izdavanja ove zbirke jest (o)čuvanje Hlastecove ostavštine, što je ujedno i čuvanje naše tradicije, kajkavske riječi koja ne smije zamrijeti unatoč i usprkos nametnutim globalizacijskim i otuđujućim obrascima suvremenosti, kao i želja da se njegova prisna i neposredna kajkavska poezija prenosi novim generacijama koje će, nadamo se, ipak znati prepoznati njezinu vrijednost. Uistinu, samo smo osluhnuli Hlastecove riječi: Sonca mi srce hlapi/ Toploga sonca bi štel/ Žarečega kak negda je bilo... i – poslušali ga!
Ludbreg, siječanj 2019.Lidija Novosel, prof.
stare pesme
stare pesme
10
ANČICI I JASMINKI
Spomen
1Vama drage moje siroteTo cvetje iz srca sem zbralI dok ga dišale boteZnale bote – da se sem vam dal
Veselje, srečo, soze – i srce bolečeSe lepo kaj meni ste dalev popevke sem zvil sramečeI mesto mene njih bote imele.
23. I. 50.
[1] U to vrijeme autor je bio u istražnom zatvoru.
11
PREŠEL JE DAN
Pak je prešel danPriče tiščijoKosti bolijoNa oči nede mi san
A tak bi štel spatiI senjati srečoZobit nesrečoK sej droge dozvati
Al zame ne srečeBol se sprehojaSonce zahojaNit senja me neče
A vi droge siroteStale ste sameI pločete zameČekale me bote
Vi z menom trpisteA srce vam pločeI bol vas rastočeČkomiste
I srom vas je rečiDa sem zaprtiDa život je strtiDa ste v nesreči
13. II. 51.
10
ANČICI I JASMINKI
Spomen
1Vama drage moje siroteTo cvetje iz srca sem zbralI dok ga dišale boteZnale bote – da se sem vam dal
Veselje, srečo, soze – i srce bolečeSe lepo kaj meni ste dalev popevke sem zvil sramečeI mesto mene njih bote imele.
23. I. 50.
[1] U to vrijeme autor je bio u istražnom zatvoru.
11
PREŠEL JE DAN
Pak je prešel danPriče tiščijoKosti bolijoNa oči nede mi san
A tak bi štel spatiI senjati srečoZobit nesrečoK sej droge dozvati
Al zame ne srečeBol se sprehojaSonce zahojaNit senja me neče
A vi droge siroteStale ste sameI pločete zameČekale me bote
Vi z menom trpisteA srce vam pločeI bol vas rastočeČkomiste
I srom vas je rečiDa sem zaprtiDa život je strtiDa ste v nesreči
13. II. 51.
12
ZNENADA SEM DOŠEL
Znenada sem se postavilPrestrošeni si so se staliDok sem jih pozdravilGledijo me – neso verovali
Ja sem to viditeAl jeden del od meneZaplakal sem kak deteV drogem zagrljaju žene
Bili smo srečni siAl soze sam teču – tečuČez njih smo gledali miBudučnost našu i sreču
A de je naša malaPitam si ženo veseloV zodnji je hiži zaspolaSam to mi je još falelo
Samo tiho idiDa se ne zbodiDej polukni samoKak si milo spi
Potlam boš jo gledalDok se bode stolaČuli bomo v kuhnjuDok nas bode zvola
11. I. 51.
13
ANČICI
Ja k tej se prikradam v nočiDok se počiva i merno spiI krv mi v srcu kipiZ lubavi za tebe v samoči
Se steze se pote ja znamSe me sam k tebi vodijoZanavek ja ostal bi tamDa srečne se senje rodijo
22. II. 51.
12
ZNENADA SEM DOŠEL
Znenada sem se postavilPrestrošeni si so se staliDok sem jih pozdravilGledijo me – neso verovali
Ja sem to viditeAl jeden del od meneZaplakal sem kak deteV drogem zagrljaju žene
Bili smo srečni siAl soze sam teču – tečuČez njih smo gledali miBudučnost našu i sreču
A de je naša malaPitam si ženo veseloV zodnji je hiži zaspolaSam to mi je još falelo
Samo tiho idiDa se ne zbodiDej polukni samoKak si milo spi
Potlam boš jo gledalDok se bode stolaČuli bomo v kuhnjuDok nas bode zvola
11. I. 51.
13
ANČICI
Ja k tej se prikradam v nočiDok se počiva i merno spiI krv mi v srcu kipiZ lubavi za tebe v samoči
Se steze se pote ja znamSe me sam k tebi vodijoZanavek ja ostal bi tamDa srečne se senje rodijo
22. II. 51.
14
DOK SE ZMISLIM
Dok se zmislim prešlih danaI proleča punih cvetaDe je mladost rascvetanaFnoga srečna prešla leta
Sikod sam je sonce greloLubav na sakom korakoS kamena je cvetje cveloSrečo videl si i v mrako
O kak je sreče puno biloVu devetem bil sem neboDok sem našel drago miloVe me v duši trnci zebo
Dok se zmislim toga segaI tek mojih dve sirotiNesrečnog tog života mogaPamet mi se ludi moti
13. I. 51.
15
KLETVA
Za se moke i kaštigeKaj trpiš ti zameNek za navek s tvoje brigekletva pone name
6. II. 51.
14
DOK SE ZMISLIM
Dok se zmislim prešlih danaI proleča punih cvetaDe je mladost rascvetanaFnoga srečna prešla leta
Sikod sam je sonce greloLubav na sakom korakoS kamena je cvetje cveloSrečo videl si i v mrako
O kak je sreče puno biloVu devetem bil sem neboDok sem našel drago miloVe me v duši trnci zebo
Dok se zmislim toga segaI tek mojih dve sirotiNesrečnog tog života mogaPamet mi se ludi moti
13. I. 51.
15
KLETVA
Za se moke i kaštigeKaj trpiš ti zameNek za navek s tvoje brigekletva pone name
6. II. 51.
16
NESEM TE POSLUŠAL
Kulko pot sem te rasrdilI malo sem bil domaNesem ti angel bilKulko pot si ostala soma
Nesem znal čuvati srečuKulko pot sem jo zbantuval samDok nesem zapal v nesrečoVe stopram ju ceniti znam
I zmislim se tvojih rečiI prosila Bogom me klelaVe vidim v svoji nesrečiDa sam si mi dobro štela
Se je to prešlo čez vuhaSam z rokom sem mahnoti znalZa dobro ni bilo posluhaKesno je ve mi je žal
Posluhniti nesem te štelDok tiha je sreča cvelaDok srce sem z lubavi grelVe kesno je sreča je svela
4. II. 51.
17
NEBO SE PLAVI
Nebo se plaviRosa bleščiNa trovilistje dršči
Sonce se zdižeZlotno žarečeSe bliže i bližeK meni se šeče
Veter se med graneStiha zaletavaGrlice budi pospaneJedna za drugom vletava
Trova se poriRosna zdihovaV senco se žori
2Jasminkina glova
Srečno si skočepo rosni troviRosa se stočeI nebo se plovi
8. II. 51.
[2] Autorova kći.
16
NESEM TE POSLUŠAL
Kulko pot sem te rasrdilI malo sem bil domaNesem ti angel bilKulko pot si ostala soma
Nesem znal čuvati srečuKulko pot sem jo zbantuval samDok nesem zapal v nesrečoVe stopram ju ceniti znam
I zmislim se tvojih rečiI prosila Bogom me klelaVe vidim v svoji nesrečiDa sam si mi dobro štela
Se je to prešlo čez vuhaSam z rokom sem mahnoti znalZa dobro ni bilo posluhaKesno je ve mi je žal
Posluhniti nesem te štelDok tiha je sreča cvelaDok srce sem z lubavi grelVe kesno je sreča je svela
4. II. 51.
17
NEBO SE PLAVI
Nebo se plaviRosa bleščiNa trovilistje dršči
Sonce se zdižeZlotno žarečeSe bliže i bližeK meni se šeče
Veter se med graneStiha zaletavaGrlice budi pospaneJedna za drugom vletava
Trova se poriRosna zdihovaV senco se žori
2Jasminkina glova
Srečno si skočepo rosni troviRosa se stočeI nebo se plovi
8. II. 51.
[2] Autorova kći.
18
NA POCEKO
Noč je bilaMesečina kak denTenja ide stihoOči mi zaleva sen
Zvezde veselo trepečoMi na poceko sedimoMislimo na prošlo srečoI v tenjo v noči gledimo
Mej se več drema jokoDosta je kesno biloGlavo sam naslonil v mefkoTvoje drago i toplo krilo
Veter je tiho zdihovalMesec čez noč se vlečeNa nas se čez granje nalokovaI merno dale se šeče
28. I. 51.
19
18
NA POCEKO
Noč je bilaMesečina kak denTenja ide stihoOči mi zaleva sen
Zvezde veselo trepečoMi na poceko sedimoMislimo na prošlo srečoI v tenjo v noči gledimo
Mej se več drema jokoDosta je kesno biloGlavo sam naslonil v mefkoTvoje drago i toplo krilo
Veter je tiho zdihovalMesec čez noč se vlečeNa nas se čez granje nalokovaI merno dale se šeče
28. I. 51.
19
20
PRI DRAVI
Zmazana je DravaZburkana se hičePo nji šojka plavaSim i tam jo hiče
Veter drži jakiLudi v šojki zebuČrni se oblakiShojajo na nebu
Na drugem se krojoMelini belijoKotoči se vodi povdajoI zvončeki zvonijo
Brodor v koči počivaNapeta je DravaV tunji brod se kriviDa z vodom ne otplova
Samo Iva stariŠojkom prepelavaObraz mo se žariDravo pokorava
2. II. 51. (27. XII. 61.)
21
ŽETVA
Pod oštrom kosomŽoto klasje ležeNabirola srpom V snoplje ga veže
Roke jim letijoNiko niš ne vičeZa kosci žurijoČe strnišče piče
Ropci se črleniNa sonco prelevloA znoj im spečeniOči podleva
Drogo je to deloČi i znoj je zlevaSe je tak veseloI srce popeva
Bele bode meleKruha i koločiPune bojo zdelePrfki selenaki
13. I. 50.
20
PRI DRAVI
Zmazana je DravaZburkana se hičePo nji šojka plavaSim i tam jo hiče
Veter drži jakiLudi v šojki zebuČrni se oblakiShojajo na nebu
Na drugem se krojoMelini belijoKotoči se vodi povdajoI zvončeki zvonijo
Brodor v koči počivaNapeta je DravaV tunji brod se kriviDa z vodom ne otplova
Samo Iva stariŠojkom prepelavaObraz mo se žariDravo pokorava
2. II. 51. (27. XII. 61.)
21
ŽETVA
Pod oštrom kosomŽoto klasje ležeNabirola srpom V snoplje ga veže
Roke jim letijoNiko niš ne vičeZa kosci žurijoČe strnišče piče
Ropci se črleniNa sonco prelevloA znoj im spečeniOči podleva
Drogo je to deloČi i znoj je zlevaSe je tak veseloI srce popeva
Bele bode meleKruha i koločiPune bojo zdelePrfki selenaki
13. I. 50.
22
PEČENICE
Kraj ognja sedimoKuruza se žariPoca i cmariStiha jo vrtimo
Več sline corijoTo prve pečenicePečejo fticeBaš lepo dišijo
Dim se leno zdižeI grize za očiDa soza se točiAl saki bi štel bliže
16. II. 51.
23
CIKLAME
Tam de se šume zelenijoŠikare goste i sečeCiklame z grmja dišijoKam tenja se komaj zavleče
A jo ih bum sejeno nabralNa srco nek tvojem dišijoČez oblog bom tebi jih dalKak imam te rad nek ti velijoNej se pri tebi črlenijo
Lepe so kaj ne – krvaveI se tak tožno gledijoTo cvetje je lubavi praveTak stori ludi velijo
22
PEČENICE
Kraj ognja sedimoKuruza se žariPoca i cmariStiha jo vrtimo
Več sline corijoTo prve pečenicePečejo fticeBaš lepo dišijo
Dim se leno zdižeI grize za očiDa soza se točiAl saki bi štel bliže
16. II. 51.
23
CIKLAME
Tam de se šume zelenijoŠikare goste i sečeCiklame z grmja dišijoKam tenja se komaj zavleče
A jo ih bum sejeno nabralNa srco nek tvojem dišijoČez oblog bom tebi jih dalKak imam te rad nek ti velijoNej se pri tebi črlenijo
Lepe so kaj ne – krvaveI se tak tožno gledijoTo cvetje je lubavi praveTak stori ludi velijo
24
LIPA
Lipa tu rasla je storaPorob je samo ostalČuvala nas od sunčanog žoraKo jo poseči je dal
Širila tu svoje je granePune dišečega cvetaČmele su dane i daneMeda pobirale na leta
Ftičeki so gnezda pleliČudaj jih je biloPo granaj so popevali veseliPopevko srečno i milo
Vuništili so je ludiDomoči za peneze gladniBez srca nemilice hudiGorši neg tuđin gadni
Ne šumi na vetro višeNet prepoveda kak je negda znalaNit njezine grane ne dišeNema više debeloga hloda
9. I. 51.
25
ŠEFEK
Još navek stojišTi moj šefek stariVe lepše zgledišNeg dok smo te brali
Kulkopot sem obiralTe šefeke medeneKulkopot sem jesti znalJoš hruškice zelene
O kak srečen šumišPoznaš me sigurnoČudno me nekak gledišKaj češ mladost dide žurno
Mi smo dvo jarganiV tej je snaga divaMladost v saki graniV mej se toga skriva
A kak smo srečni biliDok smo bili maliBil sem v granaj skritiDok so mati zvali
24
LIPA
Lipa tu rasla je storaPorob je samo ostalČuvala nas od sunčanog žoraKo jo poseči je dal
Širila tu svoje je granePune dišečega cvetaČmele su dane i daneMeda pobirale na leta
Ftičeki so gnezda pleliČudaj jih je biloPo granaj so popevali veseliPopevko srečno i milo
Vuništili so je ludiDomoči za peneze gladniBez srca nemilice hudiGorši neg tuđin gadni
Ne šumi na vetro višeNet prepoveda kak je negda znalaNit njezine grane ne dišeNema više debeloga hloda
9. I. 51.
25
ŠEFEK
Još navek stojišTi moj šefek stariVe lepše zgledišNeg dok smo te brali
Kulkopot sem obiralTe šefeke medeneKulkopot sem jesti znalJoš hruškice zelene
O kak srečen šumišPoznaš me sigurnoČudno me nekak gledišKaj češ mladost dide žurno
Mi smo dvo jarganiV tej je snaga divaMladost v saki graniV mej se toga skriva
A kak smo srečni biliDok smo bili maliBil sem v granaj skritiDok so mati zvali
26
NOČ JE
Se zmerom počivaTišinaVura na storem tornjoOdbrojaI noč se črneša bivaPolnoč prihaja
Saki se korak čuje na cestiOzvanjaRazdroženi cucki lojoGoropadniSove pušu s pospanoga granja
27
TRNINE
Jesen je megle se vlečoTrnine so zreleČrne i debeleSkinčale sečo
Črni oblaki se vlečoKmični so daniTožni i pospaniVrane prelečo
Črne po sečaj sedijoVu nju se vlečoKak črne trnine zgledijoAl zobati ih nečo
Sam školci brstijo sečoKiselo se čombrijoAl jih itak jeju
7. II. 51.
26
NOČ JE
Se zmerom počivaTišinaVura na storem tornjoOdbrojaI noč se črneša bivaPolnoč prihaja
Saki se korak čuje na cestiOzvanjaRazdroženi cucki lojoGoropadniSove pušu s pospanoga granja
27
TRNINE
Jesen je megle se vlečoTrnine so zreleČrne i debeleSkinčale sečo
Črni oblaki se vlečoKmični so daniTožni i pospaniVrane prelečo
Črne po sečaj sedijoVu nju se vlečoKak črne trnine zgledijoAl zobati ih nečo
Sam školci brstijo sečoKiselo se čombrijoAl jih itak jeju
7. II. 51.
28
V ŽELEZNICI
Železnica huči čez nočSe iskre po zroko letijoTo vroža tira jo močDva joka se napri žorijo
Kak kola za koli bežijoVagoni skočo sim i tamLudi po klopaj spijoVozijo se kojekam
Sparno je nutri i smrdi Po karbolo i znojoTu vuši jega – tak zglediA nojdeš i stenico kojo
Tu sega moreš čutiA največ bormeš ložiDa ti se v želocu mutiDok balavec se koj koroži
6. II. 51.
29
SOSEDE
Prek plota so vikaleTak kaj so sline letaleI nekaj so lepo smicaleBormeš so i klele
Ti, ti, vikala je JelaNabrušena kak kosturaZarulena i debelaŽena opčinskog pandura
Ti, ti, znate kajČisto me je srom rečiMed nami je krajNe dam ti se za nos vleči
Ti si kriva za nesrečoKaj me Miška nečeKak cucek prek sečeK tej se čez plot vleče
No čekaj sam ti strašiloZnala boš ti svojeDost je vezda toga biloDa ti Bože tvoje
Ti prokleta gobaJel te som vrog žoriJe fina si ti robaDa lojaš takve stvori
28
V ŽELEZNICI
Železnica huči čez nočSe iskre po zroko letijoTo vroža tira jo močDva joka se napri žorijo
Kak kola za koli bežijoVagoni skočo sim i tamLudi po klopaj spijoVozijo se kojekam
Sparno je nutri i smrdi Po karbolo i znojoTu vuši jega – tak zglediA nojdeš i stenico kojo
Tu sega moreš čutiA največ bormeš ložiDa ti se v želocu mutiDok balavec se koj koroži
6. II. 51.
29
SOSEDE
Prek plota so vikaleTak kaj so sline letaleI nekaj so lepo smicaleBormeš so i klele
Ti, ti, vikala je JelaNabrušena kak kosturaZarulena i debelaŽena opčinskog pandura
Ti, ti, znate kajČisto me je srom rečiMed nami je krajNe dam ti se za nos vleči
Ti si kriva za nesrečoKaj me Miška nečeKak cucek prek sečeK tej se čez plot vleče
No čekaj sam ti strašiloZnala boš ti svojeDost je vezda toga biloDa ti Bože tvoje
Ti prokleta gobaJel te som vrog žoriJe fina si ti robaDa lojaš takve stvori
30
SEROMAK, VESELAK
Kaj zato če sem samVu tuđem stranem svetuPopevlem si, vesel semI lepo mi je na svetu kak čmeli na cvetu.
Za krajcerem idem od sela do selaČez šume, brege i dolDojdem i v selo na preloI nigdar ne stišče me bol.
Samo negda zmislim seRoden hiže – mameTeško mi je vrnot seA znam da čeka na me.
Sirota je i čeka grošaKaj v Božičo donesel bom dimoSrečna bo kaj ne bo bosaČez dogo hudo zimo.
31
30
SEROMAK, VESELAK
Kaj zato če sem samVu tuđem stranem svetuPopevlem si, vesel semI lepo mi je na svetu kak čmeli na cvetu.
Za krajcerem idem od sela do selaČez šume, brege i dolDojdem i v selo na preloI nigdar ne stišče me bol.
Samo negda zmislim seRoden hiže – mameTeško mi je vrnot seA znam da čeka na me.
Sirota je i čeka grošaKaj v Božičo donesel bom dimoSrečna bo kaj ne bo bosaČez dogo hudo zimo.
31
32
LUDI
Zgubil sem seSrečo mladost živlenjeI nigdor se vrnolo neV srce moje veselje
O kamoli srečeDa sem predi krepalKak ščenje kraj sečeBor nikaj nej znal
Al osud je ludiKosi toče rušiI ludi so ludiJen drugoga guši
I ja se dušimSrce sreči žudiPločem i trpimVeselijo se ludi
Zlobno se cere nesrečiOgovorajo šepčo kudeA isto jih more zatečiAl ne treba gledat na lude
31. I. 51.
33
SE STE MI ZELI
Zeli ste mi srečoMladost i poštenjeDoli bol nesrečoZemite si i živlenje
Premalo sem još pretrpelKaj veliste natoV brigo sem vas morti delPak čekate zato
O kak vas dobro znamPoniženja treba višeVmreti je treba znamPolevko – stiha tiše
Pa nek se puni čašaČemera boli i togeGda je vola vašaA moje sirote boge
O daj poči togoTi srce moje bolnoDa ne vidim tožnoDrogo si nevolno
10. II. 51.
32
LUDI
Zgubil sem seSrečo mladost živlenjeI nigdor se vrnolo neV srce moje veselje
O kamoli srečeDa sem predi krepalKak ščenje kraj sečeBor nikaj nej znal
Al osud je ludiKosi toče rušiI ludi so ludiJen drugoga guši
I ja se dušimSrce sreči žudiPločem i trpimVeselijo se ludi
Zlobno se cere nesrečiOgovorajo šepčo kudeA isto jih more zatečiAl ne treba gledat na lude
31. I. 51.
33
SE STE MI ZELI
Zeli ste mi srečoMladost i poštenjeDoli bol nesrečoZemite si i živlenje
Premalo sem još pretrpelKaj veliste natoV brigo sem vas morti delPak čekate zato
O kak vas dobro znamPoniženja treba višeVmreti je treba znamPolevko – stiha tiše
Pa nek se puni čašaČemera boli i togeGda je vola vašaA moje sirote boge
O daj poči togoTi srce moje bolnoDa ne vidim tožnoDrogo si nevolno
10. II. 51.
34
SAKOMO BO KRAJ
Kuliko se pretrpiZa te život goliKak se za njega strepiKulko se preboli
Pitaš se zakajBar je živet smetiSakom dojde krajSakomo bo vmreti
Prej zato trpišDok sonce se zgašujeZ boli ga gledišA život se truje
I jednoga danaDok boš sreči išelPokla bode granaTi se boš razišel
Niš te ne ostaloZemle jena grudaI pepela maloBez pravde i suda
Unda bomo si jednakiNitko ne nad namiStiha bode prhel sakiSami bomo – sami
11. II. 51.
35
PODREZANA KRILA
Podrezali so ti krilaPok se pločeš zatoA se so ti bilaNo ni nikaj zato
Ve po zemli hodašPo kaluži i blatoS črnom togom brodišAli nikaj zato
Strpeti se trebaNazoj bojo zroslaLetel boš pod neboSo bo toga zgosla
Celi boš preletel krajSlobodne so visineZnal boš da ne doli rajDa se v glibo gine
13. II. 51.
34
SAKOMO BO KRAJ
Kuliko se pretrpiZa te život goliKak se za njega strepiKulko se preboli
Pitaš se zakajBar je živet smetiSakom dojde krajSakomo bo vmreti
Prej zato trpišDok sonce se zgašujeZ boli ga gledišA život se truje
I jednoga danaDok boš sreči išelPokla bode granaTi se boš razišel
Niš te ne ostaloZemle jena grudaI pepela maloBez pravde i suda
Unda bomo si jednakiNitko ne nad namiStiha bode prhel sakiSami bomo – sami
11. II. 51.
35
PODREZANA KRILA
Podrezali so ti krilaPok se pločeš zatoA se so ti bilaNo ni nikaj zato
Ve po zemli hodašPo kaluži i blatoS črnom togom brodišAli nikaj zato
Strpeti se trebaNazoj bojo zroslaLetel boš pod neboSo bo toga zgosla
Celi boš preletel krajSlobodne so visineZnal boš da ne doli rajDa se v glibo gine
13. II. 51.
36
SONCA BI ŠTEL
Črne se šume zelenijoTrova još merno spiV rosi se veje bleščijoSonca mi srce hlapi
Toploga sonca bi štelŽarečega kak negda je biloNa njem bi togo zagrelMorti bi jo rastopilo
Zmržjeno srce mi stežeI nikak neče tpostitiKak šklopec dušo mi vežeTu nemreš zbeči nit otiti
Proleče drago dohajaI ja bi osetiti štelZnovič srečo do krajaNa sonco srce bi grel
25. II. 51.
37
RUJAN
Meglena jesen čez dežđ jašeNa konju poškroplenomOd blata.I ja jašem čez jesen živlenjaSam, bez pajdaša I brata.Veter smiče kak z bičemZabija krugle dežđene vu oči.Bliščo se ognji nebaI strela žveplena kak v srcuMi poči.Čutim de v jeseni se mineCvokoču na dežđo jali Nesprani.De se so moje senjeJesenska kaluža na petiRazlokani. ...Na hmiranju listje cveteRujanski so bregi ožareneGlave.O, gdo bo od nas k letoV rujno gledel te dalšinePlave i krvave.
24. IX. 77.
36
SONCA BI ŠTEL
Črne se šume zelenijoTrova još merno spiV rosi se veje bleščijoSonca mi srce hlapi
Toploga sonca bi štelŽarečega kak negda je biloNa njem bi togo zagrelMorti bi jo rastopilo
Zmržjeno srce mi stežeI nikak neče tpostitiKak šklopec dušo mi vežeTu nemreš zbeči nit otiti
Proleče drago dohajaI ja bi osetiti štelZnovič srečo do krajaNa sonco srce bi grel
25. II. 51.
37
RUJAN
Meglena jesen čez dežđ jašeNa konju poškroplenomOd blata.I ja jašem čez jesen živlenjaSam, bez pajdaša I brata.Veter smiče kak z bičemZabija krugle dežđene vu oči.Bliščo se ognji nebaI strela žveplena kak v srcuMi poči.Čutim de v jeseni se mineCvokoču na dežđo jali Nesprani.De se so moje senjeJesenska kaluža na petiRazlokani. ...Na hmiranju listje cveteRujanski so bregi ožareneGlave.O, gdo bo od nas k letoV rujno gledel te dalšinePlave i krvave.
24. IX. 77.
38
VETER
Veter cvili v granju šumeKak da sto jeNarikačiPlačuč stane, jovče, likče,Pak se spuščaPo smugačiV drago zide, teško sopiGori doli po njifuliKak zgubleni človek v megliza nestalom srečom tuli
25. IX. 70.
39
38
VETER
Veter cvili v granju šumeKak da sto jeNarikačiPlačuč stane, jovče, likče,Pak se spuščaPo smugačiV drago zide, teško sopiGori doli po njifuliKak zgubleni človek v megliza nestalom srečom tuli
25. IX. 70.
39
dečinske popevke
dečinske popevke
42
SI DOŠLA FTIČICA (Tihi)
Si došla ti mala ftičica lublenaVu sončano klet vu brege mojeRascvetena roža ličeka čerlenaTu boš našla i ti senje svoje
Nek trsje rodeče vu tvom srco bodeNek te vlečo bregi kak i mene k sebiV krilo svoje, te čiste slobodeNek steza senji lubav šepče tebi
Zmisli se negda i na starše svojeKoji so v te kleti živeli veseloNek spune se baš se žele tvojeTu bo senji tvoji novo cvetje cvelo
17. VIII. 90.
43
42
SI DOŠLA FTIČICA (Tihi)
Si došla ti mala ftičica lublenaVu sončano klet vu brege mojeRascvetena roža ličeka čerlenaTu boš našla i ti senje svoje
Nek trsje rodeče vu tvom srco bodeNek te vlečo bregi kak i mene k sebiV krilo svoje, te čiste slobodeNek steza senji lubav šepče tebi
Zmisli se negda i na starše svojeKoji so v te kleti živeli veseloNek spune se baš se žele tvojeTu bo senji tvoji novo cvetje cvelo
17. VIII. 90.
43
44
DOSANJAJ SENJE (Jožeko)
Ti več hodiš dete mojePuno toga znaš več rečiStiščeš k meni lice svojeNekaj šepčeš ves v sreči
Denes ti je den rojenjaNek ti puno sreče nosiVu živlenju saka senjaBlišče droga v kapli rosi
Da na prove pote zidešKeri pelajo v živlenjeSrečen bodi kot got idešI dosenjaj svoje senje
17. VIII. 90.
45
MESEC SE NAPIL
Vu rosi jutra mesec je spalTu legel je negda vu nočiZbudil se da je ne znalKomaj je držal otprte joči
Nekaj je mrmlal vu bradu sebiZgledaval se sim i tamČudil se da je na zemli a ne na nebiZmislil se je, a unda ga bilo je sram
Ze starim pajdaši bil je pri kletiI z njimi je zdravice pilOstal je duže da jim posvetiSteze, a pijan je bil
Fletno je opral obraz si beliLampaš je vužgal i dletel se skritiTam de so jutrešnji oblaki cveliZarekel se da ne sme više piti
Kaj bi o meni mislila decaDa vidijo mesec kak srce medenoIl mesto srpa pekarskoga perecaI tak mu srom na obrazo ostavil je seno
21. VII. 90.
44
DOSANJAJ SENJE (Jožeko)
Ti več hodiš dete mojePuno toga znaš več rečiStiščeš k meni lice svojeNekaj šepčeš ves v sreči
Denes ti je den rojenjaNek ti puno sreče nosiVu živlenju saka senjaBlišče droga v kapli rosi
Da na prove pote zidešKeri pelajo v živlenjeSrečen bodi kot got idešI dosenjaj svoje senje
17. VIII. 90.
45
MESEC SE NAPIL
Vu rosi jutra mesec je spalTu legel je negda vu nočiZbudil se da je ne znalKomaj je držal otprte joči
Nekaj je mrmlal vu bradu sebiZgledaval se sim i tamČudil se da je na zemli a ne na nebiZmislil se je, a unda ga bilo je sram
Ze starim pajdaši bil je pri kletiI z njimi je zdravice pilOstal je duže da jim posvetiSteze, a pijan je bil
Fletno je opral obraz si beliLampaš je vužgal i dletel se skritiTam de so jutrešnji oblaki cveliZarekel se da ne sme više piti
Kaj bi o meni mislila decaDa vidijo mesec kak srce medenoIl mesto srpa pekarskoga perecaI tak mu srom na obrazo ostavil je seno
21. VII. 90.
46
VULICA VO ZIMI
Senjok sonjelice i veter ledvenecZahukani glajži cifrasti lučoSever vrožji frče venecV zanoftice deca hučo
Gruda grudvena, bela i zdenaHuče se para z noseki ploviOčice bliščo, lica črlenaI cifrasta kapa na glovi
Nogice trepčo, vusnice šepčoGlosi srečne dece v igračiPlohtice bele z vetrom dolečoVulica novo robočko oblači
Srečna so deca i vulica celaZakopano blogo vu snego iščoKostanji kak velka bela embrelaJeden do drugog se stiščo
47
KO JE TO
Ko to v granjo breze dišeKo to v grmo gloga kiše
Ko to čez voličko plačeKo dečecam proši gače
Ko deklicam mosla lasiKo se prvi v jutro glasi
Veter to je protuletniDošel z njim je mesec cvetni
Koj veselje srečo nosiV kem hodijo deca bosi
28. VII. 90.
46
VULICA VO ZIMI
Senjok sonjelice i veter ledvenecZahukani glajži cifrasti lučoSever vrožji frče venecV zanoftice deca hučo
Gruda grudvena, bela i zdenaHuče se para z noseki ploviOčice bliščo, lica črlenaI cifrasta kapa na glovi
Nogice trepčo, vusnice šepčoGlosi srečne dece v igračiPlohtice bele z vetrom dolečoVulica novo robočko oblači
Srečna so deca i vulica celaZakopano blogo vu snego iščoKostanji kak velka bela embrelaJeden do drugog se stiščo
47
KO JE TO
Ko to v granjo breze dišeKo to v grmo gloga kiše
Ko to čez voličko plačeKo dečecam proši gače
Ko deklicam mosla lasiKo se prvi v jutro glasi
Veter to je protuletniDošel z njim je mesec cvetni
Koj veselje srečo nosiV kem hodijo deca bosi
28. VII. 90.
48
ZIŠLI SO SE
Jeno jutro još z rosne troveDvo poža goloča zdignjene glove
Zišli se jeso još balavi celiJen črni kak noč, drugi sivo beli
Strašil se črni i beli takajJeden i drugi so šteli nazaj
Al golači nemru nazaj itiNemaju net hiže i nemro se skriti
Samo so oči zbečili kak rogeI tožili bogi, kaj nemajo noge
30. VII. 90.
49
ČVRČEK POPEVA
Črn bel, črn bel, črn belaJesen je precvela
Večerka stiha mesečino predeMesec osvetlil sence je blede
Posluša stori te možikošeKeri vu trsju ftice ne ploše
Nego popevlo gliboko vu nočiDa mu se srečne bliščejo joči
A grozdek skeči kak da mo je mokaČehulke se pune slatkoga soka
Črn bel, čvrček popevaJesen dozreva
48
ZIŠLI SO SE
Jeno jutro još z rosne troveDvo poža goloča zdignjene glove
Zišli se jeso još balavi celiJen črni kak noč, drugi sivo beli
Strašil se črni i beli takajJeden i drugi so šteli nazaj
Al golači nemru nazaj itiNemaju net hiže i nemro se skriti
Samo so oči zbečili kak rogeI tožili bogi, kaj nemajo noge
30. VII. 90.
49
ČVRČEK POPEVA
Črn bel, črn bel, črn belaJesen je precvela
Večerka stiha mesečino predeMesec osvetlil sence je blede
Posluša stori te možikošeKeri vu trsju ftice ne ploše
Nego popevlo gliboko vu nočiDa mu se srečne bliščejo joči
A grozdek skeči kak da mo je mokaČehulke se pune slatkoga soka
Črn bel, čvrček popevaJesen dozreva
50
ŽELE DEČINSKE
Dečinske so žele nejvekše na svetoLetijo vu senjam kak čmele po cveto
Čas z reketom letijo v nebeske visineRonijo tak nemo vu morske glibine
Najvekši, najjakši na sveto bi biliO, uni bi, uni se zganjke sveta razotkrili
Saki kak japa bil bi najjakši gazda vu seloMel bi troje dece, gorice, a gospodarstvo bi cvelo
31. VII. 90.
51
JEČMENIKE
Jeno jutro Štefek nas zval: dečki, dečkiSem našel ječmenike, tu čez pole poprečki
Jaboke so v opčinskom trnaco pri BenjiDošli smo kak škvorci, bilo je kak v senji
Zvezane nogavice prfki jaboki poneA unda smo čuli Pepeka čovora kak kone
Bežal je i vikal vi faloti poznam vas seMorali smo odvezat nogavice kaj nas prijal ne
Ostali smo bez jobok, o sramoteZnali smo domaj čeka japa i namočene bote
31. VII. 90.
50
ŽELE DEČINSKE
Dečinske so žele nejvekše na svetoLetijo vu senjam kak čmele po cveto
Čas z reketom letijo v nebeske visineRonijo tak nemo vu morske glibine
Najvekši, najjakši na sveto bi biliO, uni bi, uni se zganjke sveta razotkrili
Saki kak japa bil bi najjakši gazda vu seloMel bi troje dece, gorice, a gospodarstvo bi cvelo
31. VII. 90.
51
JEČMENIKE
Jeno jutro Štefek nas zval: dečki, dečkiSem našel ječmenike, tu čez pole poprečki
Jaboke so v opčinskom trnaco pri BenjiDošli smo kak škvorci, bilo je kak v senji
Zvezane nogavice prfki jaboki poneA unda smo čuli Pepeka čovora kak kone
Bežal je i vikal vi faloti poznam vas seMorali smo odvezat nogavice kaj nas prijal ne
Ostali smo bez jobok, o sramoteZnali smo domaj čeka japa i namočene bote
31. VII. 90.
52
ŠLIVE I KOPRIVE
Kak indijansko pleme po šikariIdemo na šlive če nas Pišta ne prevari
Čuli smo ga, tripot je zafučnol kak domenek je bilNašli smo ga pri vrto, vu grmo se skril
Rekel je, dečki, ja idem prvi, ne vam krivoZabežal se i skočil kak jopec na šlivo
Stepal jo, mi smo pak zobali i braliA unda smo najempot zatečeni stali
Vrisnol je gazda, krodete, prokleto vam črevoSi smo vušli, samo je Pišta ostal na drevo
Hodi doli, ne smeš krasti – a nete me bilNe bom, natrgal je koprive i za pleča skril
Prijel ga za roko, a Pišta je vrisnol i zinolDa mo je kumek v gače koprive porinol
Bežal je i vikal, so rit mo je spečenaSkočil je vo Benjo, godila mo je voda zdena
53
GAZDA V DVORO
Po dvoriščo se španceraKak zlodoj nema mera
Nalokava, pregledavaI kokoši prekorava
Srdit je za sako maloDo nikoga mo neje stalo
Ze sakim se un potočeI na deco skočit oče
Gospodar je vo dvoro proviKruno nosi vam na glovi
Ostruge mo kak v husaraJoko puno divleg žara
Al mo mama dojde glaveDa se godi pri nam slave
1. VIII. 90.
52
ŠLIVE I KOPRIVE
Kak indijansko pleme po šikariIdemo na šlive če nas Pišta ne prevari
Čuli smo ga, tripot je zafučnol kak domenek je bilNašli smo ga pri vrto, vu grmo se skril
Rekel je, dečki, ja idem prvi, ne vam krivoZabežal se i skočil kak jopec na šlivo
Stepal jo, mi smo pak zobali i braliA unda smo najempot zatečeni stali
Vrisnol je gazda, krodete, prokleto vam črevoSi smo vušli, samo je Pišta ostal na drevo
Hodi doli, ne smeš krasti – a nete me bilNe bom, natrgal je koprive i za pleča skril
Prijel ga za roko, a Pišta je vrisnol i zinolDa mo je kumek v gače koprive porinol
Bežal je i vikal, so rit mo je spečenaSkočil je vo Benjo, godila mo je voda zdena
53
GAZDA V DVORO
Po dvoriščo se španceraKak zlodoj nema mera
Nalokava, pregledavaI kokoši prekorava
Srdit je za sako maloDo nikoga mo neje stalo
Ze sakim se un potočeI na deco skočit oče
Gospodar je vo dvoro proviKruno nosi vam na glovi
Ostruge mo kak v husaraJoko puno divleg žara
Al mo mama dojde glaveDa se godi pri nam slave
1. VIII. 90.
54
MI BI SPOLI
Navek se stareši nekam žorijoStanite se, japa i mama kričijo
Mi bi pok deca tak v jutro spoliStanite se fletno, neste več mali
Jožek nek krave stira na pašoMila bo skuhala za frištok kašo
Mi smo več vredili i koce i štaloZmetite dvor, delajte i vi malo
Po fruštoko japa i jo idemo na poleFrancek, požuri se, počeši i napoji vole
I tak sako jutro, ne dospeš se opratiSamo delaj, delaj, a mi bi šteli, mi bi šteli spati
1. VIII. 90.
55
SENJAL ZOJČEK
Spol je zojček v našem vrtoImel je jeno i drugo joko otprto
Senjal kak rad bi v Afriko otitiTam bi se mogel kak laf srditi
Bil bi laf car na sveto za živineDrhftali bi si, a un bi ji gledal s visine
Mogel bi slon najvekši bitiPred njim bi saki moral se skriti
Bi bežali od njega, da je ne pogazi Je zobil, če sretne miša, primejo ga frazi
Se zbudim, bom ostal zojec tu de semOtpral bom bole joči, a zabit bežat ne smem
Tu moja je zemla najdrajšaMoja pola, moja loga najslajša
2. VII. 90.
54
MI BI SPOLI
Navek se stareši nekam žorijoStanite se, japa i mama kričijo
Mi bi pok deca tak v jutro spoliStanite se fletno, neste več mali
Jožek nek krave stira na pašoMila bo skuhala za frištok kašo
Mi smo več vredili i koce i štaloZmetite dvor, delajte i vi malo
Po fruštoko japa i jo idemo na poleFrancek, požuri se, počeši i napoji vole
I tak sako jutro, ne dospeš se opratiSamo delaj, delaj, a mi bi šteli, mi bi šteli spati
1. VIII. 90.
55
SENJAL ZOJČEK
Spol je zojček v našem vrtoImel je jeno i drugo joko otprto
Senjal kak rad bi v Afriko otitiTam bi se mogel kak laf srditi
Bil bi laf car na sveto za živineDrhftali bi si, a un bi ji gledal s visine
Mogel bi slon najvekši bitiPred njim bi saki moral se skriti
Bi bežali od njega, da je ne pogazi Je zobil, če sretne miša, primejo ga frazi
Se zbudim, bom ostal zojec tu de semOtpral bom bole joči, a zabit bežat ne smem
Tu moja je zemla najdrajšaMoja pola, moja loga najslajša
2. VII. 90.
56
NAŠ JAPICA
Sosedof Japica je bil mali čovečecSi smo ga radi meli, saka deklica i dečec
Smo ga pitali: Japica kaj bom jaTi boš svinski major, se zna
A ja: Ti boš jopici kaputa kefal A ja: Ti boš svinski srožek stepal
A ja: Ti boš medvedo cipele glancalA ja: Ti boš kak pevec po ploto tancal
A ja: Ti boš race vodil na špancerA ja: Ti boš na gmanjo kravski ofecer
A mene je sam pital, dečec, kaj bi ti bilSam mo rekel: ja sem Jožek i za brata se skril
Pital me još jempot, reči, nej se ništ bojatiSem mo rekel: ja sem Jožek i to bi štel ostati
2. VII. 90.
57
ČVRGE I PROVDA
Kakva je to moč il silaStarša sestra me je zbila
V naši hiži si so starši od meneI muški i deca i žene
Mama i japa, strina i stricMeni kak močko velijo šic
Brača? Kre njih dišem na škrgePodmečo mi noge i delijo čvrge
Lefko je mlajega po glovi bitiZrosel bom, nete mi se mogli skriti
Onda bojo došli cajti mojiBote znali kak se provda kroji
3. VII. 90.
56
NAŠ JAPICA
Sosedof Japica je bil mali čovečecSi smo ga radi meli, saka deklica i dečec
Smo ga pitali: Japica kaj bom jaTi boš svinski major, se zna
A ja: Ti boš jopici kaputa kefal A ja: Ti boš svinski srožek stepal
A ja: Ti boš medvedo cipele glancalA ja: Ti boš kak pevec po ploto tancal
A ja: Ti boš race vodil na špancerA ja: Ti boš na gmanjo kravski ofecer
A mene je sam pital, dečec, kaj bi ti bilSam mo rekel: ja sem Jožek i za brata se skril
Pital me još jempot, reči, nej se ništ bojatiSem mo rekel: ja sem Jožek i to bi štel ostati
2. VII. 90.
57
ČVRGE I PROVDA
Kakva je to moč il silaStarša sestra me je zbila
V naši hiži si so starši od meneI muški i deca i žene
Mama i japa, strina i stricMeni kak močko velijo šic
Brača? Kre njih dišem na škrgePodmečo mi noge i delijo čvrge
Lefko je mlajega po glovi bitiZrosel bom, nete mi se mogli skriti
Onda bojo došli cajti mojiBote znali kak se provda kroji
3. VII. 90.
58
VU IGRAČI
Vu igrači rosto dečkiRosto dečki đurđevečki
Rosto dekle kakti rožeKak so fajne drogi Bože
Vu igrači sreče cvetoMenjajo se z leta v leto
Dojde vreme bez igračeRad nje se i srce plače
Prejdo leta noga klecaPočno igro tvoja deca
Tak se znova se obročaV živlenjo se baš se ploča
3. VII. 90.
59
ZGOBLENI OBLAK
Stopram je sonce zišlo v jutrejnoZgledalo nad šumom malo je sejno
To bokčec mali se ploče oblačekNegdi je trdo zaspal siromaček
Batrovit toplo sonce ga staloNe treba cmizdrit za sako malo
Lefko je tebi, mene so storci tu skriliCelo noč so pocali i strelom se bili
So za kmice dleteli ko zno kamA jo sem mali i nemrem biti sam
Mi teca megla reči štela, al ne stiglajer si več zišlo, zamočala je i v jorek si legla
Jo sem zgubleni, i navek bom ostal mali oblačekKaj jo morem, ostovleni od mame falaček
Ti si bedaček, poglej megla se k tebi zdižeTo tvoja je sestra i tebi je se bliže
Do večerke boš zrosel i vekši boš od svojiPokazal boš gadim kak se provda kroji
Če bo treba i ti boš pocal i hital streleNa te zemli bodo znova droge senje cvele
3. VIII. 90.
58
VU IGRAČI
Vu igrači rosto dečkiRosto dečki đurđevečki
Rosto dekle kakti rožeKak so fajne drogi Bože
Vu igrači sreče cvetoMenjajo se z leta v leto
Dojde vreme bez igračeRad nje se i srce plače
Prejdo leta noga klecaPočno igro tvoja deca
Tak se znova se obročaV živlenjo se baš se ploča
3. VII. 90.
59
ZGOBLENI OBLAK
Stopram je sonce zišlo v jutrejnoZgledalo nad šumom malo je sejno
To bokčec mali se ploče oblačekNegdi je trdo zaspal siromaček
Batrovit toplo sonce ga staloNe treba cmizdrit za sako malo
Lefko je tebi, mene so storci tu skriliCelo noč so pocali i strelom se bili
So za kmice dleteli ko zno kamA jo sem mali i nemrem biti sam
Mi teca megla reči štela, al ne stiglajer si več zišlo, zamočala je i v jorek si legla
Jo sem zgubleni, i navek bom ostal mali oblačekKaj jo morem, ostovleni od mame falaček
Ti si bedaček, poglej megla se k tebi zdižeTo tvoja je sestra i tebi je se bliže
Do večerke boš zrosel i vekši boš od svojiPokazal boš gadim kak se provda kroji
Če bo treba i ti boš pocal i hital streleNa te zemli bodo znova droge senje cvele
3. VIII. 90.
60
SMO ŠTELI BITI JEDNAKI
Net pred bogom smo ne si jednakiJeni imajo sega, drugi so siromaki
Mi smo siromaki, al glave bistreNosimo zakrpane gače ali čiste
Glođemo korožnjaka i ne smo gladniNejdemo v školo vu opravi paradni
Ne groši za hitat, imamo komaj za tekeI teško je gledat druge da jejo oblizeke
A mi smo deca, kaj imajo velke želeUne so nas grele i za nas cvele
Šteli smo znanja da nej ostali hormakiNam ne trebajo oblizeki, samo da smo jednaki
7. VIII. 90.
61
ŽIVO SREBRO
Istina je, bil sem dečec, ali huncmot proviSega se je rojilo vu ti moji mali glovi
Sem počel hoditi vu školo, nemeren kak živo srebroNe nišče prešel kraj mene da ne dobil pod rebro
Mesto kraj ploče je bilo zafremano zameTu sem klečal, boga molil, stiha bez galame
Tu sem lizal svoje ratničke rane guzanjkeTu sem zmišluval nove huncmutarije i zganjke
Cela se škola obračala okoli meneRadi so me meli si i neso hurkali na me
Da pak sem se zbil, sem sega vraga znal splatitiPrek klope po goli me školnik znal riti zbiti
Jo sem tak vikal da so morali zapreti oblokeOdskakal sem jeno vuro, al nes mogel sedeti od moke
Rekel mi je školnik, ti si vu razredo najbolši dijakAl si novragast, daj se smeri. Keri ti je vrak
Imel je praf moj stori vočitel, smerilo me živlenjeBil sem meren, ne bilo cajta za norije i senje
8. VIII. 90.
60
SMO ŠTELI BITI JEDNAKI
Net pred bogom smo ne si jednakiJeni imajo sega, drugi so siromaki
Mi smo siromaki, al glave bistreNosimo zakrpane gače ali čiste
Glođemo korožnjaka i ne smo gladniNejdemo v školo vu opravi paradni
Ne groši za hitat, imamo komaj za tekeI teško je gledat druge da jejo oblizeke
A mi smo deca, kaj imajo velke želeUne so nas grele i za nas cvele
Šteli smo znanja da nej ostali hormakiNam ne trebajo oblizeki, samo da smo jednaki
7. VIII. 90.
61
ŽIVO SREBRO
Istina je, bil sem dečec, ali huncmot proviSega se je rojilo vu ti moji mali glovi
Sem počel hoditi vu školo, nemeren kak živo srebroNe nišče prešel kraj mene da ne dobil pod rebro
Mesto kraj ploče je bilo zafremano zameTu sem klečal, boga molil, stiha bez galame
Tu sem lizal svoje ratničke rane guzanjkeTu sem zmišluval nove huncmutarije i zganjke
Cela se škola obračala okoli meneRadi so me meli si i neso hurkali na me
Da pak sem se zbil, sem sega vraga znal splatitiPrek klope po goli me školnik znal riti zbiti
Jo sem tak vikal da so morali zapreti oblokeOdskakal sem jeno vuro, al nes mogel sedeti od moke
Rekel mi je školnik, ti si vu razredo najbolši dijakAl si novragast, daj se smeri. Keri ti je vrak
Imel je praf moj stori vočitel, smerilo me živlenjeBil sem meren, ne bilo cajta za norije i senje
8. VIII. 90.
62
MINIŠTRUVANJE
Je, to so moja babica zmislili i šteliDa bi miništruval, tak so z župniko domeli
Tak je i zišlo, sem miništruval pri meši raniA bil sem dečec, v jutro najbol pospani
O, kak sem bežal od straha po kmiciČez nepretireni sneg, po kmici k zornici
Tu so me stepali, sem komaj došel k sebiI ponavnal mešo da kaj pozabil ne bi.
Se je bilo dobro, dok zaspal pri oltaro nesemSo me dnesli v šekeštrijo, sem ne znal de sem
Babica so rekli da me sosed Miška donesel dimoBetežen sem ležal bormeš fajnčas čez zimo.
Da sem prizdravel, japa mi je rekel, miništruval više nešKak so deca, sam vu nedelo v cerkvo peš.
Tak je bilo, japa zna kaj je dobro zameSako jutro da se stane dene dunjo name.
9. VII. 90.
63
NEVIDENČIČI
Pripovedal nam je deda snočka po pozdravlejnoKak je zgledal v kleti nekšno vrožjo sejno
Kak nekakšna živina se v kmico zavleklaUnda je zavriščala v komino kak da se je spekla
Prijel sem srablivec i nagnol na dušakTripot sem plunol v žor i rekel dnesi vas vrak
V stroho sem se stisnol kraj kamina v kotoSem mislil, kak dimo, kaj me čeka na poto
Najempot so na obločeko zružili glajžiVeter je zdigel troptine z najži
Z žerjavke je nazoj zdigel se plamenZacvokotali so mi zobi, nagnol srablivca i rekel amen
Najempot kak da bi odrezal sega je nestaloNevidenčiči so bili, kaj so šteli da ga dalo
Zmolil sem Očenaša, prekrižil lajteI rekel hote zbogom, dojti više najte
Tak so mi negda moji starši navuk daliDa so poklem tretje litre sega videt znali
10. VIII. 90.
62
MINIŠTRUVANJE
Je, to so moja babica zmislili i šteliDa bi miništruval, tak so z župniko domeli
Tak je i zišlo, sem miništruval pri meši raniA bil sem dečec, v jutro najbol pospani
O, kak sem bežal od straha po kmiciČez nepretireni sneg, po kmici k zornici
Tu so me stepali, sem komaj došel k sebiI ponavnal mešo da kaj pozabil ne bi.
Se je bilo dobro, dok zaspal pri oltaro nesemSo me dnesli v šekeštrijo, sem ne znal de sem
Babica so rekli da me sosed Miška donesel dimoBetežen sem ležal bormeš fajnčas čez zimo.
Da sem prizdravel, japa mi je rekel, miništruval više nešKak so deca, sam vu nedelo v cerkvo peš.
Tak je bilo, japa zna kaj je dobro zameSako jutro da se stane dene dunjo name.
9. VII. 90.
63
NEVIDENČIČI
Pripovedal nam je deda snočka po pozdravlejnoKak je zgledal v kleti nekšno vrožjo sejno
Kak nekakšna živina se v kmico zavleklaUnda je zavriščala v komino kak da se je spekla
Prijel sem srablivec i nagnol na dušakTripot sem plunol v žor i rekel dnesi vas vrak
V stroho sem se stisnol kraj kamina v kotoSem mislil, kak dimo, kaj me čeka na poto
Najempot so na obločeko zružili glajžiVeter je zdigel troptine z najži
Z žerjavke je nazoj zdigel se plamenZacvokotali so mi zobi, nagnol srablivca i rekel amen
Najempot kak da bi odrezal sega je nestaloNevidenčiči so bili, kaj so šteli da ga dalo
Zmolil sem Očenaša, prekrižil lajteI rekel hote zbogom, dojti više najte
Tak so mi negda moji starši navuk daliDa so poklem tretje litre sega videt znali
10. VIII. 90.
64
NAPUHJENEC
Kak paon po dvoriščo se šečeKreloti spuščene po zemli vleče
Pofarbal je spametno glavoČerljenom farbom sivom i plavom
Kak gavaler se šeperi bosUvređen je obesil nos
Stalno pučka napuhnjen i slepRaširil svoj je fehrasti rep
Jo sem najfajnšni v tomo dvoroZabil to si v glovo noro
Bil je navek čuden svatPod sekiro del je vrat
11. VIII. 90.
65
VRAŽIČEK
Živo, živo, živ živ živNavragasti ftiček siv
Zna se zdavnja, fina robaKam got dojde se pozoba
Vrak jen mali vu njem živi Un je pošten drugi krivi.
V kurožnjak zna i po mrakoMed troptinom nojde dlako
Se kaj zgleda se prevročaSkoče jopček se bez gača
Celo leto v pole lečeA vu jesen dvor pomeče
V zimi čeka na ostanjkeStalno mesto so mo planjke
A v proleče vu vočnjakoGosenico vlovi sako
Pok je saka grana čistaDa vu cveto so se blista
Je za hasen živ vražičekVropček drogi mali ftiček
11. VIII. 90.
64
NAPUHJENEC
Kak paon po dvoriščo se šečeKreloti spuščene po zemli vleče
Pofarbal je spametno glavoČerljenom farbom sivom i plavom
Kak gavaler se šeperi bosUvređen je obesil nos
Stalno pučka napuhnjen i slepRaširil svoj je fehrasti rep
Jo sem najfajnšni v tomo dvoroZabil to si v glovo noro
Bil je navek čuden svatPod sekiro del je vrat
11. VIII. 90.
65
VRAŽIČEK
Živo, živo, živ živ živNavragasti ftiček siv
Zna se zdavnja, fina robaKam got dojde se pozoba
Vrak jen mali vu njem živi Un je pošten drugi krivi.
V kurožnjak zna i po mrakoMed troptinom nojde dlako
Se kaj zgleda se prevročaSkoče jopček se bez gača
Celo leto v pole lečeA vu jesen dvor pomeče
V zimi čeka na ostanjkeStalno mesto so mo planjke
A v proleče vu vočnjakoGosenico vlovi sako
Pok je saka grana čistaDa vu cveto so se blista
Je za hasen živ vražičekVropček drogi mali ftiček
11. VIII. 90.
66
NA STEZI TROGI
Do dedine kleti pela steza belaSake fele trogi po sebi je imela
Veter saki den koli vure trečeStezo pregledava do kleti pomeče
Vuzpot zmete saki list, na te stezi beliVuz kojo so kak vu gertlino kostanji precveli
Na podvinjo za počinek mesto svoje imaOstorel je kak i deda teško vu breg klima
Pod večer se stiha spušča, stezo razgledovaOd tih trogi kaj je broji puna mo je glova
Zbriše bormeš da da koji, da se nej zeznaloDa je k dedi dekla koja navrnola malo
13. VIII. 90.
67
BOSI VESELAK
Skoče, skoče črni ftičZ bosim nogam fičfirič
Glovom klima celi denČrn mo reklec kakti sen
Pak se klajna i pozdrovlaŽoti klun pod krelot stovla
Zno zafučnot kak fakinGospocki vam un je sin
Štibro kakti grof pobiraDe god dojde se prebira
Sladokusec un je praviDe je grozdja tu se slavi
Si ga znojo da je kosVeselak če baš je bos
13. VIII. 90.
66
NA STEZI TROGI
Do dedine kleti pela steza belaSake fele trogi po sebi je imela
Veter saki den koli vure trečeStezo pregledava do kleti pomeče
Vuzpot zmete saki list, na te stezi beliVuz kojo so kak vu gertlino kostanji precveli
Na podvinjo za počinek mesto svoje imaOstorel je kak i deda teško vu breg klima
Pod večer se stiha spušča, stezo razgledovaOd tih trogi kaj je broji puna mo je glova
Zbriše bormeš da da koji, da se nej zeznaloDa je k dedi dekla koja navrnola malo
13. VIII. 90.
67
BOSI VESELAK
Skoče, skoče črni ftičZ bosim nogam fičfirič
Glovom klima celi denČrn mo reklec kakti sen
Pak se klajna i pozdrovlaŽoti klun pod krelot stovla
Zno zafučnot kak fakinGospocki vam un je sin
Štibro kakti grof pobiraDe god dojde se prebira
Sladokusec un je praviDe je grozdja tu se slavi
Si ga znojo da je kosVeselak če baš je bos
13. VIII. 90.
68
BETEŽNA MOČKA
Zbetežela močka malaDoktora je mama zvala
Sigorno se prehladilaV posteli je bokče bila
Pregledal jo je doktor storiVeli mami, una žori
Sir na cape, vleče vročinoDejte ji vrhnje to ji bo fino
Recept je tu za „riboglav“Zeti tri pot na den i se bo prav
Net za boga ne sme bosa itiMogli bi ji šlapice zašiti
Na prsa menjajte vročega lojaPresločite jo ne sme biti znoja
Kaj sem dožna, nema mama meraBedreno kost, to me gibera.
18. VIII. 90.
69
ZVEZDE VOŽGONE
Da je mesec pun, a blede so nočiZvezde bleščijo kak srečne tople joči
Mi smo je deca brojili, do kulko je ko znalI saki je zvezdo jeno za sebe odebral
Vikali smo ovo je moja, a ovo je mojaJel kriva il prava, od tulki bilo koja
Znom samo da je moja najsvetleša bilaNažmirkovala je samo meni, unda se je skrila
Bil sem žalosten, a drugi vičo ovo je mojaMarica me prijela za roko i rekla očeš da bo moja i tvoja
Sem bil tiho, al sem ji roko zadržal v šakiOd unda nas drožijo da smo zalubleni bedaki
Mi smo se gledali i smejali za roke držaliI tak smo zalubleni za navek skup ostali
18. VIII. 90.
68
BETEŽNA MOČKA
Zbetežela močka malaDoktora je mama zvala
Sigorno se prehladilaV posteli je bokče bila
Pregledal jo je doktor storiVeli mami, una žori
Sir na cape, vleče vročinoDejte ji vrhnje to ji bo fino
Recept je tu za „riboglav“Zeti tri pot na den i se bo prav
Net za boga ne sme bosa itiMogli bi ji šlapice zašiti
Na prsa menjajte vročega lojaPresločite jo ne sme biti znoja
Kaj sem dožna, nema mama meraBedreno kost, to me gibera.
18. VIII. 90.
69
ZVEZDE VOŽGONE
Da je mesec pun, a blede so nočiZvezde bleščijo kak srečne tople joči
Mi smo je deca brojili, do kulko je ko znalI saki je zvezdo jeno za sebe odebral
Vikali smo ovo je moja, a ovo je mojaJel kriva il prava, od tulki bilo koja
Znom samo da je moja najsvetleša bilaNažmirkovala je samo meni, unda se je skrila
Bil sem žalosten, a drugi vičo ovo je mojaMarica me prijela za roko i rekla očeš da bo moja i tvoja
Sem bil tiho, al sem ji roko zadržal v šakiOd unda nas drožijo da smo zalubleni bedaki
Mi smo se gledali i smejali za roke držaliI tak smo zalubleni za navek skup ostali
18. VIII. 90.
70
KUKOVAČA
Čuli smo jo prvi, kukala je kukovačaVikala so deca v selo, ovo leto ne bo plača
Ovo leto ne bo plača, se bo išlo kak po koncoPune bojo štale, koci, žita bojo zrela v sonco
Rekli so nam babica i folili bogoNazoj bojo srečni ludi zabili na togo
Kunštna vam je kukovača, neje una za igratiAk je dekla f hiži čuje, tu bojo i svati
Če pak se pri kleti čuje tripot zakukatiRekel nam je deda bo grozdja za brati
Bo vina i veselja, bo krvovih glavNe veruvat kukovači či se zeme prav za prav
21. VIII. 90.
71
SEM PREPLAVAL
Siguren sem da nes počel v školo itiVujci so me šteli plavati vočiti
Po obedo saki den s njimi sem se kopalPridržovali so me, a jo sem z se četiri klopal
Najlepše je bilo, pod storim grodom v glibonjkoTam so me spuščali po vodi, deli me na plonjko
A jo sem veslal z rokom i nogami i vode se napilNavek me jen prijel da fteplat sem se hapil
O, kak so me radi meli, sem jim bil živa igročkaJempot so me pri melino hitili vo vodo kak močka
Splaval sem do bistra, pijan od vode, kaj reči trebaJo sem preplaval štimal se i zrosel do neba
Još navek plovam ne po vodi nego čez živlenjeLepo se je zmisliti prešli cajti kak nejlepše senje
22. VIII. 90.
70
KUKOVAČA
Čuli smo jo prvi, kukala je kukovačaVikala so deca v selo, ovo leto ne bo plača
Ovo leto ne bo plača, se bo išlo kak po koncoPune bojo štale, koci, žita bojo zrela v sonco
Rekli so nam babica i folili bogoNazoj bojo srečni ludi zabili na togo
Kunštna vam je kukovača, neje una za igratiAk je dekla f hiži čuje, tu bojo i svati
Če pak se pri kleti čuje tripot zakukatiRekel nam je deda bo grozdja za brati
Bo vina i veselja, bo krvovih glavNe veruvat kukovači či se zeme prav za prav
21. VIII. 90.
71
SEM PREPLAVAL
Siguren sem da nes počel v školo itiVujci so me šteli plavati vočiti
Po obedo saki den s njimi sem se kopalPridržovali so me, a jo sem z se četiri klopal
Najlepše je bilo, pod storim grodom v glibonjkoTam so me spuščali po vodi, deli me na plonjko
A jo sem veslal z rokom i nogami i vode se napilNavek me jen prijel da fteplat sem se hapil
O, kak so me radi meli, sem jim bil živa igročkaJempot so me pri melino hitili vo vodo kak močka
Splaval sem do bistra, pijan od vode, kaj reči trebaJo sem preplaval štimal se i zrosel do neba
Još navek plovam ne po vodi nego čez živlenjeLepo se je zmisliti prešli cajti kak nejlepše senje
22. VIII. 90.
72
ZELJE
Na polo jenog jutra od zelja glovaTožila se repi da jo zojec oglodova
Rekla je repa, ti se stolno nekaj fališDa si nejfajneša v polu, kaj se unda žališ
Zojec ti da da malko losi poštucaMakar ti od moke jakše srce kuca
Morala bi za to zgodo imeti zrcaloBi vidla da te je dosta još navek ostalo
Rasrdilo se zelje, vudrila mo krv vu glovoZmenilo mo listje forbo vu črleno plovo
Vezda glove imajo, zeleno i črleno perjeČudi se repa, ne zna više kero je ve provo zelje
Samo još navek zeleno zojec globa kak i prediČrleno je pocoprano, to vam je posredi
9. IX. 90.
73
MOJ DEDA
Deda i jo smo pajdoši od da sem se narodilNanošal me v vanjkošo i španceral dok sem prehodil
Semo me je vučil, a kakve je pripovesti znalVečkrat mi je pripovedal, dok nesem zaspal
Me vučil da poznam sakoga ftiča po zgledoPok zakaj vrobec skoče, zakaj močki predo
Živine sem znal po trogo, medveda, voka, lisicoSrno, jelena, kravo telico domočo i divjo prasico
Poznam kukovačo prostačo, šojko lampačo, sovo modračoVrano brblačo, raco trcačo i srako tračlačo
Štigleca fajno ftico, kosa fučkalico i slavuja pevalicoKoj popevkom trudno deco pela v postelico
Ve vidite kaj i kulko moj deda vrediUn se zno i druge vuči, moj deda sedi
31. VIII. 90.
72
ZELJE
Na polo jenog jutra od zelja glovaTožila se repi da jo zojec oglodova
Rekla je repa, ti se stolno nekaj fališDa si nejfajneša v polu, kaj se unda žališ
Zojec ti da da malko losi poštucaMakar ti od moke jakše srce kuca
Morala bi za to zgodo imeti zrcaloBi vidla da te je dosta još navek ostalo
Rasrdilo se zelje, vudrila mo krv vu glovoZmenilo mo listje forbo vu črleno plovo
Vezda glove imajo, zeleno i črleno perjeČudi se repa, ne zna više kero je ve provo zelje
Samo još navek zeleno zojec globa kak i prediČrleno je pocoprano, to vam je posredi
9. IX. 90.
73
MOJ DEDA
Deda i jo smo pajdoši od da sem se narodilNanošal me v vanjkošo i španceral dok sem prehodil
Semo me je vučil, a kakve je pripovesti znalVečkrat mi je pripovedal, dok nesem zaspal
Me vučil da poznam sakoga ftiča po zgledoPok zakaj vrobec skoče, zakaj močki predo
Živine sem znal po trogo, medveda, voka, lisicoSrno, jelena, kravo telico domočo i divjo prasico
Poznam kukovačo prostačo, šojko lampačo, sovo modračoVrano brblačo, raco trcačo i srako tračlačo
Štigleca fajno ftico, kosa fučkalico i slavuja pevalicoKoj popevkom trudno deco pela v postelico
Ve vidite kaj i kulko moj deda vrediUn se zno i druge vuči, moj deda sedi
31. VIII. 90.
74
ČEHOLE
Veselijo se deca da pri hiži so čeholeTu se sega čuje zganjki, pripovesti i šole
Babice so v koto sedele i molile litanijeI pazile na dekle kaj delajo norije
Muški bi po novadi o rato vodili spominekDokončali so navek nekakšni novi dominek
Koli pol noči dojdo dečki kaj pelajo dekle dimoTo vam tak ide, se fnogi oženijo čez zimo
A da se posprovi perje i prestrejo stoliVe se stopram vidi kak se bogek moli
Naštimajo se štromenti, o kak znojo igratiZačne se hopsati, vriskati, smejati
Vino je na stolo, gibanico nosi matiKak se tanca perje leti, nemrejo prestati
Mi smo deca pospali da se išlo dimoHodilo se po čeholaj tak čez celo zimo
Hodili so isto tak i po selo tračiBez njih nemre, dok v selo je klafrači naši po domači. De se je i dobro pije bormeš je veseloKak je bilo, kaj je bilo, pitajte vu selo
3. IX. 90.
75
KOVOČ
Moj školec Tonček je bil dober dijakOpetovnico je zbavil kak-tak
Japa mo rekel nemreš više dale itiMoraš v naok drugač nemre biti
Božek fala bode jeno mesto manje v hižiA ti gazdi dober bodi sveti te križ prekriži
Tonček si je kovačijo zebralPri Hortijo je gazdi i jel i spal
V roki mo je stolno il bat il macolaJok je dečec more bormeš zdiči kola
Konjem držal je kopitaJen je dober drugi rita
Meh kovočki z merom goziDa od moke jezik plozi
Pot mo se po telo zlevaAl je srečen i popeva
Potkovo je prvo zvinolGazda mo od čuda zinol
Od unda ga ima ratTonček mo je sin i brat
2. VII. 90.
74
ČEHOLE
Veselijo se deca da pri hiži so čeholeTu se sega čuje zganjki, pripovesti i šole
Babice so v koto sedele i molile litanijeI pazile na dekle kaj delajo norije
Muški bi po novadi o rato vodili spominekDokončali so navek nekakšni novi dominek
Koli pol noči dojdo dečki kaj pelajo dekle dimoTo vam tak ide, se fnogi oženijo čez zimo
A da se posprovi perje i prestrejo stoliVe se stopram vidi kak se bogek moli
Naštimajo se štromenti, o kak znojo igratiZačne se hopsati, vriskati, smejati
Vino je na stolo, gibanico nosi matiKak se tanca perje leti, nemrejo prestati
Mi smo deca pospali da se išlo dimoHodilo se po čeholaj tak čez celo zimo
Hodili so isto tak i po selo tračiBez njih nemre, dok v selo je klafrači naši po domači. De se je i dobro pije bormeš je veseloKak je bilo, kaj je bilo, pitajte vu selo
3. IX. 90.
75
KOVOČ
Moj školec Tonček je bil dober dijakOpetovnico je zbavil kak-tak
Japa mo rekel nemreš više dale itiMoraš v naok drugač nemre biti
Božek fala bode jeno mesto manje v hižiA ti gazdi dober bodi sveti te križ prekriži
Tonček si je kovačijo zebralPri Hortijo je gazdi i jel i spal
V roki mo je stolno il bat il macolaJok je dečec more bormeš zdiči kola
Konjem držal je kopitaJen je dober drugi rita
Meh kovočki z merom goziDa od moke jezik plozi
Pot mo se po telo zlevaAl je srečen i popeva
Potkovo je prvo zvinolGazda mo od čuda zinol
Od unda ga ima ratTonček mo je sin i brat
2. VII. 90.
76
Bilješka o piscu
Božo Hlastec rođen je 19. siječnja 1923. godine u Ludbregu. Osnovnu građansku školu završio je u Ludbregu, a srednju tehničku građevinskog smjera u Zagrebu. Po zanima-nju bio je građevinski tehničar. Radio je u očevu građe-vinskom obrtu. Tijekom Drugog svjetskog rata uključio se u antifašističku borbu. Nakon rata radio je na građevinskim poslovima u Ludbregu, a od 1953. godine živi u Samoboru sa suprugom Anom i kćeri Jasminkom. Uključuje se u kulturni život. Jedan je od osnivača Ogranka Matice hrvatske u Samoboru, u sklopu koje je imao važnu ulogu u hrvatskom proljeću. Nakon suprugine smrti 1990. godine preselio se u Varaždin, provevši zadnje godine života s kćeri i njezinom obitelji. Umro je 26. siječnja 1994. godine.
Kajkavske pjesme pisao je od rane mladosti. Objavlje-no mu je pet samostalnih zbirki: Stari poti (1970.), Zvezde nad Samoborom (1971.), Podravske senje (1977.), Na zemli tragi (1980.), Lubavne popevke (1989.). Pjesme su mu objavljivane i u Samoborskim novinama, časopisu Kaj i Kajkavskom kalendaru, a zastupljen je i u antologijama i zbornicima kajkavskog pjesništva (Zeleni bregi Zeline, Hrvatska zemljica). Nagrađivan je na smotrama kajkavskog pjesništva u Zlataru, Samoboru i Krapini. Tridesetak njegovih pjesama je uglazbljeno.
76
Bilješka o piscu
Božo Hlastec rođen je 19. siječnja 1923. godine u Ludbregu. Osnovnu građansku školu završio je u Ludbregu, a srednju tehničku građevinskog smjera u Zagrebu. Po zanima-nju bio je građevinski tehničar. Radio je u očevu građe-vinskom obrtu. Tijekom Drugog svjetskog rata uključio se u antifašističku borbu. Nakon rata radio je na građevinskim poslovima u Ludbregu, a od 1953. godine živi u Samoboru sa suprugom Anom i kćeri Jasminkom. Uključuje se u kulturni život. Jedan je od osnivača Ogranka Matice hrvatske u Samoboru, u sklopu koje je imao važnu ulogu u hrvatskom proljeću. Nakon suprugine smrti 1990. godine preselio se u Varaždin, provevši zadnje godine života s kćeri i njezinom obitelji. Umro je 26. siječnja 1994. godine.
Kajkavske pjesme pisao je od rane mladosti. Objavlje-no mu je pet samostalnih zbirki: Stari poti (1970.), Zvezde nad Samoborom (1971.), Podravske senje (1977.), Na zemli tragi (1980.), Lubavne popevke (1989.). Pjesme su mu objavljivane i u Samoborskim novinama, časopisu Kaj i Kajkavskom kalendaru, a zastupljen je i u antologijama i zbornicima kajkavskog pjesništva (Zeleni bregi Zeline, Hrvatska zemljica). Nagrađivan je na smotrama kajkavskog pjesništva u Zlataru, Samoboru i Krapini. Tridesetak njegovih pjesama je uglazbljeno.
SADRŽAJ
Predgovor ..................................................................
stare pesme
Spomen ......................................................................Prešel je dan ...............................................................Znenada sem došel ....................................................Ančici ........................................................................Dok se zmislim ..........................................................Kletva .........................................................................Nesem te poslušal ......................................................Nebo se plavi .............................................................Na poceko .................................................................rukopis Na poceko
Pri Dravi .....................................................................Žetva ..........................................................................Pečenice ....................................................................Ciklame ......................................................................Lipa ............................................................................Šefek ..........................................................................Noč je ........................................................................Trnine ........................................................................V železnici .................................................................Sosede .......................................................................Seromak, veselak ........................................................rukopis Seromak, veselak
Ludi ...........................................................................Se ste mi zeli ..............................................................Sakomo bo kraj ..........................................................
5
101112131415161718
2021222324252627282930
323334
Podrezana krila...........................................................Sonca bi štel................................................................Rujan..........................................................................Veter...........................................................................rukopis Veter
dečinske popevke
Si došla ftičica.............................................................rukopis Si došla ftičica
Dosanjaj senje.............................................................Mesec se napil............................................................Vulica vo zimi.............................................................Ko je to.......................................................................Zišli so se....................................................................Čvrček popeva............................................................Žele dečinske..............................................................Ječmenike...................................................................Šlive i koprive.............................................................Gazda v dvoro............................................................Mi bi spoli...................................................................Senjal zojček...............................................................Naš Japica...................................................................Čvrge i provda.............................................................Vu igrači.....................................................................Zgobleni oblak............................................................Smo šteli biti jednaki...................................................Živo srebro..................................................................Miništruvanje..............................................................Nevidenčiči.................................................................Napuhjenec................................................................Vražiček......................................................................
35363738
42
44454647484950515253545556575859606162636465
SADRŽAJ
Predgovor ..................................................................
stare pesme
Spomen ......................................................................Prešel je dan ...............................................................Znenada sem došel ....................................................Ančici ........................................................................Dok se zmislim ..........................................................Kletva .........................................................................Nesem te poslušal ......................................................Nebo se plavi .............................................................Na poceko .................................................................rukopis Na poceko
Pri Dravi .....................................................................Žetva ..........................................................................Pečenice ....................................................................Ciklame ......................................................................Lipa ............................................................................Šefek ..........................................................................Noč je ........................................................................Trnine ........................................................................V železnici .................................................................Sosede .......................................................................Seromak, veselak ........................................................rukopis Seromak, veselak
Ludi ...........................................................................Se ste mi zeli ..............................................................Sakomo bo kraj ..........................................................
5
101112131415161718
2021222324252627282930
323334
Podrezana krila...........................................................Sonca bi štel................................................................Rujan..........................................................................Veter...........................................................................rukopis Veter
dečinske popevke
Si došla ftičica.............................................................rukopis Si došla ftičica
Dosanjaj senje.............................................................Mesec se napil............................................................Vulica vo zimi.............................................................Ko je to.......................................................................Zišli so se....................................................................Čvrček popeva............................................................Žele dečinske..............................................................Ječmenike...................................................................Šlive i koprive.............................................................Gazda v dvoro............................................................Mi bi spoli...................................................................Senjal zojček...............................................................Naš Japica...................................................................Čvrge i provda.............................................................Vu igrači.....................................................................Zgobleni oblak............................................................Smo šteli biti jednaki...................................................Živo srebro..................................................................Miništruvanje..............................................................Nevidenčiči.................................................................Napuhjenec................................................................Vražiček......................................................................
35363738
42
44454647484950515253545556575859606162636465
Na stezi trogi ..............................................................Bosi veselak ................................................................Betežna močka ...........................................................Zvezde vužgone .........................................................Kukovača ....................................................................Sem preplaval .............................................................Zelje ...........................................................................Moj deda ....................................................................Čehole ........................................................................Kovoč .........................................................................
Bilješka o piscu ..........................................................
66676869707172737475
76
Na stezi trogi ..............................................................Bosi veselak ................................................................Betežna močka ...........................................................Zvezde vužgone .........................................................Kukovača ....................................................................Sem preplaval .............................................................Zelje ...........................................................................Moj deda ....................................................................Čehole ........................................................................Kovoč .........................................................................
Bilješka o piscu ..........................................................
66676869707172737475
76
Oblikovanje naslovniceAleksandar Horvat
TisakPrintex, Čakovec
Grafička obradaAVIEM
Naklada300
Oblikovanje naslovniceAleksandar Horvat
TisakPrintex, Čakovec
Grafička obradaAVIEM
Naklada300
