Šolska publikacija OŠ Otočec 2012/13

Osnovna šola Otočec

1

PUBLIKACIJA ZA ŠOLSKO LETO

2012/13

Ime in priimek: Razred: Naslov: e-mail:


2

Karkoli počneš, počni premišljeno in misli na konec. Spoštovani starši, drage učenke in učenci! Šolske torbe so pripravljene in čakajo, da si jih oprtate na rame in z njimi pohitite v šolo. Upam, da ste si izbrali prave torbe, torbe, ki vas ne bodo vlekle ne na levo ali desno, pač pa take, ki vam bodo omogočale pokončno držo. Pri hoji ne bo vedno lahko, saj vas lahko vsebina, ki jo nosite v torbi, včasih potegne navzdol. Kadar boste začutili preveliko težo torbe, s pokončno držo pokažite, da ste ji kos in da ste dovolj močni za nošenje. Vi, dragi starši, pa spodbujajte otroke pri premagovanju bremena in nikar ne nosite torbic namesto vaših otrok. Pred vami je e-publikacija OŠ Otočec, v kateri predstavljamo program dela za šolsko leto 2012/13. Zavedamo se, da je pravočasna obveščenost pot do dobrega sodelovanja. V prihajajočem šolskem letu vam želim vse najlepše in najboljše.

Mag. Mojca Miklič

Ravnateljica


3

KAZALO

[1] PODATKI O ŠOLI---------------------------------- 5

[2] ŠOLSKI KOLEDAR--------------------------------- 9

[3] PREDSTAVITEV PROGRAMA--------------------- 13

[4] RAZŠIRJENI PROGRAM--------------------------- 30

[5] PRIKAZ ORGANIZACIJE DELA ŠOLE------------ 39

[6] VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE-------------------- 68


4

Ime zavoda: Osnovna šola Otočec Skrajšano ime zavoda: OŠ Otočec Sedež zavoda: Šolska cesta 20, 8222 Otočec

Osnovno šolo Otočec je ustanovila Mestna občina Novo mesto z Odlokom o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Otočec, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS 12/96).

Šolski okoliš je določen z aktom o ustanovitvi. Vanj sodijo naslednja območja: Črešnjice, Dobova, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kronovo, Gumberk, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško selo, Otočec, Paha, Sela pri Ratežu, Sela pri Štravberku, Sevno, Srednje Grčevje, Štravberk, Trška Gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu in Žihovo selo. Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oz. začasno prebiva, javna osnovna šola v tem okolišu pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši otroka vpišejo, če ta šola s tem soglaša (Zakon o osnovni šoli, člen 48).

ŠOLSKI OKOLIŠ

USTANOVITELJ ŠOLE

IME IN SEDEŽ ŠOLE

II.. PPOODDAATTKKII OO ŠŠOOLLII


5

Poslovna sekretarka:

Maja Markovič Telefon:

07/309 99 00

Ravnateljica: Mojca Miklič

Telefon: 07/309 99 01

Računovodkinja: Jožica Prešern

Telefon: 07/309 99 00

Svetovalna delavka:

Melita Bevc Novak Telefon:

07/309 99 19

Kuharja: Alenka Starašinič,

Milan Kraljič Telefon:

07/309 99 15

OŠ Otočec Šolska cesta 20 8222 Otočec Davčna številka: 95753443 Transakcijski račun: 01285-6030672640 Šolska spletna stran: http://www.os-otocec.si E-mail: [email protected] Fax: 07/309 99 02

ORGANIZACIJSKA SHEMA OŠ OTOČEC


6

Kolikor ljudi, toliko mnenj.

SVET ŠOLE RAVNATELJICA

STROKOVNI DELAVCI TEHNIČNI DELAVCI UČITELJSKI ZBOR TAJNICA

RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR RAČUNOVODKINJA SVETOVALNA SLUŽBA ČISTILCI

KNJIŽNIČARKA KUHARJA RAČUNALNIKAR HIŠNIK

LABORANT

ODDELKI ODDELKI JV IN

PB 1. a, 1. b 4. a

7. a, 7. b JUTRANJE VARSTVO 1. SKUPINA

2. a 5. a 8. a JUTRANJE VARSTVO 2. SKUPINA

3. a 6. a 9. a

PODALJŠANO BIVANJE 1. SKUPINA



ORGANIZACIJSKA SHEMA OŠ OTOČEC


7

Šolo upravljata RRAAVVNNAATTEELLJJ, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ, ter SSVVEETT ŠŠOOLLEE, ki ga sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki staršev in pet predstavnikov delavcev šole. Svet šole ima mandat štiri leta. Člani sveta so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom učenca. Sedanjim članom sveta zavoda poteče mandat 10. 10. 2012 in v septembru poteka postopek imenovanja novih članov. Pristojnosti sveta šole so opredeljene v 48. členu ZOFVI. SSVVEETT SSTTAARRŠŠEEVV skrbi za organizirano uresničevanje interesov staršev v šoli. Vsak oddelek ima enega predstavnika, ki ga izvolijo starši na prvem roditeljskem sestanku v šolskem letu. Pristojnosti sveta staršev so opredeljene v 66. členu ZOFVI. Predsednica sveta staršev je Katarina Colnar. SSKKUUPPNNOOSSTT UUČČEENNCCEEVV Oddelčne skupnosti se povezujejo v skupnost učencev šole. Ustanovijo jo učenci v šolskem parlamentu, ki ga ravnatelj skliče v začetku šolskega leta v mesecu septembru. Skupnost učencev šole ima mentorja. Mentorica skupnosti učencev je na predlog ravnateljice in v soglasju z učenci pedagoginja in učiteljica Špela Udovič. Skupnost učencev šole sprejme letni program dela v skladu s Pravilnikom o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli. V programu dela so zajete naslednje aktivnosti:

♦ zbiranje pripomb in predlogov v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola;

♦ spremljanje pravic in dolžnosti učencev; ♦ sprotno reševanje dilem in vprašanj učencev šole; ♦ načrtovanje in organizacija skupnih akcij …

Premisliti je treba večkrat, odločiti pa enkrat.

ORGANI UPRAVLJANJA


8

ŠOLSKI PARLAMENT Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev. Število predstavnikov ne more biti manjše od devet. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. V tem šolskem letu bodo potekale dejavnosti na temo »Odraščanje«. Šolski parlament vodi Ditka Zupančič.

Strokovni organi šole so:

- UUČČIITTEELLJJSSKKII ZZBBOORR:: sestavljajo ga vsi strokovni delavci šole (61. člen ZOFVI);

- OODDDDEELLČČNNII UUČČIITTEELLJJSSKKII ZZBBOORR:: sestavljajo ga strokovni delavci šole, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku;

- SSTTRROOKKOOVVNNII AAKKTTIIVVII:: sestavljajo jih učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij (aktiv I. in II. triletja, aktiv naravoslovja, aktiv družboslovja, aktiv podaljšanega bivanja, aktiv učiteljev za dodatno strokovno pomoč, aktiv učiteljic nivojskega pouka);

- RRAAZZRREEDDNNIIKK:: vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

ŠOLSKI KOLEDAR Šolsko leto se začne v ponedeljek, 3. 9. 2012, in zaključi v petek, 30. 8. 2013. Razdeljeno je na dve ocenjevalni obdobji in obsega 189 šolskih dni. Prvo obdobje traja od 3. septembra 2012 do 31. januarja 2013

IIII.. ŠŠOOLLSSKKII KKOOLLEEDDAARR

STROKOVNI ORGANI ŠOLE


9

Drugo obdobje traja od 1. februarja 2013 do 24. junija 2013 oz. do 14. junija 2013 za učence 9. razreda. Na koncu vsakega semestra sta ocenjevalni konferenci. Starši bodo pisno obveščeni o učenčevem uspehu. Na podlagi 15. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole (Ur. l. RS, št. 50/12) je minister izdal naslednja podrobnejša navodila o šolskem koledarju za šolsko leto 2012/13: PONEDELJEK 3. 9.

2012Pričetek pouka

SOBOTA 22. 9. 2012

Nadomeščanje pouka za 24. 12. 2012

PONEDELJEK, TOREK

29. 10. 2012 30. 10. 2012

Počitnice

SREDA 31. 10. 2012

Dan reformacije

ČETRTEK 1. 11. 2012

Dan spomina na mrtve

PETEK 2. 11. 2012

Počitnice

PETEK 21. 12. 2012

Pouk in proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti

PONEDELJEK 24. 12. 2012

Nadomeščanje pouka v soboto, 22. 9. 2012

TOREK 25. 12. 2012

Božič

SREDA 26. 12. 2012

Dan samostojnosti in enotnosti


10

ČETRTEK, PETEK, PONEDELJEK

27. 12.–31. 12. 2012

Počitnice

TOREK 1. 1. 2013

Novo leto

ČETRTEK 31. 1. 2013

Zaključek 1. ocenjevalnega obdobja

PETEK 8. 2. 2013

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

PETEK, SOBOTA 15. in 16. 2. 2013

Informativna dneva v srednjih šolah

PONEDELJEK-PETEK

18. 2.–22. 2. 2013

Zimske počitnice


Velikonočni ponedeljek

SOBOTA 27. 4. 2013

Dan upora proti okupatorju

PONEDELJEK, TOREK

29. 4.-30. 4. 2013

Počitnice

SREDA, ČETRTEK

1. in 2. 5. 2013

Praznik dela

PETEK 3. 5. 2013

Nadomeščanje pouka v soboto, 11. 5. 2013

PETEK 14. 6. 2013

Zaključek pouka za učence 9. razreda, razdelitev spričeval in obvestil


Zaključek pouka za učence ostalih razredov, razdelitev spričeval in obvestil


Pouk in proslava pred Dnevom državnosti

1. rok

17. 6.-1. 7. 2013

Izpitni roki za popravne izpite za učence 9. razreda Izpitni roki za predmetne in


11

2. rok

26. 6.-9. 7. 2013 19. 8.-30. 8. 2013

popravne izpite od 1. do 8. razreda Izpitni roki za predmetne in popravne izpite od 1. do 9. razreda

1. rok 3. 5.–15. 6. 2013

Roki za ocenjevanje znanja učencev 9. razreda, ki se izobražujejo na domu

1. rok 3.5.– 24. 6. 2013

Roki za ocenjevanje znanja učencev od 1. do 8. razreda, ki se izobražujejo na domu

2. rok 19. 8.–31. 8. 2013

Roki za ocenjevanje znanja učencev od 1. do 9. razreda, ki se izobražujejo na domu

Ponovljeno nam postane všeč.


12

Datumi izvedbe nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli PONEDELJEK

3. 9. 2012

Objava sklepa o izboru največ štirih predmetov za določitev tretjega predmeta, iz katerega bodo učenci 9. razreda opravljali nacionalno preverjanje znanja

PETEK 30. 11. 2012

Zadnji rok za posredovanje podatkov o učencih 6. in 9. razreda, ki bodo opravljali NPZ v rednem roku

PETEK 1. 3. 2013

Objava sklepa o določitvi šol, v katerih se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja iz določenega 3. predmeta

TOREK 7. 5. 2013

Redni rok NPZ iz MAT za 6. in 9. razred

ČETRTEK 9. 5. 2013

Redni rok NPZ iz SLJ za 6. in 9. razred

TOREK SREDA

14. 5. 2013 15. 5. 2013

Redni rok NPZ iz tretjega predmeta za 9. razred in NPZ iz tujega jezika za 6. razred Zadnji rok za posredovanje podatkov o učencih 9. razreda, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov niso mogli udeležiti NPZ v rednem roku (za naknadni rok)

SREDA 29. 5. 2013

RIC posreduje šolam ovrednotene naloge z dosežki učencev pri NPZ (redni rok)

ČETRTEK 30. 5. 2013

Seznanitev učencev z dosežki in uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ NAKNADNI ROK samo za učence 9. razreda, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov niso mogli udeležiti


13

NPZ v rednem roku NPZ iz MAT

PETEK 31. 5. 2013

Možnost poizvedbe za 6. razred v šoli in 9. razred na OE ZRSŠ NM

PETEK 31. 5. 2013

NAKNADNI ROK NPZ iz SLJ

PONEDELJEK TOREK

3. 6. 2013 4. 6. 2013

NAKNADNI ROK NPZ iz 3. predmeta Razdelitev obvestil o dosežkih učencev pri NPZ za učence 6. Razreda; RIC posreduje šolam spremembe dosežkov po poizvedbah učencev 9. razreda za redni rok

TOREK 11. 6. 2013

RIC posreduje šolam ovrednotene naloge z dosežki učencev pri NPZ v naknadnem roku in seznani učence z dosežki in dana je možnost vpogleda v učenčeve ovrednotene pisne naloge

SREDA 12. 6. 2013

Možnost poizvedbe za učence 9. razreda na OE ZRSŠ NM v naknadnem roku

ČETRTEK 13. 6. 2013

RIC posreduje šolam spremembe dosežkov (po poizvedbah) učencev 9. razreda v naknadnem roku – po 12. uri

PETEK 14. 6. 2013

Razdelitev zaključnih spričeval za učence 9. razreda

Končana dela so prijetna.


14

Vse podrobnosti o devetletki lahko najdete na spletnem naslovu Ministrstva za šolstvo http://www.mszs.si/slo/ — področje šolstvo, devetletna osnovna šola. FFLLEEKKSSIIBBIILLNNII PPRREEDDMMEETTNNIIKK ZZ nnoovviimm ššoollsskkiimm lleettoomm bboommoo gglleeddee nnaa sspprreemmeemmbboo 2299.. ččlleennaa ZZaakkoonnaa oo oossnnoovvnnii ššoollii nnaaddaalljjeevvaallii nnaa ššoollii ss fflleekkssiibbiillnniimm pprreeddmmeettnniikkoomm.. Gre za možnost, da lahko sami razporejamo določene predmete znotraj šolskega leta tako, da bomo npr. izvajali en predmet samo pol leta, drugega pa samo v drugi polovici šolskega leta. Na ta način se bo število predmetov na teden zmanjšalo, z 'blok urami' pa bo moč lažje uresničiti nekatere učno-vzgojne cilje. Za predmete, ki se izvajajo po fleksibilnem predmetniku, veljajo drugačna pravila glede števila ocen (11. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev).

PREDMETNIK 9-LETKA

IIIIII.. PPRREEDDSSTTAAVVIITTEEVV PPRROOGGRRAAMMAA


15

PPRRVVOO TTRRIILLEETTJJEE 99--lleettnnee OOŠŠ

PREDMET RAZRED

1. 2. 3.

T L T L T L A. OBVEZNI PROGRAM Slovenščina 6 210 7 245 7 245 Matematika 4 140 4 140 5 175 Likovna vzgoja 2 70 2 70 2 70 Glasbena vzgoja 2 70 2 70 2 70 Spoznavanje okolja 3 105 3 105 3 105 Športna vzgoja 3 105 3 105 3 105 Št. predmetov 6 6 6 Št. ur tedensko 20 21 22 Dnevi dejavnosti/ število dni letno Kulturni dnevi 4 dni 4 dni 4 dni Naravoslovni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni Tehniški dnevi 3 dni 3 dni 3 dni Športni dnevi 5 dni 5 dni 5 dni B. RAZŠIRJENI PROGRAM Dodatna pomoč otrokom s posebnimi potrebami 0,5 0,5 0,5

Dopolnilni in dodatni pouk 1 1 1 Interesne dejavnosti 2 2 2 Podaljšano bivanje, jutranje varstvo Šola v naravi


16

DDRRUUGGOO TTRRIILLEETTJJEE 99--lleettnnee OOŠŠ

PREDMET RAZRED

4. 5. 6.

T L T L T L A. OBVEZNI PROGRAM Slovenščina 5 175 5 175 5 175 Matematika 5 175 4 140 4 140 Tuji jezik 2 70 3 105 4 140 Likovna vzgoja 2 70 2 70 1 35 Glasbena vzgoja 1,5 52,5 1,5 52,5 1 35 Družba 2 70 3 105 Geografija 1 35 Zgodovina 1 35 Naravoslovje 2 70 Naravoslovje in tehnika 3 105 3 105 Tehnika in tehnologija 2 70 Gospodinjstvo 1 35 1,5 52,5 Športna vzgoja 3 105 3 105 3 105 Oddelčna skupnost 0,5 17,5 0,5 17,5 0,5 17,5 Št. predmetov 8 9 11 Št. ur tedensko 24 26 26 Dnevi dejavnosti/število dni letno Kulturni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni Naravoslovni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni Tehniški dnevi 4 dni 4 dni 4 dni Športni dnevi 5 dni 5 dni 5 dni B. RAZŠIRJENI PROGRAM Dodatna pomoč otrokom s posebnimi potrebami 0,5 0,5 0,5

Dopolnilni in dodatni pouk 1 1 1 Interesne dejavnosti 2 2 2 Podaljšano bivanje Šola v naravi


17

TTRREETTJJEE TTRRIILLEETTJJEE 99--lleettnnee OOŠŠ

PREDMET RAZRED

7. 8. 9.

T L T L T L A. OBVEZNI PROGRAM Slovenščina 4 140 3,5 122,5 4,5 144 Matematika 4 140 4 140 4 128 Tuji jezik 4 140 3 105 3 96 Likovna vzgoja 1 35 1 35 1 32 Glasbena vzgoja 1 35 1 35 1 32 Geografija 2 70 1,5 52,5 2 64 Zgodovina 2 70 2 70 2 64 Državljanska in domovinska vzgoja teretika 1 35 1 35

Fizika 2 70 2 64 Kemija 2 70 2 64 Biologija 1,5 52,5 2 64 Naravoslovje 3 105 Tehnika in tehnologija 1 35 1 35 Športna vzgoja 2 70 2 70 2 64 Predmet 1 2/1 70/35 2/1 70/35 2/1 64/32 Predmet 2 2/1 70/35 2/1 70/35 2/1 64/32 Predmet 3 2/1 70/35 2/1 70/35 2/1 64/32 Oddelčna skupnost 0,5 17,5 0,5 17,5 0,5 16 Št. predmetov 14 16 14 Št. ur tedensko 29,5 30 30 Dnevi dejavnosti/število dni letno Kulturni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni Naravoslovni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni Tehniški dnevi 4 dni 4 dni 4 dni Športni dnevi 5 dni 5 dni 5 dni B. RAZŠIRJENI PROGRAM Dodatna pomoč otrokom s posebnimi potrebami 0,5 0,5 0,5

Dopolnilni in dodatni pouk 1 1 1 Interesne dejavnosti 2 2 2 Šola v naravi


18

Med dneve pouka štejemo tudi športne, kulturne, naravoslovne in tehniške dneve ter ekskurzije, ki so za učence obvezni.

ŠPORTNI DNEVI

Razred Vsebina Ure Vodja

1. razred

1. Olimpijada po domače (september); 2. Pohod (oktober); 3. Zimski ŠD v Dolenji vasi (januar ali februar); 4. Atletski troboj (marec, april); 5. Šport & špas (maj)

25 Irena Gorenc Pernek, Andreja Strgar, Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič

2. razred

1. Olimpijada po domače (september); 2. Pohod (oktober); 3. Zimski ŠD v Dolenji vasi (januar ali februar); 4. Atletski troboj (marec, april); 5. Šport & špas (maj)

25 Bernarda Vrtačič Turk, Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič

3. razred

1. Olimpijada po domače (september); 2. Pohod (oktober); 3. Zimski ŠD v Dolenji vasi (januar ali februar);

25 Anica Krušec, Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič

DNEVI DEJAVNOSTI


19

4. Atletski troboj (marec, april); 5. Šport & špas (maj)

4. razred

1. Olmipijada po domače (september); 2. Pohod (oktober); 3. Zimski ŠD v Dolenji vasi (januar ali februar); 4. Atletski troboj (marec, april); 5. Šport & špas (maj)

25 Ljudmila Blažič, Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič

5. razred

1. Pohod v ŠVN (CŠOD Gorenje, januar); 2. Zimski ŠD v ŠVN (CŠOD Gorenje, januar); 3. Atletski troboj (marec ali april); 4. Šport & špas (maj); 5. S kolesom na poti (junij)

25 Erika Švirt, Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič

6. razred

1. Olimpijada po domače (sept); 2. Zimski ŠD (Rogla, Krvavec )(torek v januar ali februar); 3. Atletski troboj (marec ali april); 4. Šport & špas (11. maj); 5. Plavanje (junij)

25 Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič


20

7. razred

1. Olimpijada po domače (september); 2. Zimski ŠD (Rogla, Krvavec )(torek v januar ali februar); 3. Atletski troboj (marec ali april); 4. Šport & špas (maj); 5. Plavanje (junij)


8. razred

1. Orientacijski tek (september); 2. Zimski ŠD (Rogla, Krvavec )(januar ali februar v torek); 3. Atletski troboj; 4. Šport & špas (maj); 5. Plavanje (junij)


9. razred

1. Orientacijski tek (september); 2. Smučanje (Rogla, Krvavec )(torek v januar ali februar); 3. Atletski troboj (marec ali april); 4. Adrenalinski park; 5. Šport & špas (maj)



21

KULTURNI DNEVI

1. TRILETJE VSEBINA URE VODJA

Ogled gledališke predstave 8 Andreja Strgar Ogled filmske predstave v Novem mestu

2 Andreja Strgar

Podelitev bralne značke 1 Barbara Pavlovič Plevanč

Proslava ob dnevu samostojnosti s koncertom

2 Barbara Pavlovič Plevanč

Proslava za Prešernov dan 4 Erika ŠvirtUre pravljic 2 Andreja Strgar Proslava ob dnevu državnosti 1 Andreja Grom

2. TRILETJE

VSEBINA URE VODJA Proslava ob dnevu samostojnosti s koncertom


Ogled filmske predstave v Novem mestu

4 Ljudmila Blažič

Gledališka predstava 4 Ljudmila Blažič Podelitev bralne značke 1 Barbara Pavlovič

PlevančProslava za Prešernov dan 1 Erika Švirt

Proslava ob dnevu državnosti 2 Andreja Grom

3. TRILETJE VSEBINA URE VODJA

Glasbena predstava (8. in 9. razred) 2 Tadeja Molan Ogled gledališke predstave (6. in 7. razred)

2 Špela Udovič

Podelitev bralne značke 1 Barbara Pavlovič Plevanč


22

Proslava ob dnevu samostojnosti s koncertom


Proslava ob kulturnem prazniku, radijska oddaja

1 Špela Udovič

Ogled filmske predstave v Novem mestu

3 Špela Udovič

Predaja ključa 1 Barbara Pavlovič Plevanč

Proslava ob dnevu državnosti 3 Andreja Grom

Za tretje triletje je planiranih 15 kulturnih ur na razred. Možne so vsebinske spremembe.

Učen človek je vedno bogat.

NARAVOSLOVNI DNEVI 1. TRILETJE: 1. a, 1. b

VSEBINA URE VODJAGozdna učna pot (oktober) 5 Andreja Strgar, Irena G.

PernekZdrav način življenja (sistematski pregled)

5 Andreja Strgar, Irena G. Pernek

Začutimo naravo z vsemi čutili (junij)

5 Andreja Strgar, Irena G. Pernek

2. a

VSEBINA URE VODJADelo in življenje na vrtu 5 Bernarda Vrtačič Turk Pripravimo si zdrav obrok 5 Bernarda Vrtačič Turk Življenje nekoč in danes 5 Bernarda vrtačič Turk


23

3. a VSEBINA URE VODJA

Zdrav način življenja 5 Anica Krušec Življenjska pestrost gozda 5 Anica Krušec Pripravimo si zdrave sladice 5 Anica Krušec

2. TRILETJE: 4. a

VSEBINA URE VODJA Drevesa in grmi v okolici šole 5 Ljudmila Blažič Zdrav krožnik 5 Ljudmila Blažič Čutila 5 Ljudmila Blažič

5. a

VSEBINA URE VODJA Tipi pokrajin (ŠVN) 5 Maja Nose

AntončičDolenjski muzej (etnološka zbirka) 5 Erika ŠvirtPripravimo si žgance iz različnih vrst moke

5 Erika Švirt

6. a

VSEBINA URE VODJAOrientacija v naravi 5 Matej Šiško, Vitoslav Gabrič Spoznavam svoje telo 5 Maja Nose AntončičEnostavno in zdravo kosilo 5 Nataša Lučovnik

3. TRILETJE: 7. a, 7. b

VSEBINA URE VODJAŽivljenje brez svetlobe 5 Nataša Lučovnik Svetloba in barve 5 Andreja GromŽivalski in botanični vrt 5 Nataša Lučovnik


24

8. a

VSEBINA URE VODJASpoznavam svoje telo 5 Nataša Lučovnik Mladi farmacevti 5 Nataša Lučovnik Živalski in botanični vrt 5 Nataša Lučovnik

9. a

VSEBINA URE VODJA Zelišča 5 Nataša Lučovnik Mladi arhitekti 5 Nataša Lučovnik Zdravilni učinki sadja in zelenjave 5 Nataša Lučovnik

Izkoristi dan.

TEHNIŠKI DNEVI 11.. TTRRIILLEETTJJEE::


Skrb za Zemljo

5 Irena G. Pernek, Liljana Mavsar, Andreja Strgar, Ditka Zupančič, Matej Šiško

Od pšenice do kruha (december)

5 Irena G. Pernek, Liljana Mavsar, Andreja Strgar, Ditka Zupančič

Slika iz naravnih materialov (oktober)

5 Irena G. Pernek, Liljana Mavsar, Andreja Strgar, Ditka Zupančič


25


Avtomobilček 5 Bernarda Vrtačič Turk, Marjan Jenko

Lonček in skodelica 5 Bernarda Vrtačič Turk, Andreja Novak Gabrič

Skrb za Zemljo 5 Marjan Jenko, Andreja Grom 3. a

VSEBINA URE VODJAVodni mlinček 5 Anica KrušecVetrnica in vetromer 5 Anica KrušecSkrb za Zemljo 5 Anica Krušec

2. TRILETJE: 4. a

VSEBINA URE VODJAVodno kolo in model korita 5 Ljudmila BlažičHiša eksperimentov 5 Ljudmila BlažičSkrb za zemljo 5 Marjan JenkoOblikovanje figuric iz papirja 5 Ljudmila Blažič

5. a

VSEBINA URE VODJASkrb za Zemljo 5 Marjan JenkoVetromer, vetrokaz 5 Erika Švirt, Marjan

JenkoJajčkologija 5 Zaposleni v Hiši

eksperimentovKonstrukcijska zbirka – vrtalnik, mešalnik

5 Erika Švirt, Marjan Jenko


26


Pomagajmo zemlji preživeti 5 Marjan JenkoPrenašanje gibanja od stroja do orodja

5 Marjan Jenko

Izdelava papirja 5 Marjan JenkoOd ideje do izdelka iz papirja 5 Marjan Jenko

7. a, b

VSEBINA URE VODJAPomagajmo zemlji preživeti 5 Marjan JenkoMehanski sklopi v praksi 5 Marjan JenkoOd ideje do izdelka iz lesa 5 Marjan JenkoKlopotec – tradicionalna tehnologija

5 Marjan Jenko

8. a

VSEBINA URE VODJASkrb za Zemljo – pomagajmo zemlji preživeti

5 Marjan Jenko

Statika v vsakdanjem življenju 5 Marjan JenkoOd ideje do izdelka iz kovine 5 Marjan JenkoObjekti na gozdni učni poti 5 Marjan Jenko

9. a

VSEBINA URE VODJASkrb za Zemljo – pomagajmo zemlji preživeti

5 Marjan Jenko

Učinki električnega toka – magnetizem

5 Marjan Jenko

Krmiljenje in regulacija 5 Marjan JenkoElementi v elektrotehniki in elektroniki

5 Marjan Jenko

Lenoba uničuje telo.


27

EKSKURZIJE UČENCEV Poučne ekskurzije organizirajo učitelji v skladu z učnimi načrti in so za učence obvezna sestavina vzgojno-izobraževalnega dela. Pri organizaciji ekskurzije upoštevamo načelo, da učenec v času šolanja sistematično spozna vsa področja Slovenije. Cilj ekskurzije je pridobiti pravilne predstave o slovenskih pokrajinah in življenju v njih. Na ekskurzijah učenci aktivno sodelujejo, pri tem pa dosledno upoštevajo navodila učiteljev spremljevalcev ter tako skrbijo za svojo varnost.

RAZRED OPIS POTI1. a, 1. b, 2. a maj 2013

Otočec–Ljubljana (Živalski vrt,Ljubljanski grad)-Otočec

3. a, 4. a in 5. a maj 2013

Otočec–Piran–Štanjel na Krasu–Divača– Škocjanske jame–Otočec

6. a, 7. a in 7. b 18. september 2012 Otočec–Velenje–Otočec 8. a, 9. A oktober 2012 Otočec–Cerkno–Kobarid–Otočec

Vse ekskurzije so enodnevne.

Notranjo diferenciacijo bodo izvajali učitelji v tekočem šolskem letu od 1. do 9. razreda pri vseh predmetih in dejavnostih. Od 4. do 7. razreda bomo pouk organizirali v manjših učnih skupinah pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku največ 1/4 ur.

OBLIKE DIFERENCIACIJA, MANJŠE UČNE SKUPINE


28

V 8. in 9. razredu bomo pouk matematike, slovenščine in tujega jezika angleščine organizirali v homogenih učnih skupinah celo leto.

Preverjanje znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij poteka v skladu z določili Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli (UL RS, št. 67/2005, 64/2006). Zakon o osnovni šoli določa, da je nacionalno preverjanje znanja (NPZ) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja za učence prostovoljno (učenci se prijavijo na posebnem obrazcu do sredine novembra), NPZ ob koncu tretjega obdobja pa obvezno. Ob koncu drugega obdobja se preverja znanje iz slovenščine, matematike in angleščine. Po tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev preverja iz materinščine, matematike in tretjega predmeta. Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov v 8. in 9. razredu izbere največ štiri predmete, pri katerih se bo v tekočem šolskem letu izvajalo nacionalno preverjanje znanja. V letošnjem šolskem letu so izbrani zgodovina, geografija, angleščina in tehnika in tehnologija. V mesecu marcu minister določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z nacionalnimi preizkusi znanja na posamezni osnovni šoli. NPZ se opravlja pisno, traja najmanj 45 in največ 90 minut. Vsi prijavljeni učenci 6. in vsi učenci 9. razreda v Republiki Sloveniji opravljajo NPZ na isti dan in ob isti uri. NAKNADNI ROKI so namenjeni samo za tiste učence, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov v rednem roku NPZ niso mogli udeležiti.

NAČINI PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH OBDOBIJ


29

Dosežki NPZ so dodatna informacija o znanju učencev. Učenec uspešno konča osnovno šolo, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov. V zaključno spričevalo se vpišejo zaključne ocene 9. razreda in dosežki pri NPZ.

Preverjanje znanja je namenjeno zbiranju informacij o tem, kako učenec dosega cilje oz. standarde znanja iz učnih načrtov, in ne ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oz. standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave novih vsebin iz učnih načrtov. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja. Opravi se po obravnavi novih vsebin iz učnih načrtov in po preverjanju znanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja zlasti:

- s seznanitvijo staršev in učencev s predpisi, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev,

- s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih, za posamezna ocenjevalna obdobja,

- s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja, - z določitvijo načinov in rokov ocenjevanja, - z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine, - s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih

rezultatih pri ocenjevanju, tako da se učencem in staršem izroči ocenjene pisne izdelke in omogoči vpogled v druge izdelke.

Kaj moramo vedeti?

• V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in tretjem pa s številčnimi ocenami. Ocenjujejo se učenčevi ustni ter

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA


30

pisni odgovori, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, nastopi učencev in druge dejavnosti.

• Pri predmetih, ki potekajo dve uri tedensko, se znanje učencev oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni manj kot dve uri tedensko, izvaja strnjeno, se znanje učencev oceni najmanj dvakrat. Pri ostalih predmetih se znanje učencev oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.

• Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. To ne velja v primeru, če gre za ponovitev ocenjevanja znanja. V tem primeru učenci ne smejo pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma. O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet delovnih dni prej.

• Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen če gre za ponovitev.

• Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šol. letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala (zaključnega spričevala ali obvestila) pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni ugovor.

• Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo. Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šol. letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec, ki je v 7. oz. 8. razredu ob koncu šol. leta negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja. Če je negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, pa opravlja popravni izpit. Če pri tem ni uspešen, razred ponavlja.


31

Ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov se opravi, kadar je število negativno ocenjenih pisnih izdelkov učencev v oddelku enako tretjini ali več ali kadar je število negativno ocenjenih pisnih izdelkov učencev v manjši učni skupini enako polovici ali več. V Uradnem listu RS, št. 73/08, z dne 18. 7. 2008, je bil objavljen Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Veljati je začel naslednji dan po objavi, uporablja se s 1. septembrom 2008.

Osnovna šola mora poleg obveznih predmetov za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati tudi pouk izbirnih predmetov. Učenci med ponujenimi izbirnimi predmeti izberejo dve uri izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njihovi starši. To pomeni, da ne izbirajo dveh ali treh predmetov, ampak dve oziroma tri ure tedensko. Šola je učencem že ob koncu predhodnega šolskega leta predstavila vse možne izbirne predmete. Izbrane predmete je učenec dolžan obiskovati. To pomeni, da mora učenec v primeru nezadostne ocene pri katerem koli izbirnem predmetu opravljati popravni izpit. Učenci so o izbirnih predmetih informirani in se zanje odločijo že v predhodnem šolskem letu.

V slogi majhno raste, brez nje veliko razpade.

IZBIRNI PREDMETI


32

Osnovna šola Otočec bo v šolskem letu 2012/13 izvajala naslednje izbirne predmete:

PREDMET RAZRED ŠTEVILO UČENCEV

UČITELJ

Francoščina 3 9. 9 Lana Zrinjanin Kritično mišljenje 7. 11 Melita Bevc

NovakDrugi tuj jezik – Nemščina 1

7. 19 Marija Sedmak

Drugi tuji jezik – Nemščina 2

8. 8 Marija Sedmak

Drugi tuji jezik – Nemščina 3

9. 7 Marija Sedmak

Gledališki klub 7., 8. in 9.


Šport za zdravje 8. 11 Maja Nose Antončič

Obdelava gradiv –kovine

7., 8., 9. 28 Marjan Jenko

Šport za sprostitev 7. 21 Maja Nose Antončič

Izbrani šport rokomet

7, 8. in 9. 18 Vitoslav Gabrič


33

Dodatni in dopolnilni pouk sta pomembna dejavnika učnega procesa. Dodatni pouk nudi učencem bolj poglobljeno znanje predmeta in večjo zahtevnost ter pripravo na razna tekmovanja. Dopolnilni pouk pa je namenjen tistim učencem, ki določene snovi ne razumejo, so bili dalj časa odsotni ali si želijo ponovne razlage. Zato naj učenci izkoristijo ponujeno priložnost. Z urnikom dodatnega in dopolnilnega pouka bodo učenci seznanjeni na začetku šolskega leta. Učitelji učence dobro poznajo, zato naj učenci predloge, kdo naj obiskuje dopolnilni in dodatni pouk, upoštevajo. Učenci naj zaprosijo za dopolnilni pouk pri posameznem predmetu, kjer imajo težave.

Učenci 1. razreda lahko koristijo brezplačno jutranje varstvo med 6.00 in 7.55 po predhodni prijavi. Jutranje varstvo lahko koristijo tudi ostali učenci razrednega pouka z doplačilom.

Popoldansko podaljšano bivanje je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda, ki potrebujejo varstvo po končanem pouku. Začne se s kosilom, ki je obvezno, sledi sprostitev, nato samostojno učenje oziroma pisanje domačih nalog, popoldanska malica ter ustvarjalno preživljanje prostega časa. Pri samostojnem učenju učitelj nudi učencem individualno pomoč, vendar ni odgovoren, da je naloga rešena v celoti in pravilno. Starši morajo z otrokom kljub vsemu

PODALJŠANO BIVANJE

JUTRANJE VARSTVO

DOPOLNILNI IN DODATNI POUK

IIVV.. RRAAZZŠŠIIRRJJEENNII PPRROOGGRRAAMM


34

doma pregledati, kaj so delali v šoli, in ali je potrebno domačo nalogo popraviti oziroma jo dokončati. Popoldanska malica je ob 14.15. Priporočamo, da imajo popoldansko malico vsi učenci, ki ostajajo v podaljšanem bivanju do 15.30 ali dlje. Glavni namen podaljšanega bivanja je, da otrok v šoli (poleg učenja in pisanja nalog) ob dejavnostih za sprostitev in ustvarjalnih igrah v družbi z vrstniki preživi tisti čas, ki bi ga sicer moral preživljati sam. Zaradi varnosti otrok in odgovornosti šole lahko učiteljica podaljšanega bivanja predčasno napoti učenca iz šole le s pisnim potrdilom, ki ga podpišejo starši. Starši učencev 1. razreda so dolžni skrbeti za spremstvo otrok v šolo in iz nje skozi celo šolsko leto. Program podaljšanega bivanja sledi otrokovim potrebam, interesom in željam. Organizirane so dejavnosti, ki spodbujajo otrokov razvoj na športnem, likovnem, glasbenem, plesnem in tehničnem področju. Veliko časa je posvečenega sprostitvi, rekreaciji in družabnim igram. Med šolskim letom učenci sodelujejo pri številnih projektih, ki potekajo na šoli. Ob koncu šolskega leta učenci za starše pripravijo tudi predstavitev svojega dela. Po otroka pridejo v podaljšano bivanje starši, razen če pisno izjavijo, da otrok hodi domov sam, kar pa ne velja za otroke 1. razreda. Ponje hodijo izključno starši ali oseba, starejša od 10 let. Kadar mora otrok predčasno domov, starši o tem pisno obvestijo učitelja. V nujnih primerih (npr. zastoji na cesti) nas lahko pokličete na številko tajništva. Podaljšano bivanje se bo izvajalo od konca pouka do 16. ure.

Individualno in skupinsko pomoč izvajajo učitelji šole. Nudimo jo učencem z učnimi težavami in je organizirana v dopoldanskem času. Prav tako je namenjena nadarjenim učencem za pripravo na razna tekmovanja, zanje pa organiziramo tudi različne oglede muzejev, inštitutov ali mest.

INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ


35

V šoli izvajamo dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki jim je ministrstvo izdalo odločbo o dodelitvi dodatne strokovne (individualne) pomoči pri učenju (od 1 do 3 ure tedensko). Vlogo za usmerjanje vložijo starši. Pomoč izvajajo za to usposobljeni kadri, izvajajo pa jo lahko v oddelku ali izven njega.

Zaradi varnejšega in kvalitetnejšega dela na predmetni stopnji delimo posamezne oddelke v dve skupini pri naslednjih predmetih: tehniki in tehnologiji v 7. razredu, športni vzgoji v 9. razredu in pri izbirnih predmetih s področja športa ter tehnike in tehnologije.

Zgodnje učenje angleškega jezika (2 uri tedensko) bo za učence 3. razreda izvajala Andreja Strgar. Pouk je za učence brezplačen in ga financira MO Novo mesto. Ocena iz predmeta se vpiše v spričevalo na željo učenca in starša.

Šola bo organizirala eno šolo v naravi in sicer za učence 5. razreda. Zimska šola v naravi bo izvedena na Rogli v okviru CŠOD-a. V času šole v naravi bodo učenci bivali v domu Gorenje. Predvidena cena bivanja s smučarsko vozovnico je 170 € (v ceno je vključeno bivanje, stroški prevoza in stroški strokovnih delavcev).

Šola omogoča plačilo šole v naravi v več obrokih. Starši, ki bi imeli težave s plačilom, naj se pogovorijo s svetovalno delavko ali

DELITEV V SKUPINE

ŠOLA V NARAVI

ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA

DODATNA STROKOVNA POMOČ


36

ravnateljico.

Svet šole je na podlagi podrobnejših kriterijev določil postopek za dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi učencem z nižjim socialnim statusom. Pravilnik o financiranju šole v naravi (61. št. Ul RS z dne 4/6-2004) določa elemente za določitev cene šole v naravi in prispevka učenca ter ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi. Pri višini dodelitve subvencije je potrebno upoštevati naslednje kriterije (13. člen Pravilnika o financiranju šole v naravi):

• prejemanje denarne socialne pomoči, • višino dohodkov na družinskega člana, • višino otroških dodatkov, • brezposelnost staršev, • dolgotrajno bolezen v družini, • dolgotrajne socialne probleme in druge specifikacije v

družini.

Termin Razred/Dom Aktivnosti Vodja 28. 1. 2013–

1. 2. 2013 5. Rogla (CŠOD)

šola smučanja Vitoslav Gabrič

*v primeru, da ne bo snega, se zimska šola v naravi prestavi.

Učen človek je vedno bogat.


37

Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira različne interesne dejavnosti, ki jih določi z LDN šole. Interesne dejavnosti se organizirajo glede na interes učencev v okviru materialnih in kadrovskih pogojev, s katerimi šola razpolaga. Načrtujemo 2 uri interesnih dejavnosti na oddelek (22 ur tedensko), kolikor omogoča normativ za devetletno šolo. Da bi zadovoljili interese vseh učencev, bomo te ure izkoristili v čim večjem številu, saj ostajajo mnogi interesi učencev kljub številnim drugim dejavnostim neizpolnjeni. Seveda pa vsem interesom učencev ni mogoče ugoditi, saj lahko načrtujemo le tiste dejavnosti, za katere imamo ustrezne mentorje. Upamo, da se bo med interesnimi dejavnostmi našlo za vsakogar nekaj. Urnik dejavnosti in imena mentorjev bomo objavili v začetku septembra. Vse interesne dejavnosti so brezplačne, posebni prispevek bomo zaračunali le: • za dejavnosti, kjer bo treba nabaviti material za izdelke, ki

ostanejo učencem, • za stroške ekskurzij, ki so sestavni del programa. Vsak učenec naj se vključi vsaj v eno interesno dejavnost. V šolskem letu 2012/2013 bomo organizirali naslednje interesne dejavnosti: INTERESNE DEJAVNOSTI

MENTOR

1. TRILETJE OTROŠKI PEVSKI ZBOR (OPZ) Ditka Zupančič ŠAH (skupaj) Suzana UrbančFOLKLORA Ljudmila Blažič KUHARSKI KROŽEK (1. polletje) Bernarda Vrtačič Turk GLEDALIŠKI KROŽEK Erika Švirt

INTERESNE DEJAVNOSTI


38

USTVARJALNI KROŽEK Irena Gorenc Pernek

ANGLEŠKI KROŽEK (1. ter 2. razred) Andreja Strgar

2. TRILETJE IN 3. TRILETJE MALE SIVE CELICE Špela UdovičKOLESARSKI IZPIT Melita TurkŠOLSKI PARLAMENT Ditka Zupančič MODELARSKI KROŽEK Marjan Jenko ROČNA DELA (2. polletje) Bernarda V. TurkODBOJKA Vitoslav Gabrič KOŠARKA Vitoslav Gabrič ROKOMET Vitoslav Gabrič VESELA ŠOLA Hermina Videnič MPZ Tadeja Molan USTVARJALNI KROŽEK Andreja Novak Gabrič MEDIJSKI KROŽEK Špela Udovič BRALNA ZNAČKA Barbara P. Plevanč LOGIKA Andreja Grom PRVA POMOČ Maja Nose Antončič SKUPNOST ŠOLE Špela Udovič

Na šoli sta organizirana otroški (od 1. do 4. razreda) in mladinski (od 5. do 9. razreda) pevski zbor. Otroški pevski zbor se izvaja 2 uri tedensko, mladinski pevski zbor pa 4 ure tedensko.

ZBOROVSKO PETJE


39

KOLESARSKI IZPIT se izvaja v 5. razredu. Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga osnovni šoli, da

usposobi učence za samostojno vožnjo s kolesom v prometu. Program obsega teoretični in praktični del. Izkaznico za samostojno vožnjo v prometu lahko pridobi vsak

učenec, star deset let, ko opravi kolesarski izpit. Izkaznico potrdijo starši s podpisom. Kolo mora biti pravilno opremljeno.

Oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo oziroma kolo s pomožnim motorjem, mora imeti na glavi kolesarsko zaščitno čelado (3. odst. 73. čl. ZVCP).

PLAVALNI TEČAJ 1. razred Plavalni tečaj se bo izvajal pod vodstvom učitelja športne vzgoje in razrednika v obsegu 10-ih ur. Organiziran bo na OŠ Grm. V tem času se bodo izvajale redne ure pouka na šoli. Cilj plavalnega tečaja je prilagoditi se na vodo do stopnje drsenja. 3. razred Plavalni tečaj se bo izvajal pod vodstvom učitelja plavanja v obsegu 20-ih ur. Potekal bo na OŠ Grm. S plavalnim tečajem skušamo izboljšati znanje plavanja. Plavalni tečaj bosta izvajala Maja Nose Antončič in Vitoslav Gabrič. OSNOVNI TEČAJ PRVE POMOČI bomo organizirali za učence 8. razreda. Trajal bo 20 ur v obliki interesne dejavnosti. PLESNI TEČAJ imajo učenci priložnost obiskovati v 9. razredu. Za zunanjega izvajalca tečaja se učenci odločijo skupaj z razrednikom. Tečaj je plačljiv. TESTE IZ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV imajo učenci možnost opravljati na šoli pri zunanjih izvajalcih.

Pametni tudi lepim stvarem postavijo meje.

DRUGE DEJAVNOSTI


40

Razred Učitelj Delovno mesto/predmet

1. a

Irena Gorenc Pernek, Lilijana Mavsar

razredna učiteljica, razredna učiteljica

1. b Andreja Strgar, Ditka Zupančič

razredna učiteljica, vzgojiteljica

2. a Bernarda Vrtačič Turk razredna učiteljica 3. a Anica Krušec razredna učiteljica 4. a Ljudmila Blažič

razredna učiteljica

5. a Erika Švirt

razredna učiteljica

6. a Maja Nose Antončič ŠVZ, ŠZZ, ŠSP, PB 7. a Špela Udovič SLJ, DDE, DSP,

DOD/DOP, PB7. b Vitoslav Gabrič ŠVZ, IŠP 8. a Marija Sedmak NI1, NI2, NI3, TJA,

DOD/DOP9. a Barbara Pavlovič

Plevanč SLJ, PB, GKL

PREDSTAVITEV STROKOVNIH IN DRUGIH DELAVCEV

VV.. PPRRIIKKAAZZ OORRGGAANNIIZZAACCIIJJEE DDEELLAA ŠŠOOLLEE


41

Nerazredniki Andreja Grom MAT, FIZ, Andreja Keše defektologinja Špela Glavač MAT Dušan Prosinečki PB, GVZ Suzana Urbanč PB Tadeja Molan GVZ Marjan Jenko TIT, OGK, JV, Matej Šiško ZGO, GEO,

računalnikar Nataša Lučovnik BIO, NAR, KEM,

GOS, vod. šol. prehrane, laborant

Hermina Videnič TJA, knjižnica Melita Bevc Novak pedagoginja, DSP,

FIK Mojca Miklič LVZ

Učitelji, ki dopolnjujejo učno obvezo na OŠ Otočec Lana Zrinjanin FI3

Marjan Cerinšek računalnikar Marinka Murgelj logopedinja Andreja Novak Gabrič LVZ Jasmina Jevnikar psihologinja

Porodniški/bolniški dopust

Melita Turk


42

Šolska pedagoginja je Melita Bevc Novak. Naloga šolske svetovalne službe je, da svetuje učencem in staršem, sodeluje z učitelji ter vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja šole. Svetovalna služba deluje na naslednjih področjih:

● vpis in spremljanje šolskih novincev, ● poklicno usmerjanje in svetovanje, ● svetovanje učencem in staršem na področju učenja,

vedenja, telesnega, osebnega in socialnega razvoja, ● koordinacija dela z učenci s posebnimi potrebami, ● koordinacija dela z nadarjenimi učenci, ● pomoč pri socialno-ekonomskih stiskah (regresirana

prehrana in šola v naravi, delo z Romi itd.), ● pedagoško posvetovalno delo z učitelji ter ostalimi

strokovnimi delavci šole, ● priprava in izvajanje pedagoških konferenc, ● sodelovanje pri uvajanju novosti, izvajanju in evalvaciji

programa OŠ, ● sodelovanje z zunanjimi institucijami, itd.

DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI Učence s posebnimi potrebami opredeljuje Zakon o osnovni šoli v 11. členu:

1. UČENCI S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI Osnovna šola je učencem z učnimi težavami dolžna prilagajati metode in oblike dela ter zagotavljati dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Učencem, ki imajo specifične učne težave in so jim po odločbi komisije OE Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dodeljene dodatne ure strokovne pomoči, pomagajo učitelji in specialna

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA


43

pedagoginja. Delo poteka tako, da učencu pomagajo dosegati cilje, opredeljene v standardih znanja, oblike in metode dela pa prilagajajo potrebam in sposobnostim vsakega posameznika. Sodelujejo tudi z ostalimi učitelji in timsko usklajujejo delo.

2. NADARJENI UČENCI Nadarjeni učenci so tisti učenci, ki kažejo visoke potenciale ali dosežke na intelektualnem, ustvarjalnem, akademskem, vodstvenem ali psihomotoričnem področju. Šola izvede tri procese, ki so zapisani v Konceptu dela z nadarjenimi učenci: ● EVIDENTIRANJE je odkrivanje učencev, ki kažejo znake

nadarjenosti. Ta proces poteka v 3. razredu, in sicer zgolj na ravni opazovanja učenca, ki izkazuje odličen učni uspeh, izjemne dosežke na različnih področjih delovanja in tekmovanjih ter/ali na podlagi mnenja učiteljev in šolske svetovalne službe. Gre za širšo skupino učencev, ki bi lahko bili nadarjeni, ne moremo pa še govoriti o sami nadarjenosti, saj le-to potrdi postopek identifikacije.

● IDENTIFIKACIJA je ugotavljanje vrste in stopnje nadarjenosti na podlagi ocenjevalne lestvice (izpolnjujejo jo učitelji), testa splošnih intelektualnih sposobnosti ali na podlagi testa ustvarjalnega mišljenja, ki se izvedejo v 4. razredu. Učenec je spoznan za nadarjenega, če je dosegel nadpovprečen rezultat vsaj pri enem izmed testov ali ocenjevalni lestvici.

● SEZNANITEV IN PRIDOBITEV MNENJA STARŠEV je pri delu z nadarjenimi nujno potrebno, saj morajo starši podpisati soglasje za pripravo individualiziranega programa.

Po izdelavi individualiziranih načrtov je šola dolžna ponuditi različne oblike dela z nadarjenimi učenci. Nekatere potekajo med samim poukom, nekatere pa v času šolskih počitnic in za učence niso obvezne, sama izvedba pa je odvisna tudi od sodelovanja s starši. V šol. letu 2012/2013 načrtujemo izvedbo naslednjih oblik dela z nadarjenimi učenci:

1. obogatitveni programi (delavnice med jesenskimi počitnicami na različne teme),

2. notranja diferenciacija pouka, 3. dodatni pouk,


44

4. DNU, ISP - delo z nadarjenimi učenci, 5. izbirni predmeti (od 7. do 9. razreda), 6. interesne dejavnosti, 7. priprava na tekmovanja, 8. strokovne ekskurzije, 9. ogled kulturnih predstav, 10. IKT-izobraževanje (informacijsko-komunikacijska

tehnologija, Excel, …), 11. krepitev psihomotoričnega razvoja in vključitev v projekt

»Zdrav življenjski slog«, 12. dvodnevni tabor (Poglejmo v zvezde in vesolje), 13. seminarske naloge, 14. raziskovalne naloge, 15. sodelovanje na natečajih, 16. športne in kulturne sekcije, 17. dnevi dejavnosti, 18. kreativne in druge delavnice, 19. množične dejavnosti (Vesela šola, Bralna značka, Male sive

celice, …), 20. delavnice »Učence naučiti učiti se«, 21. programi za razvijanje osebnega in socialnega razvoja ter

odgovornosti (socialne igre, delavnice »čustvene inteligence«),

22. priprava, sodelovanje in/ali udeležba na kulturnih in drugih prireditvah itd.

Šolska knjižnica je informacijsko in kulturno središče šole. Uporabniki šolske knjižnice so vsi učenci in delavci šole. Učenci si lahko izposojajo knjige za domače branje, bralno značko, pa tudi veliko zanimivega branja za razvedrilo in prosti čas. Na razpolago so leposlovna dela, strokovna literatura, leksikoni, atlasi in slovarji. Knjižnica ima okoli 9800 enot gradiva. Učenci imajo poleg knjižnega

ŠOLSKA KNJIŽNICA


45

gradiva na voljo tudi dva računalnika za projektno delo in dostop do spletne strani. V knjižnici je urejen poseben prostor za čitalnico z revijami, primernimi za njihovo starost. Delavnik knjižnice je objavljen na vratih knjižnice, in sicer od 7. 00 do 8. 00 in od 11. 30 do 13.30 vsak dan, razen ob petkih, ko je knjižnica odprta od 12.30 do 13.30. Učenec si lahko knjižno gradivo izposodi za 14 dni, knjige za domače branje pa 7 dni. V knjižnici potekajo naslednje dejavnosti: knjižne uganke, kvizi, pogovori o knjigah, predstavitev novitet, knjižne in tematske razstave, uvajanje učencev v raziskovanje, ure knjižnično informacijskih znanj, občasno pa tudi pouk. V letošnjem šolskem letu se bomo priključili projektu na temo Šolske knjižnice - vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.

Šola izposoja učenkam in učencem veljavne učbenike iz učbeniškega sklada, ki ga je šola ustanovila ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo in šport. V letošnjem šolskem letu si bodo učbenike brezplačno lahko izposodili učenci od 3. do 9. razreda. V prvem in drugem razredu izposoje ne bo, ker imajo vsa gradiva elemente delovnega zvezka. Učencem oziroma njihovim staršem ne bo treba plačati izposojevalnine za izposojene učbenike iz učbeniškega sklada. Sredstva bo šolam povrnilo Ministrstvo za šolstvo in šport. V primeru, da so učbeniki poškodovani ali pa jih učenec ni vrnil, je treba plačati 2/3 cene učbenika ali nabaviti novega.

UČBENIŠKI SKLAD


46

Vrline staršev so dobra dota.

Sodelovanje staršev in učencev z učitelji in drugimi delavci šole je zelo pomembno za uspešno napredovanje vsakega posameznega učenca, kakor tudi za uspešno izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa šole kot celote. UURRAADDNNEE UURREE RRAAVVNNAATTEELLJJIICCEE ZZAA SSTTAARRŠŠEE IINN UUČČEENNCCEE Vsak torek od 13. 00 do 14. 00 in v času popoldanskih govorilnih ur po rokovniku v publikaciji. S starši in učenci bomo sodelovali na različne načine: GGOOVVOORRIILLNNEE UURREE Skupne govorilne ure so v popoldanskem času, predvidoma vsak drugi torek v mesecu od 15.30 do 17.00. Zaželeno je, da na govorilne ure s starši vsaj enkrat pridejo tudi učenci. Individualne govorilne ure – vsak učitelj ima enkrat tedensko v dopoldanskem času individualno govorilno uro, na katero lahko pridejo tako starši in po potrebi tudi učenci. Urnik individualnih ur bo objavljen na oglasni deski v avli šole ter na spletnih straneh šole. V primeru zadržanosti v času govorilnih ur se lahko starši po telefonu dogovorite za dodatno govorilno uro, ko bo učitelj imel prosto uro. RROODDIITTEELLJJSSKKII SSEESSTTAANNKKII Načrtujemo štiri roditeljske sestanke. Na prvem sestanku bomo staršem predstavili novosti in dejavnosti ter program dela v tem šolskem letu. Na sestankih bodo sodelovali razredniki, svetovalna delavka šole ter ravnateljica. Na prvem roditeljskem sestanku se dogovorite z razrednikom o temah nadaljnjih srečanj. Razredniki bodo imeli še več skupnih razrednih roditeljskih sestankov, kjer bodo določene aktivnosti

SODELOVANJE S STARŠI


47

podrobneje predstavili (šole v naravi, tečaje ...).

RODITELJSKI SESTANKI GOVORILNE URE

SEPTEMBER Roditeljski sestanek – predstavitev in plan dela v novem šolskem letu

(17. 9. 2012)

OKTOBER 9. 10. 2012 NOVEMBER 13. 11. 2012 DECEMBER 11. 12. 2012 JANUAR 15. 1. 2013 FEBRUAR Roditeljski sestanek – poročilo o

delu v 1. ocenjevalni konferenci (12. 2. 2013)

MAREC 12. 3. 2013 APRIL Roditeljski sestanek – oblike

diferenciacije, IP, NPZ (9. 4. 2013)

MAJ Roditeljski sestanek za učence 9. razreda (30. 5. 2013)

14. 5. 2013

JUNIJ Roditeljski sestanek – končno poročilo

(11. 6. 2013)

DRUŽABNA SREČANJA Družabna srečanja bodo organizirana po načrtu oddelčnih skupnosti, na pobudo učencev, učiteljev oziroma staršev. DELAVNICE ZA STARŠE RIC bo na šoli organiziral brezplačne delavnice za starše in učence z naslovom Beremo in pišemo skupaj. Delavnice bodo trajale od januarja do marca v obsegu 75 ur. 50 ur bo vodenih (delavnice v šoli), preostale ure pa bodo namenjene delu doma. Delo bo


48

potekalo v skupini od 12 do 15 staršev skupaj z učenci. Delavnice so namenjene staršem/učencem prvega triletja.

Zgledi učijo.

VABILA IN PISNA OBVESTILA STARŠEM Strokovni delavci šole vas bomo pisno obveščali o delu otrok in pomembnih dogajanjih na šoli. Priporočamo vam, da redno spremljate našo spletno stran. SVET STARŠEV V delo šole se starši vključujejo preko sveta staršev.

ŠŠOOLLSSKKII SSKKLLAADD V šolskem letu 2003/04 je bil ustanovljen šolski sklad. Osnovni namen sklada je izboljšati pogoje za kvalitetnejše delo v šoli, ki se jih z rednimi sredstvi financerja ne da uresničiti. Do sedaj smo z zbranimi sredstvi nabavili peč za žganje gline, klavinovo, garderobne omare in že šesto novo učilnico. Upravljanje sklada vodi upravni odbor (UO), ki ga sestavljajo trije predstavniki staršev in trije predstavniki šole. Septembra upravnemu odboru poteče mandat. Novoizvoljeni upravni odbor bo naknadno predstavil svoj program dela.

Namen in dejavnost sklada:

• pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb, donacij, zapuščin in drugih virov,

• financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev,

• nakup nadstandardne opreme. Kako uspešno bo delovanje sklada, je v veliki meri odvisno tudi od vas, spoštovani starši. Po svojih zmožnostih lahko prispevate na transakcijski račun:


49

01285-6030672640. Za vsak prispevek vam bomo hvaležni.

Hvala vsem staršem in

donatorjem za prispevana finančna sredstva skladu.

Spodbujali bomo učence k sodelovanju na različnih tekmovanjih v znanju iz različnih področij. S tem si bodo pridobili poglobljena znanja, ki jih bodo koristno uporabili pri svojem šolanju naprej, hkrati pa bodo ob dobrih uvrstitvah na višjih nivojih tekmovanja pridobili točke za pridobitev štipendije in za vpis na srednje šole. Udeležili pa se bomo še številnih natečajev na različnih področjih, kjer učenci poleg tekmovalnosti pridobivajo predvsem na širjenju in poglabljanju že pridobljenega znanja pri pouku. Učencem bomo omogočili tekmovanja na naslednjih področjih: TEKMOVANJE MENTOR TEKMOVANJA

Slovenščina – Cankarjevo priznanje

Špela Udovič

Kemija – Preglovo priznanje Nataša Lučovnik

Biologija – Proteus Nataša Lučovnik

Fizika – Stefanovo priznanje Andreja Grom

Logika Andreja Grom

Matematika – Vegovo priznanje Andreja Grom, Anica Krušec

TEKMOVANJA


50

Razvedrilna matematika Andreja Grom

Astronomija Andreja Grom

LEFO – hitro in zanesljivo računanje

Andreja Grom

Hitro računanje Andreja Grom

Računanje je igra Ljudmila Blažič

Angleški jezik Marija Sedmak

Zgodovina Matej Šiško

Geografija Matej Šiško

Mladi tehniki Marjan Jenko

Bralna značka Angleška bralna značka

Barbara Pavlovič Plevanč Marija Sedmak

Šolska športna tekmovanja Vitoslav Gabrič, Maja Nose Antončič

Športni znački Zlati sonček in Krpan

Razredne učiteljice, učitelja ŠVZ

Kaj veš o prometu Dušan Prosinečki Prva pomoč Maja Nose Antončič Nemški jezik Marija Sedmak Nemška bralna značka Marija Sedmak Francoska bralna značka Lana Zrinjanin Male sive celice Špela Udovič Vesela šola Hermina Videnič Lili in Bine Ditka Zupančič Cici vesela šola Erika Švirt

Jasni dogovori, dobri prijatelji.


51

od 1. do 5. razreda od 6. do 9. razreda ura ura 1. 8.00 – 8.45 1. 8.00 – 8.45 malica 8.45 – 9.05 2. 8.50 – 9.35 2. 9.05 – 9.50 malica 9.35 – 9.55 3. 9.55 – 10.40 3. 9.55 – 10.40 4. 10.45 – 11.30 4. 10.45 – 11.30 5. 11.35 – 12.20 5. 11.35 – 12.20 6. 12.25 – 13.10 6. 12.25 – 13.10 kosilo *razpored za kosilo

bo javljen naknadno kosilo 13.10 – 13.25

7. 13.25 – 14.10

En dan uči drugega.

Šola je dolžna zagotoviti brezplačen prevoz za vse učence, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno od šole več kot 4 km ali pa je njihova pot nevarna, kar potrdi Svet za preventivo v cestnem prometu. Šolski prevoz bo šola izvajala s šolskim kombijem, ustanoviteljica pa bo poskrbela za prevoz tudi z avtobusom. Učenci se bodo vozili z

JV 6.00–7.55

PB 11.35–16.00 (malica ob 14.15)

ŠOLSKI PREVOZI

URNIK ZVONJENJA


52

avtobusom iz Sevnega, Mačkovca, Lutrškega sela, Vrha pri Pahi in Pahe. Učenci iz Kotov, Dolenjega Grčevja in Zagrada se bodo vozili v šolo s šolskim kombijem. Jutranja in popoldanska vožnja bo samo ena.

Za varstvo vozačev pred in po pouku skrbi dežurni učitelj. Dežurni učitelji dežurajo od 7. ure do odhoda avtobusa in kombija. Učenci čakajo na prevoz v jedilnici šole. Vozni red: JUTRANJE VOŽNJE z avtobusom: Odhod iz Sevnega ob 7.15

• Sevno–Mačkovec–Lutrško selo–OŠ Otočec Odhod iz Pahe ob 7.35

Paha–Herinja vas–OŠ Otočec JUTRANJA VOŽNJA s kombijem Odhod iz Kotov ob 7.20

• Koti–Dolenje Grčevje–Zagrad–OŠ Otočec • Lešnica–OŠ Otočec ob 7.35

VOŽNJE PO POUKU z avtobusom: Odhod izpred šole ob 14.20

OŠ Otočec–Paha–Herinja vas Odhod izpred šole ob 14.45

OŠ Otočec–Lutrško selo–Kij–Lutrško selo–Mačkovec–Sevno

VOŽNJE PO POUKU s kombijem Odhod izpred šole ob 14.20

OŠ Otočec–Zagrad–Dolenje Grčevje–Koti OŠ Otočec–Lešnica: 14.40

OBNAŠANJE NA AVTOBUSU IN KOMBIJU

• Vstopamo drug za drugim in se ne prerivamo. • Pozdravimo voznika, med vožnjo sedimo in ne kričimo. • Ne smetimo avtobusa oziroma kombija in ne uničujemo

inventarja v vozilu. • Še posebej pazimo na mlajše in šibkejše učence.


53

Šola ima za večjo varnost svojih učencev izdelan prometni varnostni načrt šole, kjer so predlagane in natančno opisane najvarnejše šolske poti in obenem zelo nevarne točke na njih. Učence z njimi seznanimo na razrednih urah, opise pa lahko najdete tudi na načrtih varne poti v jedilnici šole. 56. člen Zakona o osnovni šoli nalaga obveznosti tudi staršem in pravi: Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši prepričali, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in 1. razred osnovne šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka. Otroci, stari 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar v območju umirjenega prometa. Z otrokom se pogovorite o varni poti v šolo in domov ter o obnašanju na cesti. Otroku priskrbite odsevna telesa, da bo v mraku, megli in snegu dobro viden. S kolesom se otrok lahko vozi šele, ko opravi kolesarski izpit in če je od šole oddaljen več kot dva kilometra. Učenci opravijo kolesarski izpit v 5. razredu. Kolo mora biti za vožnjo pravilno opremljeno. Do 14. leta mora kolesar obvezno nositi kolesarsko čelado. Otroci prihajajo v šolo s kolesom na odgovornost staršev. Zaradi zagotavljanja varnosti šoloobveznih otrok je vožnja v šolo s kolesom z motorjem nezaželena.

Strokovni delavci šole v čim večji meri prevzemamo odgovornost za učence v času izvajanja pouka in drugih aktivnosti (dnevi dejavnosti, ekskurzije, šole v naravi), določenih z letnim delovnim načrtom šole, na področju šolskega prostora, ki obsega šolsko

VARNOST UČENCEV


54

stavbo, dvorišče, šolsko športno igrišče, šolske zelenice in šolsko dovozno pot ter v prostorih, kjer potekajo druge dejavnosti. V šolskem prostoru veljajo pravila hišnega reda. Nezgodno zavarovanje Učenci se lahko na začetku šolskega leta nezgodno zavarujejo. Izbira zavarovalnice je prepuščena staršem, učenci bodo prinesli domov ponujene možnosti.

Učenci, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe ali so perspektivni športniki, lahko zaprosijo za status učenca. Pogoje za pridobitev statusa določa 2. člen Pravil o prilagajanju šolskih obveznosti OŠ Otočec. Pridobitev statusa pisno predlagajo starši. K predlogu statusa je potrebno priložiti potrdilo o vpisu v drugo šolo oz. potrdilo, da je učenec registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze. Nove predloge oz. predloge za podaljšanje statusa oddajo učenci razredniku najkasneje do 30. septembra. O dodelitvi statusa odloča oddelčni učiteljski zbor. Dogovore o prilagajanju šolskih obveznosti bo z učenci in starši oblikoval razrednik oddelka.

Sad dela je sladek.

STATUS UČENCA


55

HIŠNI RED OŠ Otočec šol. leto 2012/2013

I. OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE OŠ OTOČEC OŠ Otočec ima 1 zgradbo (matično šolo), ki obsega naslednje notranje površine šole: 13 učilnic (poleg 11 učilnic še gospodinjska ter računalniška učilnica), telovadnica, knjižnica, zbornica, 6 kabinetov, 3 garderobe, 3 hodniki, 3 pisarne, jedilnica in kuhinja. Zunanje površine šole pa so: nasadi, zelenice, zunanje poti, otroško igrišče, športna igrišča, postajališče in eko-učilnica.

UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA Šolski prostor je prvenstveno namenjen vzgojno-izobraževalnim dejavnostim OŠ Otočec. Učilnice so namenjene pouku in drugim V-I dejavnostim; telovadnica pouku in drugim športnim aktivnostim; jedilnica je namenjena prehranjevanju učencev in delavcev, čakanju učencev na prevoz ter raznim prireditvam; športno igrišče je namenjeno pouku in športnim dejavnostim; otroško igrišče je namenjeno športno-družabnim dejavnostim, igri in prostemu času učencev; zbornica je namenjena delu strok. delavcev (učiteljev); pisarne delu ravnateljice, svetovalne delavke, tajništva in računovodstva; kuhinja pripravi in delitvi hrane, kabineti pouku DSP in učiteljevem delu; garderobe

HIŠNI RED OŠ OTOČEC

VVII.. VVZZGGOOJJNNOO DDEELLOOVVAANNJJEE ŠŠOOLLEE


56

preobuvanju in preoblačenju ter hrambi oblačil; v knjižnici poleg izposoje knj. gradiv učenci v miru berejo knjige in revije, pišejo seminarske naloge, izdelujejo plakate, se učijo in pišejo domačo nalogo. S sošolci se pogovarjajo, rešujejo knjižne uganke in bogatijo svoj besedni zaklad. Računalnik se uporablja samo za šolske namene, poleg tega tudi spletno stran šole, računalniške naloge se rešujejo v e-učilnicah itd. Šola daje v najem šol. prostore (telovadnico, jedilnico, …) zunanjim odjemalcem, ki v času najema prevzemajo vse odgovornosti. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE Uradne ure: Tajništvo, računovodstvo in ravnateljica: od 7. do 8. ure ter od 11. do 14.30. ure Svetovalna delavka: od 8. do 12. ure ali izven uradnih ur po predhodnem dogovoru Knjižnica: od 7. do 8. ure ter od 11.30 do 13.30 oz. vsak dan v tednu po urniku knjižnice Učitelji in drugi strokovni delavci imajo 1-krat mesečno (predvidoma vsak 2. torek v mesecu) govorilne ure ali roditeljski sestanek za starše. 1-krat mesečno imajo tudi govorilne ure za učence (razpored je obešen v jedilnici šole in na spletni strani OŠ Otočec). Ravnateljica, tajništvo, strokovni delavci, kuharja, hišnik imajo delovni čas od 7. do 15. ure, čistilke pa od 14. do 22. ure. Učitelji so v šoli v času pouka.

IV. SPLOŠNA NAČELA

1. člen Učenci, delavci šole in obiskovalci so dolžni upoštevati vsa splošna zakonska določila, še posebej določila o dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

2. člen


57

Pravice in dolžnosti delavcev šole in učencev so urejene s posebnimi pravilniki.

3. člen

Učenci in delavci šole so dolžni ravnati tako, da je zagotovljena varnost oseb in materialnih dobrin v šoli in na zunanjih površinah, ki jih šola uporablja za svojo dejavnost. Šolski prostori in zunanje površine morajo biti urejeni in čisti.

4. člen Učenci, delavci šole in obiskovalci so dolžni ravnati tako, da ne

motijo vzgojno-izobraževalnega procesa. V. ORGANIZACIJA

5. člen Vzgojno-izobraževalno delo v šoli poteka po šolskem koledarju

v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

6. člen Vzgojno-izobraževalno delo poteka v predvidenih učilnicah in

drugih prostorih ter na zunanjih površinah. Vzgojno-izobraževalno delo poteka tudi v obliki ekskurzij, potovanj, srečanj, letovanj, prireditev, tekmovanj ter v obliki šole v naravi.

7. člen Matične učilnice so označene z oznako razreda, oddelka in

razrednika.

8. člen Čas trajanja učne ure (začetek in konec) se praviloma oznanja z

zvočnim signalom, razen v 1. triletju. Čas med koncem in začetkom učne ure (5-minutni odmor) je namenjen pripravi na delo.


58

20-minutni (glavni odmor) je namenjen malici in pripravi na pouk. Kosilo za učence, ki imajo 6 ali več ur pouka, traja od 13.10 do 13.25.

VI. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

9. člen Za varnost skrbijo vsi delavci in učenci šole. Za varnost skrbimo v času pouka, odmorov, interesnih dejavnosti, v času malice in kosila, v času čakanja na šolski prevoz, v času ekskurzij, šole v naravi, tekmovanj, prireditev ipd., ki potekajo v okviru šole. Vse učence naše šole varujemo povsod, kjer se nahajajo (šola v naravi, avtobusi, predstave v kulturnih ustanovah itd.). Učenci so dolžni upoštevati navodila učiteljev oz. odraslih oseb.

VII. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE

10. člen Za red in čistočo med šolsko uro in po končani šolski uri skrbijo vsi, odgovorna pa sta učitelj in dežurni učenec razreda (brisanje table, pospravljanje pripomočkov, ugašanje luči, zapiranje vode, zračenje prostorov, zapiranje učilnice itd.). Učenci in učitelji so dolžni vzdrževati urejenost učilnice in šolskih površin. Ob koncu učne ure pospravijo učilnico (oz. prostor, v katerem je potekal pouk).

11. člen Dežurni učenec šole skrbi za urejenost učilnice, hodnikov in garderob, ugaša luči, pobira smeti v jedilnici in hodnikih šole.


59

Dežurni učenec mora vsako spremembo dežurstva javiti dežurnemu učitelju oz. učitelju, ki ga uči naslednjo šolsko uro. Pri malici in kosilu skrbi za kulturno odlaganje hrane in čistočo. Dežurni učenec v jedilnici začne malicati pet minut prej, kot malicajo ostali učenci 3. triade (ob 9.30). Učenci v času malice sedijo na svojih mestih, določenih po razporedu na začetku šolskega leta. Po malici gredo učenci v razrede 5 minut pred začetkom šolske ure (ob 9.50). Učenci pred učilnico ali v njej mirno in disciplinirano počakajo učitelja – za to sta odgovorna dežurna učenca v razredu (reditelja). Učenca, dežurna za malico, pa v tem času počistita in uredita prostor v jedilnici ter mize svojega razreda.

12. člen

Vsak razred mora določiti učence, ki so odgovorni za red in čistočo v posamezni garderobni omarici. Občasno garderobne omarice nadzoruje tudi vsaj eden od učiteljev.

13. člen

Zelene straže po dogovorjenem razporedu skrbijo za čistočo okolice šole. Seznam razreda, ki je zadolžen za čiščenje okolice v določenem času, je obešen v eko-kotičku. V kolikor zelene straže svojih nalog ne opravljajo vestno in ustrezno, se določijo ukrepi.

14. člen

Razstavljeni izdelki (na hodniku, v učilnici, jedilnici itd) predstavljajo učenčevo ustvarjalnost, zato poskrbimo, da ostanejo nepoškodovani.

15. člen

Učenci in delavci šole za sabo zapirajo vrata stranišč, varčno uporabljajo papirnate brisače in toaletni papir in skrbijo za red v


60

straniščih. Učenci se v straniščih ne zadržujejo po nepotrebnem.

16. člen

Vhod za učence in učitelje urejajo čistilke. Prav tako so čistilke odgovorne za čistočo v šolskih sanitarijah.

17. člen

Vse poškodbe na opremi in zgradbi učenci takoj javijo dežurnemu učitelju ali razredniku. Dežurni učitelj ali razrednik ugotovi storilce, predlaga ustrezne ukrepe ter oceni škodo. Storilec je dolžan škodo poravnati na dogovorjen način.

VIII. PRIHAJANJE UČENCEV IN DELAVCEV V ŠOLO

18. člen Začetek pouka je praviloma ob 8. uri. O spremembah začetka pouka odloča ravnateljica. Dopolnilni in dodatni pouk in interesne dejavnosti potekajo praviloma po koncu rednega pouka, izjemoma pa tudi pred poukom. Interesne dejavnosti lahko potekajo tudi v popoldanskem času.

19. člen

Učenci prihajajo v šolo skozi vhod za učence, učitelji in drugo osebje pa skozi poseben vhod. Kontrolo v garderobi opravljata dežurni učitelj in učenec po posebnih navodilih (glej naloge dežurnega učenca in naloge dežurnega učitelja). Učenci, učitelji in drugo osebje morajo prihajati točno in pravočasno. Vhodna vrata za učence odpira dežurni učitelj ob 7. 15.

20. člen

Učenci, ki se vozijo v šolo in domov s šolskim avtobusom (vozači), morajo biti na postajališču vsaj 5 minut pred odhodom avtobusa. Mirno in kulturno (v koloni) morajo vstopati oz. izstopati, na avtobusu pa se obnašati tako, da ne vznemirjajo voznika, ne povzročajo škode ter ne ogrožajo lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu.


61

Učenci vozači na odhod šolskega avtobusa čakajo v jedilnici, knjižnici ali v čakalnici na avtobusni postaji. Čakajoče učence (vozače) nadzoruje dežurni učitelj.

21. člen

V primeru odsotnosti dežurnega učitelja le-ta predhodno poskrbi za nadomeščanje oz. obvesti odgovornega.

22. člen

Učenci, ki se vozijo v šolo s starši, imajo možnost predčasno priti v šolo in počakati v jedilnici po predhodnem dogovoru z ravnateljico. Če učenci višjih razredov zjutraj pridejo skozi vhod za mlajše učence, se na tem vhodu preobujejo v šolske copate. V primeru kršitve pravila učenec dobi nalogo očistiti hodnik in/ali jedilnico.

23. člen

Učenci, ki z učiteljem začasno odhajajo iz šole, se obvezno preobujejo v garderobi.

24. člen

Za urejenost svoje garderobne omarice skrbijo lastniki omare. Za urejenost garderobe pa skrbijo oz. na nered opozarjajo reditelji, dežurni učenec in dežurni učitelj. IX. ODPIRANJE UČILNIC

25. člen Učilnice na predmetni stopnji odpira dežurni učenec 15 minut pred začetkom pouka, razen učilnice TEH, KEM, ZGO in MAT. Po končani 7. uri pa učilnice zaklenejo učitelji ali dežurni učenec. Učenci čakajo do 7.50 v jedilnici. Učilnice od 1. do 4. razreda pred začetkom pouka odpira dežurni učitelj. Za zaklepanje in urejenost učilnic po končanem pouku poskrbijo učenci in učitelji razreda ter podaljšanega bivanja.


62

26. člen Učenci mirno in disciplinirano čakajo na učitelja pred poukom. V primeru, da učenci ne upoštevajo tega pravila, reditelja o tem obvestita učitelja oziroma razrednika. X. NADOMEŠČANJA

27. člen V primeru, da učitelja 5 minut po napovedanem urniku ni k pouku, je reditelj oddelka dolžan o tem obvestiti ravnateljico, ki bo organizirala nadomeščanje. V primeru učnih skupin (če reditelj ni navzoč v učni skupini), lahko ravnateljico obvesti katerikoli učenec. XI. ZAČETEK UČNE URE

28. člen Na začetku učne ure se učenci in učitelji pozdravijo. Pravila tega pozdrava določijo učenci in učitelji sami. Pozdrav naj bo izraz obojestranskega spoštovanja in medsebojnega sodelovanja.

29. člen

Učitelj na začetku ure izpolni in uredi dokumentacijo dela oddelka (dnevnik).

30. člen

Učitelj je dolžan točno začeti in končati učno uro. Učenci ob koncu učne ure zapustijo učilnico šele potem, ko jim to dovoli učitelj.

XII. ZAPUŠČANJE UČILNIC IN ŠOLE

31. člen Med poukom učenci ne smejo brez dovoljenja učitelja zapuščati učilnice, igrišča ali drugih prostorov, kjer se izvaja učni program.


63

32. člen V času pouka (med učnimi urami, med odmori in malico) šolske stavbe NI dovoljeno zapuščati. V toplejših mesecih pa se lahko učenci po malici (z dovoljenjem dežurnega učitelja) do konca odmora rekreirajo na ploščadi. Za predčasen ali začasen odhod iz šole morajo učenci dobiti dovoljenje učitelja ali razrednika (na podlagi obvestila staršev).

33. člen

Učenci po končanem pouku odidejo do garderobe v copatih. Tam se preobujejo in zapustijo šolo. Nepotrebno vračanje v šolo ali zadrževanje v njej ni dovoljeno. Učenci nevozači takoj po končanih šolskih obveznostih odidejo domov in se ne zadržujejo v šoli ali šolski okolici.

XIII. UPORABA MOBILNEGA TELEFONA in DRUGIH AVDIO-VIDEO SREDSTEV

34. člen Uporaba mobilnega telefona je v času pouka (tudi med odmori in malico) STROGO prepovedana (telefon mora biti izklopljen in pospravljen v torbi). Šola ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z mobilnim telefonom, MP3, MP4 ipd. Učenci lahko uporabljajo mobilni telefon le zunaj šole oz. po dogovoru z učiteljem. V primeru, da učenec ne upošteva določil tega člena, mu učitelj vzame napravo in jo pozneje izroči njegovim staršem.

XIV. ORGANIZACIJA NADZORA, DEŽURSTVO

35. člen Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in bi se zagotovila varnost, opravljajo učenci in učitelji v posameznih šolskih prostorih dežurstvo. Učenci so dežurni v jedilnici (pri vhodu za osebje – 1 učenec). Za opravljanje dežurstva veljajo


64

posebna napisana navodila, ki jih imata pri sebi v času dežurstva dežurni učenec in dežurni učitelj.

36. člen Učitelji opravljajo dežurstvo predvidoma od 7. ure zjutraj do zadnje vožnje šolskega kombija. Dežurajo po hodnikih, v jedilnici, garderobi, straniščih in zunanjih površinah šole (na avtobusni postaji) po posebnem razporedu.

37. člen

Dežurni učenec je dolžan opozarjati učence na pravila šolskega reda in disciplino. Učence, ki kršijo šolski red in disciplino, zapiše v knjigo dežurstva. Dežurnega učenca, ki svoje delo ne opravlja v skladu s hišnim redom, lahko dežurni učitelj zamenja in postopa z njim v skladu s Pravilnikom o pravicah in dolžnostih učencev.

38. člen V primeru, da potrebuje dežurni učenec v času dežurstva zamenjavo iz opravičljivih razlogov, se mora predhodno dogovoriti z razrednikom in/ali dežurnim učiteljem.

39. člen

Razpored dežurstva za posamezni oddelek pripravi razrednik. Razrednik spremlja delo dežurnega učenca.

40. člen

Dežurni učenec je dolžan prepisati učno snov in napisati domačo nalogo.

41. člen

Po končanem dežurstvu učenec dežurnemu učitelju pokaže dokumentacijo dežurnega učenca in mu ustno poroča, kaj se je zgodilo. Dokumentacija dežurnega učenca je vzorna. Pokaže jo dežurnemu učitelju, preden gre domov.


65

XV. MALICA, KOSILO

42. člen Šolsko malico in kosila pripravlja kuhinjsko osebje. Učenci malicajo po razporedu v jedilnici. Učenci od 1. do 5. razreda malicajo ob 8.45, učenci od 6. do 9. razreda pa ob 9.35. Odmor za malico (in pripravo na pouk) traja 20 minut. Učenci kosijo v jedilnici od 12. ure dalje po razporedu. Prednost imajo učenci podaljšanega bivanja.

43. člen Malico razdelita učenca – dežurna za malico. Za red in kulturno obnašanje pri malici poskrbi dežurni učitelj, ki mora biti prisoten. Pred začetkom malice učitelj pripelje učence na malico v jedilnico in jim zaželi dober tek. Ob toplih dnevih lahko gredo učenci po končani malici v spremstvu učitelja za nekaj minut na ploščad. Dežurni učenec v času dežurstva ne sme uporabljati AV sredstev (prenosnega CD-predvajalnika, MP3 ipd.).

44. člen

Po končani malici vsak za sabo pospravi mizo, reditelja razreda pa poskrbita, da je prostor, na katerem so učenci posameznega oddelka malicali, pospravljen in urejen. Za urejenost cele jedilnice pa skrbita dežurni učenec in dežurni učitelj. Posodo in ostanke hrane učenci odnesejo na mizo pred kuhinjo. Enak postopek velja tudi v času kosila. Dežurni učenec pomaga (mlajšim) učencem pri nalaganju jedi na pladnje in pospravljanju posode po končanem obedu.

45. člen

Učenec, ki se pri razdelitvi malice in med malico neprimerno obnaša, je zapisan v knjigo dežurnega učenca.

46. člen Učenec, ki se je v času kosila neprimerno obnašal in pri razdelitvi kosila ni upošteval pravila šolskega reda (prerivanje,


66

prehitevanje, nesramnost kljub opozorilom učiteljev, kuhinjskega osebja ali dežurnega učitelja), je zapisan v knjigo dežurnega učenca. Zapis opravi (dežurni) učitelj. Učenec, ki je trikrat zapisan v to knjigo, dobi ustrezno kazen.

47. člen

K malici in na kosilo učenci pridejo v spremstvu učitelja.

48. člen Proti učencu, ki krši pravila šolskega reda, ukrepa razrednik, ki

o tem obvesti starše. XVI. PREPOVED KAJENJA IN PITJA ALKOHOLA V ŠOLI

49. člen Učenci v šoli in na zunanjih površinah, ki jih šola uporablja za svojo dejavnost, ne smejo kaditi. V kolikor ne upoštevajo tega člena, so ustrezno kaznovani.

50. člen

Prav tako je prepovedano uživanje alkohola in drugih opojnih substanc.

XVII. RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH

51. člen V času izrednih razmer ali v pričakovanju le-teh je dolžnost

vseh delavcev šole, da poskrbijo za varnost učencev. V takih primerih je nujno upoštevati vsa navodila, ki jih izdajajo odgovorni delavci štaba civilne zaščite in vodilni delavci šole.

52. člen V primerih, ko je treba kar najhitreje zapustiti šolsko zgradbo, učitelji neposredno vodijo oddelke ali skupine učencev ter z njimi odidejo na prostor, kjer se zagotavlja večja varnost.


67

53. člen Za ravnanje v času potresa, požara, zračnega napada in radio-biološko-kemičnih nevarnosti so v šoli še posebna navodila za ravnanje učiteljev in učencev. XVIII. PRAVILA

1. Učenci prihajajo v šolo praviloma 15 minut pred začetkom pouka in ne prej.

2. Učenci, ki z dovoljenjem predčasno prihajajo v šolo, na začetek pouka mirno počakajo v jedilnici.

3. Učenci od 3. razreda dalje vstopajo v garderobo skozi vhod za učence (mimo jedilnice).

4. Učenci 1. razreda in JV vstopajo v šolo skozi vhod v 1. triado. 5. Učenci, ki so v jutranjem varstvu, vstopajo od 6. ure skozi vhod

v 1. triado, ostali učenci pa skozi glavni vhod za učence. 6. Dežurni učitelj dežura od 7.15 dalje. 7. Po šolski stavbi se učenci gibajo v posebnih copatih (nošenje

športnih copat je prepovedano, razen pri športni vzgoji). 8. Pouka ne zamujamo. 9. Odmori so namenjeni pripravi na pouk, glavni odmor pa malici

in pripravi na pouk. 10. Učenci in učitelji vzdržujemo red v šolski stavbi in njeni okolici. 11. Učenci med šolsko uro NE zapuščajo učilnice brez dovoljenja. 12. V času pouka šolske stavbe ni dovoljeno zapuščati brez

dovoljenja učitelja (tako med učnimi urami kot med odmori). 13. Učenci morajo med odmori upoštevati navodila dežurnih. 14. Po končanem pouku nepotrebno vračanje v šolo in zadrževanje

v njej ni dovoljeno. 15. Uporaba mobilnega telefona in vseh ostalih AV naprav je strogo

prepovedana. 16. V šoli in njeni okolici kajenje ni dovoljeno. 17. Bodimo strpni med seboj. Nikomur ne storimo nič takega, kar

ne želimo, da bi drugi storili nam!


68

EVALVACIJA HIŠNEGA REDA Na OŠ Otočec uresničevanje hišnega reda spremljamo skozi vse leto, še posebej pa ob polletju in ob koncu šolskega leta. V spremljanje in evalvacijo vključujemo učence, strokovne in druge delavce šole ter starše. O uresničevanju HR, o morebitnih spremembah in dopolnitvah ravnateljica poroča svetu staršev in svetu šole v mesecu maju. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije vzgojnega delovanja šole.

Hišni red je bil sprejet na učiteljski konferenci, dne 30. 5. 2007. Spremembe in dopolnitve so bile vsako leto potrjene na sestanku strokovnih delavcev (18. 5. 2011, 2. 7. 2012) ter na seji sveta šole in sveta staršev (30. 5. 2011, korespondenčna seja avgust 2012).

Ravnateljica: Mojca Miklič

OŠ Otočec, 29. 8. 2012

Nauči se, česar ne znaš.

VZGOJNI NAČRT ŠOLE Kaj je vzgojni načrt šole (v nadaljevanju VN)? Je dokument, ki ga izdela šola v sodelovanju s starši in učenci. Vzgojni načrt nam pomaga pri doseganju vzgojnih ciljev in vsebuje:

1. oblike sodelovanja s starši in učenci, 2. vzgojne cilje in vrednote, 3. vzgojne dejavnosti: svetovanje, pohvale, vzgojne ukrepe, …

1. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI IN ŠOLO Šola je pri oblikovanju vzgojnega načrta sodelovala s partnerji: starši in učenci. Prav tako bo spremljanje in evalvacija VN (ob

VZGOJNI NAČRT - vsebina


69

koncu šol. leta) narejena v partnerskem sodelovanju med šolo, starši in učenci. Sodelovanje staršev s šolo je zelo pomembno za optimalen razvoj in napredek otroka. Starši so dolžni redno spremljati ter usmerjati učni in osebni napredek otroka, tako da redno obiskujejo govorilne ure. Druge oblike sodelovanja s starši: individualni pogovori, roditeljski sestanki, svet staršev/svet šole; pomoč pri pripravi in izvedbi posebnih dejavnosti, sodelovanje pri reševanju problemov in pri izvajanju proaktivnih dejavnosti in vzgojnih ukrepov ter pri usmerjanju in svetovanju učenca; obiskovanje šolskih in razrednih prireditev, udeležba na piknikih in neformalnih oblikah druženja; pomoč pri donacijah, pri urejanju šolske stavbe in okolice; udeležba na delavnicah, ki so namenjene učencem in staršem ter šoli za starše; prostovoljno delo, vključenost v evalvacijo vzgojnega načrta in možnost podajanja novih predlogov. 2. CILJI IN VREDNOTE Z VN želimo doseči cilje in vrednote iz 2. člena ZoOŠ. Najpomembnejši cilj: Spodbujanje celostnega razvoja otroka (skladen telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj). Vrednote, ki jih želimo razvijati:

• ODGOVORNOST: Za svoja dejanja sem odgovoren sam!

• SPOŠTOVANJE: Spoštujem vse – sebe, učence in delavce šole

Načini doseganja ciljev in vrednot:

1. »ZA SVOJA DEJANJA SEM ODGOVOREN SAM« Prevzemanje nalog in izvedba le-teh:

• domače naloge, • prinašanje šolskih potrebščin, • skrb za učilnico,


70

• ugašanje luči, • ločevanje odpadkov, …

Dolžnost sodelovanja pri dogajanjih na šoli: • delovne akcije, • dnevi dejavnosti, • zelene straže, • prireditve, …

Zavedanje posledic svojih dejanj: • poravnava nastale škode, …

Lastna varnost in varnost drugih: • ekskurzije, • šolski prevozi, • avtobusni prevozi, • odmori, …

2. »SPOŠTUJEM VSE« - UČENCE, DELAVCE ŠOLE IN SEBE

Pogovori in razgovori z učenci: • med poukom, • med odmori, • v času razrednikovih ur, • ob posebnih situacijah.

Medsebojni odnosi: • brez kričanja, • strpno, • vljudno, • brez žaljivk, • brez seganja v besedo, • dvigovanje rok in čakanje na vrsto, • pozdravljanje (zjutraj, v razredu, na

hodnikih, učitelje in vse zaposlene na šoli), • umirjeno gibanje po šoli, • brez lovljenja, • brez prerivanja, • brez tekanja, • brez spotikanja, …

Igre vlog, socialne igre, delavnice, Dosledno upoštevanje pravil.


71

Spoštovanje in odgovornost sta vrednoti, ki se razvijata in krepita tudi (in predvsem) znotraj družine. 3. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE

Učenec lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejme pohvalo, priznanje ali nagrado. Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali oddelčni skupnosti podeli: oddelčna skupnost, razrednik, drugi strokovni delavci šole, mentorji interesnih dejavnosti, ravnatelj.

POHVALE

Pohvale so lahko ustne ali pisne.

Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor za dejavnosti ali aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto ali krajši čas (obdobje).

Pisne pohvale se podeljujejo za:

• prizadevnost ter za doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole;

• prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih in drugih tekmovanjih in srečanjih učencev na različnih področjih znanja /delovanja;

• prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti ali šolskem parlamentu,

• aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za šolo;

• spoštljiv odnos do odraslih, nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo, sodelovanje v prostovoljstvu;

• za povezovanje in graditev dobrih medsebojnih odnosov, za odgovornost, samostojnost in zaupanja vredno delovanje,


72

za medsebojno spoštovanje, razumevanje in sodelovanje, poštenost in pravičnost, za medsebojno strpnost in sprejemanje drugačnosti – za vzorno vedenje in pozitiven zgled v oddelku;

• za same odlične ocene ob koncu pouka; • za vestno branje (bralna značka) od 1. do 9. razreda.

PRIZNANJA

Priznanja podeljuje učencem razrednik ali mentor in sicer za delo oz. dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

Priznanja se podeljujejo za:

• večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu;

• doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih, ki so organizirana na območju občine, na medobčinskem nivoju, na območju regije ali države;

• večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih;

• doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer učenci predstavljajo šolo;

• večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali šolskem parlamentu;

• iz drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor, razrednik ali mentorji ocenijo kot primerne za podelitev priznanj.

NAGRADE

Nagrado lahko prejme posameznik, skupina učencev ali oddelčna skupnost.

Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oz. mentorjem. Praviloma so


73

nagrade knjige, pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku, ali slaščica (za oddelčno skupnost). Nagrada je lahko tudi posebna ugodnost (izlet, rafting, brezplačne vstopnine, …).

Nagrade se podeljujejo: • oddelčni skupnosti, ki zmaga v določeni šolski

tekmovalni akciji (zbiralna akcija starega papirja, tonerjev, kartuš, …);

• učencu, ki ima v času šolanja v spričevalu odlične ocene, prejme knjižno nagrado (v vrednosti 25€);

• športniku/ci šole za dosežene najboljše športne rezultate šole v tekočem šolskem letu na občinskih, področnih in državnih tekmovanjih.

DIPLOMA

Diplomo šole dobi učenec za devetletno vzorno in uspešno delo na vseh področjih življenja in dela šole (o podelitvi diplome odloča učiteljski zbor, podeljuje pa jo ravnatelj). 4. VZGOJNE DEJAVNOSTI Šola je pri načrtovanju in izvajanju vzgojnih dejavnosti, opredeljenih v 60. d členu ZoOŠ, strokovno avtonomna. V nadaljevanju je opisanih nekaj vzgojnih dejavnosti, ki se jih lahko poslužuje šola. Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti Preventivne in proaktivne dejavnosti se nanašajo na vzpostavljanje prijetne, sproščene in spodbudne razredne klime, ki temelji na pozitivnih medosebnih odnosih, zaupanja med vsemi. Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti izhajajo iz poslanstva, vizije, vrednot in ciljev osnovne šole ter potreb učencev in okolja


74

(glej LDN šole). Pomembni dejavniki vzgojnih dejavnosti so:

• kakovost pouka, načini spremljanja napredka učencev in načini ocenjevanja znanja,

• vzgojni in komunikacijski stili, • usklajenost pedagoških delavcev itd.

Šola načrtuje in izvaja vzgojne dejavnosti na ravni šole, na ravni posameznih razredov ali oddelkov in, ko je potrebno, tudi na ravni posameznih učencev.

Navajamo še nekaj primerov različnih proaktivnih in preventivnih vzgojnih dejavnosti: • oblikovanje varne, skrbne, urejene, inkluzivne in v

uspešnost naravnane učeče se skupnosti; • oblikovanje oddelčnih dogovorov o temeljnih vrednotah

skupnega življenja in načinih ravnanja ter sodelovanje pri oblikovanju pravil šolskega reda;

• aktivno vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje, vrednotenje učenja in dela v skladu z njihovimi zmožnostmi;

• organiziranje aktivnega preživljanja časa učencev pred in po pouku ali med odmori (organizirano varstvo vozačev, prostovoljno delo, tekmovanja, športne dejavnosti, kvizi, delo v knjižnici, šolski radio, plakati, …);

• izvajanje razvojnih in drugih projektov šole in vključevanje v širše projekte kot odlične priložnosti za poglobljeno vzgojno delo na mnogih področjih;

• sistematično načrtovanje in izvajanje razrednih ur; • razvijanje socialnih veščin, skrb za ustrezno komuniciranje,

sodelovalno učenje, organiziranje prostovoljnega dela, vrstniške pomoči in medgeneracijskega sožitja;

• poudarjanje zglednega vedenja učencev, pogovarjanje o takem vedenju, stik z ljudmi z visoko etiko in razvito ustvarjalnostjo;


75

• obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje problemov;

• navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole, spodbujanje zavedanja svobode in odgovornosti za posledice lastnega vedenja;

• vrstniško svetovanje in posredovanje, načrtovanje časa za pogovore;

• izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost;

• načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole, organiziranje šole za starše ali klubov staršev za boljšo šolo, izvajanje tematskih srečanj s starši ali oddelčnih sestankov staršev in učiteljev;

• načrtno in sistematično izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanja zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonskih pojavov (razredne ure, osebni pogovori, dnevi dejavnosti, projekti, …);

• spoznavanje okoliščin, v katerih se pojavljajo za šolo značilni problemi, s spoznavanjem, s stališči in predlogi vseh udeleženih;

• povečanje nadzora na določenih krajih in v določenem času (odmori, čas po pouku, zunanje površine šole, …);

• odzivnost in pravočasnost pri reševanju problemov, hitro in načrtno reševanje.

Projektne dejavnosti so zaradi svojih posebnosti dragocene priložnosti za vzgojno delo šol. Svetovanje in sporazumno reševanje medsebojnih problemov in sporov Svetovanje je proaktivno in preventivno, kadar šola učence usposablja za doseganje spodaj navedenih ciljev. Svetovanje se izvaja tudi pri reševanju problemov, ki so posledica nespoštovanja drugih, ter kršitev šolskih pravil. Posebne oblike svetovanja in sporazumnega reševanja medsebojnih problemov in sporov so osebni svetovalni pogovori, spodbujanje


76

samovrednotenja ali samopresoje ter mediacija in restitucija. Cilji svetovanja so, da se učenec uči:

• oblikovati lastne cilje in strategije za njihovo uresničevanje, • organizirati lastno delo za večjo učinkovitost, • spremljati svojo uspešnost, • razmišljati in presojati o svojih vedenjih in ravnanjih drugih

ljudi, • prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih

dejanj, • empatičnega vživljanja v druge in sprejemanja različnosti, • opazovati lastna občutja, razmišljanja in vedenja, • razumeti vzroke za neustrezno vedenje pri sebi in drugih, • reševati probleme in konflikte, • ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten stres,

strah, tesnoba, jeza, žalost, občutki sramu ali krivde, konflikti, apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov, depresija (čustvena inteligentnost),

• razvijati realno in pozitivno samopodobo in samospoštovanje.

Svetovanje se lahko izvaja v okviru ur oddelčnih skupnosti, pogovorov z učenci v času govorilnih ur za starše in učence, ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih. Osebni svetovalni pogovori učiteljev, svetovalnih delavcev ali drugih z učenci, še posebej s tistimi, ki imajo težave, so izjemno pomembni. So najboljša pot za graditev medsebojnega zaupanja, ki je plodno okolje uspešnega svetovanja. V pogovoru naj svetovalec učencu pomaga uvideti njegove potrebe in motive ravnanj ter povezanost ravnanj z njihovimi posledicami. Pomaga naj mu torej pri presojanju lastnega vedenja z vidika učinkovitosti in etične sprejemljivosti, pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic njegovih ravnanj zanj in za druge. Ponudi naj mu pomoč pri iskanju uspešnih in etično sprejemljivih vedenj, s katerimi bo učenec lahko uspešno zadovoljil svoje potrebe in interese, ter pri načrtovanju potrebnih sprememb. Svetovalnemu pogovoru lahko sledi dogovor


77

med učencem, starši in strokovnim delavcem ali vodstvom šole ter različne oblike pomoči učencem. Dogovor opredeljuje cilje, odgovornosti sodelujočih in morebitne izjeme. Oblike pomoči učencu so lahko še:

• organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju, • načrtno vzpostavljanje določenih socialnih povezav med

učenci, • vključevanje v določene dejavnosti, • uvajanje v določene funkcije in druge pomembne

odgovornosti, • nudenje različnih oblik zunanje pomoči, • dogovori z učencem o občasnih individualnih programih, • zagotavljanje varnosti itd.

Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki imajo težavo ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oziroma mediatorja, pogovorijo in ugotovijo, kje so točke njihovega spora. Izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in čustva, izmenjajo stališča ter poskušajo najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. V mediaciji prevzamejo udeleženci odgovornost za rešitev nastalega konflikta. Mediacija pomaga pri vzpostavljanju odnosov medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Mediator, posrednik v sporu, je lahko vrstnik ali odrasla oseba. Prevzema le vlogo mediatorja in ne posega v samo reševanje problema, čeprav modro ponudi potrebno pomoč. Pomembna značilnost vrstniške mediacije je, da je proces mediacije v celoti v rokah učencev: izvajajo ga učenci za učence, toda s pomočjo mentorja. To je dragocena izkušnja za strani v sporu in za vrstnike mediatorje. Mediatorje je potrebno ustrezno usposobiti. Restitucija je metoda poravnave povzročene škode. Pri tem ne gre v prvi vrsti za materialno škodo, čeprav tudi ta ni izvzeta, pač pa v večji meri za škodo, ki jo učenci povzročijo na etičnem, socialnem in psihološkem področju. Pri restituciji naj bo poravnava smiselno povezana s povzročeno etično, psihološko, socialno ali materialno škodo. Kadar učenec ne


78

more poravnati škode neposredno, jo lahko nadomesti na področju, na katerem je bila škoda povzročena. To ponuja veliko več možnosti izbire. Na primer, če je učenec poškodoval šolsko lastnino, ga lahko povprašamo, kaj bi bil pripravljen storiti za boljšo materialno urejenost šole. Če se je škoda zgodila na področju medsebojnih odnosov, lahko premisli, kako bi lahko prispeval k boljšim medsebojnim odnosom v skupnosti. Kakovostna restitucija in mediacija sta priložnost za učenje in za spreminjanje samopodobe učencev. Učenec, ki je povzročil npr. materialno škodo, ne ostaja več le učenec, ki je povzročil materialno škodo in je zaradi tega utrpel določene posledice, ampak postaja učenec, ki je prispeval k urejenosti šole in je na to ponosen. Zaveda se, da prispevek k urejenosti šole o njem pove nekaj drugega kot povzročena škoda. Učenec, vpleten v spor, ne ostaja le v sporu, pač pa razvija svoje sposobnosti in spretnosti reševanja konfliktov. Če pri izvajanju mediacije in restitucije manjkajo svoboda izbire, prevzemanje odgovornosti, učenje o sebi ter spreminjanje samopodobe učenca, je to le izvajanje posledic kršitev pravic drugih ali sprejetih pravil. Tudi to je oblika učenja in vzgojnega dela, a ne mediacija in ne restitucija. Mediacija in restitucija sta načina reševanja sporov in problemov. Vzgojitelj bo v primeru, da učenec zavrača možnosti, ki jih ponujata mediacija in restitucija, odločil o posledicah kršitev v skladu z dogovori in pravili šolskega reda. V nekaterih izjemnih primerih je glede na okoliščine, kljub sočasno izvedeni mediaciji ali restituciji, učencu lahko izrečen tudi formalni vzgojni opomin. Temeljna načela mediacije in restitucije so:

• za učenca sta mediacija in restitucija prostovoljna, ponujena možnost; lahko se odloči ali pa ne, da bo skušal reševati spor ali odpraviti posledice svojih neustreznih dejanj na ta način;

• mediacija in restitucija sta priložnosti za učenje novih vzorcev vedenja in popravo napak;


79

• spodbujata pozitivno vedenje in poudarjata vrednote; ne spodbujata obrambnega vedenja, kar storita kritika in kaznovanje;

• zahtevata odločitev in napor učenca; • ni kaznovalca, učenci ustvarjalno rešujejo spor ali problem; • vpletene strani sprejmejo rešitev problema oziroma

nadomestilo povzročene škode. Če je učencem dovoljeno napraviti in popravljati napake, je večja verjetnost, da bodo pripravljeni spreminjati vedenje, da bodo gradili pozitivno samopodobo in samospoštovanje, da bodo lažje razumeli napake drugih in razvijali svojo strpnost. 5. EVALVACIJA VZGOJNEGA NAČRTA »Vzgojni načrt je nenehno rastoča knjiga.« Na OŠ Otočec uresničujemo vzgojni načrt po zapisanih predpisih. Vzgojni načrt spremljamo skozi vse leto, še posebej pa ob polletju in ob koncu šolskega leta. V spremljanje in evalvacijo vključujemo učence, strokovne in druge delavce šole ter starše. Akcijski načrt vzgojnega načrta je sestavni del LDN-ja šole. O uresničevanju VN, o morebitnih spremembah in dopolnitvah ravnateljica poroča svetu staršev in svetu šole v mesecu februarju in maju. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole (glej Poročilo o uresničevanju vzgojnega načrta). Dopolnitve in spremembe so bile potrjeni na sestanku strokovnih delavcev, dne 18. 5. 2011, 2. 7. 2012 ter na svetu šole in svet staršev, dne 30. 5. 2011 ter na korespondenčni seji v avgustu 2012. OŠ Otočec, 29. 8. 2012 Mojca Miklič Ravnateljica


80

Vrlin se je treba naučiti.

1. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

• K pouku pridemo pravočasno. • Na začetku ure (stoje) in v en glas pozdravimo

učitelja. • Pozdravljanje in uporabljanje vljudnostnih izrazov bo

naša vrlina. • Med poukom sodelujemo, poslušamo in upoštevamo

navodila učitelja. • Po pouku razred pospravimo, saj tudi mi radi

pridemo v urejen razred. • Do vseh učencev, delavcev in obiskovalcev šole smo

spoštljivi. • Med odmorom hodimo po hodniku umirjeno in ne

povzročamo hrupa. • Bodimo spoštljivi do šolske lastnine in lastnine

drugih. • Učenci vse odrasle osebe na šoli vikajo. • Učenci in učenke hodijo v šolo primerno urejeni,

pretirano ličenje ni dovoljeno. Prav tako niso dovoljene pričeske, ki zakrivajo oči. • Pri športni vzgoji imajo učenci primerno športno

opremo (majica s kratkimi rokavi, trenirka oz. kratke hlače in športno obuvalo).

Naše »zlato pravilo«: »Ne stori drugemu ničesar, kar ne želiš, da bi

drugi storili tebi!«

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA


81

2. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

- da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola; - da izpolni osnovnošolsko obveznost; - da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti; - da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti (tudi domače naloge); - da prihaja k pouku pripravljen in z vsemi potrebščinami; – da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu; – da v šoli in izven nje skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole; – da spoštuje pravila hišnega reda in pravila obnašanja; – da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje; – da se spoštljivo vede do drugih; – da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice in dogovorjenih nalogah v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole; – da odgovorno opravlja dogovorjene oblike dežurstva učencev.

3. LAŽJE IN TEŽJE KRŠITVE Lažje kršitve:

- neprimeren odnos do učiteljev, učencev in delavcev šole; - neprimeren odnos do dela pri pouku in šolskega dela

nasploh; - zamujanje in neopravičeno izostajanje od pouka (do 5 ur); - uporaba mobitelov in drugih elektronskih naprav med

poukom; - namerno zadrževanje učencev v šoli pred in po pouku in

neprimerno obnašanje; - neopravljanje domačih nalog; - (nekvalitetno) opravljanje nalog dežurstva in drugih


82

določenih nalog itd. Težje kršitve:

- ponavljanje lažjih kršitev; - namerno uničevanje tuje ali šolske lastnine; - verbalno, fizično, psihično in spolno nasilje; - kajenje, pitje alkohola ter uživanje in preprodaja drugih

prepovedanih substanc; - posedovanje pirotehničnih sredstev; - uničevanje in ponarejanje uradnih dokumentov; - uporaba nedovoljenih pripomočkov ali prepisovanje oz.

druge kršitve pravil ocenjevanja pri ustnem in pisnem ocenjevanju znanja;

- kraja itd. 4. POSTOPKI VZGOJNEGA UKREPANJA Ob lažjih kršitvah:

- opozorilo učitelja ali druge odrasle osebe, zaposlene na šoli, in pogovor o nesprejemljivem vedenju,

- pogovor z učencem, po potrebi tudi - pogovor v razredu, pri SU, RU itd, - obvestilo staršem, - pogovor s starši, - restitucija (povrnitev škode – tudi oz. predvsem v

moralnem smislu), - sklenitev pedagoške pogodbe, - pogovor s svetovalno delavko.

Ob težjih kršitvah:

- pogovor z učencem (učitelj, razrednik, svetovalna služba, ravnateljica),

- pogovor z učencem in starši, - restitucija (povrnitev škode – tudi oz. predvsem v

moralnem smislu),


83

- sklenitev pedagoške pogodbe, - odvzem ali omejitev posebnih ugodnosti, - obveščanje policije in/ali ustreznih zavodov, - pogojni izrek vzgojnega opomina, - vzgojni opomin.

Postopek reševanja težav v kriznih situacijah • obveščanje razrednika, ravnateljice; • razrednik obvesti starše; • najkasneje v roku treh dni timski sestanek (učenec, starši,

učitelj, svetovalna služba, ravnatelj …), • sprejetje dogovorov; • evalvacija (po nekaj dneh, tednih, mesecih, …). V primeru ogrožanja varnosti in zdravja posameznika se takoj pokliče starše, po potrebi pa tudi zdravstveno službo in policijo. SHEMA – koraki pri reševanj pritožb, pobud

Pobudnik, pritožnik poda INFORMACIJO (pobudo, pritožbo)

DOTIČNA OSEBA(npr. učeči učitelj)

RAZREDNIK

RAVNATELJ

KOMISIJA,TIM

ODLOČITEV

SVETOVALNA DELAVKA


84

5. VZGOJNI OPOMINI Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Če je učenec prejel vzgojni opomin, šola skupaj s starši in učencem sestavi individualizirani vzgojni načrt. V njem so opredeljeni vzgojni cilji in vzgojne dejavnosti za izboljšanje učenčevega vedenja. 6. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI Šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom izvajamo naslednje aktivnosti:

• zagotavljamo varnost v šolskem prostoru (v poslopju šole in njeni okolici) v skladu z veljavnimi normativi in standardi;

• varujemo in nadziramo vstopanje v šolo; • zagotavljamo jutranje varstvo; • zagotavljamo varstvo vozačev; • dežurni učitelji dežuramo pred in po pouku, med malico in

odmori; • prepovedujemo zapuščanje šolskega prostora v času pouka

(odhajanje v trgovino, …); • učenci v podaljšanem bivanju odidejo domov v spremstvu

staršev oziroma skrbnikov (sami ali v spremstvu drugih oseb le s pisnim privoljenjem staršev);

• izvajamo različne dejavnosti z namenom, da varujemo učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, namernim poniževanjem, diskriminacijo in nagovarjanjem k neetičnim dejanjem.

7. ORGANIZIRANOST UČENCEV Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov: - sodelujejo pri oblikovanju vzgojnega načrta šole in pravilih šolskega reda ter izvajajo sprejete dogovore;


85

- obravnavajo učni uspeh v oddelku; - sproti rešujejo težave (disciplina, izostanki od pouka, …) in iščejo ustrezne rešitve; - organizirajo medsebojno pomoč pri učenju in pomoč sošolcem v različnih težavah; - obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja; - oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti; - organizirajo in izvajajo različne oblike dežurstva; - organizirajo in izvajajo naloge Zdrave šole (zelene straže, …); - organizirajo različne akcije in prireditve; - opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo. Oddelčne skupnosti se preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole. Učenci oddelčne skupnosti praviloma izberejo dva predstavnika v skupnost učencev šole. Ta sprejme letni program dela in opravlja različne dejavnosti. Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge: – zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka; dnevi dejavnosti, ekskurzijam, interesnimi dejavnostmi, prireditvami in drugimi dejavnostmi, ki jih organizira šola; – spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev; – organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svoji dejavnosti; – načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.); – predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej; – oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem; – opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci. Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti. Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole.


86

Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli. Šolski parlament skliče ravnatelj ali mentor skupnosti učencev šole. Vsako leto obravnavajo temo, ki se določi na nacionalnem otroškem parlamentu. 8. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka. Najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo morajo starši posredovati pisno ali osebno opravičilo razredniku. Če razrednik dvomi v verodostojnost opravičila, lahko zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Starši lahko vnaprej napovedo strnjeno ali v več delih trajajočo odsotnost, največ 5 dni v letu (tako imenovani dopust). Priporočamo, da se pred zaključkom šolskega leta starši pred napovedjo dopusta posvetujejo z razrednikom o tem, če ima učenec vse potrebne ocene in pogoje za zaključeno oceno. Če starši želijo izkoristiti za otroka več kot 5 dni dopusta, morajo napisati pisno prošnjo, s katero se osebno obrnejo na ravnatelja. Če je otrok odsoten od pouka, mora sam poskrbeti za prepis manjkajoče snovi. Učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole, če starši predložijo razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Učenec je prisoten pri pouku in opravlja vse zadolžitve, ki jih zmore in ne ogrožajo njegovega zdravja. O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, razrednik ali mentor obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene. Kadar potekajo omenjene aktivnosti popoldne, so učenci prisotni pri pouku, vendar so opravičeni ustnega ocenjevanja znanja. Naslednji dan so opravičeni spraševanja in domače naloge. Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Razrednik o učenčevih neopravičenih izostankih obvesti starše.


87

9. ZDRAVSTVENO VARSTVO UČENCEV Osnovna šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, in rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja. Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu, razrednik o tem obvesti starše učenca. Šola organizira v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi zobozdravstvene sistematične preglede, predavanja na temo negovanja in učenja pravilnega čiščenja zob. Za zdravljenje zob skrbi zobna ambulanta na Mušičevi c. 2, v Novem mestu. Šola osvešča učence o zdravem načinu življenja. Učence in starše tudi osvešča o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih zlorabe ter nasilja. V ta namen organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole. 10. EVALVACIJA PRAVIL ŠOLSKEGA REDA Na OŠ Otočec Pravila šolskega reda uresničujemo skozi celo šol. leto. Spremljanje stanja izvajamo ob polletju in ob koncu šolskega leta. V spremljanje in evalvacijo vključujemo učence, strokovne in druge delavce šole ter starše. O uresničevanju pravil šolskega reda, o morebitnih spremembah in dopolnitvah ravnateljica poroča na svetu staršev in svetu šole v mesecu februarju in maju. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole. Spremembe in dopolnitve so bile vsako šolsko leto potrjene na sestanku strokovnih delavcev (18. 5. 2011, 2. 7. 201) ter na svetu šole in svetu staršev (30. 5. 2011, korespondenčni seji avgusta 2012).

Mojca Miklič

RAVNATELJICA Otočec, 29. 8. 2012


88

Gradivo zbrala in uredila: Mojca Miklič

Lektorirala: Špela Udovič Tehnično uredila: Mojca Miklič

Na osnovi 32. člena ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI (Ur. list RS, št.87/11, 40/12) OSNOVNA ŠOLA OTOČEC

Predstavlja podatke o šoli v PUBLIKACIJI ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013

Documents

Šolska publikacija OŠ Otočec 2012/13