of 40 /40
4 Nadaljevanje 14. in 15. redna seja mestnega sveta 10 Uvajanje plačljivega sistema parkiranja 17 Dnevni center za otroke in mladostnike 18 Praznične prireditve v občini 19 FRiSK s poudarkom na družbenih omrežjih 27 Prireditev OŠ IV »Podarimo srečo« 26 Novoletni koncert učencev Glasbene šole 32 MIKK-ov festival kratkega filma za osnovnošolce 34 Izjemno leto za modelarja Črta Šiftarja 15. januar 2013 | številka 118

Soboške novine

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Soboške novine, januar 2013

Citation preview

Page 1: Soboške novine

4 Nadaljevanje 14. in 15. redna seja mestnega sveta

10 Uvajanje plačljivega sistema parkiranja

17 Dnevni center za otroke in mladostnike

18 Praznične prireditve v občini

19 FRiSK s poudarkom na družbenih omrežjih

27 Prireditev OŠ IV »Podarimo srečo«

26 Novoletni koncert učencev Glasbene šole

32 MIKK-ov festival kratkega filma za osnovnošolce

34 Izjemno leto za modelarja Črta Šiftarja

15. januar 2013 | številka 118

Page 2: Soboške novine

Praznicni december

Foto

: Arh

iv M

OMS

Dijaki Srednje zdravstvene šole Rakičan

Koledniki pri županu

Pravljična dežela na Trgu kulture

Obdarovanje najmlajših v Bakovcih

Silvestrovanje na prostem

Krašenje jelke na Trgu kulture

Polnočni ognjemet

Prihod Dedka Mraza

Page 3: Soboške novine

3 januar 2013 |

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Leto 2012 se je poslovilo in odšlo v zgodovino. Kakšno je bilo, mora oceniti vsak zase po tem, kaj vse je v tem času doživel. Upam, da boste minulo leto ohranili v lepem spominu, saj preteklosti ne moremo več spremeniti, saj časa ne moremo niti zaustaviti niti ga zavrteti nazaj. Moje vodilo je tako, da preteklih odločitev in dejanj vedno znova ne pogrevam. Lahko pa iz posledic svojega ravnanja ocenim, ali so bile moje odločitve pravilne. Če so bile, si to poskušam zapomniti, če pa ugotovim, da niso bile pravilne, vzamem to kot novo izkušnjo in se trudim napake odpraviti. Pred nami je novo leto, pred nami so nove priložnosti – želim si, da bi jih vsak izkoristil po svojih najboljših močeh. Nekatere priložnosti se nam ponudijo kar same, nekatere si ustvarimo sami, druge bomo morda spregledali, vendar bodo prišle spet nove.Pred nami so tudi meseci, ki bodo od vseh državljank in državlja-nov Slovenije ter tudi občank in občanov občine zahtevale veliko strpnosti, tolerantnosti, razumevanja in modrosti. Politični položaj na državni ravni je dosegel vrelišče. Vlada je na veliki preizkušnji, saj trenutno ne vemo, ali bo sploh obstala. Potem ko so se v zadnjih tednih obrestne mere kreditov države začele zniževati, se kaj hitro lahko zgodi, da bodo spet poskočile in se bo dolg države povečeval za desetine in desetine milijonov evrov, ki jih bomo morali vračati mi in naši zanamci še dolga leta. Gospodarski in finančni položaj države ni na zavidljivi ravni. V letu 2013 bo država Mestni občini Murska Sobota iz naslova povprečnine zmanjšala sredstva, ki jih prejmemo iz državnega proračuna, za pribl. 370.000 evrov. Pred dnevi smo prejeli obvestilo, da bodo manjša tudi sredstva, ki jih prejmemo po 23. členu zakona o financiranju občin, ki občinam namenja sredstva ta investicije. A če ne vlagaš, ni dela za izvajalce. Če ni dela, ni plačil delavcem in država ne pobere davka ter ima v svojem proračunu manj. Iz njega pa mora plačevati tudi že najete tuje kredite, ki se zaradi politične (in še kakšne) krize in s tem povezane spremembe bonitetnih ocen države na finančnih trgih zvišujejo in zvišujejo. Skratka, namesto da bi država spodbujala investicije (tudi v občinah), ker bo s tem posredno dobila več sred-stev v svoj proračun, sredstva za investicije v lokalnih skupnostih zmanjšuje. Občinam ostaja tako čedalje manj denarja za investicije. Kljub temu nameravamo v letu 2013 kar 38,39 odstotka vseh odhodkov nameniti investicijam. Dodatno namenjamo 1,92 od-stotka proračunskih prihodkov investicijskim transferjem. Skupaj torej za investicije namenjamo nekaj nad 40 odstotkov letnega proračuna. Zaradi manjših prihodkov v proračun smo standard,

ki smo ga na različnih področjih zadnja leta postavili, prisiljeni postopoma zniževati. Seveda so področja, ki jim posvečamo večjo pozornost, saj znižanja zanje niso občutna (nekaterim sredstva celo povečujemo), in ki so neposredno povezana z blagostanjem družin. Področja sociale, predšolske vzgoje, politike štipendira-nja, osnovnega šolstva so le nekatera, kjer se moramo zavedati občutljivosti in posledic večjih posegov v uveljavljen sistem. V zadnjem času se pravzaprav odločamo le za tiste večje investicije, kjer lahko računamo na nepovratna, evropska ali državna sredstva. V proračunu za leto 2013 na prihodkovni strani načrtujemo pribl. 5,3 milijona evrov nepovratnih, evropskih ali državnih sredstev (od skupno 8,734 milijona investicijskih odhodkov). Finančno največji zalogaj v proračunu je gradnja novega vrtca v okviru ob-stoječega ob Ulici Štefana Kovača. Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter investicijsko vzdrževanje in obnove smo skupaj predvideli dobrega 6,85 milijona evrov, za nakup opreme okoli 1,3 milijona, za domače transferje javnim zavodom pribl. 4,2 milijona. Pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom pred-stavljajo velik zalogaj plačila razlike cen med ceno programov v vrtcih in plačilom staršev (pribl. 2,03 milijona), regresiranje oskrbe starejših v domovih za ostarele (0,5 milijona), zlate štipendije (221.000 EUR), drugi transferji (285.000 EUR). Tukaj so tudi transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam (225.900 EUR – delovanje športnih društev, 136.000 EUR – društva s področja zaščite in reševanja, 77.360 EUR – RIS Dvorec Rakičan itd.). Pri investicijskih transferjih (438.087 EUR) gre največji kos za nadaljevanje izgradnje Centra za odpadke CEROP v Puconcih (215.637 EUR), področju gasilstva (pribl. 81.000 EUR), osnov-nim šolam za interventne potrebe (71.000 EUR).Naj bo dovolj številk, zato na koncu le še podatek, da v letošnjem letu načrtujemo tudi sredstva za delilnico hrane pomoči potrebnim in ureditev novega območja za vrtičkarje, kar bo marsikateri dru-žini v teh časih prišlo še kako prav. Uvajamo tudi novo brezplačno avtobusno progo Sobočanec 2 od trgovskega centra Maximus (pri Černelavcih) v Mursko Soboto, nato pa do bolnišnice v Rakičanu in v Rakičan.Ker sem večen optimist (pa tudi realist), upam in verjamem, da se bodo prav z modrostjo temni oblaki nad državo hitro razkadili, državni politiki pa pristali na trdnih tleh. Seveda tako, da ne bo trpela vsa država in z njo vsi mi, njeni državljani. Zatorej vsem vam, navkljub vsemu, želim optimističen vstop v leto 2013.

Vaš župan

Page 4: Soboške novine

4 | januar 2013

MESTNI SVET

Mestni svetniki so 18. decembra,

sicer zadnjič v letu 2012, zavihali

rokave in se lotili kar sedemnajstih

točk dnevnega reda, poleg kadro-

vskih zadev so začeli obravnavati

tudi proračun za leto 2013.

Pred začetkom 15. redne seje mestnega sveta so morali pred-stavniki občank in občanov dokončati v oktobru predčasno prekinjeno 14. sejo. Tako so sve-tniki najprej obravnavali soglasje k imenovanju direktorja javne-ga zavoda RIS Dvorec Rakičan, katerega svet zavoda je po opra-vljenem razpisu in 24 prijavah kot najprimernejšega Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagal Roberta Celca. Strinjanje z izbiro sveta za-voda je s posredovanjem v mestni svet izrazila tudi komisija. A kot je pojasnila Sabina Gutalj iz pravne službe mestne obči-ne, je pri razpisu prišlo do po-stopkovnih nepravilnosti, in sicer do kršitve razpisnega roka. Gutaljeva je povedala, da je bil razpis objavljen v več sredstvih javnega obveščanja, prvič 25. maja na spletni strani javnega za-voda, naslednjič je bil objavljen v časopisu Vestnik 28. maja, tretja objava razpisa pa je bila 15. ju-nija v občinskem glasilu Soboške novine, pri čemer je povsod bil naveden 30-dnevni rok za odda-jo vlog. Rok je tako začel teči 16. junija, zaključil pa se je 17. julija.

»Po pregledu zapisnika četrte seje RIS sem ugotovila, da je komisija izvedla odpiranje vlog že 3. juli-ja, kar pomeni dvanajst dni pred iztekom roka za oddajo prijav na razpis,« je ocenila Gutaljeva in dodala, da se je tudi rok za dopolnitev vlog iztekel prej kot zakonski rok oddaje vloge na raz-pis, pa tudi: »Absolutna kršitev pomeni, da je razpis neveljaven, ne glede na to, ali bi po ome-njenem roku še prispela kakšna vloga ali ne.« Na ugotovitve občinske pravne službe se je od-zval Mitja Slavinec, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter hkrati predsednik sveta zavoda RIS: »Svet zavoda napak v postopku ni naredil, prav tako se ni nihče pritožil na očitano kršitev glede rokov.« Slavinec je še enkrat po-udaril, da izbranega kandidata mestnemu svetu predlagajo v potrditev in da si želi, da tudi ta postopek izpeljejo podobno kot ostale do zdaj. V predstavitvi je mag. Robert Celec predstavil svojo vizijo vo-denja javnega zavoda: »Na razpis sem se prijavil, ker verjamem, da ta organizacija potrebuje smelo vodenje, in mislim, da sem prava izbira za to.« RIS bi želel orga-nizacijsko razdeliti na štiri dele (izobraževanje, raziskovanje, so-ciala in turizem), potrudil pa bi se vpeljati dodatne študijske pro-grame in ustanoviti visokošolski zavod ali celo tehniško univerzo,

čim več vsebin pa naj bi preda-vali domači strokovnjaki. Večji poudarek bi namenil raziskoval-ni dejavnosti zavoda, turizmu in kulturnemu dogajanju v samem dvorcu. Ob tem je dodal, da bo v primeru potrditve spoštoval na-daljnje odločitve sodišča in bo v primeru razsodbe, da je v razpisu res prišlo do kršitev, sam podal odstopno izjavo. Na tajnem glasovanju za imeno-vanje mag. Roberta Celca za di-rektorja zavoda RIS mestni sve-tniki soglasja niso podali, in sicer je proti glasovalo enajst članov, prav toliko jih je bilo za, s čimer predlog ni bil sprejet. Svetniki so odločali tudi o soglasju k sklepu o prenehanju mandata sedanji direktorici zavoda RIS Dvorec Rakičan Jožici Sekolovnik. Svetniki so z 19 glasovi odločili, da z dnem imenovanja novega direktorja dosedanji direktorici preneha mandat, a kot je pojasnil župan, novi kandidat ni prejel soglasja, zato do imenovanja no-vega direktorja trenutna direkto-rica ostaja na svojem položaju. Sledili so predlogi in pobude mestnih svetnikov ter župana.Po končanem nadaljevanju 14. redne seje so svetniki začeli s 15. redno sejo, na kateri so po ugoto-vitvi sklepčnosti, določitvi dnev-nega reda in potrditvi zapisnikov preteklih dopisnih sej in izredne seje v prvi obravnavi odločali o predlogu odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2013. Slavko Domjan iz me-stne občine je podal obrazložitev predloga proračuna, ki je v letu 2013 pripravljen v skupni višini 22,7 milijona evrov. Odbor za proračun in finance je o prora-čunu sprejel stališče, da je pripra-vljen kakovostno in pregledno, ter zato podal pozitivno mnenje, ob tem pa je njegova predsedni-ca Nataša Horvat izpostavila, da bo treba več pozornosti name-niti pridobivanju vseh vrst pri-

hodkov, in pozvala k prijavam na razpise za sofinanciranje in-vesticij ter k stabilizaciji ali celo znižanju odhodkov. Zahtevala je, da se med Komunalo Murska Sobota, ki ima po ugotovitvah komisije velik vpliv na proračun, ter mestno občino nemudoma uredijo razmerja, pri ponovnem imenovanju članov nadzor-nega sveta pa naj bo velik po-men predvsem na strokovnosti. Potrditev je proračun prejel tudi s strani drugih odborov, pri tem pa so predsedniki slednjih podali nekaj pripomb, ki jih bo mestna uprava do druge obravnave upo-števala in skladno s tem vnesla v proračun. Suzana Varga iz Modre liste Antona Štihca je podala ugoto-vitev, da je proračun zelo inve-sticijsko naravnan, saj sredstva v ta namen predstavljajo kar 40 odstotkov proračuna. Realizacija teh investicij pa je prav tako odvisna od države in Evropske unije, meni Vargova. Horvatova je po drugi strani dodala, da v Liberalni demokraciji želijo, da se nobena investicija ne bi za-čela izvajati prej, preden bodo za njih priskrbljena sredstva. Dezider Šooš iz Nove Slovenije je povedal, da je proračun pri-pravljen dovolj varčevalno in da so prihodki skorajda usklajeni z odhodki. Izjemno previdnost pri zadolževanju je izrazilo več predstavnikov svetniških skupin, kar pomeni, da bodo nova zadol-ževanja le stežka sprejeta. Brigita Perhavec je v razpravi o proračunu izpostavila pomemb-nost postavitve drsališča v Murski Soboti, a ne, kot pravi, v BTC-ju ali SOIC-u, ampak na manj odročnem mestu, predlagala je prostor pred TVD Partizanom. Župan Anton Štihec je odgovo-ril, da obstoječa oprema za drsa-lišče ni primerna za postavitev na omenjeni lokaciji, saj je prostor premajhen, prav tako pa občina

V znamenju kadrovskih zadev tako nadaljevanje 14. seje kot tudi 15. seja Špela Horvat

Page 5: Soboške novine

5 januar 2013 |

MESTNI SVET

ni lastnik zemljišča. Če se bomo odločili za drsališče, se moramo vsekakor dogovoriti o lokaciji, pa tudi o dimenzijah in načinih izvedbe, je projekt zimske aktiv-nosti občanov na ledu podprl tudi župan. A hkrati poudaril, da je drsališče v neposredni bližini stanovanjskih hiš lahko problem zaradi hrupa. Mestni svetniki so predlog proračuna v prvi obrav-navi sprejeli, prav tako pa so se strinjali s prodajo 10.259 delnic Cestnega podjetja, d. d., večin-skemu lastniku, vendar dodali, da prodajna cena delnic ne sme biti nižja od izkazane knjigovod-ske vrednosti na dan 31. 11., ki znaša 448 evrov. Sledilo je sprejetje spremembe odloka o priznanjih Mestne ob-čine Murska Sobota, in sicer je do sedaj višina denarne nagrade za plaketo v neto znesku znašala 2500 evrov, zdaj so svetniki skle-nili, da bo iz razloga varčevanja ta znesek 1500 evrov. Tomaž Dundek je podal predlog, da bi častnega občana izbirali na tri leta, a je po nestrinjanju sve-tnikov v razpravi predlog nato umaknil. Tudi denarno nagrado ob kulturnem prazniku, ki jo prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavlje-na v širšem slovenskem ali med-narodnem prostoru, so svetniki z 2500 znižali na 1500 evrov.Po sklepu o četrtih razporeditvah sredstev rebalansa proračuna za preteklo leto je sledilo spreje-tje sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne občine za leto 2013, ki bo znašala 0,00062719 EUR/m. Pri tem je Andrej Mešič izrazil nestrinjanje s povišanjem postavke, čeprav gre za nepo-sredni prihodek proračuna. V sklepu o financiranju političnih strank v mestni občini so svetniki v nadaljevanju sklenili, da prejme stranka 0,405 EUR mesečno za dobljen glas na zadnjih volitvah za člane mestnega sveta. Prav tako

so sprejeli tudi Program oskrbe s pitno vodo, ki je dokument izva-jalca javne službe, po katerem bo potekalo izvajanje javne službe v letu 2013, ter sklep o potrditvi programa čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za leto 2013, ki ga je pripravil izva-jalec Petrol, d. d. Svetniki so prav tako dali soglasje, da javno pod-jetje Komunala, d. o. o., pridobi nove nepremičnine v vrednosti 10.897,00 EUR.Sklep o podaji soglasja Zdravstvenemu domu Murska Sobota k izstopu iz Skupnosti zdravstvenih zavodov so svetniki potrdili. Razlog Zdravstvenega doma za odstop od ustanovitelj-stva je v ugotovitvah, da je zara-di dislociranosti in s tem slabše komunikacije bistveno slabša odzivnost njihovih podpornih služb. Druge razloge vidi v bolj racionalnem poslovanju, saj bi z odstopom od ustanoviteljstva Skupnosti zdravstvenih zavodov Zdravstveni dom Murska Sobota privarčeval več kot 60.000,00 EUR letno.Mestni svet je prav tako potrdil sklep o podaji soglasja ustanovi-telja javnemu zavodu Pomurski muzej Murska Sobota in jav-nemu zavodu Galerija Murska Sobota k prijavi na javni ciljni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev in galerij, kar za oba za-voda pomeni pridobitev finanč-nih sredstev za izvajanje državne javne službe ter za izvajanje nalog varstva premične in nepremične žive dediščine širšega pomena, in sicer v višini 80 % vseh stroškov delovanja muzeja oz. galerije.Sklep o pristopu k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za za-gotovitev finančnih sredstev za nabavo avtobusa za odvzem krvi na terenu predvideva zagotovi-tev 10.000,00 EUR finančnih sredstev, mestni svetniki pa so ga sprejeli. Center za transfu-zijsko medicino (CTM) UKC Maribor namreč s priključeni-ma enotama za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota in

Ptuj izvaja dejavnost preskrbe s krvjo za področje severovzhodne Slovenije. Dejavnost preskrbe s krvjo obsega zbiranje krvi, prede-lavo, testiranje ter oskrbo s krvjo in krvnimi pripravki. Predpogoj za zagotavljanje zadostne količi-ne varne krvi je zadostno število zdravih krvodajalcev. CTM v sodelovanju z Rdečim križem, nacionalnim organizatorjem kr-vodajalskih akcij, pripravlja načrt krvodajalskih akcij, upoštevajoč predvidene potrebe po krvi. Odvzeme krvi izvajajo v trans-fuzijskih ustanovah v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju ter na terenu v prostorih osnovnih šol in gasilskih domovih, ki pa so večinoma neprimerni za krvo-dajalce in izvajalce ter ne ustreza-jo normativom. V zadnjih dveh letih število terenskih akcij nara-šča, ker so s priključitvijo enot v Murski Soboti in na Ptuju pri-dobili nova območja. Avtobus za odvzem krvi bo namenjen odvze-mu krvi zunaj centra CTM – na nekaterih sedanjih terenih in šte-vilnih novih lokacijah. Z akcijo zbiranja sredstev za nabavo avto-busa so začeli leta 2010, celotna vrednost avtobusa s specialno opremo znaša čez 450.000 EUR. Več kot polovico sredstev bo pri-speval UKC Maribor, ki bo z la-stnimi sredstvi nabavil avtobus, sredstva občin pa bi se porabila za nabavo specialne opreme, ki je potrebna za tovrstno dejavnost. Do sedaj je 30 občin že pristopilo k podpisu pogodbe. Ostale obči-ne so v postopku odločanja, da v letu 2013 zagotovijo svoj delež sofinanciranja.V sklepu 15. seje so bile na vrsti kadrovske zadeve, pri katerih so svetniki potrdili Metko Fujs na mesto direktorice javnega zavoda Pomurski muzej Murska Sobota. Fujsova je poudarila, da želi v na-slednjih petih letih slediti polo-žaju tega muzeja kot regionalne ustanove za varovanje premične kulturne dediščine, namen pa je tudi vzdrževati kadrovsko visoko raven muzeja, ustvarjeno v 60-le-tnem delovanju. Kot je povedala,

je pomembno kulturno dedišči-no zbirati, evidentirati, razisko-vati, predstavljati ter z njo tudi izobraževati. Robert Inhof je bil potrjen za direktorja javnega za-voda Galerija Murska Sobota, v svojem programu pa je izpostavil podobno delo, kot je bilo dose-danje, saj je galerija v zadnjih letih napredovala v več vidikih. Pri tem se Inhof ni mogel izogniti vprašanjem o nedavno postavlje-nem kipu Erato na Trgu kulture, župan pa ga je vprašal tudi, ka-kšne so možnosti za predstavitev domačih umetnikov. Inhof je po-vedal, da možnosti za predstavi-tev slednjih vedno iščejo in da se trudijo tudi v tej smeri. Svetniki so prav tako podali soglasje Jasni Horvat k imenovanju direkto-rice javnega zavoda Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Slednja je v knjižnici prisotna že 19 let, zato delo-vanje ustanove dobro pozna, v svojem mandatu pa bo pozornost posvečala odnosu z uporabniki, katerih zadovoljstvo mora biti na prvem mestu. »Najlepše je sliša-ti pohvalo in videti zadovoljen obraz uporabnika,« je povedala Horvatova, ki knjižnico vidi kot prostor za navdih, branje, učenje, srečevanja, prostor prireditev, iger in skupnega dela, prav tako pa mora knjižnica sodelovati v drugimi ustanovami, pomemb-no je tudi sodelovanje med za-poslenimi. Za uspešno delo bo treba urediti financiranje s strani občin ustanoviteljic, pomemb-ni pa bodo tudi razpisi. V svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota so svetniki kot predstavnike ustanovitelja izvolili Damirja Domjana in Murske Sobote, Melito Šinko iz Domajincev ter Marjano Štrtak Kovač iz Grada. Seja je bila zaključena z dobrimi željami župana za leto 2013.

Page 6: Soboške novine

6 | januar 2013

MESTNI SVET

Na nadaljevanju 14. redne seje mestnega sveta, ki je bila 18. de-cembra 2012, so svetnice in svetniki postavili naslednja vprašanja in predstavili naslednje pobude:

Zoran KOSje predlagal, naj Javno podjetje Komunala poda natančen izračun cene daljinskega ogrevanja, saj občani želijo vedeti, ali se kurjava obračunava pravilno.Župan je pojasnil, da bo Javno podjetje

Komunala o svoji odločitvi glede cene ogrevanja javnost obvestilo. Mestni svet je konec lanskega leta dal soglasje, da se variabilni del cene ogrevanja poviša za 15 odstotkov. V septembru 2012 je Javno podjetje Komunala dvignilo variabilni del cene za 30 odstotkov, saj je nova zakonodaja omogočila, da podjetje samo dvigne ceno ogrevanja. Nato je podjetje znižalo ceno za nakup plina za 25,4 odstotka, saj so na trg prišli ponudniki, ki so cene zniževali. Zato smo po večkratnih dvigih variabilnega dela cene javno podjetje javno pozvali, naj ceno za variabilni del ogrevanja zniža, mestna občina pa je pripravljena podjetju dodatno izgubo zaradi znižanja cene pokriti iz proračuna. O ceni ogrevanja odloča torej samo podjetje Komunala.

Glede na to, da se je iz mestnega jedra umaknila trgovina Müller, je predstavil pobudo, da lastnika objekta vprašali oziroma proučili, ali obstaja možnost, da bi se trgovina vrnila v središče mesta.Župan je odgovoril, da občina nima možnosti nekoga zadržati v pro-storih, ki niso v njeni lasti. Vsekakor pa je dobrodošlo iskanje idej in predlogov, kako mestno jedro ponovno oživiti.

Svetnik je dal pobudo o obnovi otroškega igrišča v mestnem parku z novimi igrali.Župan je odgovoril, da bo mestna uprava preverila, ali je otroško igrišče v mestnem parku potrebno prenove.

Cvetka ŠKAFARje vprašala, iz katerih sredstev se financi-ra projekt »Evropski teden mobilnosti« ter kakšni so prihodki in odhodki oziroma stroški projekta. Nada CVETKO TÖRÖK je odgovorila, da so

v letošnjem letu predvidena sredstva v okviru 11.700,00 EUR, prihodki akcije pa so od 1500,00 EUR do 2000,00 EUR iz sponzorskih sredstev zavarovalnic (s področja preventive in prometne varnosti).

Škafarjeva je postavila vprašanje, ali bo občina prepovedala popiva-nje na javnih površinah, saj meni, da bi na tak način lahko preprečili razne oblike vandalizma oziroma poškodovanja javne infrastrukture.Župan osebno prepovedi popivanja na javnih površinah nasprotuje, saj je že ogromno drugih omejevanj, in meni, da z omejevanji dosežemo ravno nasproten učinek. Vsekakor pa je treba delovati preventivno.

Svetnica je izpostavila več poškodovanih cest (na Lendavski 1, ki vodi do Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča (nek-danja Kartonaža)). Hkrati je vprašala, kdaj bo opravljen natančen

popis vseh poškodovanih in zanemarjenih pločnikov, cest in ne-pokritih jaškov ter kdaj se bo začela njihova sanacija. Izpostavila je tudi zaraščena in zapuščena zemljišča v mestu (od parkirišča na Lendavski ulici 5, ob zunanji kamniti ograji nekdanje Pomurke, ob kotlovnici Lendavske sever, ob transformatorju in parkirišču na Lendavski 45 B, na obeh brežinah potoka Ledava in na levi strani podvoza za Veterinarijo). Predlagala je, da to uredi občina, če gre za zemljišča, ki so javna površina, če pa so zemljišča zasebna, naj občina pozove lastnike zemljišč, da to uredijo. Župan je odgovoril, da bodo o poškodovanih cestiščih obvestili Javno podjetje Komunala, prav tako bodo na območju Lendavske ulice pre-verili zarasla zemljišča, če so v lasti občine, javno podjetje pa jih bo saniralo. Če so zemljišča zasebna, bo občina lastnike pozvala, naj jih sanirajo sami.

Svetnica je izpostavila problem kombinacije parkirišča in otroške-ga igrišča na Lendavski ulici za kitajsko restavracijo, saj meni, da tako urejeno igrišče predstavlja nevarnost za otroke in da bi igrišče moralo biti zavarovano z ograjo. Župan je odgovoril, da se bo o tem treba posvetovati z mestno upravo in zagotoviti finančna sredstva.

Škafarjeva je opozorila, da v občini primanjkuje košev za smeti na območjih, kjer je veliko sprehajalcev. Meni, da bi na ta način preventivno zmanjšali odmetavanje odpadkov na ceste, pločnike, kolesarske steze in zelenice. Župan je odgovoril, da bo treba preveriti, ali so v proračunu za leto 2013 predvidena finančna sredstva, v nasprotnem primeru jih bo treba dodati.

Svetnica je predlagala, da se ekološki otoki pred staro veterinarsko postajo in pred mostom čez potok Ledava na Lendavski ulici, kjer so nastala divja odlagališča odpadkov, odstranijo ter se namestijo primerne ograje ali cvetlična betonska korita. Župan je odgovoril, da je odstranitev zabojnikov za plastiko treba preveriti pri družbi Saubermacher-Komunala.

Škafarjeva je dala pobudo, da se v mestni občini (na Trgu kulture ali na drugem primernem prostoru) postavi ulični šah, ki se igra na prostem, saj je to zanimiva in plemenita igra za vse generacije. Župan je menil, da je postavitev uličnega šaha zelo dobra ideja, vendar je tudi za izvedbo tega treba zagotoviti finančna sredstva v proračunu.

Škafarjeva je predlagala, da bi zaradi lažjega iskanja in dostopa do podatkov na spletnih straneh mestne občine objavili kronološki seznam vseh podanih pobud, predlogov in vprašanj mestnih svetnikov in posredovanih odgovorov. Župan je odgovoril, da so vse pobude in vprašanja ter odgovori objavlje-ni v Soboških novinah, ki so objavljene na spletni strani mestne občine.

Svetnica je predlagala, da mestna uprava na Zavod za zaposlovanje in Center za socialno delo Murska Sobota naslovi pobudo za večje vključevanje brezposelnih oseb v programe javnih del in v druge oblike aktivne politike zaposlovanja.

Svetniške pobude županovi odgovori

Page 7: Soboške novine

7 januar 2013 |

MESTNI SVET

Župan je odgovoril, da je pri programu javnih del v letu 2012 prišlo do sprememb, predvidena sredstva za leto 2013 za javna dela, ki se izvajajo prek Zavoda za zaposlovanje, pa so že zapolnjena.

Škafarjeva je dejala, da je želja mnogih občank in občanov, da bi v mestnem parku okrog ribnika postavili večje število klopi. Župan je odgovoril, da je treba preveriti, ali so klopi še na zalogi, v nasprotnem primeru bi jih bilo treba dokupiti, sicer pa je mnenja, da je okrog ribnika dovolj klopi.

Angela NOVAKje v imenu občank in občanov dala pobudo, naj Javno podjetje Komunala uredi osrednji prostor na mestnem pokopališču: zasadi se naj park ali postavi vodomet; danes so na tem mestu postavljeni zabojniki za odpadke.

Župan je odgovoril, da je za prazen prostor na pokopališču, kjer je nekoč stala vežica, že izdelan idejni načrt, prostor bi se naj uredil z vodno površino in zeleno ograjo, vendar načrt še ni izveden. Najprej je za ta namen treba zagotoviti sredstva v proračunu.

Novakova je predstavila dodatno pobudo Javnemu podjetju Komunala, da v okviru svojega programa na pokopališču popiše vse spomenike, ki nimajo več lastnikov, saj so ti neurejeni in raz-padajo. Prav tako meni, da bi morali urediti kapelico na mestnem pokopališču. Župan je odgovoril, da Javno podjetje Komunala že vzpostavlja kata-ster grobov na pokopališču. Ko bo ta kataster vzpostavljen, bodo lahko pristopili k obnovi grobov, katerih lastniki trenutno še niso znani.

Svetnica se je v imenu upokojencev in vseh, ki se v društvu ukvarjajo z likovno dejavnostjo, zahvalila za ureditev kulturnega prostora v prostorih bivše Semenarne za namen izvajanja likovnih delavnic, likovnih kolonij in razstav Župan je dodal, da se je društvo upokojencev zavezalo, da bo objekt v nekdanji Semenarni prostovoljno obnavljalo in tekoče vzdrževalo ter da bodo imela tudi ostala društva iz naše občine možnost tam delovati in razstavljati.

Mag. Nataša HORVAT je vprašala, kako je z objektom nekda-nje družbene prehrane, ki propada, in kaj lahko mestna občina stori, da bi objekt po-novno oživel. Župan je odgovoril, da je lastnik objekta ban-

ka Hypo, ki trenutno še išče potencialne kupce in se pogaja o ceni. Občina sredstev za nakup in obnovo objekta nima.

Svetnica je predlagala je, da se mestnim svetnikom na eni od priho-dnjih sej podajo podatki o prodanih zemljiščih v Severni obrtno--industrijski coni, in sicer podatki o tem, v kakšni fazi so zemljišča, če so bila zemljišča prodana in komu so bila prodana. Župan je odgovoril, da se za mestne svetnike lahko pripravi seznam s podatki o parcelah v Severni obrtno-industrijski coni – sicer pa je ta seznam objavljen tudi na spletni strani Mestne občine Murska Sobota.

Andrej MEŠIČje vprašal, ali obstaja kakšna možnost izvedbe pločnika med glasbeno šolo in Ulico arhi-tekta Novaka. Župan je odgovoril, da je po starem zazidalnem načrtu na tem območju predvidena dvosmerna

cesta, zaradi tega tam za zdaj ni prostora, da bi uredili pločnik. Glede na to, da sta v bližini vrtec in glasbena šola, bi bilo primerno in potrebno, da bi bila cesta enosmerna in s pločnikom.

Svetnik je dodal, da je dobil informacijo o zmanjšanju števila otrok v Osnovni šoli Bakovci, zato je dal predlog, da bi zgradili kolesarsko stezo proti Dokležovju. Tako bi otrokom iz Dokležovja omogočili lažji dostop do bakovske šole. Štefan CIGAN, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavno-sti, je odgovoril, da je na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prišlo do spremembe zakonodaje tudi na področju obli-kovanja šolskih okolišev. Podan je bil namreč predlog, da občine posta-nejo enoviti šolski okoliši. Če bo sprejeta takšna zakonodaja, bo naselje Dokležovje spadalo pod Osnovno šolo Beltinci, naselje Bakovci pa bi s tem postalo lasten šolski okoliš. Delovanje Osnovne šole Bakovci bi bilo dejansko ogroženo, če bi število otrok zadoščalo za zapolnitev osnovnih šol v Murski Soboti. Za zdaj pogajanja med sindikati in ministrstvom še tečejo. Kar se tiče kolesarske steze od Bakovcev do Dokležovja, pa je koridor za kolesarsko stezo, ki je v lasti občine, že zagotovljen.

Page 8: Soboške novine

8 | januar 2013

MESTNI SVET

Jolanda PRELEC LAINŠČAKje vprašala, ali je mogoče v mestu urediti sku-pen prostor za krmljenje ptic. Župan je odgovoril, da bi nekje v parku morali najti lokacijo za ptičje hišice, da bi lahko občani krmili ptice.

Svetnica je prenesla prošnjo oziroma željo vseh občanov, da bi bile ceste v mestu ob naslednjem sneženju bolj očiščene, da ne bi bilo toliko padcev. Bojan PETRIJAN, direktor mestne uprave, je odgovoril, da službo vzdrže-vanja cest za mestno občino opravlja Javno podjetje Komunala po letnem programu. Po kontroli opravljenih del na cestah s strani podjetja Komunala in s strani sodelavca mestne uprave je bilo Javno podjetje Komunala na določene pomanjkljivosti opozorjeno. Zaradi velikega padca temperature ni prišlo do želenega odziva soli. Javnemu podjetju je bilo naročeno, da zaradi zagotovitve varnosti uporabi sol in agregat. Mestna uprava in podjetje Komunala se bosta v prihodnje res potrudila, da do takšnih nerodnosti več ne bo prišlo, podjetje Komunala pa se je dolžno občanom in mestni občini opravičiti.

Marko MARTINUZZI se je strinjal s predlogom Zorana Kosa, da bi na naslednji seji mestnega sveta predstavili stroške daljinskega ogrevanja. Postavil pa je vprašanje o enakosti občanov: ali lahko tudi občani in občanke, ki na daljinsko ogrevanje

niso priključeni, pričakujejo subvencije za ogrevanje, če se izkaže, da stroški ogrevanja ne pokrijejo cene, ki se zaračuna uporabnikom, in bo potrebno sofinanciranje iz proračuna. Župan je odgovoril, da bodo občani neposredno upravičeni do subvencij šele takrat, ko bodo vsi priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, vendar ga je prej treba razširiti. Trenutno je v teku priprava odloka o prašnih delcih v zraku, občina bi za ukrepe, ki bi zmanjšali število delcev v zraku (tudi zamenjava peči, ki jih imajo občani v svojih gospodinjstvih), dobila pribl. 2.000.000,00 EUR. Ko bo ta odlok sprejet, bodo neposredno tudi ostali občani upravičeni do subvencij.

Iztok ZRINSKIje pohvalil odločitev o preplastitvi Slovenske ulice v celoti, ne pa po delih, ob čemer je opo-zoril na vzroke, zakaj do takega uničenja cest prihaja. Meni, da se sprejeti odlok o cestnem prometu ne spoštuje, saj v ožje središče mesta

ne sodijo tovorna vozila do 3,5 tone, in je za to delna kriva tudi po-manjkljiva prometna signalizacija, ki izrecno ne prepoveduje vožnje po središču mesta. Župan je odgovoril, da o sanaciji ceste na Slovenski ulici odloča država, ker gre za državno cesto. Treba pa je razmišljati o vzrokih, zakaj do takega uničenja cest prihaja (nagel padec temperature, sol), prav tako je treba vo-znike tovornih vozil, ki predpisov ne spoštujejo, kontrolirati in jih ustrezno kaznovati.

Zrinski je kot predstavnik regionalnega centra Zveze za tehnično kul-turo Murska Sobota pozval župana, da jim namenijo denarna sredstva, saj v letošnjem letu iz proračuna sredstev niso dobili. Župan je odgovoril, da proračunsko leto še ni končano in da je najprej treba podpisati pogodbo. Prav tako so dobile osnovne šole v letošnjem letu za mlade raziskovalce več sredstev, kot so jih dobile v prejšnjih letih.

Dr. Mitja SLAVINECje postavil vprašanje o dinamiki izgradnje ob-voznice okrog mesta: Ali se pri projektu kaj dogaja in ali je potrebna kakšna pomoč?Župan je poudaril, da je izgradnja obvoznic od-visna od državnega proračuna, saj gre za državni

projekt, občina pa ga samo sofinancira. Izgradnja južne obvoznice se načr-tuje v drugi polovici leta 2013, trenutno so zemljišča odkupljena, država pa že išče izvajalca za gradnjo. S to obvoznico bodo urejeni novo križišče na Bakovski ulici, nadvoz prek železniške proge, novo križišče na Panonski ulici in začasno križišče pri poslovnih prostorih podjetja Blisk montaža. Pri izgradnji vzhodne obvoznice se trenutno sprejema prostorski akt, nato sledijo parcelacija zemljišč, pridobitev zemljišč, izdelava projektno-tehnične dokumentacije, oddaja del in šele takrat izgradnja obvoznice. Načrtovano je, da se bo izgradnja vzhodne obvoznice začela šele takrat, ko bo izgradnja južne obvoznice končana. V sklopu izgradnje južne obvoznice se bo izvajal še projekt elektrifikacije železniške proge, v okviru katerega bomo v mestu dobili nov podvoz na Panonski ulici, krožišče na Gregorčičevi, Cankarjevi in Panonski ulici, prav tako pa bo za čas gradnje speljana obvoznica. Oba projekta sta v državnem proračunu predvidena za leti 2013 in 2014.

Svetnik je predlagal, da se prometni režim na Ulici Štefana Kuzmiča uredi na bolj varen način, še zlasti zato, ker je v neposredni bližini otroški vrtec.Župan je odgovoril, da je prometni režim na Ulici Štefana Kuzmiča že spremenjen in usklajen z mestnimi četrtmi.

Svetnik je dal pobudo, ki se nanaša na krožišča, ki bi jih lahko brez večjih dodatnih stroškov uredili s postavitvijo prenosnih pregrad, saj so se taka krožišča v mnogih drugih mestih izkazala kot zelo uspešna. Župan je odgovoril, da je pobuda o začasnih krožiščih ustrezna.

Marija BAČIČje čestitala mestni občini za prejeto listino Občina po meri invalidov in ob tem pouda-rila, da listina zavezuje tudi k določenim nalo-gam, kot je denimo čiščenje pločnikov. Župan je vsem tistim, ki so sodelovali v tem pro-

jektu, čestital za nagrado, ob tem pa poudaril, da gre za veliko obvezo in da bo obveznosti vsekakor treba izpolnjevati.

Svetnica je dala pobudo, da bi v prostorih paraplegikov na Noršinski cesti uredili tudi prostor za invalidska društva. Župan je odgovoril, da se bo mestna uprava poskušala pogovoriti s pred-stavniki društva paraplegikov, da bi v njihovih prostorih uredili prostore za invalide.

Bačičeva je predlagala, naj se organizira srečanje mestnih svetnikov in mestne uprave, na katerem bi razpravljali, kako bi uredili mestno jedro, saj se mestno središče prazni.Župan je odgovoril, da so predlogi glede mestnega jedra dobrodošli.

Page 9: Soboške novine

9 januar 2013 |

INTERNET TELEVIZIJA TELEFONIJAMOBILNA

TELEFONIJA

PAKETI TELEING ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠI

NOVO

MOBILNA TELEFONIJA

v ponudbi TELEING

Vaša povezava v IP svet!

www.teleing.si | [email protected] | www.facebook.com/teleing

Page 10: Soboške novine

10 | januar 2013

Skladno z odlokom o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota (v nadaljevanju MOMS), ki ga je sprejel mestni svet konec leta 2011 (Ur. list RS št. 110/2011), in izdelanim elaboratom mirujočega prometa iz leta 2011 je mestna uprava v lanskem letu pristopila k urejanju mirujočega prometa, tj. vzpostavitvi plačljivega parkiranja v prvem območju, ki zajema najožje mestno središče Murske Sobote in gramozno parkirišče pri bolnišnici v Rakičanu. Območja parkiranja, oziroma posamezne cone parkiranja, v katerih se bo pla-čevanje parkirnine vzpostavljalo postopoma, so razvidna iz naslednje preglednice, ki je sestavni del elaborata:

Ulica Število parkiriščpo elaboratu MP

Območje parkiranjapo elaboratu MP

Trubarjev drevored 20 1

Trg zmage 36 1

Kardoševa ulica 57 1

Grajska ulica 69 2 (67 parkirišč)3 (2 parkirišči pri lekarni)

Slovenska ulica 44 1

Lendavska ulica 25 2

Ulica Staneta Rozmana 26 2

Cvetkova ulica 37 2

Kocljeva ulica 51 1

Ulica Štefana kovača 53 2

Zvezna ulica 11 1

Gregorčičeva ulica 45 2 (39 park.)3 (6 park. pri vrtcu)

Mladinska ulica 6 2

Sodna ulica 5 2

Ulica arhitekta Novaka 30 2

Industrijska ulica 105 2 (41 park.)3 (64 parkirišč za potrebe obiskovalcev pokopališča

– pogrebi)

Kopitarjeva ulica 14 3

Bakovska cesta 20 2

Aškerčeva ulica 16 3

Skupaj: 670

Cone – območja parkiranja

Kot že rečeno, se v prvi fazi plačljivo parkiranje vzpostavlja v najož-jem središču mesta, ki zajema Kardoševo ulico, Trubarjev drevored, Slovensko z delom Zvezne ulice, Kocljevo ulico in parkirišče na Trgu zmage (pred NLB in Pošto Slovenije), ter na gramoznem parkirišču pri bolnišnici v Rakičanu. Plačevanje parkirnine v mestu Murska Sobota bo mogoče na petih par-komatih, katerih lokacije so razvidne v nadaljevanju, ter na samodejni blagajni ob samem parkirišču v Rakičanu.Za potrebe vzpostavitve plačljivega parkiranja je mestna uprava v lan-skem letu najprej izvedla postopek izbire izvajalca za razširitev in delno prenovo parkirišča ter izpeljala samo izvedbo parkirišča v Rakičanu, vključno z gradbenimi deli, potrebnimi za montažo sistema za plače-vanje, nato pa še postopek izbire najugodnejšega dobavitelja opreme za vzpostavitev sistema, ki zajema namestitev petih parkomatov in parkirnega sistema v Rakičanu ter vzpostavitev nadzornega sistema s potrebnimi povezavami. Celoten sistem je v zaključni fazi in bo po

Lokacije parkomatov

terminskem načrtu zaključen proti koncu meseca januarja, nato sta predvideni uvajanje in poskusno obratovanje celotnega sistema, ki bosta predvidoma trajali do konca februarja 2013. V času uvajanja in posku-snega obratovanja bodo uporabnikom na voljo potrebne informacije in navodila ter pomoč pri samem rokovanju z avtomati – parkomati. Z vsem potrebnim bodo uporabniki tako informirani prek medijev in tudi neposredno – z navodili, ki jih bomo razdelili z zatikanjem za ve-trobranska stekla, nudena pa bo tudi neposredna pomoč pri rokovanju.Sama investicijska vrednost del za ureditev parkirišča v Rakičanu, vključno z gradbenimi deli za postavitev vhodnega in izhodnega ter-minala z zapornicami ter za samodejno blagajno in ukrepe za prepre-čitev parkiranja ob dostopni cesti za bolnišnico, so znašali nekaj nad 33.000,00 EUR, investicijski stroški za opremo (parkomate in sistem) so znašali nekaj nad 65.000,00 EUR, k čemur moramo prišteti še gradbena dela ob postavitvi parkomatov ter stroške za priključitev na električno omrežje – javno razsvetljavo ali druga odjemna mesta, ki so znašali pribl. 9600,00 EUR.

Višina parkirnine je določena z odlokom, ki ga je sprejel mestni svet mestne občine Murska Sobota in je razvidna iz preglednice v nadalje-vanju, v tej obliki pa bo uporabnikom na voljo tudi na informacijskih tablah, ki bodo nameščene ob vsakem parkomatu. Parkirnina v središču mesta bo znašala najmanj 0,50 EUR in bo zadostovala do ene ure, do dveh ur bo znašala 1 EUR, do 3 ur pa že 2 EUR itn., kar pomeni, da se z višino parkirnine destimulira daljše parkiranje. Na gramoznem parkirišču v Rakičanu bo parkirnina znašala 0,30 EUR za vsako začeto uro parkiranja.

TarifaČasovna omejitev v urah

(čas parkiranja, za katerega se plača parkirnina)

Vrednost (v točkah)

I. tarifa do 1,00 ure 1 točka

II. tarifa do 2,00 uri 2 točki

III. tarifa do 3,00 ure 4 točke

IV. tarifa do 4,00 ure 6 točk

V. tarifa do 5,00 ur 8 točk

VI. tarifa nad 5,00 ur, dnevno 10 točk

Vrednost točke (določena je z odlokom) je 0,50 EUR.

AKTUALNO

Urejanje mirujočega prometa v Mestni občini ter vzpostavitev plačljivega parkiranja Bogomir Rola

Page 11: Soboške novine

11 januar 2013 |

AKTUALNO

Nov (plačljiv) režim parkiranja bo veljal le na parkiriščih v že navede-nih ulicah in na teh parkiriščih, povsod drugje bo še naprej v veljavi dosedanji režim parkiranja, kjer bodo uporabniki brezplačno parkirali za čas, kot je razviden iz prometne signalizacije, s tem da bodo morali nameščati parkirno uro, s katero bodo označili pričetek parkiranja. Še naprej bodo v veljavi tudi tedenske, mesečne in letne dovolilnice, ki jih je mogoče kupiti na sedežu mestne uprave MOMS na Kardoševi ulici 2 v Murski Soboti, na blagajni v vložišču, nadomestilo zanje pa znaša za:

- tedensko 8,50 EUR, - mesečno 25,00 EUR in - letno 251 EUR.

Z njimi je sicer mogoče časovno neomejeno parkirati v vseh modrih conah in tudi na tistih parkiriščih, kjer bo uvedeno plačljivo parkiranje s plačilom na parkomatih, vendar sama dovolilnica uporabniku ne zagotavlja prostega parkirnega mesta, zato lahko z njo parkira na vseh parkiriščih, za katere je namenjena, če so parkirišča prosta. Izvzeta so določena parkirišča, za katera dovolilnice (zaradi stalnega zagotavlja-nja prostih parkirnih mest) ne veljajo (pred lekarno, zdravstvenim domom), kar je označeno na hrbtni strani dovolilnice.

Plačevanje parkirnine na parkomatih v mestu Murska Sobota bo mo-goče s kovanci za 0,10; 0,20; 0,50; 1 in 2 EUR, pri čemer avtomati ne bodo vračali denarja, plačevanje na samodejni blagajni v Rakičanu pa bo mogoče tudi z bankovci za 5, 10 in 20 EUR, pri čemer bo blagajna vračala denar v kovancih.Razen plačevanja z bankovci oziroma kovanci bi naj že v začetni fazi (kar sicer prvotno ni bilo predvideno) bila uporabnikom omogočena še dva načina negotovinskega plačevanja parkirnine, in sicer z mobilnim telefonom prek sistema Moneta ter z dobroimetjem na brezkontaktni kartici »Sobočanec«. Prek sistema Moneta bi tako lahko parkirnino plačevali naročniki/uporabniki Mobitela, Debitela in Simobila, karti-ca Sobočanec pa bi omogočala naložitev dobroimetja (uporabniki bi dobroimetje naložili na kartico na posebnih terminalih MAA, ki bi bili nameščeni na parkomatih in samodejni blagajni) in nato plačevanje parkirnine iz naloženega dobroimetja, lahko pa bi z dobroimetjem v prihodnje plačevali tudi druge usluge (npr. prevoze z mestnim avto-busom, izposojo koles, abonmaje).

Sicer pa bodo za uporabnike parkirnih avtomatov nameščena strnjena navodila ob in na samih avtomatih (parkomatih in samodejni blagajni), ki bodo uporabnika na prikazovalniku vodili z navodili in napisi po korakih.Sam parkirni sistem je v osnovi zasnovan tako, da bo v poznejših fazah omogočal še druge negotovinske načine plačevanja parkirnine (bančne in kreditne kartice, plačevanje z SMS-i), vendar bodo ti načini plače-vanja uvedeni postopoma in po potrebah uporabnikov.

Čas plačevanja parkirnine v mestu Murska Sobota je določen z odlo-kom in je naslednji:

- od ponedeljka do petka v času od 7.00 do 16.00, - v soboto od 7.00 do 13.00.

Ob nedeljah in praznikih se parkirnina ne plačuje.

Plačevanje parkirnine na gramoznem parkirišču v Rakičanu

Sistem plačevanja parkirnine v Rakičanu se sestoji iz naslednji elementov:Samodejna blagajna je namenjena neprekinjeni uporabi podnevi in ponoči, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Omogočala bo gotovinsko pla-čevanje s kovanci in bankovci ter negotovinsko plačevanje parkirni-ne prek sistema Moneta in z dobroimetjem na kartici »Sobočanec«. Dobroimetje bo mogoče naložiti na sami blagajni. Blagajna bo vračala denar v kovancih.

Samodejna blagajna brez operaterja (kot primer)

Za dostop na parkirišče je potrebna naprava, ki uporabniku omogoči odpiranje zapornice ali drugega elementa za preprečevanje dostopa. To funkcijo opravlja vhodni terminal, ki ima lahko več funkcionalnih možnosti. Osnovna izvedba vključuje le eno napravo za identifikacijo ali registracijo, razširjene izvedbe pa imajo vgrajeno še dodatno opremo za identificiranje, hierarhijo in komunikacijo s centrom ter z ostalimi napravami.

Vhodni terminal (kot primer)

Za izstop s parkirišča služi izhodni terminal. Prav tako kot vhodni ter-minal ima lahko več funkcionalnih možnosti. Osnovna izvedba vklju-čuje le eno napravo za identifikacijo ali registracijo, razširjene izvedbe pa imajo vgrajeno še dodatno opremo za identificiranje, hierarhijo in komunikacijo s centrom ter z ostalimi napravami.

Page 12: Soboške novine

12 | januar 2013

AKTUALNO

Izhodni terminal (kot primer)

Sam postopek plačljivega parkiranja je naslednji: voznik/uporabnik bo ob najavi vozila (ob pritisku na gumb na vhodnem terminalu) dobil parkirni listek, s katerim po končanem parkiranju poravna parkirni-no na samodejni blagajni in s plačano parkirnino pri izhodni rampi zapusti parkirišče.

Vhodni in izhodni terminal v Rakičanu

Plačevanje parkirnine na parkomatih v središču mesta

Plačevanje na parkomatih bo ob negotovinskem plačevanju mogoče z gotovino (kovanci), pri čemer bo moral uporabnik v posebno režo vstaviti vrednostno vsaj 0,50 EUR, da si bo zagotovil parkiranje do 1 ure, lahko pa bo vstavil tudi več, na prikazovalniku pa se mu bo sproti izpisoval dovoljeni čas parkiranja. Po končanem polnjenju bo uporabnik prejel parkirni listek, ki velja kot račun, na katerem bosta datum in ura, do katere je plačano parkiranje. Uporabnik bo moral listek namestiti v avtomobil na vidno mesto, tako da bo mogoč nadzor redarske službe, ob izteku dovoljenega časa (plačane parkirnine) pa bo moral vozilo odpeljati ali vanj namestiti nov parkirni listek. Enak listek bo parkomat izdal tudi uporabniku, ki bo parkirnino poravnal z negotovinskim načinom plačila parkirnine.

V poskusnem obdobju bosta v mestu Murska Sobota kombinirano vzpostavljena oba sistema, in sicer:

- dosedanji, pri katerem mora voznik/uporabnik v vozilo namestiti parkirno uro, s katero označi začetek parkiranja, vozilo pa mora odpeljati do izteka časa za brezplačno parkiranje, ter

- nov (plačljiv) sistem, po katerem mora voznik/uporabnik v vozilo namestiti parkirni listek kot dokazilo, da je parkirnina plačana, in ob izteku dovoljenega časa (plačane parkirnine) vozilo odpeljati.

Parkomat

Vozniki, ki ne bodo namestili niti parkirne ure niti plačali parkirnine, bodo tudi v poskusnem obdobju sankcionirani z globami, ki so veljale že doslej in bodo veljale tudi za neplačevanje parkirnine po izteku poskusnega obdobja. Če pa bodo v poskusnem obdobju namestili na plačljivih conah le parkirno uro, ne pa tudi listka kot dokaz o plačilu, bodo zgolj opozorjeni, ne pa tudi sankcionirani (velja le za poskusno obdobje). Po preteku poskusnega obdobja bo na plačljivih površinah v celoti uveden zgolj plačljivi sistem.

Z uvedbo plačljivega parkiranja se v Mestni občini Murska Sobota poslavlja (vsaj na določenih parkiriščih) nekaj čez šestnajst let star sistem, ki je temeljil na eni oziroma dveh urah brezplačnega parkiranja (za uporabnike parkirnih ur) ter na plačevanju parkirnine za čas prek dovoljenega brezplačnega parkiranja s parkirnimi listki, ki so bili tedaj uvedeni, vendar plačevanje z njimi ni nikoli zaživelo. Vsekakor je bila mestna občina ena redkih občin in edina mestna občina, ki je imela za uporabnike sila prijazen sistem, ki je omogočal, da dejansko nihče ni plačeval parkirnine, razen tega se je vsak voznik lahko neomejeno vozil od vrat do vrat po mestu in s tem prispeval tudi svoj delež k onesnaženosti zraka z delci PM10. Tudi slednje je razlog, da je Mestna občina Murska Sobota ena izmed lokalnih skupnosti, ki mora sprejeti nabor ukrepov za zmanjševanje prašnih delcev PM10 po zakonu o varstvu okolja in uredbi o kako-vosti zunanjega zraka. V pripravi je tako odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Mestne občine Murska Sobota, ki ga bo za naše območje sprejela država s soglasjem mestnega sveta. In eden izmed ukrepov je tudi zmanjšanje prašnih delcev PM10, ki nastajajo v prometu, zato je mestna občina prisiljena omejiti množično vožnjo z avtomobili po mestu (tudi plačljivo parkiranje je eden teh instru-mentov za zmanjševanje uporabe avtomobila v mestu), pri čemer bo z nekaterimi drugimi ukrepi spodbujala za okolje prijaznejše načine zagotavljanja mobilnosti občanov (poleg obstoječega še dodaten me-stni avtobus, vožnja s kolesi (izposoja koles v prihodnosti) – urejanje kolesarskih stez in pločnikov, odpravljanje arhitektonskih ovir, urejanje brezplačnih parkirišč na obrobju mesta).

Page 13: Soboške novine

13 januar 2013 |

Page 14: Soboške novine

14 | januar 2013

AKTUALNO

Prenova kotlovnice na OŠ I je uspešno

zaključena, skupaj je bilo pridobljenih

185.406,91 EUR sredstev sofinanci-

ranja. Septembra smo začeli z obnovo

kotlovnice na OŠ I in z deli uspešno

zaključili sredi decembra. Cilj projekta

je bil zamenjati dva stara kotla na

kurilno olje skupne moči 1500 kW

s 500-kilovatnim kotlom na lesne

sekance in tremi 100-kilovatnimi kotli

na zemeljski plin. S fazno izvedbo

nam je uspelo z montažo plinskih

kotlov ujeti začetek kurilne sezone,

sedaj pa objekt že ogrevajo z lesnimi

sekanci, zemeljski plin pa je sekun-

darni vir toplote.

Seveda je glavni cilj znižati stroške ogrevanja tega šolskega objekta z večnamensko športno dvorano. Ti stroški bi ob sedanjih cenah kurilnega olja dosegali že skoraj 90.000 EUR. Po investiciji bodo letni stroški okoli 35.000 EUR. Vrednost investicije bo znašala 305.000 EUR, vanjo pa so bila vložena sredstva občine, države in sredstva iz razpisa podjetja Petrol. Leto 2012 smo namreč zaklju-čili z razveseljivimi novicami, saj smo bili uspešni na dveh razpisih podjetja Petrol v drugi polovici leta 2012 in pridobili nepovratna sredstva za sofinanciranje preno-ve kotlovnice na OŠ I v skupni vrednosti 125.761,91 EUR, kar predstavlja najvišji vložek sofinan-

ciranja po teh dveh razpisih ozi-roma 50 odstotkov upravičenih stroškov.Sredstva države iz naslova 23. čle-na ZFO so znašala 59.645 EUR. Tako delež občine znaša 120.000 EUR, kar pomeni, da se bo in-vesticija povrnila v nekaj več kot dveh letih. Stroški ogrevanja pa bi bili seveda še višji, če ne bi že v letih 2005, 2006 in 2008 zamenjali vseh oken v učilnicah v starem delu zgradbe in prizidku v skupni vre-dnosti 243.000 €. V prihodnje bo potrebno še urediti jedilnico, ki nima izolirane strehe ter zamenja-ti okna na hodnikih in sanitarijah.

Kandidatura za sofinanci-ranje projekta »Energetska prenova OŠ III in OŠ IV« žal neuspešnaNa začetku leta 2013 so bili objavljeni rezultati javnega raz-pisa »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastruk-ture za obdobje 2007–2013, 6. ra-zvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeri-tve »Energetska sanacija javnih stavb«, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št. 71/2012 dne 21. 9. 2012, ki ga je objavilo Ministrstvo za infra-strukturo in okolje. Mestna obči-na Murska Sobota je na ta razpis prijavila projekt »Energetska sa-

nacija OŠ III in OŠ IV«. Vrednost razpisa je bila 52.000.000 EUR za obdobje 2013–2015, od tega največ za leto 2013, kjer je viši-na sredstev znašala 30.000.000 EUR.Rok za prijavo je bil zelo kratek, in sicer 2. 11. 2012, ki je bil po-tem na zahtevo občin podaljšan za sedem dni do 9. 11. 2012. Ker je šlo za visok znesek razpisanih sredstev in kratek prvi rok za pri-javo, je razpisovalec predvidel še poznejše roke (31. 1. 2013 in mo-žnost dodatnih rokov o izkorišče-nosti sredstev) za odpiranje prijav na razpis, saj niso pričakovali, da bi vrednost prijav na prvem razpi-snem roku lahko že dosegla višino razpisanih sredstev.Razpisni kriteriji za sofinanciranjeNajmanjša vrednost investicije 200.000 EUR brez DDV.Največja vrednost investicije 3.000.000 EUR brez DDV.Kriteriji točkovanja:1. Specifični prihranki pri rabi

energije (ogrevanje in električ-na energija) v kWh/m2/leto – najvišje mogoče število točk po tem kriteriju – do 40 točk (ta kriterij je pomenil, koliko pri-hranka energije na enoto po-vršine bo letno doseženo z in-vesticijo v energetsko sanacijo objekta). Investicija je morala izkazovati najmanj 16.7 kWh/(m²/leto) prihranka.

2. Specifična višina investicije – do 30 točk (ta kriterij pa ocenjuje strošek investicije na enoto prihranka energije). Strošek prihranka je moral biti nižji od 4000 €/(MWh/leto).

3. Delež obnovljivih virov ener-gije ali proizvodnje toplote iz kogeneracije po izvedbi sana-cije – do 30 točk.

Prijavljeni projekt mora po vseh treh navedenih kriterijih doseči najmanj 40 točk.Po lastnih izračunih smo vedeli, da naš projekt dosega 65 točk in izpolnjuje razpisne pogoje za so-

financiranje. Ker nam je uspelo izpolniti vse zahtevane razpisne pogoje že za prvi rok, smo bili precej optimistični glede uspe-ha vloge. Vrednost projekta je znašala 1.050.000 EUR, višina pričakovanega sofinanciranja pa 875.000 EUR.Projekti so bili razvrščeni po šte-vilu doseženih točk. Žal se je iz-kazalo, da bi projekt za uvrstitev med tiste, ki bodo sofinancirani, potreboval najmanj 75 točk. Za projekte z nižjim številom točk je namreč zmanjkalo razpisanih sredstev.Glede na to, da so v zvezi s tem v javnosti – predvsem na nekaterih spletnih portalih – bile objavlje-ne zelo skope in enostranske in-formacije, želimo občankam in občanom zadevo prikazati celo-viteje, da si bodo lahko ustvarili objektivnejšo sliko o vsej zadevi.

Javni razpisJavna sredstva se podeljujejo na javnih razpisih zato, da imajo vsi upravičenci (v tem primeru obči-ne) enake možnosti za pridobitev teh sredstev. Eden najpomemb-nejših pogojev za vse prijavitelje so merila ocenjevanja vlog, ki iz-polnjujejo vse zahtevane osnovne pogoje. V primeru tega razpisa so bili to predvsem kriteriji točkov-anja, ki so bili jasni, zato so vsi vhodni podatki preverljivi. Vsak prijavitelj si je lahko sam izračunal število točk, ki jih bo dosegel s svojimi ukrepi. Ob vsem navedenem je moral prijavitelj izpolnjevati še pogoje analize stroškov in koristi, ki so osnova vseh projektov, financira-nih iz sredstev posameznih struk-turnih skladov Evropske unije.

Izbira objektov za prijavoPri pripravi vloge za sofinanci-ranje smo dali prednost objek-tom, ki so izpolnjevali naslednje kriterije:

- višina finančnega učinka za

Investicije v energetsko sanacijo stavb v Mestni občini Murska Sobota v letu 2012 Štefan Cigan

Page 15: Soboške novine

15 januar 2013 |

AKTUALNO

občinski proračun,- potreba po sanaciji objekta,- vrednost investicije,- velikost objekta.

V najožji izbor za pripravo doku-mentacije smo izbrali zgradbo na Kardoševi 2, OŠ I in OŠ III.Zgradba na Kardoševi 2 ni iz-polnjevala kriterijev ekonomske upravičenosti vlaganj glede na zahtevano stopnjo donosnosti vloženih sredstev. Kot nekdanji »Delavski dom« je cestna stran objekta spomeniško zaščitena in so posegi omejeni. Objekt OŠ I je bil izločen, ker mariborska enota Zavoda za var-stvo kulturne dediščine ni dovo-lila posegov v fasado starega dela objekta.

Izbrani objektTako je ostal objekt OŠ III, ki smo mu glede na to, da imata skupno kotlovnico, dodali še objekt OŠ IV. Projekt je pred-videval toplotno izolacijo fasa-de, zamenjavo starega stavbnega

pohištva, prenovo prezračevanja v športni dvorani in izgradnjo mikrokogeneracije.

Zakaj smo bili neuspešni?Še enkrat smo bili priča temu, da ni take nesreče, ki ne bi vsaj ne-koga razveselila! Rezultati razpisa so bili takoj izkoriščeni za diskre-ditacijo tistih, ki se ukvarjamo s pripravo vlog za prijavo na različ-ne razpise. Tisti, ki mogoče dalj časa spremljajo vlaganja Mestne občine Murska Sobota v energet-sko sanacijo občinskih objektov, se bodo spomnili, da nismo čaka-li na državne razpise, da k temu pristopimo, pač pa smo skladno s proračunskimi zmožnostmi po-stopno vlagali v energetsko sana-cijo posameznih objektov. Tako smo med drugim leta 2009 vložili 74.000 EUR v zamenjavo oken na starem delu objekta OŠ III, v letu 2010 pa posodobili še kotlov-nico s prehodom s kurilnega olja na toplotno črpalko po sistemu voda-voda v vrednosti 203.000 €.

To je pomenilo, da bodo naši nadaljnji ukrepi, ki so bili pred-videni v okviru te prijave, imeli manjši učinek, in so zato dosegli tudi manj točk, kot če teh inve-sticij v preteklosti ne bi izvedli, saj je bil objekt že v veliki meri energetsko izboljšan.Predvideni učinki ukrepov po razpisnih kriterijih:1. Kriterij: prihranek kWh/m² –

42,51 – doseženih 15 točk2. Kriterij: specifična višina in-

vesticije – 2500,22 EUR na prihranjeno MWh energije na leto – doseženih 25 točk

3. Delež toplote iz kogeneracije – 40,35 % – doseženih 25 točk

Skupaj 65 doseženih točk.

Sklepna miselRezultati tega razpisa so pokaza-li, da so potrebe po investicijah v energetsko sanacijo objektov v Sloveniji zelo velike. Te imajo multiplikacijski učinek, saj zni-žujejo stroške lastnikom nepre-mičnin, zmanjšujejo odvisnost

od sprememb cen energentov na trgu, istočasno pa pomenijo po-membna naročila za gradbeništvo v teh kriznih časih. Na razpis je prispelo 171 projek-tov, odobrili so 101 projekt. Naš je bil v naslednji skupini 60-ih, za katere je zmanjkalo sredstev. Le deset projektov ni izpolnjevalo enega od osnovnih kriterijev za ocenjevanje.Žal se je naše preteklo vlaganje v vzdrževanje in energetsko sanacijo občinskega premoženja, glede na razpisne kriterije, pokazalo kot slabost. Po drugi strani pome-ni priznanje za pravilnost naših ukrepov in smotrno porabo jav-nih sredstev v preteklosti.Žal so nekateri to razumeli na svoj način in rezultat uporabili za dnevnopolitične potrebe. Če bi naša vloga dosegla največ točk, bi verjetno rekli, da smo sramotno slabo skrbeli za občinsko premo-ženje, saj drugače takšni učinki vlaganj ne bi bili mogoči.

Foto: Dušan Dundek

Promocijske publikacije so pri ce-

lovitejši predstavitvi določene de-

javnosti, podjetja ali zaokroženega

območja zelo pomembne. Tega se

zavedajo tudi v Pomurski gospo-

darski zbornici, saj so opravili levji

delež pri pripravi nove publikacije s

predstavitvijo dvanajstih osrednjih

gospodarskih panog v regiji in 69

podjetij. Izdajateljica novega katalo-

ga, ki je vnovič izšel po poldrugem

desetletju, je Regionalna razvojna

agencija Mura.

Kot poudarjajo na PGZ, po-meni naslovni katalog – v enotni publikaciji je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku hkrati, osrednjo repre-zentativno publikacijo. Njen

glavni namen je na tujem in domačem trgu predstaviti in promovirati Pomurje kot regi-jo gospodarskih priložnosti. V katalogu se predstavlja regija Pomurje s svojimi prednostmi in potenciali, v njem so ključ-ne informacije iz pomurskega gospodarstva z informacijami in kontakti o poslovnem pod-pornem okolju. Glavni del kataloga pomeni predstavitev dvanajstih osre-dnjih gospodarskih panog v regiji kakor tudi 69 podjetij. Panoge in podjetja so bili izbra-ni po vnaprej določenih krite-rijih, kot so doseženi prihodki, izvozna naravnanost, dodana vrednost in zaposleni. Katalog je izdelan v tiskani obliki, na CD-ju, v spletni in interaktivni različici. Na spletni

strani si ga je mogoče ogledati na naslovu www.pgz.si.Urednikovanje in vsebino novega kataloga je prispeval izdajatelj sam, za vizualno po-dobo in grafično oblikovanje so poskrbeli v studiu Instinkt iz Moravskih Toplic, sicer pa je osnovna zasnova vsebine re-zultat skupnega dela zbornice

in podjetja Frontal iz Murske Sobote. Pomembno dopolnilo kataloga so še aktualni regijski kazalniki gospodarjenja, ki jih prav tako zbira in izdaja Pomurska gospo-darska zbornica.

Katalog pomurskega gospodarstva Pomurske gospodarske zbornice Geza Grabar

Page 16: Soboške novine

16 | januar 2013

AKTUALNO

Ob izteku leta 2012 so v Vrtcu Murska Sobota za otroke pripra-vili številne zanimive dogodke, ki so naznanjali prihod Božička in dedka Mraza.Dvajsetega decembra so orga-nizirali 8. tradicionalni pohod enote Ringa Raja, ki so ga poi-menovali »S prazničnimi lučka-mi v zimski večer«. Pohodu so se pridružili otroci in starši iz enote Urška ter otroci dveh skupin iz

enote Miške. Številni otroci so pisali dedku Mrazu, in ta jih je nazadnje tudi razveselil s svojim obiskom. V vseh enotah je bil december praznično obarvan s pestrim programom, v katerega so bili poleg otrok vključeni tudi starši. Otroci so se pod vodstvom vzgojiteljic naučili prazničnih pe-smi, obiskali so glasbeno šolo, uživali na koncertih in ob po-slušanju pravljic.

Praznično rajanje v Vrtcu Murska Sobota Aleksandra Grah

Župan Štihec je dan pred bo-žičem obiskal starejše občane v Centru za starejše Murska Sobota in oskrbovanih stanovanjih na Gregorčičevi ulici ter jim izročil božična darila.

Mestna občina Murska Sobota namenja posebno pozornost sta-rejšim občanom, ki praznikov ne morejo preživljati v krogu svojih domačih. Tradicionalno jih pred božičnimi prazniki obišče sode-

lavka za socialno varstvo, letos pa se ji je pridružil tudi župan Anton Štihec. V murskosoboški enoti Doma starejših Rakičan je župan pozdravil 48 ostarelih ob-čank in občanov iz mestne občine ter jim namenil nekaj prijaznih misli. Stanovalci doma so zape-li božični pesmi, županu so se zahvalili za njegovo prisotnost z darilom, ki so ga izdelali sami. V oskrbovanih stanovanjih, kjer živi 24 ostarelih občanov iz Mestne občine Murska Sobota, so skupaj s predsednico komisije za kulturo in izobraževanje Društva upoko-jencev Murska Sobota Elizabeto Rožman pripravili krajši slovesni kulturni program, v katerem so

sodelovali župan, predsednica društva Angela Novak, pred-stavnica upravljavca oskrbovanih stanovanj, predstavnici občine in stanovalci sami. Ob tej priložno-sti jih je obiskala tudi pisateljica Karolina Kolmanič, ki jim je po-vedala zgodbo o nastanku »Svete noči«, najbolj znane božične pe-smi na svetu. Župan je tudi sta-novalcem oskrbovanih stanovanj razdelil darila in se jim zahvalil za njihov doprinos k razvoju Mestne občine Murska Sobota ter jim za-želel miren in blagoslovljen božič. Darila je prejelo tudi 90 starejših občank in občanov v Domu za starejše Rakičan ter trije v enoti v Rogašovcih.

Župan pred prazniki obiskal starejše občane Vida Lukač

V koledar prazničnih prireditev sodi tudi tradicionalni adven-tni sejem, ki je potekal v petek, 30. novembra. Kot vsako leto je pred začetkom sejma v večna-menskem prostoru potekala sve-ta maša, ki jo je daroval maestro Marjan Potočnik iz stolne župnije Murska Sobota. Na adventnem sejmu, tudi letos ga je organizi-rala domska delovna terapija, so največji poudarek namenili izde-lavi venčkov in drugih prazničnih okraskov iz naravnih materialov. Sicer pa so se v izdelovanje venčk-

ov vključili tudi članice Župnijske Karitas Markovci na Goričkem in člani Turističnega društva Martin Martjanci. Po svojih zmožnostih so se v ustvarjalno delo vključili še nekateri stanovalci doma. Domski adventni sejem, ki ima dolgo tradicijo, je bil obogaten z drugimi izdelki, kot so medenjaki in adventni aranžmaji, ter seveda s prijetno domačo glasbo, ko so ob zvokih harmonike stanovalci doma tudi zapeli nekaj domačih ljudskih pesmi.

Adventni sejem v Domu starejših Rakičan Geza Grabar

Page 17: Soboške novine

17 januar 2013 |

AKTUALNO

Potem ko je v nedeljo, 2. decembra,

v naselju Krog zagorela prva sve-

ča na adventnem venčku velikanu,

so dan zatem luč upanja zagledali

krajani Male vasi, ki so v novembru

zaradi poplav skorajda izgubili svoje

domove.

ŠKTD »Kroške tikvi« je namreč skupaj s KS Krog in PGD Krog pripravilo dobrodelno akcijo zbiranja oblek, pohištva, po-steljnine, prehranskih izdelkov in denarnih prispevkov za krajane Male vasi, kjer je narava pokazala svoje zobe. Akciji so se pridružile tudi Zbujene mamice Pomurja, glavni sponzor omenjene akcije pa je bila Družba Kema Puconci, d. o. o., ki je posodila tovornjak, da so lahko zbrane stvari prispele na pravi naslov. Odziv krajanov naselja Krog je bil velikodušen, domačini so namreč prinaša-li različne stvari. Tovornjak je

bil kaj hitro napolnjen s pohi-štvom, gospodinjskimi aparati in podobnim, manjkali niso niti prehranski izdelki. Skupno so

domačini darovali v vrednosti okrog 5000 evrov. Krajani Male vasi so se tolikšne pomoči zelo razveselili.

Advent prebudil tudi dobrodelnost Anita Gaber

V prostorih Hiše Sadeži družbe so

zadnji teden minulega leta odprli

dnevni center za otroke in mlado-

stnike Kekec.

V »Kekcu« se bodo odslej sreče-vali številni mladostniki, ki bodo želeli aktivno in kakovostno preživeti prosti čas. Projekt se je začel na pobudo zaposlenih na CSD Murska Sobota, da otroci in mladostniki potrebujejo pro-stor, v katerem bi lahko neobre-menjeno izražali svoj jaz, se po-govarjali, družili in se vključevali v različne aktivnosti. Pobudniki novega centra so ta prostor našli v Hiše Sadeži družbe, kjer bodo popolnoma brezplačen program ob pomoči prostovoljcev izvajali strokovni

sodelavci CSD Murska Sobota. Center je bil ustanovljen z na-menom, da bi si mladi pridobili znanja, veščine in spretnosti za lažje komuniciranje in vsako-dnevno soočanje s težavami v šoli, družini in med vrstniki. »Otrokom bomo ponudili raz-lično paleto aktivnosti – vse z namenom, da bi otroci čim bolj prevzemali odgovornost za ži-vljenje,« je ob odprtju povedala vodja projektne skupine Leonida Nemec. Program se bo izvajal vsak delovni dan v tednu od 11. do 17. ure, in sicer od ponedeljka

do četrtka v Hiši Sadeži družbe, ob petkih pa bodo organizirani družabni dogodki na različnih lokacijah po Murski Soboti. V času šolskih počitnic se bo pro-gram izvajal v dopoldanskem času. Ustanovitelji dnevnega centra si želijo, da bi otroci in mladostniki v njem našli prija-zen in topel prostor, v katerem bodo spoznali svoje zmožnosti in razvijali potenciale.

Otroci in mladostniki dobili nov dnevni center Aleksandra Grah

Page 18: Soboške novine

18 | januar 2013

AKTUALNO

Mesec december je bil vesel in prazničen tudi v Krogu, kjer so se zvrstila različna srečanja. Krajanke

in krajani so praznično vzdušje za-čeli s prižigom prve adventne sveče na venčku velikanu, najmlajše je

obiskal Miklavž, otroci najstarejše skupine iz enote Srnica v Krogu so okrasili novoletno jelko pred vaško kapelico, da je podoba vasi zasijala v prazničnem vzdušju. Vsa gospo-dinjstva so prejela voščilnice, ki so jih izdelali osnovnošolski otroci kroške podružnice Osnovne šole II, pri izdelovanju lepih voščilnic pa so sodelovali tudi otroci iz tamkajšnje-ga vrtca. 23. decembra so se lahko krajani in krajanke Kroga podali na božični pohod, dan pozneje pa so otroci skupaj s starši ustvarili pravo božično pravljico. Doma so izdelali

pisane lampijončke, s katerimi so se na božični večer sprehodili po vasi. Lučke so zasijale v vsej lepoti in na koncu sprehoda obsijale še vaško novoletno jelko. Tako je bo-žična noč pravljično zasijala. Sicer pa Športno, kulturno in turistično društvo Kroške tikvi tudi v novem letu pripravlja obilo srečanj in raz-ličnih tematskih prireditev. Že 8. februarja bo ponovno potekal kul-turni večer, v nedeljo, 10. februarja, pa bodo pripravili pustno povorko, na kateri organizatorji pričakujejo številne pustne maske.

Veseli december v Krogu Anita Gaber

V Bakovcih sta že tradicionalno na

božični večer pripravili program ob

prihajajočem božiču Župnija Bakovci in

Krajevna skupnost Bakovci. Posebnost

je v teh prazničnih dneh bilo koledova-

nje, ki so ga letos po vasi izvedli prvič.

Božično dogajanje se je začelo v cerkvi sv. Ane v Bakovcih, kjer so program s pesmijo pripravili mladinci. Tudi letos so pred cer-kvijo pripravili žive jaslice, ki so navdušile predvsem otroke. Po božičnici se je dogajanje preseli-lo v bližnji vaško-kulturni dom, kjer so mladi pripravili božično

igrico ter zapeli in zaigrali na ki-taro. Ob bližajočem se božiču sta ob tej priložnosti vsem krajanom župnik Franc Zorec in predsednica KS Bakovci Nives Cajnko zažele-la vesele in blagoslovljene božične praznike, obenem pa poudarila, kako pomembno je, da se vsi kra-jani povezujejo med seboj in se zbi-rajo na tovrstnih prireditvah. Po končanem programu so se vaščani zbrali še na prostem, kjer so jih čla-ni KS Bakovci pogostili s pijačo. Najmlajše je obiskal Božiček in jih obdaril s sladkarijami. Letos so se v Bakovcih prvič odločili za ko-ledovanje oz. trikraljevsko akcijo.

S privoljenjem krajanov, ki so jih obiskali, so koledniki pred hišami peli božične pesmi in prenesli kole-dniško sporočilo 20+G+M+B+13, ki naznanja božjo prisotnost v letu

2013. Krajani so s prostovoljnimi prispevki, ki so jih zbirali kole-dniki, prispevali za revne otroke v misijonskih deželah. Skupno so nabrali 2667 evrov.

Božično praznovanje in prvo koledovanje v Bakovcih Aleksandra Grah

V Bakovce je v četrtek, 20. de-cembra, prispel dobri stari mož dedek Mraz. Težko so ga pričako-vali otroci iz vrtca Krtek, otroci, ki niso vključeni v vrtec, ter osnov-nošolci iz bakovske šole in njene podružnice v Dokležovju. S tisoč iskricami v očeh so uvodno pesem zapeli pevci otroškega pevskega zbora OŠ Bakovci. Povezovalka programa Nuša Grah je skupaj z otroki priklicala dobrega dedka. Spremljale so ga pojoče snežin-ke, ki so mu pomagale razdeliti

darila. Starši so obujali spomine na otroštvo in srečanja z dedkom Mrazom, še zlasti ko jih je vprašal, če so bili tudi oni v letu 2012 pri-dni. Otroci so dedku Mrazu po-kazali, da so se v letu, ki se izteka, veliko naučili. Zapeli so, zaplesali in deklamirali. Končno je prišel trenutek, si so ga težko pričakova-li. Dedek iz daljnih krajev je odprl veliko vrečo in jim razdelil darila. Nato je nadaljeval svojo pot, saj ga je čakalo še veliko otrok.Sodelovanje med krajevno sku-

pnostjo, vrtcem Krtek in osnov-no šolo je tudi letos otrokom

prineslo obilo veselja in čarobnih trenutkov.

Prihod dedka Mraza v Bakovce Matejka Pavličič Pukšič

Page 19: Soboške novine

19 januar 2013 |

AKTUALNO

Festival računalništva in sodobnih

komunikacij je 6. in 7. decembra

že šesto leto zapored združil stro-

kovnjake, tehnološke navdušence in

poslovno javnost. Družbena omrežja

dodobra oblikujejo življenja vedno

več ljudi, predvsem mladih. Nove

platforme so prisotne v poslovnem

življenju, kot vir informacij ali medij

informiranja pa ga vse pogosteje

uporabljajo tudi novinarji. V delov-

nem času ali zunaj njega to niti ni

vprašanje, pomembneje je, kako

družbena omrežja vplivajo na medi-

je, kako mediji vplivajo na dojemanje

družbenih omrežij, kakšno je raz-

merje med Facebookom, Twitterjem

in politično javnostjo. Dvodnevni

festival je tudi tokrat svoje mesto

našel v prostorih murskosoboške-

ga gradu in v Mikku, besedo pa je

dal pomembnim, če ne že vodilnim

strokovnjakom z omenjenih področij.

Župan Murske Sobote Anton Štihec, sicer tudi sam aktiven uporabnik sodobnih tehnologij in predvsem Facebooka, je v uvo-dnih besedah pozdravil festival, kakršen se že šesto leto zapored mudi v Murski Soboti. FRiSK namreč ostaja vodilni nekomer-cialni informacijsko-komuni-kacijski dogodek v Sloveniji ter edini te vrste v Pomurju in širši okolici. Prav v slednji smo bili nedavno priča velikemu vplivu družbenih omrežij, ko so se pro-testniki na t. i. mariborski vstaji o krajih in načinih protesta do-govarjali kar na spletu. O tem je tekla beseda tudi na okrogli mizi »Družbena omrežja kot orodja za politični aktivizem«, ki so jo sestavljali blogar in asistent na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Domen Savič, strokov-njak za družbena omrežja Matej Špehar, ustanovitelj Gibanja odgovornih Dejan Steinbuch in strokovnjak za politično komu-niciranje Zdenko Škraban. Vsi so se strinjali, da splet pri dogod-kih v Mariboru ni imel najpo-membnejše vloge, vsekakor pa je bil eden ključnih elementov v sosledju dogajanja. Proteste je namreč po mnenju govorcev spodbudila ideja, ki je nastala med ljudmi mimo družbenih omrežij, ta pa so bila le orodja aktivacije in posredovanja spo-ročil. Ideje namreč nastanejo v glavah ljudi, ne na spletu. Po mnenju Mateja Špeharja ima-

jo družbena omrežja pri nas še vedno premajhen doseg, da bi lahko igrala pomembno vlogo pri informiranju in oblikovanju javnega mnenja. Razen v prime-ru, ko na določene objave tra-dicionalni mediji postanejo po-zorni in jih izpostavijo. Sporočila na platformah družbenih omrežij torej pridejo do izraza komaj pod lupo medijev. Ti svoje poroča-nje po besedah Domna Saviča objavam na omrežjih podrejajo v preveliki meri, predvsem ker novinarji do zapisanega niso kritični in v želji po čim večji senzacionalističnosti besedila velikokrat vzamejo iz konteksta ali jih napačno interpretirajo. Instantno poročanje o vsaki malo pomembnejši objavi politikov po drugi plati žene politično jav-nost, da komunicira na način, ki je v Sloveniji po besedah ude-ležencev okrogle mize vsekakor nekaj posebnega. V nobeni resni demokratični državi si ni mogoče predstavljati, da bi predsedniki vlade in ministri na očitke od-govarjali na Twitterju, pravijo. So pa imeli govorci nekoliko druga-čen pogled na javne organe, kot je recimo policija, ki lahko prek široko privzetih platform infor-macije posreduje hitro, poceni in učinkovito. Splet ponuja prostor tudi oglaše-valcem, a hkrati kot nova platfor-ma zahteva nove pristope. Bolj kot na drugih mestih je na spletu pomembna prilagodljivost ogla-ševalske vsebine željam in po-trebam uporabnika, v smislu in-formativnosti, interaktivnosti in zanimivosti. Dobro poznavanje občinstva, pravilno oblikovanje besedil in v oglaševalski koncept pravilno umeščeni cilji spletne-ga mesta so po besedah Domna Saviča, vodje predavanja »Kako in zakaj oglaševati na spletu in družbenih omrežjih«, ključni. Festival je postregel tudi s kon-kretnimi napotki. Tako so ude-

leženci delavnice »Naredi svojo Facebook aplikacijo« z Bojanom Križaničem prehodili pot od osnov oglaševanja na Facebooku do izdelave lastne aplikacije. Tadej Kirinčič, sicer organizator dogodka, pa je o uporabi družbe-nih omrežij svetoval predstavni-kom nevladnih organizacij. Te si zaradi omejenih finančnih sred-stev po navadi ne morejo privo-ščiti dragih programskih rešitev in oglaševanja svojih aktivnosti, na spletu pa je po drugi plati na voljo mnogo orodij, ki jim lahko predstavljajo brezplačno alterna-tivo plačljivim rešitvam. Izmed delavnic velja izpostaviti tudi delavnico grafičnega oblikovanja in fotografije, med predavanji pa uporabne vsebine s področja na-mestitve brezžičnih omrežij. Poleg izzivov in prednosti novih medijev je FRiSK tudi letos veli-ko pozornosti namenil varnosti, ki je predpogoj za brezskrbno in učinkovito rabo tehnologije. Dr. Renato Lukač je v sodelovanju s Safe.si za dijake in študente pripravil zanimivo in vedno ak-tualno predavanje z naslovom »Ostanite varni na družbenih omrežjih«. Nepremišljeno kli-kanje in objavljanje nas lahko hitro zapeljeta v težave, zato je poznavanje skritih pasti sicer za-bavnih in privlačnih vsebin zelo pomembno. FRiSK je bil tudi dobrodelen. Z mislijo, da mora biti tehnologija dostopna vsem, so v sodelova-nju s Centrom za socialno delo Murska Sobota zbirali delujočo odsluženo računalniško opre-mo ter jo podarili tistim, ki jo potrebujejo.

Letošnji FRiSK s poudarkom na družbenih omrežjih Špela Horvat

Page 20: Soboške novine

20 | januar 2013

AKTUALNO

Okrog 300 zbranih evrov so namenili

za šolski sklad in za pomoč socialno

ogroženim dijakom. Med številnimi

javnimi ustanovami, v katerih so se

konec lanskega leta odločili za zbi-

ranje prostovoljnih prispevkov na

bazarjih, je bila tudi murskosoboška

gimnazija. Pod mentorstvom šol-

ske knjižničarke Milene Zelko, ki je

ob pomoči dijakov, po večini članic

knjižničarskega krožka, opravila

glavnino dela pri pripravi in izvedbi

bazarja, je ta štiri dni pred božič-

no-novoletnimi prazniki potekal na

šolskem hodniku.

Odziv je bil zelo dober, saj so s prostovoljnimi prispevki uspeli zbrati več kot 300 evrov. Sicer pa je bilo predpraznično dogajanje na šoli, nabito s huma-nitarnostjo in dobrodelnostjo, zelo pestro. V okviru priprav na zbiranje drobnih predmetov za bazar so namreč ob pomoči sve-tovalne delavke Brigite Hari, ki je bila koordinatorka prednovo-letnih dejavnosti, najprej zbirali še rabljena in odvečna oblačila za Rdeči križ. Za proslavo ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so jo tudi letos pripravili na šoli in je prav tako sodila v okvir prednovoletnih de-javnosti, je bila zadolžena Sonja Žilavec Nemec. Novoletni bazar na tej šoli ni bil prvič: obudili so ga po letu 2008, ko so v ospredje postavili lastne izdelke iz narav-nih materialov.A to, kot poudarja Zelkova, lani ni bil njihov edini bazar. Z rablje-nimi drobnimi stvarmi, primer-nimi za darila (oblačila, nakit, knjige, CD-ji, plišaste igrače), ki so jih za namen prazničnega ba-zarja brezplačno odstopili dijaki in profesorji šole, kakor z izdelki ročnih del (voščilnice, svečniki, prtički) so namreč ob bazarju na lastni šoli kot gostje sodelovali še na podobnem bazarju na tretji osnovni šoli. Zbrana sredstva na omenjeni šoli – šlo je za okrog 120 evrov, so podarili šoli orga-nizatorici, s čimer so potrdili pri-zadevanje, da želijo pomagati kar najširšemu krogu ljudi. Podobno vodilo so imeli tudi ob sodelova-nju na oblačilnem bazarju, ki ga je na grajskem dvorišču oktobra lani organiziral MIKK. Na njem so zbrali in podarili 130 evrov. Na področju razvijanju social-nega čuta in dobrodelnosti med mladimi imajo na šoli z okrog 500 dijaki še veliko načrtov. Tako naj bi spomladi, ob svetovnem dnevu knjige, pripravili knjižni bazar. Pomenil bo nadaljevanje

že pred leti začete akcije podari-tve odpisanega knjižnega fonda šolske knjižnice. Zelkova ob vsem naštetem izpo-stavi še eno pomembno dejstvo: Gimnazija Murska Sobota oziro-ma šolska knjižnica z nudenjem možnosti za izvajanje družbeno koristnega dela že nekaj let zelo dobro sodeluje s Centrom za socialno delo Murska Sobota. Nekdanja dijakinja, ki je bila

nazadnje vključena v ta program, je namreč prispevala velik delež k tokratni ponudbi izdelkov roč-nih del.

Dobrodelni novoletni bazar na Gimnaziji Murska Sobota Geza Grabar

Page 21: Soboške novine

21 januar 2013 |

AKTUALNO

Sprva čisto spontana izvedba je

sredi zadnjega meseca minulega

leta prerasla že v široko akcijo, ki

je prvič potekala v šolski telovadni-

ci. Na bazarju in bolšjem sejmu so

tokrat zbrali že več kot 2600 evrov.

Prva dva bazarja s sicer precej skromnejšo ponudbo izdelkov iz božično-novoletnega programa ter drobnih in rabljenih predme-tov, v prvi vrsti igrač, sta potekala na šolskih hodnikih. Mnogo šir-še zastavljena akcija, v katero so se vključili učenci skorajda vseh razredov, je zahtevala drugačen pristop. Zaradi zelo raznolike in pestre ponudbe je bila prostorna šolska telovadnica zanjo pravšnji prostor. Učenci šole so se s svojimi učite-lji in mentorji na bazar temeljito pripravljali že dalj časa. Zlasti ti-sti iz nižjih oddelkov so v svojih razredih za starše in druge naj-bližje pred bazarjem pripravili priložnostne praznične programe s pevskimi, glasbenimi in recita-cijskimi nastopi. Nekaj tednov pred izvedbo bazarja, bil je v soboto, 15. decembra, pa so se vsi na šoli – ne glede na starost in vlogo, ki jo imajo v tem jav-nem zavodu, poenotili za skupen cilj: da bi bil bazar kar najbolj uspešen in da bi lahko z zbrani-mi prostovoljnimi prispevki ure-sničili tudi svoje želje ter dobili tisto, kar si najbolj želijo: igrala in učne pripomočke. V prvi vrsti so se učenci pri različnih predmetih – mladi tudi v jutranjem varstvu in v podaljšanem bivanju, starejši v urah tehnike – lotili izdelovanja izdelkov, ki so jih na bazarju po-nujali na stojnicah. Kot je poja-snila Sonja Čerpnjak, pomočnica

ravnateljice, so se projekta lotili tako, da so se povezali učenci razredne in predmetne stopnje, kar so potem s skupnim nasto-pom potrdili tudi na stojnicah. Medgeneracijsko sožitje kot so-delovanje med mladimi, učitelji in tudi starši, ki so prispevali marsikateri izdelek za ponudbo na bazarju, se je potrdilo v izde-lovanju lampijončkov in ostalih okraskov, ki so jih v času pred prazniki izobesili po prostorih celotne šole, v njeni avli pa so postavili novoletno jelko. V ponudbo različnih drobnih predmetov na več kot petnajstih različnih stojnicah se niso vklju-čili samo učenci šole, pač pa tudi dijaki in profesorice Gimnazije Murska Sobota, ki so na po sim-bolični ceni ponujali svoje izdel-ke, izkupiček pa namenili skladu OŠ III. Med samim bazarjem je skupina učencev višjih razredov

poskrbela za dobro voljo obi-skovalcev, in sicer s kotičkom Comedy theatre; v preddverju telovadnice so lahko prisluhnili nežnim zvokom kitare in petju.V okviru tretjega bazarja in bolš-jega sejma so za sklad zbrali čez 2600 evrov. S temi sredstvi načr-tujejo nakup igral in drugih pri-pomočkov, s katerimi bo bivanje učencev na šoli še pestrejše. Za resnično pestro in predpra-znično vzdušje so s ponudbo peciva, ki se ga je prav tako dalo dobiti na stojnicah, poskrbeli starši in stari starši otrok ter uči-teljice in učitelji šole in podjetje Mlinopek. Sladke dobrote, tudi torte, so bile za uvod v prijetno dogajanje na šoli oziroma za okrepčilo obiskovalcev na voljo še v kavarni, ki so jo ta dan odprli v šolski jedilnici.

3. bazar s sejmom na OŠ III Murska Sobota Geza Grabar

Page 22: Soboške novine

22 | januar 2013

AKTUALNO

Od svojega dolgoletnega tajnika,

prof. Jožeta Vugrinca, ki se je upoko-

jil, so se poslovili zelo ustvarjalno – z

njegovim drugim delom predavanja

o največji regijski knjižnici.

Sicer pa je bilo pred slabim de-setletjem ustanovljeno društvo, ki naj bi povezovalo vse tiste, ki si prizadevajo, da bi (Murska) Sobota kot regijska prestolnica dihala in se urbanistično razvijala po vnaprej določenih vzorcih in ne stihijsko, takšni pa naj bi bili tudi življenje in vsebinsko doga-janje v njej, zelo dejavno tudi v minulem letu. Skupaj s strokovnjaki Pomurskega društva arhitektov so opravili kar nekaj obhodov po arhitekturno in urbanistično najzanimivejših delih Murske Sobote, začenši s prvim obho-dom 1. maja. Skupaj z Društvom seniorjev Pomurja so se jeseni mudili še na izletu na Krasu.V prostorih Pokrajinske in štu-dijske knjižnice, ki tudi njim nudi prostor za številna preda-vanja, v sobi Branka Šömna pa imajo še prostore za srečanja in sestanke, so opravili kar nekaj strokovnih predavanj.Zadnji dve, novembra in decem-bra, je imel prof. Jože Vugrinec, nanašali sta se pa na knjižnico samo. Če je v prvem delu govo-ril o splošni knjižnici s fondom okrog 370 tisoč enot ter o rari-tetah oziroma knjižnih dragoce-

nostih, ki jih premorejo v Murski Soboti, se je v drugem delu po-svetil domoznanski zbirki, zlasti njenemu najstarejšemu delu, imenovanemu Prekmurjana. Zadnje Vugrinčevo predavanje je bilo hkrati tudi njegovo po-slovilno v vlogi tajnika društva, ki jo je vestno opravljal vrsto let. Prof. Jože Vugrinec, do konca lanskega leta direktor knjižnice, se je namreč z letošnjim letom upokojil, zato je simbolično pre-dal tudi dolžnosti tajnika. Ob tej priložnosti mu je zelo aktivni član društva Ernest Bransberger podaril lastno likovno delo – bogojinsko Plečnikovo cerkev, kjer je nedaleč stran doma tudi Vugrinec. Sam je vsem članom zagotovil, da se bo arhiv dru-

štva še naprej hranil v prostorih knjižnice. Ker se lani z županom niso uspeli srečati, so to storili v prvih dneh januarja in se z njim pogovarjali o ureditvi vseh vrst voda v mestu in njegovi neposredni bližini ka-kor tudi o možnosti za popestri-tev mesta z vodnimi atrakcijami. Za lažjo realizacijo projekta bo treba poseči tudi po evropskih sredstvih, razmišlja predsednik Arpad Norčič, dr. med., ki mu je bil lani zaupan nov mandat.

Srečanje članov Društva prijateljev Sobote Geza Grabar

Prisrčno je bilo srečanje pro-stovoljcev in mentorjev v Hiši Sadeži družbe ob dobrotah, ki so jih pripravile namazov in peke peciva vešče posameznice. Vse prisotne je pozdravil novi vodja medgeneracijske hiše Darko Krajnc, z darili pa osre-čil dedek Mraz (Jani Žilavec). V kulturnem programu je pod vodstvom Marijane Škrilec zapel priložnostni zborček, v glavnem

sestavljen iz medicinskih sester, ki smo se mu glasovno pridružili tudi ostali, navdušeno pa zaplo-skali mladima solistkama Živi in Zali. Prednovoletno srečanje je bilo zares medgeneracijsko ter priložnost za klepet in sprostitev.

Medgeneracijsko prednovoletno srečanje Brigita Bavčar

Page 23: Soboške novine

23 januar 2013 |

Page 24: Soboške novine

24 | januar 2013

AKTUALNO

Medijsko je bolj znan kot (nekdanji)

politik in predsednik Stranke mladih

– Zelenih Evrope, manj pa kot aktivist

Slovenske filantropije, združenja za

promocijo prostovoljstva in krepitev

vezi med ljudmi. V decembru je postal

vodja Hiše Sadeži družbe v Murski

Soboti. Magister sociologije in soci-

alnega dela Darko Krajnc je zrasel

v rejniški družini in kot diplomant

Fakultete za socialno delo v Ljubljani

je gotovo prava oseba, ki bo skušala

obogatiti vsebino ponudbe medgene-

racijske hiše ob Ulici Štefana Kovača.

Pred njo sva se prvič srečala v starem

letu. Na predprazničnem srečanju za

obloženimi mizami je zbranim name-

nil izbrane besede, dogajanje pa tudi

fotografiral. V jutru prvega delovnega

dne leta je bil prvi na delovnem mestu,

na katerega prihaja iz Pince Marofa,

kjer živi z družino.

Mag. Darko Krajnc, na predsta-vitvi ste mentorjem v Hiši Sadeži družbe dejali, da vas je pripeljala Mura. No, po reki gotovo niste priplavali, bo pa gotovo zanimivo izvedeti za tok, ki vas je potegnil do nas.»Razlogov je več. Predvsem rojstvo druge hčere in želja po rasti na stro-kovnem področju. In po večletnem donkihotstvu v slovenski politiki sem se malenkost umaknil iz Ljubljane.«

Tisti, ki obiskujemo Hišo Sadeži družbe od njenih začetkov, pogre-šamo številčnejši odziv predvsem aktivne generacije Sobočanov. Se boste trudili, da bi poleg otrok in šolarjev ter upokojencev pritegnili tudi druge, da bo medgeneracijska hiša polna vse leto?»Odzivnost ljudi za ta odličen pro-jekt medgeneracijskega sožitja je res treba povečati. Po naših analizah se dejavnosti v Hiši Sadeži družbe letno udeležuje več kot tisoč ljudi. Verjamem, da bo ob dobrih izku-šnjah sodelujočih in promociji zani-manje za sodelovanje v aktivnostih še naraslo. V tesnejšem sodelovanju s partnerskimi organizacijami bomo našli pot do še večjega števila ljudi. Hiša je odprta za vse ljudi. Vabljeni!«

Kakšne so vaše dosedanje izkušnje aktivista Slovenske filantropije in človeka s posluhom za ljudi?»Pri delu z ljudmi moraš biti odprt in komunikativen, saj vedno vklju-čuje vsaj dvosmerno komunikacijo in prinaša povratne informacije. Male pozitivne iskrice so pomembne, da te napolnijo z energijo in motivacijo.«

»Naj srečo ti prinese na lica, čeprav je trinajstica,« mi je izvirno po pra-znično voščila prijateljica zdravni-ca, meni pa se zdi, da je vse manj nasmehov na obrazih ljudi, ki jih srečujem v tem ter tudi širšem okolju. Kaj lahko naredimo tukaj in zdaj, da bo zadovoljstva več?»Res je premalo nasmejanih obrazov.

Naša nenasitna potrošniška družba nas žal spreminja v duševne bolnike. Ni perspektive za mlade, ljudje ne vidijo upanja. Z vseh koncev na nas preži pokvarjenost, predvsem tistih, ki so na položajih moči in oblasti, vendar nihče za nič ne odgovarja. Ljudje potrebujemo več pravičnosti, enakopravnosti, resnične svobode, skrbi za ljudi in okolje ter ustvar-janje priložnosti za boljše življenje. Vsak mora prispevati k temu, da se bo kaj spremenilo. Prostovoljstvo in medsebojna pomoč sta pravi prispevek.«

Če sodim po zapiranju starejših med štiri stene, se bo treba zelo potruditi, da bodo spet prišli na plano ter bosta zaživeli pripadnost in želja po druženju, ki je zvodene-la. Ste že odkrili formulo, na kak način?»Ni čarobnega recepta. Moramo se potruditi za vsakega posebej. Osebno nagovarjanje in povabila so naju-činkovitejši način. Verjamem, da z zanimivo ponudbo lahko prepriča-mo ljudi tudi prek sredstev javnega obveščanja. Promocijske dejavnosti, dogodki, zadovoljni uporabniki in prostovoljci.«

Če ljudje ne bodo prišli v Hišo, bomo prostovoljci prišli do njih in jim pomagali pri posameznih opravilih. Lahko, prosim, podrob-neje predstavite prostovoljski servis in tudi razmišljanja o uvedbi to-plih obrokov za tiste, ki si jih sami ne morejo pripraviti?»Prostovoljski servis je brezplačen in na voljo vsem, ki potrebujejo po-moč pri manjših hišnih opravilih, spremstvu pri opravkih, nakupu ali na sprehodu ali pa samo pogovor, druženje in branje. Ne odlašajte, pokličite nas, na voljo smo vsak dan med 12. in 14. uro na telefonski številki 05 903 38 00. Zamisel o uvedbi toplih obrokov je dobra, a jo moramo še doreči skladno z zmo-žnostmi ustanove.«

Prostovoljstvo je lahko tudi si-nonim za neumnost, še zlasti ob zaznavi neizmernega bogatenja posameznikov na eni in obuboža-nja večine na drugi strani, čeprav se zavedamo, da je največ pomoči potrebne prav zdaj in jo nudimo srčni ljudje.»Žal res živimo v narobe svetu, kjer se zaradi pogoltnosti nekaterih, ki živijo v takem izobilju, da ga sploh ne morejo potrošiti, drugi znajdejo na robu preživetja. A prostovoljstvo je plemenito dejanje, kjer ljudje za svojo pomoč sočloveku ne pričakuje-jo plačila ali daril. Poplačilo je po navadi nasmeh, zadovoljstvo, radost ljudi, ki so deležni prispevka prosto-voljcev. Velikokrat se ob tem odnosu spletejo tudi prava prijateljstva.«

Kako bo vaša izkušnja otroka iz rejniške družine na Zgornji Veliki vplivala na vzgojo vaših dveh hčera in partnerstvo v družini, ki živi pri Lendavi?»Imam izkušnjo rejenca, ki je prišel v dobro družino, bil vzgojen v duhu poštenja, delavnosti, skromnosti in spoštovanja starejših. Podobno vzgo-jo želim privoščiti svojima hčerama. Seveda to ni preprosto v tem norem, nemirnem svetu materialnega izobi-lja. Z dobrim zgledom se po mojem to dá. Bomo videli.«

Kako komentirate svoje politične izkušnje v deželi, kjer si ljudje pre-dolgo niso želeli sprememb, zdaj, ko se nam dogajajo tudi s pomočjo ulice, pa časa za kultiviran dialog zmanjkuje?»V Sloveniji je težko narediti preboj do položajev odločanja, če nimaš zaveznikov med političnimi, kapi-talskimi ali medijskimi elitami, še zlasti če si preveč kritičen. Vesel sem, da so se ljudje končno zbudili, saj sem to, kar sedaj izjavljajo na pro-testih, s somišljeniki tulil skoraj osem let, a vedno znova ostal razočaran, ko so ljudje na volitvah izbrali prav tiste, proti katerim sedaj protestirajo in ki so nas pahnili v slab položaj.«

Darko Krajnc, novi vodja medgeneracijske hiše v Murski Soboti Brigita Bavčar

Page 25: Soboške novine

25 januar 2013 |

AKTUALNO

Kako bi ukrepali, če bi postali predsednik države, in kaj priča-kujete od novoizvoljenega?»Predsednik države mora biti pravi predstavnik ljudstva, ne elit, aktiven državljan in velik zagovornik naj-šibkejših. Verjamem, da se bo novi predsednik izkazal. Če bo treba, ga bomo državljani že na kaj opozori-li. Prisluhniti mora znati in želeti. Pooblastil nima ravno veliko, da bi lahko občutno spremenil svet.«

Magistrirali ste na temo o študent-skem delu in zaposlovanju mladih, kakšna je tovrstna praksa? Ali ni akademski naslov prej ovira kot prednost pri zaposlitvi mladih izobražencev, ki množično odha-jajo iskat zaposlitev na tuje, ker je doma ni?»Mladi imajo pri zaposlovanju velike težave. Odpiranja delovnih mest je vse manj, zapiranja vse več. Akademski naslov je res prevečkrat ovira. Če izobrazbo spremljajo de-

lovne in življenjske izkušnje, je lažje. Vse bolj so pomembni osebnostne la-stnosti in neformalna znanja. Tujina je privlačna, še zlasti za mlade brez lastne družine. Slovenija podcenjuje potencial mlade generacije in se mu prelahko odreka.«

Med prostovoljci v Hiši Sadeži družbe je tudi murskosoboški žu-pan, ki tam uči matematiko. To poleg sredstev, ki jih za delovanje ustanove in predvsem njen (pre)dragi najem namenja mestni pro-račun, odraža tudi osebni posluh Antona Štihca. Ste zadovoljni z odzivom?

»Seveda smo zadovoljni. Lepo je videti, da se tudi tako zaposleni ljudje, kot je župan, preskusijo kot prostovoljci. To je motivacija za osta-le prostovoljce. Za naše delovanje je prispevek Mestne občine Murska Sobota zelo pomemben. Kot novi vodja Hiše Sadeži družbe se bom

moral spoprijeti z zmanjševanjem nekaterih stroškov in z zagotavlja-njem sredstev za stabilno delovanje.«

Končala bova spodbudno: v priča-kovanju odprtih vrat Hiše Sadeži družbe 31. januarja in sprememb na bolje v okolju, v katerega je umeščena.

»Tako je. K temu, kar ste že vi zelo dobro povedali, bi dodal samo še prijazno povabilo, ki velja vsem: Oglasite se pri nas, v Hiši Sadeži družbe. Vabljeni!«

Foto: osebni arhiv Darko Krajnc

P O Z I V ŽUPANA ANTONA ŠTIHCA

za predloge za »Naj prostovoljca v letu 2012«

Tudi v letu 2012 je bilo v naši občini veliko posameznikov, društev in orga-nizacij, ki so si vsak na svoj način prizadevali na področju prostovoljstva.

Zato pozivam vse organizacije, društva, zavode, občanke in občane, da podate svoje predloge za podelitev županovih priznanj prostovoljcem, za katere menite, da so bili v letu 2012 najbolj uspešni, požrtvovalni in predani izvajanju prostovoljnega dela.

Priznanja bomo podelili v naslednjih kategorijah:

1. Naj prostovoljec/prostovoljka (posameznik)2. Naj prostovoljno društvo3. Naj prostovoljna organizacija4. Naj prostovoljni dogodek

V svojem predlogu za podelitev priznanja navedite sledeče:

1. Opis kandidata/-ke z njegovimi/njenimi osebnimi podatki2. Opis njegovega/njenega dela na področju prostovoljstva3. Cilji, ki so bili z njegovim/njenim prostovoljnim delom doseženi

Vlogo za priznanje naj prostovoljca 2012 naslovite na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota najpozneje do 31. januarja 2013.

Prispele vloge bo obravnavala komisija, ki jo bom imenoval. Podelitev priznanj za naj prostovoljce 2012 bo izvedena v mesecu februarju 2013.

Št. 032-0003/2013-1 (10) Murska Sobota, 15. januar 2013 Anton Štihec, župan

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC JANUAR

Torek, 15.1.2013ob 16.45 uri GREMO VSI NA JOGO Društvo joga v vsakdanjem življenju -

bodite v športni opremi, s seboj prinesite podlago za vadbo in odejo (Sonja Mikuž)

Sreda, 16.1.2013ob 10.00 uri KROŽEK ROČNIH DEL – kvačkanje, pletenje (Erna Šantavec) ob 17.30 uri TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Majda Lindič)Petek , 18.1.2013 ob 14.00 uri Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad

ženskami (DNK) Sobota, 19.1.2013od 8. 00 do 16.00 ure Hiša Sadeži družbe je odprta vsako soboto – družabne igre

(namizni tenis, človek ne jezi se, activity,…), druženje, prebiranje revij in časopisov (Gaia, National Geographic, Vestnik, Soboške novine,…).

Ponedeljek, 21.1.2013 ob 17.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za

ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 22.1.2013 ob 16.45 uri GREMO VSI NA JOGO Društvo joga v vsakdanjem življenju -

bodite v športni opremi, s seboj prinesite podlago za vadbo in odejo (Sonja Mikuž)

Sreda, 23.1.2013ob 17.30 uri TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Majda Lindič) Petek, 25.1.2013ob 10.00 uri ARHITEKTURNA DELAVNICA – Tri hiške za tri prašičke (Nataša

Kolarić)ob 14.00 uri Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad

ženskami (DNK) Sobota, 26.1.2013od 8. 00 do 16.00 ure Hiša Sadeži družbe je odprta vsako soboto – družabne igre

(namizni tenis, človek ne jezi se, activity,…), druženje, prebiranje revij in časopisov (Gaia, National Geographic, Vestnik, Soboške novine,…).

Ponedeljek, 28.1.2013ob 17.00 uri SKUPINA za SAMOPOMOČ – za osebe z depresijo in anksi-

oznimi motnjami (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.,edukantka psihoterapije)

ob 17.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver)

Torek, 29.1.2013 ob 10.00 uri DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI – izdelki

iz ličja (Elizabeta Cipot) ob 16.45 uri GREMO VSI NA JOGO Društvo joga v vsakdanjem življenju -

bodite v športni opremi, s seboj prinesite podlago za vadbo in odejo (Sonja Mikuž)

Sreda, 30.1.2013ob 17.30 uri TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Majda Lindič) Četrtek, 31.1.2013od 10. 00 do 15.00 ure DAN ODPRTIH VRAT- vabimo vas na demonstracijo medgener-

acijskih delavnic, priložnost za vse zainteresirane.

Na delavnice se lahko prijavite na telefonski številki: 059 033 800, 031 748 412 ali nam pišete na: [email protected] ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice so brezplačne. Če si udeleženec izdelek odnese domov, pokrije materialne stroške, ki znašajo od 0,50 do 2 €, odvisno od delavnice.

Vljudno vabljeni!

Page 26: Soboške novine

26 | januar 2013

KULTURA

Nagrada Svetovnega združenja tu-

rističnih novinarjev in potopiscev

za najboljšo potopisno reportažo je

dobila Sončnica, zavod za promocijo

kulturnih, izobraževalnih in informa-

tivnih dejavnosti.

Prestižne nagrade za najboljše tu-ristične reportaže že od leta 2006 podeljujejo Svetovno združenje turističnih novinarjev in potopi-scev, njegova podružnica FIJET Hrvaška in Društvo novinarjev Hrvaške, in sicer hrvaškim in tu-jim avtorjem za izjemno delo na področju potopisnih novinarskih prispevkov.Na slovesni prireditvi ob kon-cu lanskega leta, ki je pod po-kroviteljstvom hrvaškega mi-nistrstva za turizem potekala v Novinarskem domu v Zagrebu,

sta prestižno nagrado, poime-novano po slavnem potopiscu Marku Polu, ki je prvi opisal svoja doživetja in prigode s po-tovanj po Svilni poti in z bivanja na Kitajskem, zato velja za pr-vega potopisca, prejela tudi zna-na pomurska novinarja Brigita Bavčar in Štefan Celec iz Murske Sobote. Nekoč glavna motorja zaseb-ne televizijske hiše TV Idea, Bavčarjeva pa je bila pred šest-najstimi leti tudi pobudnica za izdajanje Soboških novin in nji-hova prva urednica, sta se kljub upokojitvi zadnja leta močno angažirala na področju potopi-snih reportaž, kjer žanjeta veli-ke uspehe. V Zagrebu sta bila nagrajena za televizijsko repor-tažo o Romuniji. Reportaža, ki nosi naslov »Romunija – dežela

Drakule in samostanov«, je na-stala pod okriljem produkcijske hiše Zavod Sončnica, postpro-pukcija in montaža pa je delo MPN studia iz Murske Sobote.Nagrado, bronasti kip Marka Pola, ki je delo akademskega ki-parja Luja Lozice s Korčule, je na-grajencema podelila predsednica hrvaškega FIJET-a Tina Čubrilo.

S svojim prihodom so prireditev počastili tudi predsednik sve-tovne organizacije FIJET Tijani Haddad iz Tunizije, član izvršne-ga odbora in predsednik turškega FIJET-a Ertan Sandikcioglu ter predsednik FIJET-a Bolgarija Plamen Stavrov.

Bavčarjevi in Celcu nagrada za najboljšo turistično reportažo Geza Grabar

V dvorani Glasbene šole Murska

Sobota je 20. decembra potekal

novoletni koncert učencev – letos

že 30. po vrsti.

Koncert se je začel z nastopom najmlajših iz programa predšol-ske glasbene vzgoje, ki so pod mentorstvom Tjaše Žalik zapeli o snegu in snežinkah. Nato so sledili posamezni nastopi: David

Pučko je zaigral na pozavno, Taja Časar na violino, Timi Svetanič na harmoniko, Tomaž Vöröš pa je zabrenkal na kitaro. Predstavil se je tudi kvartet saksofonov v zasedbi Valerie Kučan, Svita Rodeža, Hane Štefanec in Diane Radovan. Po odlično zaigranem kvartetu saksofonov so se spet predstavili posamezni učenci, in sicer Tadej Kavaš s

trobento, Tilen Krenos na tol-kalih, Živa Zrim z violončelom, Marko Matajič na klavirju, Rok Jandrašič s pozavno, Barbara Pal z violino, Timi Bencak s klari-netom, An Šiplič na tolkalih, Jan Žuntar na klavirju in Maša Kuhar s flavto. Za konec sta na-stopila otroški pevski zbor in Orffov orkester. Letošnji novo-letni koncert učencev Glasbene šole Murska Sobota je bil že 30. po vrsti. »Leto 2012 je bilo za nas še posebej aktivno in ustvar-jalno, saj smo v okviru mrežnega projekta EPK 2012 'Glasba brez meja' izvedli do sedaj največji projekt, in sicer baletni predstavi 'Cirkus' in 'Te vidim', v katero je bilo vključenih več kot 120 učencev in učiteljev. Mlada slo-venska skladateljica Tjaša Žalik, ki je na skladateljskem podro-čju zbrala že veliko uspehov, je

avtorica glasbe obeh baletov ter koncerta za klarinet in simfo-nični orkester. Dela je ustvari-la za namen EPK-ja in so bila zelo uspešno izvedena v Slovenj Gradcu, Lendavi in Murski Soboti. Izvajalke mrežnega pro-jekta (glasbene šole partnerskih mest) smo tako poskrbele, da po Evropski prestolnici kulture 2012 za nami ostanejo trajne sle-di, torej umetniška dela in zapisi o delovanju – izdali smo brošuro 'Glasba brez meja' ter DVD s kr-stnimi izvedbami in premierami. Naši učenci in učitelji so imeli tako zgodovinsko priložnost za-pisati se med ustvarjalce in po-ustvarjalce evropske kulture, na kar smo izjemno ponosni,« je po-vedala ravnateljica Erna Lukač.

Glasbena šola leto zaključila z novoletnim koncertom Aleksandra Grah

Page 27: Soboške novine

27 januar 2013 |

KULTURA

Učenci in učitelji te murskosoboške

devetletke, ki skrbi za vzgojo in izo-

braževanje otrok s posebnimi potre-

bami, so pred koncem leta pripravili

tradicionalni nastop z dobrodelno

prireditvijo. Njegov delovni naslov

je vsako leto enak – Podarimo sre-

čo. A je bila letošnja poldrugo uro

trajajoča odrska predstava »Kako je

Grinch ukradel Božič«, ki se je potem

z družabnim srečanjem nadaljeva-

la v preddverju gledališča, najveli-

častnejša doslej. Nad izjemnostjo

dogodka, ki je kar dvakrat v enem

dnevu do zadnjega kotička napolnil

gledališko dvorano Park, so zaslužni

skorajda vsi, ki so bili vključeni v več

mesecev trajajočo ustvarjanje glas-

benega gledališča. Od neumorne

idejne vodje, scenaristke in režiserke

učiteljice Lili Miloševič, ki je pred-

stavo na odrske deske prenesla iz

istoimenskega filma, dolgoletnega

zunanjega sodelavca šole Romana

Sarjaša, ki je tudi letos poskrbel za

glasbeno spremljavo, prek nastopa-

jočih in izdelovalcev odrskih kulis ter

kostumov do številnih drugih, ki so

takšne ali drugačne niti za čim uspe-

šnejšo dobrodelno prireditev vlekli iz

ozadja. Pri tem so pomembno vlogo

odigrali tudi starši otrok.

Čeprav so bile glavne vloge v predstavi, ki je bila nekakšna rdeča nit celotnega odrskega do-gajanja, zaupane učiteljem šole – godrnjavo zver Grinch je odlično odigral Vito Zver, izjemno pa so se v ostalih vlogah odrezali Rok Grkinič, Staša Gorčan, Jure Zavec, Andreja Živko Rožman, Petra Nedog, Sonja Raščan, Renata Perdigal ter Janja in Jasmina Zadravec, so jo z nizom kar enajstih edinstvenih in vse-binsko zaokroženih nastopov s svojimi učitelji in mentorji po-pestrili domala vsi učenci šole. Med tistimi, ki so imeli na kon-cu v vseh pogledih – vsebinsko, zvokovno in scensko – izjemne predstave priložnost svoje ga-njene občutke javno povedati, sta bila ravnateljica šole Metka Kovač Kuharič in predsednik sveta staršev šole Marjan Škalič. Tudi sama sta priznala, da sta bila nad izjemnostjo videnega, slišanega in doživetega moč-no presenečena, rekoč, da sta bila prepričana, da je že lanska predstava, priredba Andersenove pravljice »Snežna kraljica«, po-menila vrhunec ustvarjalnosti in dovršenega nastopanja njihovega šolskega glasbenega gledališča. A sta se oba (z)motila. Kovač Kuharičeva, ki je bila v najžlah-tnejšem pomenu besede šokirana zaradi odličnosti izvedbe in vse-ga, kar so z velikim odrekanjem in dobro voljo zaposleni šole dosegli s svojimi varovanci, se je naprej vsem zahvalila. Prepričana je, da si tudi s takimi in podob-nimi javnimi nastopanji učenci krepijo samozavest in samopo-dobo, s katero se bodo pozneje lažje vključili v družbo. Po drugi strani so take prireditve odlična priložnost za razbijanje stereo-tipov o »drugačnih« otrocih, ki obiskujejo to šolo. Pozitiven odziv občinstva jim potrjuje, da so pri tem na pravi poti! Marjan Škalič je dodal, da se izjemnost

šole, njihovih učiteljev in učen-cev kaže tudi na ta način. Vsem predstava pomeni veliko, največ prav otrokom šole, ki imajo mo-žnost in priložnost prispevati k zaokroženi celoti, obenem pa se lahko zelo izkažejo in potrdijo svojo ustvarjalnost.S prostovoljnimi prispevki obi-skovalcev obeh predstav, prilo-žnostno prodajo izdelkov učen-cev in z donatorskimi sredstvi so v okviru letošnje dobrodelne prireditve zbrali 5500 evrov.

Porabili jih bodo za nakup glas-bene in druge opreme. Mestna občina Murska Sobota, oziroma njen Zavod za kulturo, turizem in šport, je med drugim šoli za obe predstavi omogočila brez-plačno uporabo dvorane. Med dvema predstavama je nastopa-jočim zatočišče za okrepčilo in sprostitev ponudila bližnja OŠ I.

OŠ IV Murska Sobota Ukradeni in vrnjeni božič Geza Grabar

Page 28: Soboške novine

28 | januar 2013

KULTURA

Bolšjak na grajskem dvorišču v orga-

nizaciji Mladinskega informativnega

in kulturnega kluba ostaja mesečna

stalnica tudi v letu 2013.

Ljubitelji starin, domačih izdel-kov, nakita, oblek in drugih za-nimivih izdelkov si lahko oddah-nejo. Tradicijo sejmov bo Mikk namreč nadaljeval tudi v novem letu, s čimer bo ne le prispeval k boljši ponudbi dogodkov, ampak bo tudi ponudil prostor številnim domačim ustvarjalcem, ekološkim ponudnikom, ume-tnikom, rokodelcem, gospodi-njam in morda tudi tistim, ki z neuporabljenim kosom neko-mu drugemu lahko polepšajo

sobotno dopoldne in ob tem še nekaj malega zaslužijo. Mikkov bolšjak, ki je vsako prvo soboto v mesecu, je vsakokrat tematsko obarvan, a kljub temu ostaja od-prt širokemu krogu ponudnikov.Ideja o bolšjem sejmu je v Mikku nastala po vzoru tovrstnih sejmov v večjih mestih, kjer so ti postali pravi kulturni bazarji. »Zakaj ne bi organizirali česa takega tudi v Murski Soboti, saj je zanimanja dovolj,« je povedal Tomaž Rous iz Mikka, kjer so poleg terase lani z bolšjimi sejmi dodatno oživili še grajsko dvorišče. Bolšjaki so usmerjeni predvsem v ponudbo domačih in unikatnih izdelkov. Kakovostnih in zanimivih po-murskih ustvarjalcev namreč ne manjka, ponuditi jim je treba le prostor za predstavitev. Obiskovalci bolšjaka so pred-vsem mladi, je še dodal Rous, saj, kot pravi, ima Mikk med mlajšo populacijo večji doseg, vsekakor pa je vsakokratni bolšjak zanimiv

dogodek za vsakogar. Živahno in pisano je bilo tudi na letos prvem, sicer že šestem, ki se je odvil 5. januarja. Tudi tokrat so bili med ponudniki domači proizvajalci, kreativni ustvarjal-ci s spretnimi rokami, manjka-lo pa ni niti manjših starinskih predmetov manjše ali malo večje vrednosti. Obiskovalci so domov lahko odnesli domača olja, mila, morda denarnico iz recikliranih materialov, prstan iz kamnov, zaprašeno vinilno ploščo ali punčko iz blaga. Med številnimi stojnicami se za vsakega najde nekaj, če ne že kateri od našte-tih predmetov, se vsekakor najde dobra volja, ki jo na Mikkovem bolšjaku dajejo zastonj.

Mikkov bolšjak ostaja tudi v novem letu Špela Horvat

VARUHINJA S SODELAVCI V MURSKI SOBOTI

MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA

Kdaj: v sredo, 6. februarja 2013 Kje: v prostorih občine, Kardoševa 2

dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., varuhinja človekovih pravic

Za pogovor se lahko prijavite na brezplačni telefonski številki 080 15 30 do torka, 5. februarja 2013

več na www.varuh-rs.si

Page 29: Soboške novine

29 januar 2013 |

Page 30: Soboške novine

30 | januar 2013

KULTURA

V Galeriji Robin so decembra odprli razstavo slik akademskega slikarja Mirka Rajnarja, ki se je tokrat dotaknil različnih odten-kov megličastega jutra.Rajnarjeva zadnja razstava slik nosi ime »Jutro« in s svojo iz-razito belino opazovalce nago-varja k posebnemu občutenju prvega jutranjega svita. Marko Košan je Rajnarjeva dela označil z naslednjimi besedami: »V me-gličasto opno beline zapredena meditacija prekmurske pokrajine se na podobah Mirka Rajnarja

vzpostavlja kot umetniška zaro-titev hegeljanske fenomenologi-je zavesti o svetu in kot zagovor slikarstva in slikarske veščine, saj nas učinkovito prepričuje, da se bistvo likovnega snovanja razkri-va v vizualnem uzrtju čutnega in estetskega potenciala vsega, kar nas obkroža.« Po njegovem mnenju Rajnar v slikarstvo vrača poudarjeno skrivnost življenja in tista čustva, ki gledalca vabijo, da vsako podobo doživi z lastno domišljijo.

Jutro skozi oči Mirka Rajnarja Aleksandra Grah

Pokrajinska in študijska knjižnica v

Murski Soboti je bila v prazničnem

decembru prizorišče pravljičnega

večera za odrasle. Zanimiv dogo-

dek je pripravila mariborska knji-

žnica v sodelovanju s partnerskimi

knjižnicami iz Lenarta, Slovenske

Bistrice in s Ptuja. Iz naštetih krajev

je v pomursko središče prišlo ter

številne obiskovalce v knjižnici ob

soju sveč navdušilo šest pravljičark

in pravljičar.

Igor Černe je bil prvi, ki je sto-pil pred mikrofon in prepričljivo podal svojo pravljico po Metkini literarni napovedi in sproščenem pozdravnem nagovoru direktor-ja knjižnice Jožeta Vugrinca. Za njim so na različne načine svo-je zanimive pravljice za odrasle interpretirale Darinka Čobec, Lea Hedl, Darja Plavčak, Mojca Plaznik, Lidija Klemenčič in Vesna Radovanovič. Čeprav »na slabem glasu«, kot je dejala, je slednja požela navdušen aplavz za pravljico v prekmurskem na-rečju, tako kot glasbena gostja večera Kaja Pojbič za svoj nastop.

Družabni del srečanja v knji-žnem hramu je bil priložnost za izmenjavo mnenj in osvežitev stikov ter pozdrav obiskovalcem

kulturne prireditve v predpra-zničnih dneh zasneženega pa-nonskega mesta.

Pravljični večer za odrasle Brigita Bavčar

V Pokrajinski in študijski knji-žnici Murska Sobota so decem-bra odprli prav posebno razstavo, namenjeno vnukom in vnuki-njam ter babicam in dedkom.Na razstavi, ki so jo organizatorji poimenovali »Prva soboška raz-stava za vnučke, babice in ded-ke«, so bili razstavljeni plišasti medvedki in motivi medved-kov na slikarskem platnu. Prvo tovrstno razstavo so pripravili

člani skupine KOBRA II, ki jo sestavljajo ljubiteljski slikarji Jana Bučar, Valerija Kalamar, Rozalija Sraka, Silvo Strajnšak, Angela Svenšek, Gregor Turkl, Borut Tušar, Marusja Uhernik in Bojka Veren.

Na razstavi kraljevali medvedki Aleksandra Grah

Page 31: Soboške novine

31 januar 2013 |

KULTURA

V Klubu PAC so decembra odprli raz-

stavo del, ki so jih septembra ustvar-

jali umetniki iz Slovenije, Avstrije in

Nizozemske na 18. slikarski koloniji.

Slikarska kolonija vsako leto po-teka v organizaciji SPD »Primož Trubar« (podružnica Murska Sobota), Evangeličanske cer-kve na Slovenskem ter Občine Moravske Toplice. Pozimi ume-tniki nato svoje izdelke tudi predstavijo. Umetniki so v pravi slikarski atelje spremenili kletne prostore sedeža evangeličanske škofije v Moravskih Toplicah, kjer so nastajala razstavljena dela. Slikarje so navdihnili različni motivi: ravnice, sončni vzhod, razgibanost goričke pokrajine, sonce ipd. S svojimi deli so se predstavili Darko Slavec, Franc

Golob, Rudi Benétik, Suzana Kaliňjaková, Viktor Šest, Marija Flegar in Nizozemec Bram d' Hont. Slikarsko kolonijo, na

kateri so nastale vse umetnine, je vodil Nikolaj Beer.

Razstava 18. slikarske kolonije Primož Trubar Aleksandra Grah

V Galeriji Murska Sobota so pred

božičnimi prazniki priredili zani-

mivo delavnico izdelave božičnih

okraskov.

Koliko ljudi, toliko okusov. To vsekakor velja tudi pri okrasitvi božičnega drevesca. A vsi, ki so se udeležili predbožične delavni-ce v Galeriji Murska Sobota, so na svoje drevesce obesili vsaj en beli kos okrasitve. Navdahnjena z razstavo »Od strani do prostora« je delavnica prazničnega okraše-vanja 22. decembra v tradicio-nalne praznike vnesla nekaj no-vega, povezanega z umetnostjo. Obiskovalci so ročno izdelovali okraske, pri tem pa se posluževali preprostega in vsem dostopnega materiala – papirja. Delavnica je bila priložnost, da obiskovalci v družbi umetniških del, ustvarje-nih prav tako iz papirja, sami iz-

kusijo ustvarjalne možnosti tega udomačenega, a po drugi strani v vsakdanjem življenju popolnoma prezrtega predmeta – lista papir-ja. Nastali so zanimivi okraski, vsem obiskovalcem pa je ostal

še prijeten spomin na nekoliko drugačno pripravo na praznike.

Foto: Galerija Murska Sobota

Od strani do prostora navdih za božične okraske Špela Horvat

Dvojni nastop pihalnega orkestra Tadej Kirinčič

Pihalni orkester Murska Sobota je tudi letos priredil svoj tradi-cionalni božično-novoletni koncert, zaradi velikega zanimanja kar v dveh terminih. V nedeljo, 23. decembra, so tako gledališko dvorano Park v Murski Soboti prvič napolnili ob polpetih popol-dne, drugič pa še ob sedmi uri zvečer. Pihalnemu orkestru Murska

Sobota, ki je igral pod taktirko dirigenta Simona Novaka, so se na odru, kot je že običaj, pridružili tudi gosti, in sicer Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Murska Sobota, ki ga vodi Boštjan Lašič, Boris Bodanec ter Igor Lalovič. Glasbeniki so s klasičnimi in lastnimi izvedbami popularnih skladb navdušili občinstvo.

Page 32: Soboške novine

32 | januar 2013

KULTURA

V minulem letu je oder gleda-liške dvorane Park v Murski Soboti gostil mnoge izvrstne glasbene, plesne in gledališke izvajalce, zato je prav, da se tako uspešna sezona zaključi s primer-nim dogodkom. Med zadnjimi kulturnimi dogodki v letu 2012 je bil tudi praznični gala koncert, na katerem je v sklopu evropske turneje nastopil eden najpresti-žnejših ameriških gospel zborov

South Carolina Mass Choir. Zbor, ki ga je leta 1990 ustano-vil dirigent Michael Brown, šteje trinajst članov, poleg pevcev še ritem sekcijo, skupaj pa ustva-rijo nepozabno vzdušje. S svojo unikatno izvedbo znanih in malo manj znanih gospelskih skladb so navdušili tudi občinstvo v Murski Soboti.

Z gospelom obarvan praznični gala koncert Tadej Kirinčič

»Deček s svetilko« in »Što kradne

bilice?« sta zmagovalca festivala,

ki je tokrat postregel z rekordnim

številom filmov. Festival kratkega

filma za osnovnošolce, Mikkrofilm

festival, ki ga je 14. decembra 2012

Mladinski informativni in kulturni

klub iz Murske Sobote priredil že

peto leto, pridobiva na veljavi, saj se

je tokrat v dveh tekmovalnih kate-

gorijah pomerilo kar dvanajst filmov.

Ti so nastali v produkciji mla-dih umetnikov do 15. leta sta-rosti, bodisi kot samostojni projekti ali kot delo skupine oz. razreda. V kategoriji za najboljši kratki film, kjer je prevladala beseda strokovne komisije, so prizna-nje domov odnesli mladi fil-marji iz Osnovne šole Apače, ki so navdušili s kratkim filmom »Deček s svetilko«. Nagrado občinstva, o kateri so seveda odločali gledalci, pa so pre-jeli domačini, in sicer učenci Osnovne šole I. S festivalom, ki poleg osnovnih šol iz Pomurja vsako leto več prijav prejema tudi iz drugih delov Slovenije, želijo v Mikku doseči predstavitev izvirnih idej

osnovnošolske filmske kulture. Festival daje mladim veliko umetniške svobode, saj tema-tika filmskih projektov ni dolo-čena, prav tako pa so svobodni

glede opreme, saj razpis določa, da je film lahko posnet s kame-ro ali mobilnim telefonom.

Na Mikkrofilmu kar 29 filmov osnovnošolcev Špela Horvat

Page 33: Soboške novine

33 januar 2013 |

KULTURA

V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota so pripravili dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za pomoč pri zdravljenju in okrevanju hudo obolele 14-le-tne deklice iz okolice Murske Sobote. Na koncertu, kjer se je zbralo lepo število obiskovalcev, je nastopilo nekaj znanih pred-stavnikov murskosoboške glas-bene scene, kot so Beno, Đouže,

Unicum ter Pissing in the Wind. Nastopajoči so svoje nastope in pozitivne misli posvetili deklici in družini, zbrali pa so čez 1100 evrov. Zbiranje donacij ali vsa-kršne pomoči družini obolele deklice poteka še naprej, in sicer vsak dan med delovnim časom v Mikku.

Uspešen Mikkov dobrodelni koncert Renata Žlebič

Konec leta je sedemnajst članov kul-

turnega društva Fotoklub Murska

Sobota pripravilo letno razstavo. V

prostorih murskosoboške knjižnice

so na ogled postavili 34 barvnih in

črnobelih fotografij večjega formata.

Vsak avtor je po lastnem izboru za razstavo, ki je, kot je povedal predsednik društva mag. Iztok Lačen, prav zaradi tovrstnega nabora krona vseh dosedanjih razstav, prispeval po dve deli. Po prepričanju mnogih so lju-biteljski fotografi razstavili ti-sto, kar so med letom – bodisi doma ali na potovanjih – naj-bolje ujeli v objektiv. Na zadnji letošnji razstavi so se predstavili Jožef Bratuš, Janez Györfi, Ivan Horvat, Majda Jaušovec, Lado

Klar, Dejan Kokol, Iztok Lačen, Dani Mauko, Simon Petrovič, Miran Rojko, Lidija in Walter Schneeweiss, Biserka Sijarič, Marko Šnajder, Tadej Pušnik, Ištvan Varga in Tatjana Vuković. S to razstavo je društvo, v ka-terega je iz celotnega Pomurja vključenih 25 članov, od tega dva celo iz Nemčije, zaokroži-lo 15-letnico svojega delovanja. Sicer pa je Fotoklub Murska Sobota v lanskem jubilejnem letu pripravil kar štiri razstave: poleg

že omenjene spomladi v knjižnici prvo letno, v Mladinskem, infor-mativnem in kulturnem klubu v prostorih Soboškega gradu, kjer jim je klub za štiri leta brezplač-no odstopil društvene prostore, so člani razstavljali makro fo-tografije, razstava pa je bila na ogled še v nakupovalnem sredi-šču BTC v Nemčavcih.

Foto: Dani Mauko

Letna fotografska razstava Fotokluba Murska Sobota Geza Grabar

Page 34: Soboške novine

34 | januar 2013

ŠPORT

Mladi športnik, ki tekmuje z večji-

mi prostoletečimi letalskimi modeli

(F1A), se je v tekmah za svetovni po-

kal kot za šalo uvrščal med najboljše.

V skupnem seštevku svetovnega po-

kala za leto 2012 se je v konkurenci

mladincev uvrstil na drugo mesto.

Izjemna je bera uspehov tega še

ne 18-letnega športnika, ki je doma

iz Polane pri Murski Soboti. Danes

dijak četrtega letnika športnega

oddelka Gimnazije Murska Sobota

je kot tekmovalec Rekreacijskega-

športnega društva (RŠD) Start Polana

nase kot vsestranski športnik opo-

zoril že v osnovni šoli. V gokart pa

je sedel že v vrtcu.

Čeprav je kot nadarjeni igralec košarke pri Radenski-Creativu v konkurenci mladincev oblekel tudi majico z državnim grbom, v tem športu pa vztraja še danes, mu je v največje veselje tekmo-vanje v športnem modelarstvu s prostoletečimi modeli. Četudi je še mladinec, se je v preteklosti – to je bilo še zlasti izrazito letos, odločno spopadal tudi s tekmo-valci v članski konkurenci, zato je pogosto na enem tekmovanju zabeležil dva uspeha – v svoji, mladinski, in skupaj s člani tudi v absolutni konkurenci. Na šte-vilnih pokalnih in prvenstvenih tekmovanjih – od tistih v držav-nem merilu pa vse do evropske in svetovne ravni – se je iz leta v leto kalil in nizal uspeh za uspehom. Leto 2012 je zanj najuspešnejše doslej. Je državni prvak ter zma-govalec državnega pokala tako v mladinski kakor članski konku-renci. Osvojil je še kopico ostalih vidnih uvrstitev na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Z osvojenimi zmagami v tekmah za svetovni pokal v konkuren-ci že omenjenih prostoletečih modelov na Slovaškem (tam je zmagal tudi med člani), Češkem, v Romuniji in na Hrvaškem ter z drugimi vidnimi dosežki je le-tos s 156 točkami osvojil skupno drugo mesto v svetovnem mla-dinskem pokalu. V skupnem se-števku svetovnega pokala v abso-lutni konkurenci je kot najboljši mladinec (med 392 tekmovalci z

vsega sveta) uvrščen na odlično enajsto mesto. Kot dolgoletni reprezentant je velik uspeh zabeležil še na mla-dinskem svetovnem prvenstvu v Mengšu pri Ljubljani, saj je bil kot naš najboljši tekmovalec uvr-ščen na šesto mesto, s slovensko mladinsko reprezentanco pa je skupno osvojil peto mesto. Ob odličnih rezultatih, ki so plod vztrajnega in trdega dela z veliko odrekanja ter vsestran-ske pomoči očeta Pavla in brata Roka, ki je bil leta 1998 s slo-vensko reprezentanco z enakimi letalskimi modeli celo mladinski svetovni prvak, velja prav Črtu pripisati največjo zaslugo, da se je v tekmah za svetovni pokal letos slovenska ekipa mladincev v skupnem seštevku uvrstila na tretje mesto. Ob Šiftarju je v njej tekmoval tudi Miha Lemut iz Murske Sobote, član Društva

modelarjev Pomurja. Lemut se je v skupnem seštevku za svetov-ni pokal uvrstil neposredno za Šiftarjem, in sicer s 154 točkami na tretje mesto. Črt Šiftar je v tekmovalnem le-talskem modelarstvu bil doslej kategoriziran kot športnik mla-dinskega in državnega razreda, z letošnjimi uspehi pa ima za dve leti priznan mednarodni razred. Kot stalni mladinski državni reprezentant ima tudi status A športnika. Glede na letošnje do-sežke je že izbran za nastop na evropskem mladinskem prven-stvu, ki bo prihodnje leto.

Športno modelarstvo Izjemno leto za Črta Šiftarja Geza Grabar

Page 35: Soboške novine

35 januar 2013 |

ŠPORT

Osemnajst članic in članov edine-

ga v Pomurju delujočega atletskega

kluba se lahko pohvali z izvrstno

bero odličij z dveh najpomembnejših

tekmovanjih na državni ravni v mi-

nulem letu – z državnega prvenstva

in atletskega pokala Slovenije. Po

število osvojenih odličij, doseženih

tako v dvorani kot na prostem (kla-

sična atletska steza, kros in cestni

teki), izstopajo starejša mladinka

Sonja Neger, ki je na omenjenih

tekmovanjih skupaj osvojila osem

odličij, po šest sta jih zbrala mlajša

mladinka Anja Benko in starejši pio-

nir Nino Celec, po pet pa mlajša mla-

dinka Urška Šantl in pionirka Miša

Horvat. Medalje na omenjenih dveh

tekmovanjih so osvojili še pionirka

Nina Šinko (4), mlajša mladinka

Katja Vrdjuka (3), starejši mladinci

Aleš Zver (3), Tomaž Rozmarič (1)

in Natan Kočar (1), mladinke Špela

Flegar (2), Špela Fujs (1) in Maja

Mencigar (1), pionirki Ria Grof (1),

Lana Lang (1) ter člani Matej Fujs (1),

Tina Jureš (1) in Urška Martinec (1).

Če si omenjene dosežke ogleda-mo še nekoliko pobližje, imajo v klubu, ki bo čez dve leti počastil že 50. obletnico obstoja in zelo uspešnega delovanja, kar dva-najst aktualnih državnih prvakov oziroma zmagovalcev atletskega pokala Slovenije. Kajpak so ti do-sežki zasluga že zgoraj omenjenih atletov, in sicer se je s tremi naslo-vi okitila Sonja Neger, s po dve-ma Anja Benko in Nina Šinko ter s po enim Nino Celec, Katja Vrdjuka, Miša Horvat, Aleš Zver in Urška Martinec. Nemalokrat se je zgodilo, da so zlasti mlade pomurske atletinje posegle tudi po državnih naslovih v različnih članski konkurencah. V pravkar končanem letu so se v klubu okitili še s štirimi meda-ljami oziroma plaketami v eki-pni konkurenci, od tega je ekipa pionirk U 14 (Ria Grof, Nina Šinko, Miša Horvat, Nina Šinko in Lana Lang) osvojila zlato. Za nastope na mladinskih igrah Alpe-Jadran, pokalu Savaria, mladinskih Igrah treh dežel, troboju mlajših članov, mitingu prijateljstva in peteroboju pio-nirskih reprezentanc je kar pet različnih atletinj oziroma atletov kluba obleklo tudi majice z dr-žavnim grbom: trikrat Aleš Zver ter po dvakrat Anja Benko, Katja Vrdjuka, Neger Sonja in Nino Celec. Slednji se lahko pohvali tudi z osvojenim tretjim mestom v skoku v daljino na 45. med-narodnih igrah šolarjev v daljni

Južni Koreji. Za uspehe kluba so v največji meri zaslužni trenerji Tiberij Lebar, Radislav Jokanovič, Andrej Brinar in v prvi polovi-ci leta tudi Dijana Kočar. Med nekaj sponzorji in donatorji, ki kljub zaostrenim finančnim raz-meram v našem gospodarstvu klubu stojijo ob strani, velja omeniti Zavarovalnico Triglav, Panvito ter še zlasti Mestno ob-čino Murska Sobota. Z odmevnim četrtim mestom v skupnem seštevku se je ekipa Mestni občini Murska Sobota, ki so jo sestavljali pretežno atleti in atletinje kluba, za njeno vsestran-sko pomoč zahvalila z uspehom, doseženim na oktobrskem 47. krosu občinskih reprezentanc v Mariboru. V konkurenci mlajših mladink na 1000 metrov, kjer je ekipa MO Murska Sobota zase-dla ekipno prvo mesto, je zma-

gala Anja Benko, Urška Šantl pa je bila četrta. Ekipna zmagovalca sta v članski konkurenci posta-la tudi Matej Fujs (4. mesto) in Dejan Preindl (7. mesto). Zmagovalec med posamezniki je bil v kategoriji pionirjev še Žan Kavaš na 1000 metrov, na enkrat daljši razdalji pa je bila Katja Vrdjuka druga.

AK Panvita Lani 51 odličij na državnih tekmovanjih Geza Grabar

Page 36: Soboške novine

36 | januar 2013

ŠPORT

Murskosoboški judoisti so konec

minulega leta in začetek novega

obeležili z odličnimi rezultati na dr-

žavnih tekmovanjih. V nedeljo, 16.

decembra, so se udeležili novole-

tnega turnirja Iva Reye v judu, ki je

potekal v Celju, in na njem dosegli

odlične rezultate.

Štirje tekmovalci so v konkurenci 217 tekmovalcev iz 23 sloven-skih klubov kar petkrat posegli po najvišjem odličju. Med cici-bani (U 11) sta prvi mesti osvo-jila David Žido, v kategoriji do 27 kg, ter Klemen Bejek, ki je tekmoval v kategoriji nad 50 kg. V konkurenci mlajših dečk-ov (U 13) so prva mesta zasedli Jan Grah, v kategoriji do 50 kg, Aleksander Ferenčak, v kategoriji do 55 kg, ter Klemen Bejek, ki je tekmoval v kategoriji nad 60 kg.Nadvse odlično pa so se odrezali tudi malce starejši člani Judo klu-ba Murska Sobota, ki so v soboto, 5. januarja, v Slovenski Bistrici

nastopili na pokalu Pohorskega bataljona v judu. Med kadeti je v kategoriji +90 kg drugo mesto zasedel Aleks Morčič, prav tako drugo mesto pa je v kategoriji

+70 kg osvojila Sanja Čahuk. Murskosoboški judoisti so v leto 2013 torej zakorakali z dobrimi rezultati in obeti.

Mladi murskosoboški judoisti pobirajo odličja Tadej Kirinčič

V soboto, 5. januarja, je v športni

dvorani Osnovne šole I v Murski

Soboti potekala prva letošnja ko-

šarkarska tekma druge slovenske

košarkarske lige, na kateri so se

pomerili košarkarji murskosobo-

škega kluba Radenska Creativ in

nižjeuvrščene domžalske Lastovke.

Gostje so začeli bolje in po prvi četrtini vodili za točko (17 : 18). V drugi četrtini so nekoliko bo-lje zaigrali domačini (23 : 20), vendar je gostujoča ekipa v tretji (15 : 20) in četrti (15 : 26) četr-tini pokazala zobe ter zanesljivo zmagala s končnim rezultatom 70 proti 84. Za murskosoboško eki-po so največ točk dosegli Davorin Škornik in Bine Barbarič, vsak po 14, ter Tadej Horvat, ki je dose-gel 13 točk. Trener Radenske Creativa Primož Slavič, ki poraza ni pričakoval, je po tekmi pove-dal, da je gostujoča ekipa pokazala več in zasluženo zmagala. Krivdo gre pripisati slabemu napadu, pa tudi v obrambi domačini niso dali vsega od sebe. Sam upa, da se bo kapetan in vodja na igrišču Robert Šuran čim prej vrnil na parket, saj ekipi organizacija v taki po-stavi zelo šepa. Košarkarski klub Radenska Creativ je na četrtem mestu lestvice druge slovenske ko-šarkarske lige, v naslednjem krogu pa se bodo pomerili s tretjeuvršče-nimi Terme Olimia Podčetrtek.

Košarkarji Radenske Creativa brez kapetana Šurana niso zmogli Tadej Kirinčič

Page 37: Soboške novine

37 januar 2013 |

ŠPORT

Ob božičnih praznikih so prišli ško-

fu murskosoboške škofije dr. Petru

Štumpfu voščit tudi pomurski gasilci.

V prijetnem pogovoru, ki je sledil formalni čestitki škofu in generalnemu vikarju škofije Francu Režonji, so častni predse-dnik Gasilske zveze Slovenije, ki je obenem tudi predsednik PGD Murska Sobota, Ernest Eöry, častni regijski gasilski poveljnik Franček Gomboc, predsednik Gasilske zveze Beltinci Andrej

Vöröš in podpredsednik PGD Murska Sobota Janez Škraban gostitelja seznanili z aktualnim dogajanjem na področju gasil-stva v pomurskem in slovenskem prostoru. Sicer pa pomurski gasilci s ško-fijo tesno sodelujejo, zlasti pa so z gasilci ob različnih prireditvah in pridobitvah tesno povezane njene župnije. Enkrat na leto se gasilci množično udeležujejo tudi Florjanovih svetih maš. Škof je gasilcem predstavil eno od tez sodelovanja med duhovnikom in gasilci, ki se že izvaja v Nemčiji, ko se ob nesrečah duhovnik s po-slanstvom tolažbe poveže s svoj-ci ali gasilci, saj ti in v nesreči prizadeti velikokrat potrebujejo tudi psihično pomoč. Morda bi po njegovih besedah kazalo to prakso v prihodnje prenesti

tudi med pomurske gasilce. Ob seznanjanju gostov z nekaterimi aktualnimi dogajanji v mursko-soboški škofiji je škof izpostavil, da bo v prihodnje srečanje ver-nikov na ravni škofij iz Murske Sobote, Madžarske, Avstrije in Hrvaške, kjer naj bi bili priso-tni tudi gasilci. Škof je gasilce pohvalil za njihov prispevek, ki tudi v teh ekonomsko težkih ča-sih v okviru svojega temeljnega poslanstva skrbijo tudi za solidar-nost in humanitarnost.

Gasilci ob božičnih praznikih voščili škofu Geza Grabar

Športna zveza gluhih Slovenije je

konec decembra podelila priznanja

posameznikom in organizacijam,

ki so v minulem letu izstopali na

področju športa gluhih.

Mladi murskosoboški igralec te-nisa Marino Kegl, ki je v minu-lem letu nanizal številne uspehe na domačih in mednarodnih tek-movanjih, je prejel priznanje zve-ze in tako postal gluhi športnik leta. Poleg omenjenega prizna-nja je prejel tudi bronasti znak za športne uspehe v letu 2012, ki ga je podelila Zveza za šport invalidov Slovenije – paraolim-pijski komite. Enako nagrado je prejel tudi trener in kapetan slovenske teniške reprezentance gluhih Darko Kegl. Za obetavnim mladim igralcem tenisa je nadvse uspešna tekmo-valna sezona, v kateri je nanizal kar nekaj odličnih rezultatov. Na evropskem prvenstvu gluhih in naglušnih teniških igralcev, ki je julija potekalo v nemškem Koblenzu, se je kar dvakrat zavih-tel na najvišjo stopničko. Prvič

med posamezniki, nato pa še v konkurenci mešanih parov, ko je skupaj z Angležinjo Sophie Paul premagal italijanski dvojec. V članski kategoriji je osvojil peto mesto, skupno pa je osvojil šest mednarodnih teniških turnirjev v kategoriji gluhih. Na turnirju slišečih je med osemnajstletniki končal na 24., v članski konku-renci pa na 39. mestu.

Žal Marinovi uspehi na sloven-skih in mednarodnih igriščih ter prejeto priznanje niso dovolj za štipendijo Olimpijskega komi-teja Slovenije. Slednji je njegovo prošnjo za dodelitev štipendije namreč zavrnil z razlago, da nima statusa kategorizacije športnika perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razreda.

Teniški igralec Marino Kegl postal gluhi športnik leta Tadej Kirinčič

Page 38: Soboške novine

38 | januar 2013

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: TOPORIŠIČ, EBENOVINA, LUNEK, DUR, OT, KOT, ID, VEZ, VRSTA, ZAVETNIK, NED, TAJMAVT, OBDAROVANEC, AL, SR, DROGERAŠICA, OČITEK, RABA, OSET, MATINEJA, ATA, VŽIG, KUMA, IPEL, NJ, KAJLA, OSIR, EDO, ČEBINE, MAR, RUSEC, AMOR, ČESEN, EL, KA, NAD, SPASOJE, SNIPES, KREPKOST, KRSTITELJ, AX, KIKLA, AVTOKARTA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA

SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Izdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran

Miloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica Viher

Naslovnica: Prireditev Osnovne šole IV »Podarimo srečo«, Daniel Ficko

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.

Prispevke pošljite na: [email protected]

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. januarja 2013 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Boštjan Antolin,

Partizanska 15, 9000 Murska Sobota.Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Page 39: Soboške novine

Praznicni december

Foto

: Arh

iv M

OMS

Božični bazar na OŠ III

Koledovanje v Bakovcih

Predstava za najmlajše na Trgu kulture

Novoletni koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota

Božični bazar na Gimnaziji Murska Sobota

Božični sejem na Trgu kulture

Prihod Božička

Praznovanje v oskrbovanih stanovanjih

Page 40: Soboške novine

PRIREDITVE IN KONCERTIpetek, 18. 1. 2013 ob 21.00 koncert Gwen Hughes BTC Murska Sobotatorek, 22. 1. 2013 ob 9.15 in ob 10.30

igrano-lutkovna predstava ZMRDICA IN ZMRDEKLutkovno gledališče Maribor za Gledališko-lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

Četrtek. 24. 1. 2013 ob 10.00 igrano-lutkovna predstava ZMRDICA IN ZMRDEKLutkovno gledališče Maribor za Gledališko-lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 24. 1. 2013 ob 19.00 koncert CARMINA SLOVENICA: PERSPEKTIVA VZHODza Glasbeni abonma in izven

Gledališče Park v Murski Soboti

ponedeljek, 28. 1. 2013 ob 10.30 in ob 17.00

lutkovna predstava Fran Saleški Finžgar, Eka Vogelnik: MAKALONCALutkovno gledališče Ljubljana za Lutkovni abonma in izven

Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 29. 1. 2013 ob 9.15 in ob 10.45

lutkovna predstava Fran Saleški Finžgar, Eka Vogelnik: MAKALONCALutkovno gledališče Ljubljana za Lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 29. 1. 2013 ob 19.00 gledališko-glasbena komedijaL. Bizovičar, G. Konec: SLOVENSKA MUSKA OD A DO ŽŠpas teater Mengeš

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 31. 1. 2013 ob 19.00 Monokomedija STAR FOTR. SiTi Teater BTC in KREKERdobrodelni dogodek ROTARY CLUBA Marjanci

Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 1. 2. 2013 ob 19.00 ljubiteljska predstava Feri Lainšček: NEDOTAKLJIVIgledališka skupina: KUD ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA

Grajska dvorana Murska Sobota

sobota, 2. 2. 2013 ob 19.00 ljubiteljska predstava Feri Lainšček: NEDOTAKLJIVI gledališka skupina: KUD ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA

Grajska dvorana Murska Sobota

četrtek, 7. 2. 2013 ob 19.00 SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Gledališče Park v Murski Sobotisobota, 9. 2. 2013 ob 19.00 ljubiteljska predstava Feri Lainšček: NEDOTAKLJIVI

gledališka skupina: KUD ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA Grajska dvorana Murska Sobota

ponedeljek. 11. 2. 2013 ob 10.30 in ob 17.00

gledališka predstava S. Hamer, A. Valcl: ZAJTRKSNG Nova Gorica za Lutkovni abonma in izven

Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 12. 2. 2013 ob 9.30 in 10.30

gledališka predstava S. Hamer, A. Valcl: ZAJTRKSNG Nova Gorica za Lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 12. 2. 2013 ob 18.00 ljubiteljska predstava ZAPUŠČINAgledališka skupina: Kroške tikvi

Grajska dvorana Murska Sobota

sreda, 13. 2. 2013 ob 18.00 ljubiteljska predstava ZAPUŠČINAgledališka skupina: Kroške tikvi

Grajska dvorana Murska Sobota

sreda, 14. 2. 2013 ob 19.00 gledališka predstava/komedija A. Nicolaj: PAROLE, PAROLE ali Ni bila peta…Gledališče Koper za Abonma komedija in izven

Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 15. 2. 2013 ob 19.00 Koncert GOVOREČI BOBNI, predstavitev bobnarskih delavnic Grajska dvorana Murska Sobota

RAZSTAVEna ogled do 9. 3. 2013 EPK 2012:

razstava FROM PAGE TO SPACE/OD STRANI DO PROSTORAGalerija Murska Sobota

na ogled do 31. 3. 2013 EPK: razstava ZAKRITO/ODKRITO Pomurski muzej Murska Sobota

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJAčetrtek, 17. 1. 2013 od 10:00 do 13:00

Seminar: Kaj prinaša novi Zakon o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju

RIS Dvorec Rakičan

ponedeljek, 21. 1. 2013 ob 9.00 Seminar: Novosti na področju plač v javnem sektorju s pregle-dom celotnega plačnega sistema ter obračunavanja plač v javnem sektorju

RIS Dvorec Rakičan

četrtek, 24. 1. 2013 ob 17.00 Predavanje: "SAMOMORILNOST" RIS Dvorec Rakičan

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: [email protected]