SLOVENSKI

P R A V O P I S

Izdala

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

L J U B L J A N A 1950

Novo izdajo sta priredila

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK in

ZAVOD ZA KULTURO SLOVENSKEGA JEZIKA po prvi izdaji

BREZNIK-RAMOVŠ: SLOVENSKI PRAVOPIS 1935

Uredniški odbor F. Ramovš, O. Župančič

A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, M. Šmalc, J. Šolar

Pri odtiskih je sodeloval tudi J. Moder

Rokopis za tiskarno sta izdelala P. Ramovš in N. Jesse

O tujih lastnih imenih

28 T u ja lastna im ena pišem o v slovenščini na d v a n a č i n a : v tu ji ali domači obliki. V vsakem p rim eru pa jih p reg ib ljem o po sloven­skih p rav ilih z dom ačim i obrazili. V splošni rab i jih bo lj p rilagajam o domači p isavi (fonetična pisava), v strokovni (znanstveni) rab i pa osta jam o bliže p rvo tn i podobi.

29 i. V domači obliki pišem o:a) im ena d r ž a v , p o k r a j i n in n a r o d o v : Rusija, češko, Polj­

sko , Bolgarija, Ogrsko ali Madžarsko, Avstrija, Bavarsko, Nemčija ali Nemško, Tirolsko , Švica, Belgija, Nizozemsko a li Holandsko, Angl i j a, Angleško , I rsko, Norveško, Skandinavija, Italija, Španija ali s ta ra Hispa- nija, Galija, Francija ali Francosko, Alzacija, Burgundija, Kitajsko ali Kina, Indija, Egipt, Brazilija, Čile, Mehika, Ognjena zemlja, Estonci, Baski, Buri, Hotentôti, Cúlu, Búšmani itd.;

b) o b č n e p o j m e v lastn ih im enih in s tem bo lj ali m an j tud i pridevnike, k ak o r: m o r j e (Sredozemsko, Severno Ledeno, flti- meno, Belo, Rdeče, Črno, Mrtvo, Kaspijsko, Jonsko, Egejsko, Beringovo itd.), j e z e r o (Bôdensko, Blatno, Ládoško, Zenovsko, Lemansko, Cúriško, Gardsko, Romsko, Tanganiiško, Huronsko, čadsko, Viktorijino, Geneza- reško, Mičigensko ali Michigansko, Vierwaldstättsko ipd.), z a l i v (Biskaj­ski, Génovski, Mehiški, Kadiški, Bengalski, Hudsonov, Tárantski, Siamski, Perzijski, Bôtnijski itd.), o t o k i (Alandski, Frizijski, Pontinski, Liparski, Kanarski, Sundski, Normanski, Novosibirski, Japonski, Falklandovi itd.), p r e l i v i , p r e k o p i in o ž i n e (Otrantski, Rokavski, Korziški, Mesinski, Mozambiski, Súeški, Pánamski, Severni kanal, Kanal sv. Jurija, Burgund­ski, Renski itd.), g o r o v j a (Tevtoburški les, Turinški les, Črni les, češko rudogorje, Švicarska visoka planota, Švabsko-bavarska visoka pla­nota, Podolska plošča, Jablonov hrbet, Sianovojski hrbet, Verhojamko gorovje, Mehiško višavje itd.), n i ž a v j a (Panonsko, Sibirsko, Sarmatsko), p u š č a v e (Libijska, Arabska, Nubijska, Velika Viktorijina) itd.;

c) n ek a te ra lastna im ena za r e k e , g o r o v j a in k r a j e : Donava, Visla, Laba, Odra, Aniža, Adiža, Tisa, Ren, Temza, Rodan (Rhône), Pad, Tibera- in večino izvenevropskih: Nil, Kongo, Jórdan, Evfrat, Tigris, Ganges, Ormôko, Amazonka, Misisipi, Misuri itd.; Alpe, Abruci, Pireneji, Beskidi, Karpati, Vogezi, Kordiljére, Kavkáz, Himalaja itd.; Dunaj, Solno- grad, Dunajsko Novo mesto, Budimpešta, Pariz, Lurd, Lizbona, Kárdova, Rim, Pádova, Benetke, Neapelj, Turin, Florenca, London, Draždani -nov (Dresden), Gdansk, Lipsko -epa (Leipzig), Bujana, A tene A ten, Carigrad (Konstantinopel, l°tanbul, Bizánc), Smirna, Damask ipd.

22

V splošni jezikovni rab i ne smemo p risiljeno sloveniti imen, k ak o r Frankobrod, ìnomost, Monakovo ipd.; rabim o tu jo obliko Frank­furt, Innsbruck, Múnchen.

2 . S lovanska lastn a im ena se rav n a jo po nasledn jih p rav ilih : 30a) n ek a te ra b o l j z n a n a las tna im ena pišem o po slovenskem

izgovoru: Praga (č. P raha), Varšáva (polj. W arszaw a), Čenstohóva (polj. Czestochowa) ipd.;

b) c i r i l i c o p rep isu jem o v l a t i n i c o ; za s r b s k e c irilske črke jem ljem o ustrezna znam enja iz h r v a t s k e g a pravopisa: Karadžić, Čačak, Šabac, Bakoviča ali Djakovica, Đordevič a li Djordjević itd.; p ri p rep isovan ju b o l g a r s k e cirilice opuščam o nem i b na koncu besed: Plovdiv, Vazov, Pleven, Belogradcik, Gerov, Elin-Pelin itd.; iz r u s k e cirilice p rep isu jem o tis te znake, ki jih naš jez ik v la tin ic i nima, z n a jb liž jim i ustreznim i črkam i: Saltikov-Ščedrin, Černišev, Černiševski (v ruščini y = bi Saltykov-ščedrin , Černyšev itd.), pač pa v ečk ra t pišem o K rylov; m ehčan ja ne pišemo zm eraj: Lenin, Lermontov, Leskov, Balmont, Belinski, Arhangelsk, toda: Turgenjev, Gogolj, Koljcov, bakin, Dalj ipd.; zev zapiram o z j: Gribojedov, A ndrejev , Dostojevski, Buslajev (rusko: -oe-, -ee-, -ae-) ipd.; obrazila p rilagajam o domačim :-ij v -i, -skij v -ski, -y j v -i: Gorki, Belinski, Budenni [budjóni]; Čehov, Gonèarov itd .; tud i izgovor im en močno prib ližu jem o dom ačem u;

c) z l a t i n i c o p isana im ena obdrže izvirni p ravopis in izgovor: Mickietcicz [mickjévič], Przybyszewski [pšibišéyski], Kossak-Szczucka [kósak-ščúcka], Rzeszow [žéšuu], Slow acki Juljusz [swovácki jú ljuš], Glowacki [gwovácki]. Osw iecim [osvjéncim], Zdzislaw Dobički [zdzíswau dem bícki], Dqbrowska Marja [dom bróuska]; nam esto po ljskega i p i­šemo ž: Žeromski, Lôdž [wúdž] itd.; Smichov, Litomêŕice [-mjéržice], Šafaŕik [-ržik], Čecft Svatopluk, Macha, Dobrovskij, čelakovsky, Palacky, Božena Némcova ipd.;

Č) slovanska lastna im ena sk lan jam o po zgledu slovenskih: PúŠkin -a -u -om, Puškinov -a -o; Kàradžić -a -u -em, Kàradžićev -a -o; Sienkiewicz [sjenkjévič] -a -m -em, Sienkiewiczev -a -o; Šamac Šamca, Kragujevac -ved, kragujevški -a -o; im ena na -oj ( Tolstoj, Trubeckoj) in na -or -e r (Čehov, Gribojedov, Turgenjev) sk lan jam o k ak o r p rave sam ostalnike: Tolstoja -u, Čehova, Turgenjeva itd.; češka im ena na -cky (Vrhlicky) in -sky (Dobrovsky)), p o ljsk a na -cki (Krasicki) in -ski (Krasiúski), ru ska na -ski (Musorgski) sk lan jam o k ak o r slovensko im e Koseski -ega: Palackega -emu, Dobrovskega -emu, Krasickega -emu, Krasinskega -emu, Belinskega -emu; p ri tak ih im enih rabim o rod iln ik nam esto svo jilnega p ridevn ika : načrti Palackega, slovnica Dobrovskega, dela Krasickega, kritika Belinskega, romani Aksakova, itd., gl. S 14. Tako

23

pišem o in p reg ib ljem o tudi naslove in zložena im ena, n. p r.: Liter a- turna ja gázHa piše, v Literatúrni gazeti beremo; Jásnaja P olána je znana vsemu svetu, v Jásni Poljani je živel in delal Tolstoj; če bi p reg ib an je preveč oddaljilo ime od izvirne oblike, ostane ime ne- sk lonljivo, n. pr.: Nóvoje vrèmja prinaša, iz Nóvoje vrémja povzemamo.

31 3. S taroklasična (grška in la tinska) imena pišem o v slovenski obliki, sk lan jam o pa jih po osnovi v grškem ali la tinskem jeziku .

P ri tem so se uveljav ila nas ledn ja p rav ila :a) če im ajo v vseh sklonih i s t o o s n o v o k ako r v im enoval­

n iku, jih sk lan jam o po zgledu slovenskih prim erov: Korint -a -m, korintski -a -o; Troja -e -i, trojánski -a -o; Tebe Teb -am , lebánski -a -o; Delfi -fov -óm7 delfski -a -o; Antigona -e -i, Antigonin -a -o; Medéja -e -i, Médéjin -a -o; Levktra -ter -trom s mn., levktrski;

b) če im ajo v odvisnih sklonih d r u g a č n o o s n o v o kak o r v im enovalniku, prid rž im o v odvisnih sklonih tu jo osnovo: Ksŕnofon -onta., Ksènofontov -a -o; Anákreon -onta, Anákreontov -a -o; A :as Ajanta -u, Ajantov -a -o; Káto Kátona -u, Kálonov -a -o; Sapfo Sapfe -i, Sapfin -a. -o; Argo Àrge -i itd.;

c) p ri s p l o š n o znanih im enih odpahujem o tu ja obrazila tudi v im enovalniku: Ahil (lat. Achilles, gr. Achilleus) Ahila -u, Ahilov -a -o; Odiséj (gr. Odysseus) -éja -u , Odiséjev -a -o; Sôkrat (gr. Sokrátes) -a-u , Sôkratov -a -o; Dámoklej -a -u, Dámoklejev -a-o; Leónida (gr. Leo- nídas) -de in -da, Leônidov -a -o; Horác -a ali Horácij -a (lat. H oratius), Ovid ra ali Ovidij -a (lat. O vidius), Vergil -a a li Vergilij -a itd.

P ri n e k a t e r i h im enih rabim o v im enovalniku tu jo ali domačo osnovo in obrazilo: Àrtemis a li Artémida, Pálas ali Pálada, Céres ali Cérera -e -rin, Vénus ali Venera -e -rini Cicero ali Ciceron -a -onov, Pêrikles ali Périklej, Temistokles ali Tem istoklei, Evripides ali Evripid -ida Evripidov -a -o, Tácit ali Tácitus Tácita Tácitov -a -o itd.

P ri im enih, ki se rab ijo r e d k o ali samo s t r o k o v n o , ostane im enovalnik v izvirni obliki: Perdikas (gr. Perd íkkas) -ke in -ka , Perdikov -a -o; Láhes Lahéta -u, Lahétov -a -o; Anáksarhos -ha, Aná- ksarhov a- o; Anaksimenes -na itd.

M oška im ena na -a sk lan jam o kako r slov. m oška im ena na -a Matija, L uka: Numa -e ali -a, -i a li -u , Númov -a -o; Leónida -e a li -a, -t ali -u, Leônidov -a -o itd.

32 4. Rom anska, germ anska, ang leška lastn a im ena in im ena iž tis tih j e z i k o v , k i u p o r a b l j a j o l a t i n i c o , pišem o v im enoval­n iku v nesprem enjen i obliki, izgovarjam o pa po p rib ližnem izgovoru tiš tega jezika.

24

Sklonska in p ridevn iška obraz ila dodajam o tu jim oblikam v glavnem po slovenskih glasoslovnih zakonih; ta obrazila p i š e m o tako, k ak o r zahteva tu ja p i s n a podoba, i z g o v a r j a m o pa tako, kako r zahteva f o n e t i č n a zveza. n. p r.: Barrès -èsa, Barrèsov -a -o [barès -a. barèsou -ova -o], toda Dumas -asa, Dumasov-a -o [dümá -aja , düm ájeu -eva -o); Descartes -tesa, Descartesov -a -o [dekárt -ta, de- kártou -ova]; Faguet -eta, Faguetov -a [fagè -éja, fag é jeu -eva] ipd. P ri francoskih im enih na. samoglasnik + nemi -t se po načelu vezave izgovarja tudi [fagè -éta, fagétou -ova]. Bizetove [bizétove] opere, Milletove [mijétove] slike, Meilletovo [mejétovo] pravilo, Cnrnotovo Ikarnótovo] zdravljenje itd.

Povsod opuščam o člen. ko likor ni sestavni del im ena, kako r n. pr. v im enih: Le Havre [ləáv r], La Rochelle [larošèl], Lesage ali Le Sage (ləsáž). Leconte de Lisle [ləkontdəlíl].

K ra jevna im ena so splošno m oškega spola in se ne ravna jo po tu jem jeziku: tako so n. pr. Marseille, Lille, La Rochelle [m arséj. lil, la ro šè l] v francoščini ž. sp., p ri nas pa m oškega: iz Marseilla, v Lillu , pred La Rochellom [m arséja. lílu, larošèlom ]; ženskega spola so le im ena na -a : Ancona [-kó-], Foggia [fódža]. Pescara [-ká-]. Bologna [-ón j-]. Barcelona [-celó-], Sevilla [-lija-], Zaragoza [saragósa], Jena, Fulda, Upsala. Nagykánisza [nodžkaníža] ipd.

Pri tu jih im enih se za m ehkim i soglasniki -o- v obrazilih ne sp rem in ja v -e- razen za -J-: Lesageov [ləsážou]. Boccacciov [bokóčou], Coleridgeov [kólridžou], Vidal de la Blacheov [vidàl də la bláŠou] ipd.

A. Nemi -e na koncu im en:a) o d p a h u j e m o p red obrazili, ki se začen ja jo s sam oglas­

nikom in pred obrazilom -sk i: Morse Morsa, Morsov -a -o [môrs -a, môrsou -ova -o], Carlyle -la, Carlylov -a -o [karláil -a. karlá jlou l. Taine Taina, Tain-ov -a -o [tên -a, tênou -ova -o], Lamartine -na, Lnmnrtinov -a -o [lam artín -a, -tínou -ova -o], Brunetière -èra, Brunetičrov -a -o [b ru n tjê r -a, -jêrou -ova -oj. Lemailre -tra, Lemaitrov -a -o [ləm êtr -a. ləm êtrou -ova -o] itd.; — Marseille -eilla, m arsejski -a -o [marséj -a. m arsejski] Lille -lla , lilski -a -o [lilski] . Dieppe -ppa, diepski [djèp -a. djèpskil, Carcassonne -nna, carcassonski -a -o [karkasòn -óna, karkasón- sk i-a -o ] , Compiègne-gna, compiènjski -a -o [k o m p jê n j-a , kom pjen jsk i -a-o], Newcastle -tla, newcastelski-a-o [n jukásəl -sla, n ju k á sə lsk i-a -o ], Molière -èra, motíèrski -a -o [m oljêr -a, -êrski]. Louvre -vra, louvrski -a -o jlúv r -a, hivrski]. Lenôtre -tra, lenôtrski -a -o [lənótr -a, lənótrski), lemaitrski slog [ləmêtrski]. Doumergue -ga -gov [dumêrg -a -ou ] itd.;

b) p i š e m o , če odloča o izrek i sp red stoječega soglasnika: Laplacè -cea, Laplaceov -a -o [laplás -a, laplásou -ova -o], Wallace -cea,

Wallaceov -a -o [wôlis -a, wôlisou -ova -o], Coleridge -gea, Coleridgeov -a -o (kólridž -a -ou ], Lesage -gea, Lesageov -a -o [ləsáž -a -oul ipd.;

c) p i š e m o v sam oglasniški skupini: Poe Poeja, Poejev -a -o [pó pója, pójeu -eva -o], Andrée -éeja, -éejev -a -o jandré -ja, - je u -eva, -o), Coppée -éeja, Coppéejev -a -o [kopé -ja, -jeu -jeva -o], Mérimée -éeja, M ériméejev -a -o [merimé -ja, -jeu -jeva -o], Bour- daloue -oueja, -ouejev -a -o [burdalú -ja , -jeu -jeva -o], Defoe Defoeja, Defoejev -a -o [defó -ja, defó jeu -eva -o], Crusoe -oeja, Crusoejev [krúso -ja , -jeu], Mackenzie -zieja, -ziejev [mekènzi -ja, -jeu].

34 B. Im ena na nep o u d arjen i sam oglasnik.a) Im ena, k i se konču jejo n a nepoudarjen i -a v pism u in iz­

govoru, se p reg ib lje jo po zgledu slovenskih im en na -a, ženskih in m oških: Ortega m -ga ali -ge, -gu ali -gi itd., Ortegov -a -o [ortéga -ga -ge, -gou]; Ancona -e ž, anconski -a -o [ankón-]; Foggia -gie z [fódža -e], Bologna -e ž, bolonjski -a -o [-ónj-], Upsala -le ž, upsalski -a -o, Jena -e ž, jénski -a -o, Fulda -e ž, fúldski -a -o; Barcelona -e ž, barcelonski-a-o, Valencia-e ž, valencijski -a -o, Sevilla-e ž, seviljski ild.

b) K adar se tu je lastno im e konču je v pism u in govoru na nepoudarjen i -e (-à, -ô) ali -t (-y), pišem o p red sam oglasnikom v obrazilu -j-: Goethe -theja, Goethejev -a -o; Fichte -ja, Fichtejev -o -o; Heine -eja, Heinejev -a -o [hájne -ja, -jeu - jev a -o]; Croce Croceja, Crocejev [króče -ja , jeu]; Dante -ja, -jev; Gôdôlô -ôja, gôdôlojski; Sàtàld -àja, -àjev; Hardy -yja, -yjev; Galsworthy -yja , -yjev [gálsworsi -ija, - ijeu ]; Percy -yja , -yjev -a -o; Manzoni -nija -jeu [mandzóni - ija - ijeu ]; Machiavelli -ija, -ijev [m akjavéli -ija , -ijeu]; Marconi -ija, -ijev [m arkóni -ja, -jeul, Bari -ija, barijski [bár-], Coventry -yja, coventryjski [kòventri -ija, -ijski], Pötöffi -ija, -ijev, Viipuri -ija, viipurijski itd.

R om anska občna in ro js tn a im ena na -e se siklanjajo po slov. m oških p rim erih : breve breva, konklave konklava, cicerone -ona [čičeróne -óna], San Michele -ela [san m ikéle -éla], Giuseppe -eppa [džuzépe -épa]; tako včasih tud i večzložna la s tn a im ena: Pordenone -ona [pordenóne -óna], Belvedere -era [belvedêre -êra] ipd.

Če se sam oglasniška skup ina piše na koncu z -i ali -y, ne pišemo -j-: Broadway -waya, broadwayski [brôdw ej -w eja, -wejski], Macaulay -aya, Macaulayev -a -o [mekôli -ija, -ijeu] itd- To prav ilo v e lja tud i za p rim er pou d ark a na končni sam oglasniški skupini: Cambrai -aia, cambratski -a -o [kam brê -b rê ja , kam brejsk i], Barbey -eya, Barbeyev -a -o fbarbé -éja , -éjeul, Bloy Bloya, Bloyev -a -o [blwá -ája).

c) Im ena, ki se konču jejo na n epoudarjen i -o, so m oškega spola; v odvisnih sklonih odpah u je jo tn je obrazilo -o in p revzem ajo slo­venska obrazila: Tasso Tassa, Tassov -a -o [tás-], Caruso -so, Carusov

26

-a -o [karúz-1, Palermo -ma, palermski [palêrm-], Cattaneo -nea, catta- nejski, O vi e do -da, oviedski [ovjéd-], Santiago -ga, santiaški -a -o [santjág-], Ebro -ra, ebrski [ébr-], Unamuno -na, -nov, Portimào -maa, portimàski [portim áno -a, portim ánski], Chamisso -sa, Chamissov,Oslo -la itd.

C. Im ena n a p o u d arjen i sam oglasnik. 35

Im ena, k i se v tu ji oblik i konču jejo na p o u d arjen i sam oglasnik v pism u in govoru, dobivajo -j- p red slovenskim obrazilom : Zola Zolaja, Zolajev -a -o [zolá -ája , -ájeul, Hérédia -aja, -ajev [erediá -ája , -ájeul, Boileau -eauja, Boileaujev -a -o [bwaló -ója, -ójeu), Hugo -oja, -ojev [ü gó -ója, -ójeu), Loti Lotijev -a -o [loti -ija , -ijeu), Barthou -ouja, -oujev [bartú -ú ja , -ú jeul, Vigny -yja, -yjev -a -o [vinjí -ija, -ijeu], Montesquieu -ieuja, M ontesquieujev [moniteskjé -éja, -éjeul, Malarmé -éja, -éjev [m alarm é -éja , -éjeu l, Nancy -yja , -yjski [nansí,-ija -íjskil, Richelieu -ieuja -ieujski [rišəljé - ja -éjski], Curie -ieja, -iejev [kuri -ija , -íjeul, Pm Pauja, paujski [pó pója, pójski] itd.

F rancoske nosniške sam oglasnike prib ližu jem o naši izrek i z n ali m za sam oglasnikom ; zato jih n a koncu besed p red slovenskim i obrazili m ed sam oglasnikom a tudi jasno izgovarjam o: Buffon -a, Buf­fonov -a -o [bufón -óna, b ü fónoul, Rostand -anda, Rostanfov [rostán -ána, -ánoul, Coulomb -omba, Coulombov -a -o [kulón -óna, kulónoul.Du Camp -pa, Du Campov -a -o [dü kán -a, dukánoul, Lebrun -una, Le- brunov -a -o [ləbrên -na, -nou], Fromenlin -a, -ov [from antên -a, -noul itd.

Č. Im ena na soglasnik. 36

a) Če se im e konču je na -er, -en ali -el, včasih -e- izpada k ak o r polglasnik ə; p ri tem se p ravopis rav n a po slovenskih p rav ilih o zvočnikih r, n, l: Hannover -vra, hannovrski; Luter -tra, Lutrov -a -o, lútrski -a -o, lútrovec -vca, toda: luteránec -nca, luteránski -a -o, lute- ránstvo -a; Gloucester -tra, gloucestrski [glôstər -tra , -trski), Manchester -tra, manchestrski -a -o [m ènčestər - tra , -trsk i); Schaffhausen -sna, schaffhausenski -a -o [šafháuzən -zna, -zənski), èafhavznerica -e (vrsta u r); Beethoven -vna, Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o [betóvən -óuna, -óunou, -vənski); Baden -dna, bádenski -a -o; Gelsenkirchen -chna, gelsenkirchenski -a -o [gelzenkírhən -hna, -hənski), Saarbrücken -ckna, saarbrückenski -a -o [sarbrü kən -kna, -kənski); Básel -sla, báselski [bázəl -zla, -zəlski); Dehmel -mla, Dehmlov -a -o, dehm elski -a -o [déməl -mla, -mlou, -m əlski); Schlegel -gla, Schleglov -a -o [šlégəl -gla, -gloul, Hegel -gla, Heglov -a -o, héglovski -a -o, héglovec, héglov- stvo -a, toda: hegeljánski -a -o, hegeljánec -nca, hegeljánstvo -a.

27

S6 V n ek a te rih d rug ih tak ih im enih pa nam je -e- p rav i e k ako rv dom ačih im enih Sever -ja, Prijatelj -telja, Podkóren -rena ipd.: Wagner -ja, W agnerjev -a -o, wágnerski -a -o, w agnerjánec -nca; Herder -ja, Herderjev -a -o, herderski -a -o; Schiller -ja , Schillerjev -a -o, schil- lerski -a -o [šíler-]; Keller -ja, Kellerjev -a -o; Burger -ja, -jev; Ibsen -sena, Ibsenov -a -o, íbsenski -a -o, ibsenovka -e (dram a po Ibsenovem vzoru); St. Gallen -lena, sanktgallenski -a -o; Essen -sena, essenski -a -o; Engel -gela, Engelov -a -o ipd.

b) Im ena na -er [-e r] dobivajo v odvisnih sklonih -j-: Grillparzer -ja -jev, Büchner -ja -jev, Rose g g er -erja -jev, Triér -ja triérski, Chaucer -ja -jev [čôsəŕ - ja - je u ], Bulwer -ja -jev [bùlwər - ja -jeu). Pasteur -ja -jev [pastêr - ja - je u ]; ne vrivam o pa -J-, če za -r- odpada nemi -e: Shakespeare -eara, -earov [šekspír -ra -roul, Molière -èra -èrov [m oljêr -a -ou ). Voltaire -aira -airov [voltêr -a -ou) itd.

Po tem se rav n a jo tudi udom ačena im ena, kako r: Burger -ja jev, Kunaver -ja -jev, Kraigher -ja -jev, Kramer -ja -jev, Layer -ja -jev,

Šifrer -ja -jev, Mencinger -ja -jev, Grafenauer -ja -jev, Cigler -ja -jev, Miler -ja -jev, Perger -ja -jev itd. Toda: Veber -bra -brov, Vider -dra -drov, W éster -tra -trov, Béèter -tra -trov, Magister -tra -trov ipd.

c) Im ena, ki se konču jejo v osnovi na -k -g -h -s -z -c, zlasti na-burg, -beŕg, -bourg (čeprav je -g nem), -burgh, -borg, -ach, -ing(en) ipd., tvo rijo p ridevn ik po slovenskih glasovnih zakonih z m ehčanjem : Hamburg — hamburški, Augsburg — augsburški, Nurnberg — nurn- beríki, Cherbóurg — cherbourški [šerbúr — šerbúrški). Edinburgh — edinburški, Gôteborg — goteborški, Freisingen — freisinški [frájzingen, frá jzinšk i). Tubingen — tubinški, Urach — uraški, Haag — haaški [hág, háŠkij, York — yorški [jór k — jorški), Chicago — chicaški [čikágo — čikáški), Atos — átoški, Ars — árški, Bur gos — burgaški, Lùbeck — lubeški, Narvik — ndrviški, Suez — sueški, N izza [niča) — niški, Toulouse — toulouški [tu lúz — tulúški), Toblach — tôblaški, Bregenz (brégenc) — bregenški, Linz Jlinc) — linški, Greenwich — greenwiški [grínič — gríniški). Limoges — limoški [limóž — limóški). Liège — lièéki [lje ž - ljêški]. Avranche — avranški [av rá n š — avránški), Casa­blanca — casablanški [k á sa b lá n k a — ánški) itd.

č) P ri im enih, ki se v p isavi konču jejo na -s, pišemo v p r i­devniku na -ski e n sam s: Calais — calaiski [ k a lé — éjski), Nantes —nanteski (nant — nántski), Davos — dav o ski (iud i davôški), Ems — em ski, Worms — wormski, Poitiers — poitierski [pw atjé — -é jsk i], Tours — tourski [túr; — tu rsk i], Troyes — troyeski [trw á — trw á jsk i] itd.

d) P ri im enih na n e m i s o g l a s n i k se pridevniško obrazilo -ski m ehanično p rip isu je ne glede na navidezno . nemogočo so-

28

glasniško skupino, k e r odloča izgovor: Bordeaux — bordeauxski [bordó — -ójski], M ontreux — m ontreuxski [m ontré — m ontréjski), Chamonix — chamonixski [šamoní — -íjski], Lisieux — lisieuxski [lizjé — lizjéjski) ipd. N ekatere bo lj znane p ridevn ike pišemo k a r fonetično: versájski, m arséjski ipd.; gl. še § 33.

D. S estav ljena im ena. 37

Iz dveh ali več besed s e s t a v l j e n a tu ja im ena čutim o kot en pojem in jih preg ib ljem o samo v zadnjem sestavnem delu: Campo [kám -] Formio, iz Campo Formia, v Campo Formiu, campo- form ijski; Monte Carlo [monte k á rlo ], iz Monte Carla, v Monte Carlu, montecarlski; Mont Blanc, z Mont Blanca, na Mont Blancu, moniblaniki [mónblán -ána -ánu, -ánšk i]; Aix-les-Bains, v Aix-les-Bainsu , aixles- bainski [ekslebèn -ênu, -ênski]; Sainte-Beuve, Sainte-Beuva, Sainte- Beuvov -a -o, saintbeuvski [sêntbév -va, -vou. -usk i]: Sully-Prudhomme -homma, Sully-Prudhommov -a o, sullyprudhomski (sü li p rüdòm -uma, -omski]; Leconte de Lisle, Leconte de Lista, Leconte de Listov -a -o, lecont edelislski [ləkont də lil -a, ləkónt də lílou -ova, ləkóntdəlílski);Pic d Aneto , Pic dA n eta , picdanetski [pikdanéto -ta, -étski]; Sierra Nevada, Sierra Nevade, sierranevadski [s jeraneváda -e, -ádski); Jerez de la Frontera -re, jerezdelafronterski [hêresde lafron têra -re, -êrski]; Rio de Janeiro -ra, riodejaneirski [riodehanéjro -ra, -éjrsk i]; Buenos Aires, iz Buenos Airesa, v Buenos A iresu, buenosaireški [bwénosájres -a -škij; Menendez [-es] Pidal, o Menendez Pidalu, Menendez Pidalova slovnica; Vera Cruz, iz Vera Cruza, v Vera Cruzu [krus-], veracruški;New Orleans, iz New Orleansa, neworleanški [n juorlínz -nza, -nški];San Francisco, iz San Francisca, sanfrancišk i [san fransísko -ka, -síški]; New York, iz New Yorka, newyorški [n ju jó rk -ka, -jòrški]; Salt Lake City, iz Salt Lake Cityja, saltlakecityski [soltleksíti -ija , -ijskij itd.

E. Im enom rek , ki so ženskega spola, pa se konču jejo na nemi 38 -e ali na soglasnik, že v im enovalniku dodajam o slovensko o b ra ­zilo -a: Seina -e -i, seinski -a -o [sêna -e -i, sênski], Loira -e, loirski [lw ára -e, hvárski], Garonna -e, garonski [garòna -e, -ònski], Marna-e, marnski [már-], Mosella -e, moselski [mozèla -e, -zèlski], Saona -e, saônski '[sòna -e, sónskij, Somma -e, s omski [sòma -e, somskij, Wesera -e, uoeserski [vézera -e, -skij, Taubera -e, -erski, Saala -e, saalski [sál-], Mulda -e, mul ds ki; Warta -te, uartski itd.

Im ena rek m oškega spola se rav n a jo po p rav ilih za druga k ra je v n a im ena: Ebro Ebra, ebrski -a -o, Tajo -ja, tajski [táho -ha, tájski], Guadalquivir -a, guadalquivirski [gw adálk iv ir -a, - irsk i] itd.

29

39 F. Im en časnikov, ustanov ipd. navadno ne sklanjam o, k ad a r jih uporabljam o v tu ji obliki: Humanité [umanité] piše, v Humanité beremo, urednik Ce-soir [səswár], član Académie Frangaise [akadem í fransêz), v Académie Frangaise, profesor na Collège de France [kolêž də fráns], igrajo v Comédie Frangaise [komedí fransêz], na Trinity College v Oxfordu [trín iti kolidž]; pač p a sk lan jam o Sorbonne kot dom ače im e Sorbóna -e (pariška univerza).

Tudi n ek a te ra druga, našem u glasovnem u u s tro ju posebno tu ja im ena, rabim o b rez sk lan je : Karlsruhe, v Karlsruhe, iz Karlsruhe [-rúej, Spaa, iz Spaa, v Spaa, pri Lago Maggiore, iz Santa Fé itd.

40 G. T u ja im ena ženskih oseb pišem o po splošnih p rav ilih za tu ja im ena, p reg ib ljem o jih pa k ak o r dom ača ženska im ena. V im e­novaln iku jih pišemo po tu jem jeziku , vendar nam je n. pr. obrazilo -e (Charlotte, Beatrice, Inge ipd.) enakovredno našem u ženskem u obrazilu -a, k ak o r ga včasih tud i pišem o; po tem zgledu se ravna jo tudi v odvisnih sklonih: Charlotte, poleg Charlotta - te -ti, Charlottin -a -o [šarlòt -ó ta -e -i, -in], Beatrice -ce -ci, Beatricin -o -o [beatríče -če -či, -čin], Inge -ge -gi, Ingin. Tako sk lan jam o tud i germ anska im ena, ki se konču je jo na soglasnik: Sigrid Stgride -di, -din [Sígrid -e -i, -in], Ruth Ruthe -i, Ruthin [rút], v domači oblik i Ruta -e ipd.

P riim ke tu jih ženskih oseb sk lan jam o k ak o r dom ača ženska im ena z obrazilom -ova v odvisnih sklonih: gospá Curie, gospé Curie- jeve, gospé Curiejevi, gospô Curiejevo ali Curie, pri gospé Curiejevi, z gospô Curiejevo [kuri -jeve itd.]; Madame de Staêl, Madame de Siaelove, z Madame de S ta lo vo [madàm də stá l -stálove itd.]; Mme. Sévigné, Mme. Sévignéjeve [madàm sevin jé -éjeve]; Ada Negri, Ade Negrijeve [négri]; Grazia Deledda, Grazie Deledde [grácija deléda]; Sigrid Undset, Sigride Undsetove [úndset]; Selma Lagerlôf, Selme Lager- lôfove; Ricarda Huch, Ricarde Huchove [rikárda húh]; Clara Viebig, Clare Viebigove [k lára fíbig]; Handel-Mazzetti, Handel-Mazzettijeve [han- delm acéti], Droste-Hü lshof, Droste-Hulshofove, Sarah Bernhardt, Sarah Bernhardtove [sará b e rn á r -árove]. Tako sk lan jam o tudi im ena Slo­venk s tu jim imenom, n. p r.: Lili Novy, Lili Novyjeve itd. V rab i je tudi gospé Curie, Ade Negri, Sigride Undset, Ricarde Huch itd.

41 5. Im ena iz izvenevropskih jezikov, k i se ne p išejo z latinico in jih om ikani narodi p išejo vsak s svojim pravopisom , pišem o tudi mi fonetično po prib ližnem izgovoru in jih p règ ib ljem o po zgledu d rugih tu jih lastn ih im en: Peking Pekinga, pekinški -a -o; Nanking -a, nankinihi; Delhi -ija, delhijski -a -o; Singapur -a, singapurski -a -o; Kalkuta kalkútski -a -o; Gandi -ija, Gandijev -a -o; Pandit Nehru,

30