1

julij, avgust 2017 LETNIK: 24 Št.: 7/237

NE ZAPRAVIMO TA ČAS!

Spominjam se, da sem se, tako kot vsak otrok, v osnovni šoli vedno veselil počitnic. Prav

tistih dni, čisto na začetku, naslednji dan po koncu šole: z otroškim zborom iz župnije

smo se namreč že odpravili na počitnice. In te so bile res zmeraj nekaj najboljšega! Takoj

smo zadihali poletni zrak in se pognali v vzdušje brezskrbnosti, ustvarjalnosti, spoznava-

nja novih prijateljstev itd. Vedno pa smo zapeli tudi pesmico:

"Pred nami so počitnice, kako se veselimo že!

Na morje v hribe bomo šli in prosti čas uživali. Pri maši vsi se srečamo, doma pa vsak dan molimo,

nebeški Oče varuj nas, da ne zapravimo ta čas."

In lahko rečem, da nas je resnično nebeški Oče po zaslugi staršev, animatorjev na orato-

riju, zborovodkinje na pevskih počitnicah, molitvi in delu doma v hlevu in na polju, ude-

ležbe pri nedeljski sveti maši… varoval, da ta čas počitnic vsaj v večini ni bil zapravljen.

Kako dragocen dar, da znajo starši svojim otrokom omogočiti kvalitetno in koristno

preživljanje zasluženega počitniškega časa! Čeprav marsikdo pretirava z nenehno udele-

žbo na raznih aktivnostih, tečajih, taborih ipd. in tako otroku ne omogoči preprostega

druženja z vrstniki v domačem okolju… To naj presodijo starši sami.

Pomenljiv naslov letošnjega oratorija »Dotik nebes« naj nas spomni, da ne pozabimo na

to, da se pri vsaki sveti maši, h kateri smo povabljeni in do katere imamo pravico in krš-

čansko dolžnost še posebej ob nedeljah, zgodi dotik nebes in zemlje, ko Bog vstopi v

naše življenje.

Naj torej ne zapravimo ta čas!

kaplan Štefan

2

SVETNIK MESECA

Sveta Amalija (Amalberga) Ime Amalija izhaja iz nem-ščine in naj bi bilo skrajšana oblika starega germanskega imena Amalberga. Prvi del 'amal' pomeni priden, dela-ven, drugi del 'berga' pa izhaja iz glagola 'bairgan', ki pomeni varovati. Torej bi ime Amalija pomenilo 'prid-na varuhinja', tudi 'varuhinja dela'. Zgodovina o devici in redov-nici Amaliji ne pove veliko, razen v legendah. Gotovo je le to, da je živela v 8. stoletju in da je bila pokopana blizu mesta Liège v Belgiji. Njeno življenje je kmalu po njeni smrti popisal škof Radbod iz Maastrichta, vendar njegov spis vsebuje več legend kot pa zgodo-vinsko zanesljivih dejstev. Bila je frankovskega plemiškega rodu, sorodnica kralja Pipina. Razcvetela se je v izredno lepotico, zato jo je zasnubil Karel Martel (po drugih virih Pipin ali celo Karel Veliki!). Amalija pa je že kot deklica naredila zaobljubo vednega devištva, zato se je snubcu skrila. Ta pa jo je vendar-le našel in jo iz skrivališča potegnil s tako silo, da ji je zlomil roko in izpa-hnil ramo, toda Amalija je bila brž čudežno ozdravljena. Vstopila je v samostan benediktink pri mestu Liege, kjer je tudi umrla, najverjetne-je leta 772. Svetnica je še vedno zelo češčena v Belgiji in na Nizozemskem. Zaradi njene legendarne prigode z roko se

ji priporočajo pri zlomih, izpahih in zmečkaninah, častijo pa jo tudi kot zavetnico proti toči in proti vsemu,

kar povzroča škodo na polju. Na Slovenskem je kar nekaj žena in deklet, ki jim je ime Amalija, Malči, Malčka, Malka. Nekateri to ime povezujejo z latinsko besedo 'amare', ki pomeni ljubiti. Potem-takem bi se Amaliji po slovensko reklo Ljuba ali Ljubica. Sv. Amalija goduje 10. julija.

(povzeto po svetniki.org)

PAPEŽ FRANČIŠEK NA GOD

APOSTOLOV PETRA IN PAVLA

Na slovesni praz-nik svetih aposto-lov Petra in Pavla je papež Frančišek na trgu sv. Petra daroval sveto ma-šo in pri tem blagoslovil palije, bele trakove iz volne, ki predstavljajo vez metropolita z rimskim papežem in metropolitovo oblast v cerkveni pokrajini. Palije bodo novim nadško-fom metropolitom, ki so bili imeno-vani v zadnjem letu dni, na sloves-nostih v njihovih krajevnih Cerkvah podelili nunciji. Opoldne je z okna apostolske pala-če nagovoril vernike. Papež je v pridigi izpostavil tri besede, ki so bistvene v življenju apostola: izpo-ved vere, preganjanje, molitev. Pri izpovedi vere se moramo vprašati,

3

ali smo »salonski kristjani«, ki klepe-tajo, kako potekajo stvari v Cerkvi in svetu, ali pa smo »apostoli na poti«, ki izpovedujejo Jezusa z življenjem. Papež je nato opozoril, da so danes mnogi kristjani, včasih tudi v ozračju tišine, izključeni, obrekovani, diskri-minirani, predmet nasilja – tudi smr-tnega, a ob tem dejal: »Brez križa ni Kristusa, a brez križa niti ni kristja-na.« Prenašati hudo po papeževih besedah ne pomeni samo biti potr-pežljiv in iti dalje vdan v usodo, ampak pomeni posnemati Jezusa, nositi težo zanj in za druge. Tretji poudarek papeževe pridige je govoril o molitvi. »Molitev je nepo-grešljiva voda, ki hrani upanje in daje rast zaupanju. Molitev nam daje čutiti, da smo ljubljeni, in nam omogoča, da ljubimo.« V Cerkvi je molitev tista, ki nas vse podpira in nam pomaga premagati preizkušnje, je še dejal papež in dodal: »Molitev je moč, ki nas združuje in podpira, je sredstvo proti osamitvi in samoza-dostnosti, ki vodita v duhovno smrt. Duh namreč ne veje, če se ne moli, in brez molitve se ne odprejo not-ranji zapori, ki nas držijo kot ujetni-ke.« Papež je nato spomnil na pregan-janje Petra in Pavla, a tudi na to, da ju je Gospod osvobodil. Življenji obeh nas opominjata, da je Gospod vedno ob nas, hodi z nami in nas nikoli ne zapusti. »Posebej v preiz-kušnjah nas Bog drži za roko, nam prihaja na pomoč in nas osvobaja groženj sovražnikov. Spomnimo pa, da je naš pravi sovražnik greh in hudič, ki nas napeljuje h grehu.«

Ko se spravimo z Bogom, zlasti v zakramentu sprave, smo osvobojeni vezi zla in lahko nadaljujemo našo pot veselih oznanjevalcev in priče-valcev Evangelija.

(povzetek s spletne strani Radia Vatikan)

Smeh je pol zdravja

"Žena mi očita, da se premalo ukvarjam

z otroki."

"Koliko jih pa imaš?"

"Pet ali šest...nekaj takega!"

***

Bosno in Hercegovino je obiskal nemški

predsednik. Dalj časa se je zadržal na

uradnih pogovorih, potem pa vprašal:

"Kje je pa kurjač Mujo?"

Začudeno so ga pogledali, nato pa so ga

odpeljali v toplarno, kjer se je s kurja-

čem Mujom dalj časa zadržal v prija-

teljskem pogovoru.

Mesec dni kasneje je Bosno in Hercego-

vino obiskal francoski predsednik. Po

uradnih pogovorih je vprašal:

"Kje je pa kurjač Mujo? Rad bi ga videl!"

Začudili so se in ga odpeljali h kurjaču

Muji, s katerim se je predsednik zadržal

v daljšem prisrčnem prijateljskem pogo-

voru.

V Bosno in Hercegovino je prišel papež.

Takoj ob prihodu je zahteval, da ga

spremlja kurjač Mujo. Poklicali so Muja,

ki je ves čas spremljal papeža. Ko je

imel papež govor na stadionu je poleg

njega stal Mujo.Med množico ljudi na

stadionu pa je nekdo vprašal:

"Kdo pa je tale z belo čepico, ki stoji

poleg Mujota?"

4

DOGODKI IZ NAŠIH ŽUPNIJ

400 letnica župnije Soteska

Ta dogodek je bil že lepo predstav-ljen v raznih medijih. Omeniti pa je vredno, da so se ob tem dogodku farani zgledno povezali med seboj. Še en dokaz, da se kljub majhnosti župnije s slogo lahko veliko naredi. Res pohvalno!

Foto: M. Majhen

Srečanje starejših

Kot vsako leto smo člani ŽPS skupaj z župnikom v začetku junija pripravili srečanje za starejše in bolnike. Namen tega srečanja ni zgolj dru-ženje, ampak ima srečanje globljo vsebino. Najprej se udeleženci sku-paj s svojimi spremljevalci srečajo z Jezusom ob oltarni mizi. Kdor želi, lahko prejme tudi zakrament svete-ga maziljenja. Po maši pa poteka medsebojno druženje na župnij-skem dvorišču. Tako srečanje sicer poteka vsako leto že vrsto let, a nikoli ni dolgoča-sno. Kljub temu, da se zberejo veči-noma isti ljudje, je vsako srečanje nekaj posebnega, enkratnega, tako za udeležence kot za nas, ki srečan-je pripravljamo.

Žal ugotavljamo, da se število ude-ležencev iz leta v leto manjša. Nekateri so že v večnosti, nekateri v domovih za ostarele, drugi se morda še ne čutijo »ostareli«. Ali pa se morda ne čutijo dovolj nagovorjene? Škoda, saj taka srečanja vedno bogatijo. Naj še omenimo, da bo najstarejša udeleženka srečanja letos dopolnila okroglih 100 let.

Foto: J. Ban

Dotik nebes (oratorij 2017)

Prejšnji teden je v naši župniji pote-kal oratorij. Od ponedeljka do petka je vsak dan potekalo skupno dru-ženje otrok pod vodstvom animator-jev, vrhunec pa je bil v nedeljo, ko so vsi udeleženci navdušeno sode-lovali pri sveti maši.

Letos se je oratorija udeležilo 82 otrok, zanje pa je skrbelo 28 anima-torjev. Cilj oratorija je bil, da bi pod-robneje spoznali Marijo in njeno

5

življenje in se tako še bolj zbližali z našo nebeško Materjo.

Dan smo začeli ob 9h z dvigom

oratorijske zastave, ki ga je spremljalo petje oratorijske himne. Takoj zatem je sledila kratka dramska igra (zgodba), v kateri so otroci, preko dram-ske uprizoritve animatorjev, vsak dan spoznavali posamez-ne dele Marijinega življenja in njeno vlogo, ki jo poznamo iz Svetega pisma. Nato smo se po skupinah med katehezami

posvetili duhovni plati oratorija. Sle-dile so delavnice, kjer so otroci pletli križčke in rožne vence, telovadili, plesali, barvali avto, izdelovali plovi-la in počeli še marsikaj. Pred kosi-lom smo skupaj zmolili, po kosilu pa so imeli otroci nekaj prostega časa in so lahko prisluhnili »radiu

Papež«. Sledile so velike igre. Pri teh so otroci naleteli na kup izzivov, pri katerih so se tako namučili kot zabavali. Dan smo zaključili s spus-tom zastave in skupnim petjem him-ne in oratorijskih pesmi. Vsakdanji urnik smo v sredo popes-trili s pohodom do cerkve Marije Pomočnice v Gorici, v petek pa so se otroci še posebej razveselili vod-nih iger, kjer so se dodobra zmočili.

O vzdušju na oratoriju pa Vam lahko več povedo tudi odgovori animatorjev, ki smo jim zastavili sledeča vprašanja:

Kaj je bil zate vrhunec letoš-njega oratorija? Dora: » Letošnji oratorij je bil naravnost fantastičen. Tako otroci kot animatorji smo uživali v tem tednu, si ustvarili veliko nepozabnih momentov in spo-

minov. Za vrhunec oratorija bi ozna-čila zadnji dan. Kljub slabemu vre-menu smo izvrstno izpeljali pro-gram. Najboljši del dneva pa je bilo seveda petje, ki je postajalo vsak dan boljše, bolj samozavestno in bolj glasno.«

6

Urban: »Letošnji oratorij se mi je zdel najboljši do zdaj. Organizacija je bila odlična pri vseh stvareh (dvig zastave, kateheze, delavnice, kosi-lo, radio papež, velike igre). Nobena izmed vsebin ni bila slabo izpeljana. So bile pomanjkljivosti tu pa tam, ampak na splošno je bilo super. To se je videlo tudi na otrocih! Vrh ora-torija so bile velike igre. Zelo super ideje! Res si imel občutek, da igraš v kakšni pomembni igri.« Jan: »Vrhunec oratorija zame je bila kateheza, saj sem si vedno želel voditi katehezo in tako postati 'gaz-da' v skupini.« Miha: Letošnji oratorij se mi je zdel nekaj posebnega. Vsi smo se druži-li, se smejali, molili in peli, zato je minil kot bi mignil. Zame je bil vrhu-nec oratorija to, da so ga vsi zapus-tili z nasmeški na obrazu.

Najboljša stvar pri tem, da si ani-mator/ka je… Dora: Druženje z ostalimi soanima-torji ter otroki. Toliko pozitivne ener-gije ne vidiš nikjer drugje kot tu v Toplicah! Urban: To, da se družimo z otroki. Z njimi se skupaj držimo, se igramo in spoštujemo drug drugega. Vse to združi veliko ljudi na enem mestu. Miha: To, da lahko svoje znanje in veselje prenašamo na otroke.

Kaj bi sporočil/a bodočim anima-torjem? Dora: Dobrodošli med nami! Želim vam veliko svežine in zagnanosti pri vasem delu. Urban: Naj se nam pridružijo, saj je to najboljša skupina ljudi na svetu! Z veseljem sprejmemo vsakega. Tu

se bodo naučili veliko novih stvari in se tudi veliko nasmejali. Jan: Naj se pridružijo animatorjem če so temu kos... in ko se pridružijo, tega ne bodo obžalovali! Miha: Bodočim in sedanjim bi spo-ročil, naj še naprej ostanejo tako 'fejst'. Želim si, da se naše druženje čez poletje ne bo končalo z oratori-jem, ampak da se dobimo še na kaki odbojki…

»Zunanji opazovalci«, ki med ted-nom niso imeli prilike spremljati vsa-kodnevnega živžava, so prišli na svoj račun v nedeljo, ko se je oratorij zaključil s sveto mašo. Že ko so otroci prihajali k maši, je bilo opaziti zadovoljstvo na obrazih. Neka mamica je predlagala, da bi oratorij še podaljšali… Zadovoljni so bili tudi animatorji, saj je bil z iskrenimi zahvalami otrok njihov trud poplačan. Gospod kaplan pa je pri maši pova-bil tako otroke kot animatorje, da bi se duh oratorija nadaljeval tudi med počitnicami. Vse je povabil, naj tudi med počitnicami pokažejo, da so kristjani in naj ob nedeljah prihajajo k maši, kjer bodo začutili in doživeli dotik nebes.

KRSTI IN POGREBI v mesecih januar – junij

KRSTI : Toplice 1 Nika KUŠAR, Sela 73 2. Žiga ŠTINE, Vaška cesta 2, Uršna sela 3. Nika KAŠIČ, Selišče 1a 4. Teo VRTAR, Podturn 89 5. Jan PETRINA, Vaška cesta 31, Uršna sela

7

6. Jakob OBREZA, Pod Cvingerjem 10, Dolenjske Toplice 7. Lana PREŠEREN, Meniška vas 5 8. Nejc BAVČAR, Cerovec 28a 9. POVŠE Lara, Ljuben 122, Uršna sela 10. Jan FILIPOVIČ, Meniška vas 11 11. Lana PREŠEREN, Men. vas 5 12. Bor FORTE, Ljuben 35, Uršna sela 13. Samo FORTE, Ljuben 35, Uršna sela 14. Kajetan GOLIČ, Gasilska pot 21, Uršna sela 15. Filip KRALJ, Verdun 1 16. Samo KRALJ, Verdun 1 17. Erik JERIČ, Laze 13

POGREBI v mesecih maj - junij Toplice 11. Jožef TOMLJE, (96 let), Zdraviliški trg 24 (brez zakramentov) 12. Jože ZUPANČIČ, (87 let), Selišče 5 13. Jožefa KULOVEC, (83 let), Vaška cesta 55, Uršna sela

ZAHVALE

NAMESTO CVETJA… Ob smrti pok. Jožefe KULOVEC je za dve maši daroval brat Rudi z Elko, za eno mašo je darovala ses-tra Marija.

DAROVI ZA OBNOVE… Za cerkev v Podturnu je daroval Andrej Šenica, za cerkev v Loški vasi pa so darovali Krakarjevi .

DAROVI ZA ORATORIJ… Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri izvedbi oratorija. Z denarnimi prispevki so do sedaj

pomagali: Občina Dolenjske Topli-ce; Pagras d.o.o.; PGD Dolenjske Toplice; Marjan Klobučar, s.p.; Peter Pečjak, s.p.; Tomaž Pintarič; Jer-nej Ban in nekaj darovalcev, ki ne želijo biti imenovani. Iskrena zahva-la Jožici in Petru Kotar za pripravo obrokov, članicam Društva podežel-skih žena za pomoč v delavnicah in pripravo sladkih dobrot. Pri materi-alnih darovih, delu in delavnicah so sodelovali še: PGD Dolenjske Topli-ce; Gostilna Kolesar; TIC Dolenjske Toplice, Branka Hudoklin, Janja Matkovič; Tanja Krušič, družina Bučar… Seveda oratorija ne bi bilo brez zavzetega dela mladih. Oratorij ni bil samo enotedenski dogodek – skozi vse leto so se nanj pripravljali voditelj Miha Zupančič in okrog 25 animatorjev… En velik Bog plačaj vsem. Če smo koga spregledali, to ni namerno in prosimo, da nam sporočite. Napako bomo popravili v naslednji številki. Seveda bomo tudi donatorje, ki se bodo še odzvali po izidu te številke glasila Naša fara, objavili naslednjič.

POMEMBNI DATUMI

Na Gor. Sušicah ne bo nedeljskih maš do 13. avgusta.

16. julij – 15. nedelja med letom.

23. julij – 16. nedelja med letom, Krištofova nedelja. Po pol enajsti maši v Toplicah bo blagoslov vozil. Darove ob blagoslo-vu v prošnjo in zahvalo za srečno vožnjo bomo namenili misijonarjem za vozila, ki jih rabijo pri misijonarski dejavnosti. Darove boste lahko oddali tudi pri ostalih mašah.

8 NAŠA FARA Ureja uredniški odbor Odgovarja Dušan Kožuh, župnik

Oblikovanje naslovnice in avtorski motivi: Župnija Toplice

Jože Motoh U.D.I.S; Marjeta Gale U.D.I A Zdraviliški trg 6, 8350 Dolenjske Toplice

Tel.: 07/306 50 30

26. julij – Sv. Joahim in Ana, starši

Device Marije; god zavetnice topliške

župnije

28. julij Duhovnika bova pred žegnanjsko nedel-

jo obiskovala bolnike z Najsvetejšim

(namesto prvega petka v avgustu).

29. julij Na Uršnih selih bo maša ob 18.30 velja-

la za nedeljsko. V nedeljo tam maše

(zaradi žegnanja v Toplicah) ne bo.

30. julij - 17. nedelja med letom; Ani-

na nedelja V Toplicah bo slovesno mašo ob 10.30

vodil generalni vikar novomeške škofije

g. Božidar Metelko. Lepo vabljeni, da

se v velikem številu udeležite maše v

zahvalo in priprošnjo farni zavetnici. Po

maši bo na župnijskem dvorišču pogos-

titev za vse udeležence. Pri obeh mašah

v Toplicah bo ofer.

V Poljanah bo maša ob 7.30, v Soteski

pa ob 9.00. Na Uršnih selih maše ne bo

4. avgust – prvi petek

5. avgust – prva sobota

6. avgust – Jezusova spremenitev na

gori Po Anini nedelji bodo žegnanjsko

nedeljo obhajali v Podturnu. Med mašo

ob 9.00 bo ofer . V Poljanah maše ne

bo.

12. avgust Maša v Soteski ob 18.30 bo veljala za

nedeljsko. V nedeljo tam maše ne bo.

13. avgust -19. nedelja med letom Po godu Sv. Lovrenca bodo v Loški

vasi obhajali žegnanjsko nedeljo. Med

mašo ob 10.30 bo ofer, namenjen za

kritje stroškov obnove fasade.

15. avgust – Marijino vnebovzetje –

veliki šmaren Svete maše bodo: v Toplicah ob 7.00 in

10.30, v Gorici in na Uršnih selih ob

9.00 ter v Soteski ob 10.30. Pri vseh

mašah bo ofer. V Poljanah in na Gor.

Sušicah maše ne bo.

16. avgust – Sv. Rok,

zavetnik podružnice na Gor. Sušicah

19. avgust Na Uršnih selih bo večerna maša ob

18.30 veljala za nedeljsko

20. avgust –21. nedelja med letom –

Rokova nedelja Na Gor. Sušicah bo maša ob 10.30.

Med mašo bo ofer. Častilci Sv. Roka

lepo vabljeni. V Soteski bo maša ob

9.00, na Uršnih selih pa maše ne bo.

27. avgust – 22. nedelja med letom Na Gor. Sušicah ne bo maše.

1. september – prvi petek

Duhovnika bova z Najsvetejšim obisko-vala bolnike.

2. september – prva sobota

3. september – 22. nedelja med letom

– Angelska nedelja

7. september V Toplicah bo maša v zahvalo ob 100

letnici Ane Mežnar.

Ob 20.00 bo priprava na krst za starše in

botre. Naslednja bo 3. novembra.

8. september - Marijino rojstvo –

mali šmaren Svete maše bodo: v Toplicah ob 10.00

in ob 19.00, na Uršnih selih in v Soteski

ob 8.00, ter v Gorici ob 17.00.

10. september – 23. nedelja med

letom