of 34/34
www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia SLOVENIJA

Slovenija - Love Story, True Story, My Story

  • View
    298

  • Download
    10

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Splošni katalog o slovenski turistični ponudbi

Text of Slovenija - Love Story, True Story, My Story

  • 1www.slovenia.info#ifeelsLOVEnia

    SLOVENIJA

  • 2#ifeelsLOVEnia

    Zdruuje Alpe, Mediteran in Panonsko niino.

    Tu so e zmaji zaljubljeni!

    Obii Zlatoroga.

    Kjer je ljubezen slana.

    V RAZLINOSTI!

    ODKRIJ LJUBEZEN:

    V LJUBLJANI.

    V ALPAH.

    NA MEDITERANU.

    469

    12

  • 3Pojdi globlje, prav do srca!

    Poskrbi zase.

    Prisedi! Dobro je.

    Drzni si priakovati ve.

    ODKRIJ LJUBEZEN: NA KRASU.

    V ZDRAVILIIH.

    ZA MIZO.

    MED LJUDMI.

    V NARAVI.

    1619232628V objemu dreves.

  • 4ODKRIJ LJUBEZEN

    #sLOVEnia

    Stara slovenska pripoved pravi, da je ob stvarjenju sveta

    vsaka deela dobila veliko svojega: ena gore, druga morje,

    ta neskonna polja, ona goste gozdove. Na koncu, ko so se

    deele e bohotile s svojim razkojem, se je oglasila Slovenija:

    Kaj pa jaz? In tedaj se je iz malhe zaetka usulo, kar je tam

    akalo prav do konca: najbolje od vsega! Dovolj za stvarjenje

    e enega sveta. Vse to je v celoto sestavila e zadnja,

    najpomembneja sestavina: prgie ljubezni. Ta ljubezen je

    imela posebno mo. Povezala je morje z gorami, gozdove z

    vodami, polja z vinogradi, posebnosti podzemlja s svetlobo

    neba, zato se v Sloveniji lepote dotikajo druga druge. S svojo

    bliino so prvo zaljubljenost spremenile v zeleno ljubezen, ki

    traja, s svojim obstojem so spodbudile dejavno iskanje dobre-

    ga, z doivetji, ki jih omogoijo, so pospeile zdrav utrip srca.

    Slovenija je zato zelena, aktivna in zdrava. V taki deeli je

    lahko najti ljubezen in jo obutiti na isto svoj nain.

    Odkrijte svojo sLOVEnijo!

  • 5Slovenija je edina evropska drava, ki na lahko obvladlji-vih razdaljah zdruuje Alpe, Mediteran in Panonsko ni-ino. In to sploh ni vse: ima tudi Kras in druge lepote!

    LJUBEZEN POVEZUJE RAZLINOSTI

  • 6TU SO EZMAJIZALJUBLJENI! Ljubljana. Sredie Slovenije.Od tod je vse blizu!

  • 7Jurij Lozi, inovator. Na kolesu je njegov izvirni blatnik M

    usguard.

    Ljubljana je ljubljena. Besedi imata v slovenini skoraj isti

    zven. Za tistega, ki Ljubljano zares spozna, imata tudi isti

    pomen. Glavno mesto drave, ki ima ljubezen v svojem ime-

    nu, je stiie razlinosti Slovenije. Pradavnino koliarjev

    povezuje s asi rimske Emone, baronost z lepotami secesije,

    slovansko duo s stvaritvami Joeta Plenika, pomembne-

    ga arhitekta in urbanista Evrope. Muzeji in galerije, lokali

    ob reki in na trgih mesta, gledalia in koncertne dvorane,

    festivali, ki se poleti selijo na ulice, se vrstijo blizu Pleniko-

    vega Tromostovja. Srce mesta, Plenikovo trnico, varujejo

    ukroeni zmaji na mostu iz 19. stoletja in s kljuavnicami

    ljubezni zaznamovan most s sodobnimi skulpturami.

    Iz sredia Ljubljane, mesta, ki se ponaa z nazivom Zelena

    prestolnica Evrope 2016, je narava tako lahko dostopna! Prav

    v mesto sega park z gozdnim zaledjem, kratka je pot do Lju-

    bljanskega barja, polnega zgodb o ivljenju e tisoletja nazaj.

    Na ostankih enega od njegovih koli je bilo odkrito naj-

    stareje leseno kolo z osjo na svetu, staro kar 5200 let! Kdo

    ve morda je bila e z njim laja pot do ljubljene. Danes je

    Ljubljana je polna koles!

    Ljubljana je kriie razlinih

    dob. Mesto v letih 2014 in 2015

    praznuje 2000 let rimske Emone.

    Ostanki prazgodovinske kulture

    koliarjev so vpisani na Unescov

    seznam svetovne dediine. Ulice

    Plenikove Ljubljane ponujajo

    sreanja s sedanjostjo in priho-

    dnostjo!

    LJUBEZEN V IMENU GLAVNEGA MESTA

    Kar s kolesom ali pe do vseh posebnosti! Od

    sredia mesta ob reki Ljubljanici je blizu do antinih

    ostalin rimske Emone, mogonega mesta, ki ga v

    letu 2015 oivljajo razline prireditve, do razglednega

    gradu nad mestom in do mestnih parkov.

    LJUBLJANA:ZELENA PRESTOLNICA EVROPE

    #Ljubljana

  • 8V srediu Ljubljane vas akajo tevilni festivali, ki zaznamujejo tudi druga slovenska mesta. Spremljajte koledar prireditev na www.slovenia.info! Slovenska mesta so privlana izbira tudi za kongresne in konferenne dogodke. Poleg sodobnih zmogljivosti ponujajo presenetljivost prostorov s posebnimi zgodbami. Kar tretjina slovenskih mest je zaitena kot spomenik!

    V Ljubljani vse poti vodijo do slovitega Tromostovja, kjer se kip pesnika Fran-ceta Preerna spogleduje z Julijo, njegovo neusliano ljubeznijo. Blizu so ivahna rena nabreja in Plenikova trnica.

    Mladi po srcu na vsakem koraku najdejo pravi kotiek zase v zeleni Ljubljani, v razlinih slo-venskih mestih, v krajih gostoljubnega podeelja. Slovenija jih navduuje tudi z izvirnimi hostli: v nekdanjem vojakem zaporu, s pridihom elezne dobe, v zaiteni stari kmeki hii ipd.

  • 9OBIIZLATOROGAZaklade Alp in Triglavskega narodnega parka varujejo pravljini junaki.

  • 10

    Bla Kajdi, pletnjar. N

    jegova druina na Bledu olnari e ve kot stoletje.

    DOIVETJA MED GORAMITam, kjer je Slovenija najvija,

    domuje Triglav. Gora, upodobljena

    tudi v slovenskem grbu, ima enako

    ime kot staroslovanski bog, ki ima

    mo nad nebom, zemljo in podze-

    mljem. Tod so najveji zakladi, ki

    jih pred pohlepom ljudi varuje pra-

    vljini Zlatorog. To kraljestvo nara-

    ve je med najstarejimi narodnimi

    parki v Evropi. Pod vraci Julijskih

    Alp je Blejsko jezero, o katerem

    je najveji slovenski pesnik dejal,

    da je podoba raja. e pozvoni na

    zvon cerkve na otoku sredi jezera,

    se ti izpolnijo elje.

    Tu in v bliini so prizoria velikih

    portnih zmag. K premagovanju

    samega sebe vabijo poti po naravi.

    In kakna narava je to! Mogona in

    dostopna hkrati. Alpe v Sloveniji

    povezujejo pokrajine in ljudi.

    Triglavski narodni park obsega

    skoraj 84 tiso hektarjev ali 4

    odstotke slovenskega ozemlja

    med Italijo in Avstrijo. Park, prvi

    zavarovan e leta 1924, je med

    najstarejimi narodnimi parki v

    Evropi.

    #Bled

    RAJ POD TRIGLAVOM

    Ko pridete na Bled, se odpeljite na otok sredi

    jezera s pletnjo posebnim blejskim olnom!

    Zvon v cerkvi je simbol izpolnjenih elja. Tisti, ki

    ga je dala vliti mlada vdova v spomin na svojega

    moa, je po legendi konal na dnu jezera, ona

    pa je odla v samostan. A njena elja je bila ven-

    darle izpolnjena: zvon, ki je pozneje prispel na

    otok in ga je posvetil sam pape, e danes zvoni

    v ast ljubezni. V to verjamejo tevilni mladoporo-

    enci, ki za svojo poroko izberejo Bled.

  • 11

    Z Blejskega gradu nad jezerom se iri razgled na samosvojo naravo Bleda in Alp. Sonni doktor Arnold Rikli je tu e sredi 19. stoletja zael opravljati svojevrstne zdravilike terapije. Njegove poti vodijo tudi na blinjo Pokljuko, planoto z najvejo zaokroeno goz-dno povrino v Triglavskem narodnem parku. Raj za aktivne!

    Na Bohinjsko jezero, ki sega v Triglavski narodni park, z blinjih vracev zagotovo gleda bel gams z zlatimi rogovi, imenovan Zlatorog. Ta pravljini varuh vsega dobrega in naravnega, kar ponujajo Julijske Alpe, je bil pred davnimi asi plen divjega lovca. A ko ga je ta ustrelil, je iz njegove krvi zrasla udena triglavska roa. Pozdravila je Zlatoroga, ki zato e danes varuje naravne zaklade Alp pred pohlepom ljudi. Alp-sko cvetje, marsikatero z zdravilnimi lastnost-mi, lahko spoznavate na poletnem festivalu ob Bohinjskem jezeru.

    Dolina Soe slovi po vodnih portih med brzi-cami in tolmuni na smaragdni reki, njeni kraji in planine ter alpski vrhovi pa irijo zgodbe miru. Dolina izjemnih naravnih posebnosti je bila v prvi svetovni vojni prizorie najvejega spopada na gorskem obmoju v zgodovini lovetva. Ostaline so del Poti miru od Alp do Jadrana.

    Pokljuka, planota, ki se ponaa tudi z najvejo zaokroeno gozdno povrino v Triglavskem narodnem parku, vse leto privlai tekae na smueh in biatlonce z vsega sveta. Po labirintu naravnih lepot in energetskih tok vodijo pohodnike in kolesarske poti. Te sicer vabijo na vse strani Slovenije. Deela se ponaa z ve kot 10 tiso km oznaenih pohodnikih poti! Kolesarske trase vseh teavnostih stopenj vo-dijo tudi ez gorske prelaze, kakren je Vri, ki povezuje dolino Soe s Kranjsko Goro.

    Kranjska Gora je med najbolj priljubljenimi slovenskimi sredii za aktivne poitnice v naravi v vseh letnih asih. Poleg zimskih por-tov na prizoriih tekem svetovnega pokala alpskega smuanja ponuja obilo pohodnikih, kolesarskih in drugih izzivov. Druine privlai s pravljinimi doivetji. V bliini je Kekeva deela, v kateri vas akajo prigode najbolj znanega slovenskega otrokega literarnega junaka. Zgodbe o pastirjih in velikanih ter drugih junakih vabijo tudi v manje kraje pod Triglavom.

  • 12

    KJER JELJUBEZENSLANA.Ob najbolj severnih solinahMediterana.

  • 13

    SOL IN LJUDJE MEDITERANASol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo,

    je zapisano na soli iz Pirana, ki nastaja

    po postopku, nespremenjenem e od

    takrat, ko so bile slane morske plitvine

    Jadranskega morja vir najlepega mesta

    na slovenski obali.

    A za dobro sol niso dovolj isto morje,

    prijazno sonce in tisti znailni veter.

    Slovenski solinarji vedo, da je za najboljo

    potrebna tudi ljubezen! Ta je cele druine

    vabila na soline, kjer e danes po starih

    postopkih nastaja solni cvet s kristali

    ronatega nadiha, ki je med najboljimi na

    svetu. Kako ponosni so na imenitno tradi-

    cijo, lahko vsako leto obutite na spomla-

    danskem Solinarskem prazniku v Piranu.

    Na slovensko obalo prihajajo ljudje po

    dobro poutje. V zaledje jih vabijo oljke

    in trte, ki jih boajo slani vetrovi. Njihov

    pi se mea z glasbo virtuozov, kakren je

    bil Tartini, in z oglaanjem ptic, ki se sem

    vraajo na zaitena mokria.

    Kar petina slovenske obale, ki

    sicer meri 46,6 kilometra, je zai-

    teno obmoje. Piranske soline so

    najbolj severno leee e delujoe

    soline v Sredozemlju. Krajinski

    park Seoveljske soline je med-

    narodno pomembno prebivalie

    movirskih ptic.

  • 14

    Portoro je e od nekdaj znan kot kraj dobrega poutja. Tu so benediktinci e v 13. stoletju skrbeli za zdravje s pomojo morske vode in blata z blinjih solin. Dananje terme in centri dobrega poutja, urejene plae ob istem mor-ju, doivetja v naravi in na prireditvah, uitki, ki jih ponuja lokalna kulinarika, so povezani z odlinimi hoteli na obali.

    Dr. Peter B

    ossman, upan Pirana. Prvi tem

    nopolti upan slovenskega mesta.

    MED MORJEM IN ISTRO

    Piran je mesto z obzidjem, vendar je e od

    nekdaj tudi svetovljansko odprto mesto.

    Mediteransko ivahni trgi ob morju in ozke

    ulice proti cerkvenemu griu odzvanjajo v

    ritmu morskih valov. Iz mesta violinskega

    virtuoza in skladatelja Giuseppa Tartinija

    vodijo poti do naravnih in kulturnih poseb-

    nosti obale in blinjih griev Istre.

    #Portoroz&Piran

  • 15

    Izola je staro ribiko mesto, ki danes z Marino in Jahtnim centrom ponuja obilo uitkov navtinim turistom. Koper, najveje mesto na slovenski obali, je vse boljpriljubljen cilj ladijskih kriarjenj. Goste, ki se izkrcajo v pristaniu tik ob srediu mesta, poleg mestnih znamenitosti navdu-ujejo poti v zaledje, na podeelje.

    Ko so drevesa izbirala svojo kraljico, so izbrala oljko. A ta, ki raste v slovenski Istri, je krono odklonila. Najseverneje v Mediteranu ima preve dela z ohranjanjem svojih najboljih lastnosti, da bi izgu-bljala as z vladanjem. Od Portoroa in Pirana vodijo poti na grie z oljkami in trtami. Istrska kuhinja povezuje olje in vino, tartufe in zelenjavo z ribami in soljo iz morja. Presenea tudi s prav posebnimi sladicami, kakrne so neko kolaarice, domae prodajalke slaic, za praznike nosile od vasi do vasi.

    Odkrijte najviji flini klif Jadrana! Pod 80 metrov visoko steno je naravno kopalie, do-stopno po pepoteh. Poglejte pod gladino: tu je najgloblja toka slovenskega morja. Zaiteni Rt Madona je dokaz biotske raznovrstnosti slovenskega morja.

  • 16

    Pod povrjem Slovenije je vekot 10 tiso krakih jam.

    POJDIGLOBLJE,PRAV DOSRCA!

  • 17

    V malhi zaetka vsega, od koder

    so se usule lepote Slovenije, je na

    koncu ostal le e kup kamenja.

    Iz strgane vree je padel tja, kjer

    je danes Kras. Ker je to kamenje

    dolgo akalo na svoj koek sveta,

    ni bilo trdo kot drugod. Imelo je

    mehko srce. Vanj so vode, ki se

    zdaj prikaejo in nato izginejo

    pod zemljo, izdolble velike podze-

    mne jame in s kapljanjem ustvari-

    le svet nenavadnih oblik.

    Po vsem svetu so kamnite pokra-

    jine, a Kras je le eden. Ime vseh

    krakih pojavov

    izvira iz poimenovanja tistega

    dela Slovenije, kjer na apnenasti

    osnovi raste trta za

    vino teran, kjer se pasejo lipicanci

    iz najstareje kobilarne in kjer so

    pod zemeljskim povrjem svetov-

    no znane krake jame, urejene za

    turistine oglede. V teh jamah se

    iz jajc, za katera so neko verjeli,

    da so zmajeva, e danes izlegajo

    potomci moerila loveke ribi-

    ce. V mehko srce kamnite pokraji-

    ne voda dolbe nove svetove.

    Postojnska jama je najveja in z

    ve kot 36 milijoni obiskovalcev

    najbolj obiskana kraka jama v

    Evropi. Vanjo e od leta 1818 vozi

    poseben vlak. kocjanske jame so

    na Unescovem seznamu svetovne

    dediine. Kras je pokrajina v jugo-

    vzhodni Sloveniji, krake pojave pa

    je mogoe najti na skoraj polovici

    slovenskega ozemlja.

    PLEMENITO S KRASA

    Na samosvoji rdei zemlji kraki vinarji iz

    grozdja trdoivih trt vzgajajo teran in druga

    plemenita vina e eno od posebnosti

    deele, ki so jo ustvarili mehkoba kamna,

    skrivnostne poti ponikajoih voda in veter,

    ki piha z morja.

    PRESENEENJAPOD POVRJEM

    POJDIGLOBLJE,PRAV DOSRCA!

    Joko Renel, vinar iz D

    utovelj. Grozdje prideluje po biodinam

    ini metodi.

    #PostojnaCave

  • 18

    kocjanske jame, vpisane na Unescov se-znam svetovne dediine, so jedro regijskega parka, ki predstavlja vse najpomembneje znailnosti matinega Krasa. Ve kot 100 metrov globoka soteska je najveji podze-mni kanjon v Evropi!

    Na oboku pred visoko skalno steno, za katero se skriva ve nadstropij krakih rovov in brezen, stoji Predjamski grad, domovanje upornikega viteza ErazmaPredjamskega. Kako se je leto in dan upiral obleganju cesarske vojske? Kakna zgodba se skriva za njegovo smrtjo na straniu? Obiite grad s stolpi, viteko soboin srednjevekimi prireditvami. Gradovi vas bodo presenetili tudi drugod po Sloveniji!

    Globoko pod njim so krake jame. V njih ivi loveka ribica, moeril, ki s tudi do 30 cm doline velja za najvejo jamsko ival na svetu. Izlega se iz jajc, za katera so neko verjeli, da jih izvalijo zmaji. To redko in ogroeno ival si lahko med drugim ogledate v vivariju Postojnske jame.

    Cerkniko jezero, najveje slovensko jezero, je veliko kar 26 km2, vendar ga je mogoe videti le del leta ko se po volji podzemnih voda napolni sicer zeleno krako polje. Med napolnjenostjo je jezero globoko tudi do 10 m! Deela ob jezeru ima veliko naravnih in kulturnih posebnosti, med katerimi je e posebej zanimivo cerkniko pustovanje z lokalno znailnimi maskami.

    V kobilarni Lipica, ustanovljeni e leta 1580, rni rebiki zrastejo v bele konje, ki vzbujajo obudovanje s svojo mojo in gracioznostjo. Predstave lipike ole dresurnega jahanja, vonje s koijo, terensko jahanje to je le del doivetijdeele, ki velja za zibelko slovitih konj. V Lipici je tudi eno od desetine igri za golf v Sloveniji.

    Ko vas navdui Kras, se ozrite e po drugih podzemni posebnostih Slovenije: v Idriji obiite znameniti rudnik ivega srebra, vpisan na Unescov seznam svetovne dediine. Na Korokem se po nekdanjih rudnikih rovih pod goro zapeljite s kolesom!

    #Lipica

  • 19

    POSKRBI ZASENaj ti pomagajo voda in drugi naravni dejavniki 15 slovenskih zdravili.

  • 20

    Sonja Kladnik, glavna m

    edicinska sestra. Ekipa Medical centr

    Rogaka Slatina.

    PO ZDRAVJE IN DOBRO POUTJE V RAZLINE POKRAJINETermalne vode Slovenije so privlaile e antine iskalce zdrav-

    ja. Mnogi termalni centri se ponaajo z zgodovino, ki sega do

    Rimljanov, do srednjeveke gospode, do asov alkimistov in

    do cvetoe dobe evropskih dvorov. Na enem koncu je vodo

    udenih moi odkril konj, na drugem je skrivnostno bitje

    prinaalo posebno vodo drvarjem, spet drugje so se gospe s

    pomojo studennice pomladile. Termomineralne vode Slove-

    nije so e od nekdaj vir zdravja in dobrega poutja. Ob njih se

    poraja ljubeznivost do sebe!

    Slovenske terme in zdravilia v zelo razlinih pokrajinah

    zdruujejo naravne danosti, stoletno tradicijo zdravljenja in

    najsodobneje medicinske pristope. Sprostitev v sodobnih

    termalnih bazenskih kompleksih z vodnimi atrakcijami, wel-

    neko razvajanje in terapije dopolnjujejo raznovrstne mono-

    sti za aktivnoo ivljenje v zeleni naravi, v blinjih mestih in

    na podeelju.

    Slovenija ima 87 vrelcev naravnih

    termalnih in mineralnih voda. Kar

    15 verificiranih naravnih zdravi-

    li se niza od Panonske niine,

    jugovzhodnega dela drave pa

    vse do obale Jadranskega morja.

    V neposredni bliini zdravili

    izvirata tudi svetovno znani pitni

    mineralni vodi, ki sta prav tako

    vkljueni v zdravilike terapije. ZDRAVJE IZ SLOVENIJE

    Vrhunsko medicinsko znanje se v slo-

    venskih zdraviliih drui s starodavnimi

    momi narave in stoletnimi izkunjami

    uporabe termalnih voda. Vse to dopolnjuje-

    jo od term do term drugane posebnosti in

    sodobne oblike razvajanja

    #ifeelsLOVEnia

  • 21

    Termomineralne vode imajo dokazano uin-kovitost, ki jo dopolnjujejo razlini naravni dejavniki: mikroklimatske posebnosti, solnica (aquamadre) in blato iz solin, ota in peloidi za kopeli in obloge. Izkusite talasoterapijo ob morju, vdihavanje aerosolov sredi gozdov in vrsto drugih terapij.

    V zdraviliih so vrhunske specialistine am-bulante in usposobljeni terapevti za tevilne vrste obolenj. Medicinski welness je namenjen predvsem preventivi in temelji na individualni obravnavi potreb in elja gostov. Izbirate lahko med raznovrstnimi masaami, savnami in celostnimi terapijami, povezanimi s preizkue-nimi tradicionalnimi in sodobnimi naini za ohranitev zdravja.

    V slovenskih zdraviliih lahko izbirate med vsemi vrstami namestitev: od hotelov najvijih kategorij do apartmajev in bungalovov, od glampinga do kampinga. Razline pokrajine povsod omogoajo dejavnosti na prostem.

  • 22

    #PtujNa vzhodu Slovenije, v Panonski niini, zdravilnost nekaterih voda povezujejo z morjem, ki je v pradavnini prekrivalo obseno niino srednje Evrope.V slovenskih termah in centrih dobrega poutja, ki jih lahko najdete v vseh slovenskih pokrajinah, gre zdravje tudi skozi elodec: pristna kulinarika se tu prepleta z ustreznimi dietetskimi pristopi.

    Zdravilia z najdaljo tradicijo so zlasti na jugovzhodu Slovenije, kjer se vrelci termomineralnih voda med vinskimi grii ponaajo s tevilnimi legendami. Dale v preteklost segajo zgodbe o pramorju na jadranski obali, ki naj bi bilo staro kar 42 tiso let.

    Dobro poutje zagotavljajo tudi izjemne monosti za port in rekreacijo: v okolici zdravili so urejene poti za sprehajalce, pohodnike, kolesarje, marsikje so zmogljivosti za golf, tenis, igre z ogo, jahanje, zimske porte. Povsod je poskrbljeno za zabavna doivetja, animacije, izlete.

  • 23

    PRISEDI!DOBRO JE. Slovenske vinorodne lege se uvrajo med 3 do 5 odstotkov najboljih leg na svetu.

  • 24

    DOBER TEK IN NA ZDRAVJE!Ko je pred davnimi asi svet zajela

    velika povodenj, se je reil samo

    ta, ki je splezal

    prav na vrh vinske trte na hribu.

    In ko se je dotaknil neba, je zaela

    voda odtekati.

    Reil ga je Kurent, po slovenskih

    pripovedih bog veselja. V zahvalo

    za reitev je ta mo povsod sadil

    vinsko trto. Bil je doma iz Sloveni-

    je. Tod na prijaznih sonnih legah

    zato e od davnine raste grozdje

    za dobra vina.

    V Mariboru, drugem najvejem

    slovenskem mestu, e skoraj pol

    tisoletja raste

    najstareja trta na svetu. Tri vi-

    norodne deele Slovenije (Primor-

    sko, Posavje in Podravje) slovijo

    po vinih, ki prejemajo doma in v

    svetu ugledna priznanja in me-

    dalje. Med njimi so tudi izvrstna

    izvirna vina, znailna za posame-

    zno deelo.

    Slovenska vina se prilegajo zna-

    ilnim jedem kar 24 razlinih slo-

    venskih gastronomskih regij. Ob

    slovenskih vinih in jedeh vsakdo

    spozna, zakaj gre v tej deeli lju-

    bezen res skozi elodec.

    Slovenija ima tri vinorodne dee-

    le in kar 24 gastronomskih regij.

    Izvirna vina, kot so zelen, cviek,

    teran, ranina, rebula, zarisujejo

    Slovenijo na zemljevid vinskega

    sveta prihodnosti.

    #tastesLOVEnia

    OKUSI IZ NARAVE

    Da je Slovenija kulinarino razkona deela,

    dokazujejo pristne slovenske gostilne, kuhinje

    turistinih kmetij in mnogih restavracij, v ka-

    terih ponudba sledi letnim asom. Sestavine

    za slovenske dobrote prihajajo z blinjih njiv in

    gozdov ter ribolovnih rek, jezer, morja. Pustite

    se presenetiti tudi hrani na ulici, kot jo ponuja

    npr. Odprta kuhna v Ljubljani!

    Slavko agar, chef. R

    azvaja v Skaruni, druinski gostilni s tradicijo.

  • 25

    Slovenija je znana po poticah in raznovrstnem kruhu, ki pa so le majhen delek razkoja v zbirki kar 170 tipinih jedi iz 24 regij. Poskusite kae, pogae, truklje in odkrivajte od regije do regije drugane posebnosti, kot so npr. trnii na poseben nain okraeni sirki, kakrne so neko pastirji na Veliki planini izdelovali za ljubljena dekleta, ki so jih akala v dolini.

    Najstareja trta na svetu, ki ima v Mariboru vsako leto svoj praznik, je z neverjetno trdoivostjo prei-vela turka obleganja, srednjeveke poare, za mnoge vinograde pogubne napade trtne ui, obe svetovni vojni. V hii za njo je Muzej stare trte, v bliini so tudi druge znamenitosti vinskega mesta. Z vinskimi goricami je objet tudi blinji Ptuj, najstareje sloven-sko mesto. Splaa se ga obiskati tako zaradi dobre kapljice kot zaradi etnolokih posebnosti. Doivite kurentovanje na Ptuju in mednarodni karnevalfest!

    Kranjska klobasa je ena od znailnih slovenskih dobrot z zaitenim geografskim poreklom. Kot druge tako zaitene slovenske posebnosti, med katerimi so razlini siri, istrsko deviko oljno olje, koevski in kraki med in e marsikaj, se kranjska klobasa izdeluje po natanno doloenem postopku po receptu iz leta 1896. Leta 2006 so jo okuali celo v vesolju! Na vesoljsko postajo jo je prinesla astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams.

  • 26

    DRZNI SI PRIAKOVATI VE Slovenija je po tevilu portnih medalj na prebivalca v svetovnem vrhu.

  • 27

    SLOVENIJA SO LJUDJE, KI OSVAJAJO SVETKdor ima malo, hoe ve. Kdor ima vsega po malem, lahko do-

    see vse. elja prebivalcev Slovenije po premagovanju razno-

    vrstnih meja je nalezljiva. Lahko gremo vije, dlje, globlje? Z

    ljubeznijo do tega, kar ponemo lahko!

    Z le dvema milijonoma prebivalcev je Slovenija po tevilu

    osvojenih medalj na olimpijskih igrah v samem svetovnem

    vrhu. Najbolja alpska smuarka je iz Slovenije. Slovenci so

    med osvajalci najvijih gora sveta. Slovenec je obletel svet z

    ultralahkim letalom, zasnovanim in izdelanim v Sloveniji.

    Slovenski filozof je ikona, njegovo ime pa spotljivo zapisujejo

    s rko tudi tam, kjer te rke ne poznajo. Slovenski znanstve-

    niki so v mednarodnih skupinah odmevnih projektov in sku-

    pinah, ki se potegujejo za Nobelove nagrade. Podjetne zgodbe

    inovatorjev iz Slovenije so zmagovit pojav svetovnih spletnih

    mnoinih vlaganj. In ko pride do zabave? Tedaj zmagujejo

    slovenske vie, kakor jih je na izviren nain igral ansambel,

    ki je ustvaril Golico, najbolj predvajano skladbo vseh asov.

    Navdih za vse je narava, ki s svojo raznovrstnostjo ustvarja

    prizoria za doseke vseh vrst.

    Spoznajte ljudi iz Slovenije. Poljite

    estitke ob zmagah Tini Maze in

    drugim slovenskim portnikom. Po-

    glejte, kaj je poel Matev Lenari

    na poti okoli sveta. Preverite, s im

    si je prisluila Nobelovo nagrado

    Mednarodna skupina Zdruenih

    narodov za podnebne spremembe

    (IPCC). Berite Slavoja ika. Prisluh-

    nite Ansamblu bratov Avsenik.

    Urban Stani, m

    ladi virtuoz. Zm

    agovalec tevilnih mednarodnih tekm

    ovanj.

    PRIHODNOST JE MLADA

    Mladi Slovenci so doma v Evropi. Ne po-

    znajo meja. Osvajajo lovorike na mednaro-

    dnih prizoriih vseh vrst. S svojimi zamisli-

    mi in poslovnimi narti vzbujajo pozornost,

    ko so npr. med zvezdami Kickstarterja.

    Rojeni v samostojni Sloveniji, so odloeni,

    da so dravljani sveta.

    #ifeelsLOVEnia

  • 28

    V OBJEMU DREVES Slovenija je med najbolj gozdnatimi in vodnatimi dravami v Evropi!

  • 29

    Marko Slapnik, gozdar. Z

    avezan naelom trajnostnega razvoja.

    ZELENO, KAMOR SEE POGLEDPovsod po svetu so drevesa, ki jih je vredno objeti, vendar si

    v Sloveniji povsod v objemu gozdov. In ko se poda na pot po

    zeleni deeli, se ti zlahka zazdi, da te kakno drevo preprosto

    objame. Z ljubeznijo!

    Najstareji so ostanki pragozdov na Koevskem, kakrnih ni

    drugod v Evropi. Najmogoneji so gozdovi iglavcev na Koro-

    kem in v Julijskih Alpah, kjer se stikajo s skalovjem gorskih

    vrhov. Gozdovi, ki so prerasli Pohorje, geoloko najstareji del

    Slovenije, varujejo poti do otnega barja. Vsakomur dostopni

    so gozdovi, ki se z drevoredi in parki dotikajo mest.

    V bliini je vedno voda. Potoki in reke, ki izvirajo v podzemlju,

    v uboreih izvirih ali v hrumeih slapovih, so polne rib. Reke

    in tevilna jezera so prizoria sproujoih in rekreativnih

    doivetij.

    O tem, kaj je prav in kaj narobe, so ljudje v Sloveniji od nekdaj

    odloali skupaj: pod mogono vako lipo, ki jim je dajala senco

    in navdih za razmiljanje. Kdo ve, morda se je prav pod kro-

    njo mogonega drevesa porodila tudi trdna zaveza, da Slove-

    nija ohrani vso pestrost svoje narave.

    Ve kot polovico povrine Slove-

    nije prekrivajo gozdovi. Ve kot

    tretjina Slovenije je v evropskem

    omreju posebnih varstvenih

    obmoij Natura 2.000. Na samo

    20.273 km2 je kar okoli 28.000

    km vodotokov in okoli 1.300

    jezer, vejih od 10.000 m2.

    Odnesite s seboj vtise voda in gozdov! V Slo-

    veniji ne le gozdarji, temve tudi mladi podjetniki

    in mojstri rokodelci prisegajo na mo narave.

    Prihodnost Slovenije je neloljivo povezana s

    premiljenim izkorianjem naravnih danosti. Med

    spominki iz Slovenije boste nali tudi tiste, izdela-

    ne iz lesa slovenskih gozdov.

    NAVDIH JE V GOZDU

    #ifeelsLOVEnia

  • Solavsko je le ena od evropskih destinacij odlinosti (EDEN) v Sloveniji. Mrea EDEN, ki razvija turizem tako, da zagotavlja drube-no, kulturno in okoljsko trajnost, vabi v dolino Soe z miroljubnimi zgodbami, ob reko Kolpo, kjer razvoj turizma upoteva ohranjanje isto-sti voda, v Idrijo, ki navduuje z oivljanjem nepremine kulturne dediine, in v Lako, ki si je naziv EDEN prisluilo z razvojem dostopnega turizma.

    Kjer koli v Sloveniji ste, zagotovo je blizu ob-moje varovane narave. Poleg e skoraj stoletje varovanega Triglavskega narodnega parka so tu e 3 regijski in 44 krajinskih parkov, 52 na-ravnih rezervatov ter ve kot 1200 naravnih spomenikov. Slovenija je med biotsko najra-znovrstnejimi dravami v Evropski uniji. Parki, ki vabijo na vse strani Slovenije, razen z naravo preseneajo s samosvojo kulturno dediino.

    V Sloveniji se vse najbolje dogaja v naravi! Prepredena je z obvladljivimi potmi, pa tudi z manj obiajnimi, ki se jih lahko lotite z vodniki. Poleg pohodnitva in kolesarstva tu izbirate med vodnimi porti in ribolovom, golfom in jahanjem, poleti s padali, spua-njem v podzemlje in plezanjem v viine, med adrenalinskimi parki in poligoni posebnih doivetij. Ne zamudite zime v Sloveniji: obi-ite slovenska smuia, stadione, zabavine parke!

    #wintersLOVEnia

    www.slovenia.info/eden

    30

  • 31

    SLOVENIAGreen. Active. Healthy.

    V Sloveniji je na dobrih 20 tiso km2 ve kot 22 tiso ivalskih in rastlinskih vrst. Ve kot tretjina Slovenije je vkljuena v omreje Na-

    tura 2000. Slovenija je tretja najbolj gozdnata drava v Evropi. Naravna bogastva ohranjamo

    z ljubeznijo.

    Po Sloveniji je skoraj 10 tiso km dobro oznaenih pohodnikih poti. Poleg ve kot

    170 planinskih ko je v Sloveniji 40 hotelov s ponudbo za pohodnike. Ob kolesarskih poteh so urejene informacijske toke. V Sloveniji se z gora vidi morje, iz gozda polje, iz mesta vas,

    z zemlje nebo, zato se tu telo kar samo pre-makne na pohod, na kolo, na smui, do voda,

    do neba.

    V Sloveniji je 87 naravnih termalnih izvirov. Voda, podnebje in drugi dejavniki so jedro

    ponudbe 15 verificiranih naravnih zdravili. Termalne in mineralne vode Slovenije so e

    stoletja vir zdravja.

    ZELENA.

    AKTIVNA.

    ZDRAVA.

  • Berlin

    Paris

    London

    Madrid

    Brussssssellllssss

    Amsterdddaaammm

    Ljubljana

    Zagrebbbbbbbb

    Sarajevooo

    RRooommmmeee

    Beoggggrad

    Skopje

    PPPPPPPPPPPrrriiistttiinePPPPodddggggggoriccaaaa

    Tiiirrana

    Sofia

    Buchaaaarest

    Budapeeeest

    Bratislavaaaa

    Praguee

    Berrrrn

    AAAthhheens

    Ankara

    Kiev

    Minsk

    Riga

    CCCopppenhhhagenDublin

    Lisbon

    Chhhisii naauuu

    VVVViiiieeeennnnnnnnaaaa

    Warsaw

    VVilnius

    Venicee

    250 km

    500 km1000 km2000 km

    32

  • LEGENDA:

    Slovenija, turistina karta, 1 : 630 000 - 2014, 4. izdaja Izdala in zaloila: Slovenska turistina organizacijaZasnova in redakcija: Primo Kete, prof. dr. Branko Rojc. Kartografska obdelava, izvedba in priprava za tisk: Geodetski intitut Slovenije, Jamova 2, Ljubljana, SlovenijaViri: Turistina karta Slovenije 1 : 500 000, 2008; podatki Geodetskega intituta Slovenije in podatki Slovenske turistine organizacije.Vse pravice pridrane. Vsako razmnoevanje ali predelava karte - delno ali v celoti, brez odobritve Geodetskega intituta Slovenije - je prepovedano.All rights reserved. Copying, duplicating or remaking the map in part or in whole is prohibited without approval of the Geodetic Institute of Slovenia.

    33

    Dravna meja Igralnica Samostan

    Grad

    Muzej, galerija

    Naravna znamenitost

    Arheoloki spomenik

    Tehnini spomenik, rudnik

    Spomeniki kulturne dediine, ki jih priporoamo za ogled

    Zanimiv arhitekturni kompleks

    Spomenik svetovne dediine unesco

    Geometrino sredie slovenije

    ivalski vrt

    Konferenne zmogljivosti

    Igrie za golf

    Turistina podzemna jama

    Vinorodna obmoja

    Eden

    Spust po hitrih vodah

    Triglavski narodni park

    Regionalni park

    Slovenska planinska pot

    Evropska pepot e-6, e-7

    Cerkev

    Mednarodni mejni prehod

    Glavna cesta

    Panoramska eleznica, muzejski vlak

    Mednarodno letalie

    portno letalie

    Gondolska inica

    Turistine informacije

    Kamp

    Pristanie, marina

    Zimsko, portno sredie

    Toplice

  • 34

    ivljenje presega domiljijo, zato je treba resninost doiveti na lastni koi.

    V Sloveniji!

    SPIRIT Slovenija, javna agencijaDimieva ulica 13, SI - 1000 Ljubljana

    tel.: +386 1 589 85 50fax: +386 1 589 85 60

    e-mail: [email protected]

    Izdajatelj: SPIRIT Slovenija, javna agencija Oblikovanje: AV studio d.o.o./Terminal Studio d.o.o. DTP: Terminal Studio d.o.o. Besedilo: Ines Drame Fotografije: Picture Slovenija, arhiv: SPIRIT Slovenija, Arhiv Navdih.net, arhiv: Terme Krka, arhiv: Thalasso Lepa Vida, arhiv: Turistino zdruenje

    Portoro, arhiv: Postojnska Jama, d. d., arhiv: UKOM, arhiv: Skupnost slovenskih zdravili, arhiv: Turizem Bled, arhiv: Garden Village, z. o. o., arhiv: LTO Kranjska Gora, arhiv: Kmetija elinc Brus Peter, s. p., arhiv: TIC Idrija, arhiv: Terme ate, B. Bajelj, Marco Coppo, Ale Fever, Miha Fras, Ale Frelih, Jot

    Gantar, Peter Gedei, rtomir Goznik, Jaka Ivani, Jaka Jeraa, Tomo Jeseninik, Miran Kambi, Bojan Kladnik, Mankica Kranjec, Ivana Krei, Matev Lenari, Peter Marinek, Iztok Medja, Jurij Pivka, Dunja Wedam, Julia Wesely, Slavko agar Tisk: Gorenjski tisk storitve d.o.o. November 2014

    www.slovenia.info/facebook

    Sledite nam na:

    Feel Slovenia

    www.slovenia.info/instagram FeelSlovenia

    www.slovenia.info/linkedin SPIRIT Slovenia, public agency

    www.slovenia.info/googleplus Feel Slovenia

    www.slovenia.info/foursquareSloveniaInfo

    www.slovenia.info/youtube Slovenia

    www.slovenia.info/twitter SloveniaInfo

    www.slovenia.info/pinterest FeelSlovenia

    www.slovenia.info/tripadvisorSlovenia