Slobodno crtawe

Slobodno crtawe

u~ebnik za vtora godina

{umarsko-drvoprerabotuva~ka struka

Lidija Gruji} Pejkovska

2013

:

. ,

: . - , . . . , . . . ,

:

:

: ,

. 22-4397/1 29.07.2010

CIP - „ . „,

741/744(075.3)

, : -

/ . - :

, 2010. - 109 . : . ; 29

: . [109]

ISBN 978-608-226-107-2

COBISS.MK-ID 84269578

Тираж: 12

PREDGOVOR

So voveduvaweto na predmetot slobodno crtawe se javi potreba od u~ebnik. U~ebnikot }e im pomogne na u~enicite vo steknuvaweto na ele-mentarnite poznavawa na predmetot slobodno crtawe za II godina, vo obemot na predvideniot fond od dva ~asa nedelno vo tekot na u~ebnata godina.

Ovoj u~ebnik e namenet za site od {umarsko-drvoprerabotuva~kata stru-ka, obrazoven profil & tehni~ar za mebel i enterier.

Specifi~nosta na predmetot naloì zbogatuvawe na nastavata so golem broj crteì i sliki. Iako tekstualniot del e mal, toj e, sepak dovolen za steknuvawe na osnovnite poznavawa na slobodnoto crtawe.

U~ebnikot e soobrazen so sodrìnite {to se predvideni so programata na nastavniot predmet. Ima cel da go razvie vizuelniot na~in na razmis-luvawe i ~uvstvoto za prostor, da izgradi mo} za percepcija, da ja razvie kreativnosta kaj u~enicite, da gi nadgraduvaat sposobnostite (znaewata) vo soglasnost so individualnite predispozicii, da gi zbogatat likovniot izraz i kulturata, da steknat novi soznanija za sovremenite dvièwa vo umetnosta, da bidat vo funkcija na natamo{noto obrazovanie.

Od avtorot

SODR@INA

Voved 1

1 Crtawe 3Likovni elementi i principi . . . . . . . . . 4

Linija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Nasoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Golemina. . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Tekstura . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Forma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Boja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Ton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Perspektiva . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Principi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Povtoruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Harmonija . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Kontrast . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Gradacija . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Ramnoteà . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Dvièwe. . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Ritam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Proporcii. . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Edinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Kompozicija . . . . . . . . . . . . . . . . 32

iv | Slobodno crtawe

2 Slikawe 36Pastel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Akvarel . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Tempera . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Freska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Enkaustika . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

Maslena tehnika . . . . . . . . . . . . . . 39

Kola` . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

Mozaik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

Vitra` . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

Tapiserija . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

3 Grafika 56Visok pe~at (linorez) . . . . . . . . . . . . 57

Dlabok pe~at (bakrorez, bakropis) . . . . . . . 58

Povr{inski pe~at (litrografija, sito pe~at) . . 59

Kombiniran pe~at . . . . . . . . . . . . . . 59

4 Dizajn 62Grafi~ki dizajn . . . . . . . . . . . . . . 62

Unikaten i industriski dizajn . . . . . . . . 63

5 Arhitektura i urbanizam 70Arhitektura . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Urbanizam . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

6 Skulptura 84Reljef . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Terakota . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Spomenik. . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Statua . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Bista . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Re~nik na poimi i izrazi 99

Koristena literatura 109

VOVED | 1

Kako osnova za ovoj u~ebnik posluì u~ebnikot za likovni umetnosti („Elementi i principi“) za vtora godina vo srednite u~ili{ta.

Likovnata umetnost e zaedni~ki jazik za (arhitektura, skulptura, slikarstvo, grafika) site ve{tini koi se formiraat vo vidlivi tvor-bi i {to ~ovekot gi spoznava so posredstvo na okoto.

So likovniot jazik kako osnovno sredstvo vo likovnoto izrazu-vawe zapo~nuva tematskata celina crtawe. Osnovnoto izrazuvawe se vr{i preku likovnite elemen-ti i principi (organizacijata i naso~enosta) {to moàt da gi povrzat i koristat u~enicite.

Vo u~ebnikot „Slobodno crtawe“ tie se zapoznavaat so priborot za crtawe (materijali za rabota), so postapkite za crtawe, za slikawe i za modelirawe. Vo nego se opi{ani se razli~nite tehniki na slobodno crtawe ili izrazuvawe. U~enicite razgleduvaat primeri, odgovaraat na zada~ite, pra{awata i ve`bite.

Zapoznavaj}i gi imiwata na tvor-cite (avtorite, umetnicite), u~enicite mnogu polesno moàt da gi pronajdat i zapoznaat nivnite dela.

Nau~i da gi gleda{ rabotite.

Umetnosta ne e samo duhovna nadgrad-ba, tuku e i zanaet~isko umeewe. Ne se postignuva mnogu samo so ideite, pa poradi toa, celta na umetnikot ja po-drazbira fizi~kata rabota (crtawe so razli~en materijal, slikawe i modelirawe).

So crtaweto, slikaweto i modeli-raweto e tesno povrzana umetnosta na gledawe na rabotite. Gledaweto ne e isto i e u{te podale~no od vi-duvaweto.

@or` Brak (francuski slikar i grafi~ar; 1882-1963) rekol: „Niko-ga{ ne znam odnapred kakva }e bide slikata {to po~nuvam da ja rabotam. Toa sekoga{ pretstavuva nova avan-tura. Postoi po~etna ideja, no taa }e posluì samo kako po~etna to~ka. Od nea treba da ostane {to e mo`no pomalku. Taa e samo ne{to poluìvo. No, jas, vsu{nost, ne sum revolucio-neren slikar. Mojot vnatre{en ogan mi e sosema dovolen“.

VOVED

1 CRTAWE

4 | Slobodno crtawe

CRTAWECrteòt e granka na likovnata umet-nost vo koja linijata e glavno izrazno sredstvo. Crteòt gi prikaùva formite i doìvuvawata so linija. Preku likovnite elementi i prin-cipi se dobiva osnovata vo slobod-noto izrazuvawe.

LIKOVNI ELEMENTI I PRINCIPI

Govorot na likovnite elementi go narekuvame likoven jazik. Osnovno sredstvo za likovno izrazuvawe se osumte likovni elementi:

& linija, & nasoka, & golemina, & tekstura, & forma, & boja, & ton, & prostor.

Sekoj likoven element po svojata priroda ima ~isto likoven kvalitet ili svoja likovna vrednost. No, samo so elementite ne moè da se raboti i sozdava. Organizaci-jata i naso~enosta se postignuvaat so principi, so koi moàt da se povrzat i koristat. Poznavaweto i po~ituvaweto na principite vlevaat ~uvstvo na sigurnost kaj onoj {to tvori, obezbeduvaat stru~nost i kvalitet. Toa se principite:

& povtoruvawe, & harmonija, & kontrast, & gradacija, & ramnoteà, & dvièwe i ritam, & proporcii, & edinstvo, & kompozicija.

Linija

Linijata se upotrebuva za da opi{e, ukrasi, za da soop{ti ili izrazi razli~ni sodrìni. Linijata presta-vuva prodolèno dvièwe na edna to~ka vo prostorot, vo edna, dve ili tri dimenzii (dolìna, visina i {irina). Ima dva vida na linii:

& pravi, & krivi.

Pravata linija kolku e podolga tolku e poneinteresna, monotona. Krivata linija e pozastapena vo prirodata i so nea se izrazuvaat porazli~ni i posloèni sodrìni. Vo zavisnost od agolot na svitkuvawe, tie moàt da bidat harmoni~ni & sli~ni, ili kontrastni & razli~ni. Linijata vr{i estetska i prakti~na funkcija. Moè da opi{e, registrira ili definira odreden lik ili predmet, da soop{ti misla, namera ili informacija:

& pravata linija sugerira to~nost, tvrdost, preciznost;

& izdolènata prava linija & sla-bost, lesnina, ne`nost;

& krivata linija & mekost, ènstve-nost, toplina, blagost;

& mnogu krivata linija & vozbuda, silna emocija.

Sl. 1 Liniite ~esto se koristat za da se vne-sat vo crteòt sivi tonovi i dlabo~ina. Poradi toa, liniite od razli~ni nasoki se povlekuvaat edna preku druga. Toa e dobra ve`ba za da se premine so ednostavni, periferni ili grani~ni linii.

CRTAWE | 5

Po karakter (sl. 2) linijata izrazuva razli~ni du{evni sostojbi; ne`ni, meki, smirenit, topli, razigrani, liri~nit, cvrsti, te{ki, kruti, grubi, nervozni, vedri, tromavi, ìvi, umorni, dramati~ni, smeli. Linijata e efikasna za izrazuvawe dvièwe. Koga na eden ist prostor }e se preklopat dve ili pove}

e linii ili crteì (na primer: ~ista, isprekinata, to~kasta) na toj na~in pove}e poraki se koncetri-rani vo prostorot i ednovremeno se prikaùvaat oddelni profili, fazi i sloevi i od nivnata povrzanost se dobiva prozra~en crte` (sl. 3). Kaj crtaweto e najubavo toa {to moè sekade da se crta.

Najpoznat del od priborot za crtawe e molivot. Postoi golem izbor na razli~ni molivi, a za po~etok se dovolni samo tri (sl. 4):

& mek 6N; & sreden NV; & tvrd moliv 2N.

Za da napravime sporedba, vo odnos na toa koj moliv kakva traga ostava i kakov efekt dava na crteòt i so kakvi linii moè da se izvede, imame primer na fotografija & drvo (sl. 5).

Sl. 2

Sl. 3

Sl. 4

6 | Slobodno crtawe

Vkrstenite linii davaat tekstura i moàt dobro da posluàt kako senki (sl. 7).

Kombiniraweto na site tri molivi vo eden edinstven motiv, koristej}i razli~ni tehniki i linii po kara-kter, dava mnogu podobar efekt vo crteòt (sl. 6).

Sl. 7

Pri legnatoto drèwe na molivot na hartijata pointenziven efekt se dava so meka mina, otkolku so tvrda mina. Mnogu e biten kvalitetot na hartijata.

Sl. 5 Na crteòt e pretstaveno drvo so razli~en tip molivi: tvrd, sreden i mek. Pogledni kako se menuva sekoj pat karakterot na drvoto. Linijata {to e povle~ena so mek moliv stanuva s¢ pocrna akotvojata raka e pote{ka.

Sl. 6

Vakvoto ~krtawe dava inspiracija, vo nego odedna{ se otkrivaat formite {to nastanale nesvesno i na koi moè i ponatamu da se raboti. Po primerot na na{eto drvo, moè{ da zabeleì{ kako za eden edinstven motiv moàt da se koristat razli~ni tehniki na moliv.

CRTAWE | 7

Strukturata na yidot e postignata so isprekinata linija iscrtana so sto-larski moliv (sl. 8).

Druga varijanta za izrabotka na kamen yid e na sledniov na~in: na struktu-rata {to e dobiena so sen~ewe so mek ili stolarski moliv, so tvrd

moliv se crtaat formi na cigli ili kamen (sl. 9).

So brzo dvièwe na molivot gore- dole, so istovremeno lesno vrtewe, se dobiva ednostavna struktura na drvoto (sl. 10).

Sl. 9

Izrabotka na treva, so slobodno povlekuvawe na liniite so tvrd moliv i popolnuvawe na praz-ninite so mek moliv, dava sosema drug efekt. Temnata zadnina, sen-kata, ja istaknuva trevata na crteòt (sl. 11 a, sl. 11 b).

Treva pokraj vodena povr{ina (sl. 12).

Sl. 10Brzo i bez vozdrùvawe se pre-minuva na ovoj na~in na postapka.

Pri crtaweto e potrebno da se pri-tiska pomalku ili pove}e.

Sl. 8

Sl. 11 a Sl. 11 b

Sl. 12Nastanuva sosema ednostav-no. Molivot se drì naleg-nato i brgu se pridviùva nagore-nadolu.

8 | Slobodno crtawe

So mek moliv 2V i 6V se nanesuvaat glavnite delovi na senkite. Nemirnite refleksi na vodata se zasileni so stolarskiot moliv, a kako kontrast na toa mekite povr{ini na ~amecot se izrabotuvaat so prstite. Po-tezite sega stanuvaat pojaki i poodredeni, zatoa {to za osnova ima lesno skicirana kompozicija.

Postapka na izrabotka na motiv „~amec“, so upotreba na razli~ni linii. (sl. 13 a, 13 b, 13 v i 13 g)

Sl. 13 a

Sl. 13 v

Sl. 13 b

Sl. 13 g

Prviot ~ekor se odnesuva na postavuvaweto na kompozicijata i odnosot na goleminite. Rakata mora da se lizga po hartijata lesno i opu{teno.

Oblikot i strukturata na drveniot ~amec moàt da se izrabotat so temnata struktura na molivot. Vodenoto ogledalo vo predniot plan e u{te pozasileno so molivot 6B. Na toj na~in e sozdaden vpe~atok deka ~amecot te{ko stoi vo vodata.

So mnogu ostar moliv HB se vcrtani bukvi i brojki na ~amecot, pa crteòt vedna{ stanu-va poblizok. Se doa|a do to~na pretstava na situacijata. Jasnite bukvi go pomestuvaat ~amecot vo preden plan. âmecot moè da se izraboti so site negovi detali, a pejsaòt vo zadninata, vo ovoj slu~aj,moè samo da se obeleì.

CRTAWE | 9

Jaglen, obi~en lipov ili presuvan, mo- è da se koristi za site linii & od sosema debeli, do sosema tenki (sl. 14).

So jaglenot moàt da se pravat sliki vo linii i povr{ini omileni i dramati~ni, no toj e upotrebliv za skici.

Za da ne se razma~kuva crteòt, se koristi fiksativ (vo sprej), no potoa ne moàt da se pravat korekcii na crteòt. (sl. 15)

Postojat dve mo`nosti da se raboti so voda i jaglen: da se izdrobi vo voda ili da se slika na crteòt so jaglen (sl. 16).

Jaglenot se bri{e so hartiena sal-fetka.

Crtaweto so tu{ ni ovozmoùva specijalni efekti kako na slobod-niot crte` taka i na tehni~kiot crte` (sl. 18).

So kombinacii na razli~ni linii, {trafuri, se akcentira sodrìnata i se izvlekuvaat sivi tonovi i dlabo~ina. Pokraj razli~nite

Sl. 14

Sl. 15

Nijansite na siva boja i vidovite na strukturi toga{ potpolno se razli-kuvaat od se {to moè da se napra-vi so ednostavno razma~kuvawe na prstite. Tonovite stanuvaat mobilni i meki.

Sl. 16

Crte` izraboten so jaglen & motiv “cve}e vo vazna”.

Sl. 17

10 | Slobodno crtawe

Pra{awa

1. [to prestavuva linijata?2. Kolku vidovi linii ima?3. Kakva funkcija i kakov karakter

ima linijata?4. Koj e najpoznat del od priborot za

crtawe?5. Kakvi s¢ vidovi strukturi moàt

da se postignat so liniite vo edna likovna tvorba?

6. Kakvi mo`nosti za crtawe ni dava jaglenot?

7. [to ni ovozmoùva crtaweto so tu{?

8. Objasni ja postapkata na crtawe so tehnikata laviran tu{!

Ve`bi

1. Napravi kompozicija so krivi i ne`ni linii.

2. Napravi tehni~ki crte` so ~isti i ostri linii.

3. Napravi kompozicija so linii od razli~en karakter, so primena na tehnikata laviran tu{.

4. Napravi kompozicija so vkrsteni {trafuri i primeni ja tehnikata jaglen i voda.

5. Napravi kompozicija od linii, so mek, sreden i tvrd moliv.

6. Postavi portret po nabquduvawe (so pozirawe na model).

vidovi perca i perodr{ki, i ~etkata kako materija dava {irok spektar na linii. Poznata e tehnikata laviran tu{ (sl. 19), kaj koja pokraj crtaweto so perce, ima i slikawe so ~etka, tu{ i voda. So ovaa tehnika se dobivaat razli~ni tonovi: dokolku ima pove}e voda, a pomalku tu{, tonovite }e bidat posvetli: dokolku ima pove}e tu{, a pomalku voda, tonovite }e bidat potemni.

Vodenicata e nacrta-na so slobodna ~etka i so laviran tu{, trevata i ogradata se vo preden plan, a do-bieni se so tu{; pred da se isu{i tu{ot, se razma~kuvaat so voda i ~etka.

Sl. 19

Na ovoj crte` kombinirani se tri raboti: tehni~ki crte`, crte` so pero i razma~kuvawe na liniite so ~etka i voda.

Sl. 18

CRTAWE | 11

Nasokata go dava prviot vpe~atok. Iz- rabotka na skici so naso~enost vo skulpturata (sl. 21 a, sl. 21 b, sl. 21 v).

Pra{awa

1. [to pretstavuva nasokata?2. Spored {to se opredeluva naso-

kata na edna likovna tvorba?

Ve`bi

1. Postavi kompozicija na skulptura vo nadvore{en prostor vo verti-kalna nasoka.

2. Napravi kompozicija vo slika so horizontalna nasoka.

3. Postavi kompozicija bez nasoka (izraboti motiv na rozeta).

Nasoka

Nasokata prestavuva dvièwe. Nasokite moàt da bidat:

& sli~ni ili harmoni~ni; & sprotivni ili kontrastni.

Ima:

& vertikalna (sl. 20 a); & horizontalna (sl. 20 b); & kosa nasoka (sl. 20 v); & bez nasoka (sl. 20 g).

Nasokata na edna tvorba ili objekt se opredeluva, pred s¢, od:

& nejzinata funkcija; & porakata {to treba da ja emituva; & materijalot; & lokacijata; & umetnikot; & investitorot.

Sl. 20 a Vertikalna nasoka

Sl. 20 b Horizontalna nasoka

Sl. 20 v Kosa nasoka

Sl. 20 g Bez nasoka

Sl. 21 a

Sl. 21 b

Sl. 21 v


Ve`bi

1. Napravi crte` so mali razliki vo goleminite na edna ista forma (rastenie).

2. Nacrtaj crte` na koj }e prikaè{ grandiozna forma vo soodnos so minijaturna (arhitektura).

3. Izraboti skica i studija na ele-ment na mebel (komoda), so odnosi na goleminata {iroko-tesno, go-lemo-malo.

Golemina

Goleminata e merliv likoven ele-ment, koj ne odi nikoga{ sam, tuku sekoga{ e pridruùvan barem od u{te dva ili pove}e likovni ele-menti. Vo poimot golemina vleguva i rastojanieto me|u liniite i me|u formite. Vo odnosite na goleminata ima nekolku razli~ni vidovi:

& golemo-malo / ampir stil (sl. 22 a,sl. 22 b);

& dolgo-kuso / pano-rokoko (sl. 23); & {iroko-tesno / ~ipendel (sl. 24 a,

sl. 24 b) komoda, sekreter; & debelo-tenko / reàns (sl. 25 a, sl.

25 b) komoda, masa za pi{uvawe; & i dr.

Razlikite vo goleminata igraat zna~ajna uloga i vo pretstavuvaweto na razli~ni ritmi. So postepeno zgo-lemuvawe ili smaluvawe na koja i da bilo forma se postignuva gradacija, stepenuvawe (sl. 26). So goleminata se postignuva i grandioznosta, a sprotivno na grandioznoto se mini-jaturnite tvorbi.

Pra{awa

1. [to pretstavuva goleminata?2. Nabroj gi razli~nite vidovi od-

nosi vo goleminata!3. Kako se postignuva gradacija?4. [to e sprotivno na grandioznoto?

Sl. 22 a

Sl. 22 b

Sl. 23

Sl. 24 a Sl. 24 b

Sl. 25 bSl. 25 a

Sl. 26

CRTAWE | 13

Tekstura

Teksturata e povr{ina na sekoja prirodna i na sekoja ve{ta~ka materija. Ima prirodni i ve{ta~ki teksturi (sl. 27 a,sl. 27 b).

Imitaciite na teksturata nemaat taktilno svojstvo zatoa {to ne e vistinska. Taa se dobiva so iscrtu-vawe so jaglen, moliv, pero, ~etka, so grebewe, strugawe, so otpe~atoci od povr{inite od razli~ni materijali (sl. 28).

Kakva }e bide teksturata ili imit-acijata zavisi od:

& materijalot {to se upotrebuva; & alatot za rabota; & na~inot na koj se upotrebuvaat

materijalot i alatot.

Teksturite moàt da bidat harmoni~ni i kontrastni, koi spored likovnite kvaliteti se delat na:

& mazni i grubi / normanski stil (sl. 29 a, sl. 29 b);

& tvrdi i meki / modernizam (sl. 30 a, sl. 30 b);

& bleskavi i mat / period 1930-1940, ”Bauhaus” (sl. 31);

& proyirni i neproyirni (sl. 32); & vla`ni i suvi.

Sl. 27 a

Sl. 27 b

Sl. 28

Teksturata zavisi i od oddale~e-nosta od gleda~ot. Taa ima estetska i primenliva funkcija i vnesuva dinamika, raznoobraznost, atraktivnost.


Sl. 30 a

Sl. 30 b

Sl. 31

Sl. 32

Sl. 29 b

Sl. 29 a

Pra{awa

1. [to e toa tekstura?2. Kako se dobivaat imitaciite na

teksturata?3. Od {to zavisi kakva }e bide tek-

sturata?4. Kakvi teksturi ima i kakva e

nivnata funkcija?

Ve`bi

1. Napravi intervencija vo pro-storot (holot na u~ili{teto, u~ilnicata, dvorot) so prirodni teksturi (kamen, drvo, cve}e). Grupna rabota.

2. Napravi intervencija vo vnat-re{en prostor so ve{ta~ki ma-terijali (slika). Grupna rabota.

3. Napravi skici na mebel so kombi-nacii na razli~ni teksturi.

CRTAWE | 15

Forma

Formata go ozna~uva nadvore{niot fizi~ki lik i konfiguracijata na predmetot. Osnovni elementi na formata se:

& linijata, & povr{inata, & volumenot, & prostorot.

Se javuva vo dva vida: dvodimenzi-onalna i trodimenzionalna (sl. 33 a, sl. 33 b).

Vo zavisnost od stepenot na otvoreno-sta moàt da bidat (sl. 34 a, sl. 34 b):

& zatvoreni, & otvoreni, & perforirani.

Sodrìnata ja odreduva formata. Formite moàt da bidat harmoni~ni ili kontrastni.

Volumenot e del od prostorot {to go opfa}a edna forma. Osnovni karak-teristiki na volumenot se negovata masa i prostorot. Postoi nadvore{en

i vnatre{en volumen. Nadvore{en vo-lumen imaat site trodimenzion-alni formi, a vnatre{en ima samo vo arhitekturata. Formata moè vizu-elno da se potsili, ako vrz nea se nacrtaat paralelni linii vo pravec na dvièweto. Masata ima odreden volumen i zazema odreden prostor. Moè da ima ista masa, a razli~ni formi (sl. 35).

Pra{awa

1. [to pretstavuva formata i koi se nejzinite osnovni elementi?

2. Vo kolku vida se javuvaat for-mite i kakvi moàt da bidat?

3. [to e toa volumen, a {to masa na formata?

Ve`bi

1. Napravi kompozicija od zat-voreni, otvoreni i perforirani dvodimenzionalni formi (slika).

2. Napravi kompozicija od perfori-rani trodimenzionalni formi (skulptura).

3. Napravi kompozicija od harmo-ni~ni i kontrastni formi (slika).

Sl. 33 a Sl. 33 b

Sl. 35

Sl. 34 a Dvodimenzionalni -

otvoreni, zatvoreni i perforirani

Sl. 34 b Trimenzionalni -

otvoreni, zatvoreni i perforirani


Boja

Boite gi vnesle vo slikata novite mo`nosti za izrazuvawe. Tie se vaèn ~initel na na{iot seko-jdneven ìvot. Moàt da ne razved-rat ili rastaàt, da go pottiknat ili odbijat na{eto vnimanie. Spa|aat vo najvozbudlivite raboti vo na{iot ìvot (sl. 36).

Bojata e silno i efikasno sredstvo za izrazuvawe na umetnikot. Preku bojata toj gi izrazuva svoite ~uvstva, temperament, vizija i estetika. So cel da go realiziraat svojot li~en izraz, sozdavaat svoi kombinacii na boi & svoja paleta.

Site boi proizleguvaat od spektral-nite (hromatski boi), belata i crnata (ahromatskite boi). Spektralnite boi gi delime na:

& osnovni boi (crvena, òlta, sina); & vtorostepeni boi (portokalova,

zelena, violetova); & me|uboi (crveno - portokalova, por-

tokalovo-òlta, ̀ olto-zelena, sino-zelena, sino-violetova i vio-letovo-crvena);

& tretostepeni (portokalova so violetova, violetova so zelena, zelena so portokalova).

Boite se delat na topli i studeni, harmoni~ni ili kontrastni (sli~ni ili razli~ni).

Boite gi imaat slednive tri svojstva:

& oboenost, & ton, & intenzitet.

Me{aweto na boite se vr{i na tri osnovi:

& boja so boja; & boja so svetlina; & bojata so nejzinata kontrastna boja.

Koga ahromatskite boi se me{aat so me{avini od spektralnite boi, se dobivaat nijansi i tonovi (valeri), zagasiti i neutralni. Komponi-raweto na boite se odviva vrz dva principa:

& vrz sli~nosti, & vrz razli~nosti.

Komponirawe vrz sli~nosti se bazira na sloùvawe na sli~ni boi.

Komponirawe vrz razli~nosti se bazira na trijadi i nekolku varijanti na kontrastni boi, i toa na: edine~en komplementaren kontrast, dvoen komplementaren kontrast, rascepen kon-trast, zaemen (mutualen) kontrast i trijada.

& ednobojna (monohromna) kombina-cija & se sostoi od edna boja plus bela i crna. Kombinacijata e mir-na i monotona, tivka. Moè da se oìvee ako se vnesat pogolemi tonski razliki (sl. 37);

& harmonija po analogija & vleguvaat od tri do pet bliski boi vo krugot na boi. Ovaa harmonija e prijatna, blaga, meka, lirska (sl. 38);

& edine~en komplementaren kon-trast & so kombinirawe na koi bilo dve kontrastni boi plus crna i bela. Edna od dvete kontrastni boi treba da dominira (sl. 39);

& dvoen komplementaren kontrast & so kombinirawe na dve harmo-ni~ni i dve kontrasni boi (sl. 40);

Sl. 36Krug na boi

CRTAWE | 17

Sl. 37

Sl. 38

Sl. 39

Sl. 41

Sl. 40

Sl. 43

Sl. 42


& harmonija po pat na trijada & kombi-nacija na tri boi, trite osnovni ili trite vtorostepeni boi (sl. 41).

& rascepen komplementaren kon-trast & na edna odredena boja ne £ e sprotivstavena nejzinata kom-plementarna boja, tuku dvete boi {to se desno i levo od komple-mentarnata (sl. 42);

& zaemen (mutualen) kontrast & se prikaùva edna boja, okolu koja se grupiraat nekolku bliski na nea boi ili tonovi, so {to se dobiva harmonija po analogija. Na glavnata boja i se pretstavuva sprotivno nejzinata kontrastna boja (sl. 43).

Modelacijata i modulacijata ozna-~uvaat metodi vo tretiraweto na svetlinata (valeri) vo slikata. Mo-delacijata se postignuva so tonovi (valeri) koga svetloto & senkata voedna slika se dobiva po pat na me{awe na lokalnata boja so svoj potemen ton, ili so bela i crna boja. Modulacijata e metod koj, koristej}i gi prirodnite osobenosti na boite, svetlinata ja tretira so svetlite i topli boi, a ona {to e temno & so temnite studeni boi (sl. 44).

Boite imaat i odredena simbolika, toa ima likovna vrednost samo vo onie slu~ai koga istovremeno so simboli~nata vr{i i likovna funk-cija (crvenata & krv i qubov; belata & ~istota, mudrost; crnata & ne{to neprijatno, smrt; itn).

Sl. 44

Pra{awa

1. [to pretstavuva bojata?2. Kako gi delime boite i koi se

nivnite svojstva?3. [to se toa valeri?4. Vrz koi principi se odviva kom-

biniraweto na boite?5. [to pretstavuvat modelacijata i

modulacijata na bojata?6. Koi se harmoni~ni a koi kon-

trastni boi? Navedi primer!7. Kako se postignuva harmonija po

pat na trijada? Navedi primer!8. Koi se hromatski, a koi ahro-

matski boi?9. Koi svojstva gi ima bojata?10. Koi se studeni, a koi topli boi?11. Kako se postignuva zaemen (mutua-

len) kontrast?

Ve`bi

1. Napravi tri serii na boi od po tri boi {to se bliski spored oboenosta.

2. Napravi tonska skala na osnov-nite i vtorostepenite boi.

3. Zemi eden motiv i tretiraj go edna{ po pat na modelacija na bojata, a potoa po pat na modu-lacija na bojata.

4. Napravi ednostavna kompozicija so zaemen rascepen kontrast.

5. Napravi ednostavna kompozicija so rascepen komplementaren kon-trast.

6. Napravi ednostavna kompozicija so edna boja plus bela i crna.

CRTAWE | 19

& molskite se harmoni~ni po analogija;

& durskite se kontrastni; & polniot klu~ gi sodrì prethod-

nite dva.

Pra{awa

1. [to pretstavuva tonot?2. Kakvi funkcii i sostojbi moàt

da se izrazat preku tonot?3. Kakov moè da bide tonot po

kvalitet?

Ve`bi

1. Napravi tonska skala na ahro-matskite boi (bela i crna).

2. Napravi kompozicija so molski svetol klu~.

3. Postavi forma i napravi ton {to sugerira linija na treta dimen-zija.

4. Napravi kompozicija {to izra-zuva ~uvstvo na ne`nost, radost i vedrina.

5. Napravi kompozicija {to izra-zuva ~uvstvo na taga, sonlivost i dramati~nost.

Ton

Tonot e stepen na svetlina vo edna boja. So pomo{ na tonot moè da se izrazat mnogu funkcii:

& iluzija na treta dimenzija; & plasti~nost na formite; & volumenot; & karakterot; & dlabinata; & prostorot; & akcentirawe na oddelni detali; & sozdavawe na odredena dinamika; & postignuvawe individualen izraz.

So tonot se izrazuvaat razli~ni psiholo{ki i emotivni sostojbi: ~uvstva, nemir, ne`nost, spokojstvo, radost, taga, dramati~nost i dr.

Tonot moè da ima i razli~ni kvaliteti: teìna, tvrdost, proz-ra~nost, lesnina, ne`nost, praznina, studenost itn.

Tonskite odnosi koi kaj sekoj avtor imaat posebni proporcii se nareku-vaat tonski klu~evi. Toa se kombina-cii od nekolku tonovi {to se nao|aat na razli~ni pozicii na tonskata skala:

Sl. 45Kamille Pissarro


Protkajuvawe na negativniot i pozi-tivniot prostor go ima i vo relje-fite, seedno dali se plitki ili visoki. Za da se sogleda prostorot i predmetite vo nego, neophodna e svetlina. Svetlinata moè da doa|a frontalno, odzadi, odgore, oddolu, otstrana.

Arhitekturata, skulpturata i mural-noto slikarstvo spa|aat vo prostor-nata umetnost.

Estetskite funkcii na prostorot se da planiraat razni objekti, formi i funkcii vo nego, na primer re{avawe na eksterier i enterier. (sl. 45, sl. 46)

Prostor

Prostor e s¢ ona do kade {to dop-ira okoto. Za nego se upotrebuvaat poimite:

& pozitiven prostor (go zafa}a masata na samata forma & zgrada, skulptura, telo & i e ramen na nejziniot volumen);

& negativen prostor (prostorot {to ja opkruùva masata, a se nao|a neposredno okolu nea (sl. 46).

Sl. 46Maska

Sl. 46Enterier & stilot bidermaer

Sl. 45Eksterier & operskata

ku}a vo Sidnej

CRTAWE | 21

Iluzija na dlabo~ina se postignuva na nekolku na~ini:

& figurite se postavuvaat edni nad drugi (sl. 47 a);

& figurite se postavuvaat edni zad drugi (sl. 47 b);

& figurite se vo razli~ni golemini (sl. 47 v).

Iluzija na dlabo~ina, volumen i treta dimenzija se postignuva i so sen~ewe, odnosno modelacija.

Vozdu{na perspektiva se dobiva ako vrz svetla osnova se stavat potemni figuri so raznoviden tonski inten-zitet. ]e se dobie vpe~atok deka potemnite figuri se napred, a pos-vetlite se vo zadnina (sl. 48 a).

Dlabo~ina vo prostorot se dobiva so topli i ladni boi (sl. 48 b) ili so sprotivstavuvawe na ~isti i ìvi boi, so zagaseni boi (sl. 48 v) .

Sl. 48 a Sl. 48 b Sl. 48 v

Sl. 47 a Sl. 47 b Sl. 47 v

Pra{awa

1. [to e toa prostor?2. Kakov prostor ima?3. Kako se postignuva iluzija na

dlabo~ina?4. Kako se dobiva vozdu{na perspe-

ktiva? (objasni)5. Kako se postignuva dlabo~ina vo

prostorot?

Ve`bi

1. Izrazi dlabo~ina tonska.2. Izrazi dlabo~ina so boi.3. Napravi kompozicija na elementi

so mebel vo eden stanben prostor.4. Napravi skica, enterier na edna

prostorija vo u~ili{teto.


& vidno pole; & glaven zrak; & glavna horizontala; & glavna vertikala; & glavna to~ka; & sobirni to~ki.

Pra{awa

1. [to pretstavuva perspektivata?2. Objasni {to e linearna, a {to

vozdu{na perspektiva!3. Koi se osnovnite pravila na per-

spektivata?

Ve`bi

1. Napravi perspektivni crteì na delovi od ~ove~koto telo i cela figura & linearno, tonski i vo boja.

2. Postavi eden prostor, pro{iri go i stesni go so pomo{ na boja.

Perspektiva

Perspektivata e najprecizen i najefi-kasen metod za prenesuvawe na trodi-menzionalni predmeti i prostor vrz dvodimenzionalnata povr{ina.

Postojat linearna i vozdu{na pers-pektiva.

Linearnata perspektiva gi utvr-duva pravecot i golemina na liniite spored to~kata od koja se gledaat.

Vozdu{nata perspektiva gi sledi pro-menite na tonot i na bojata {to nas-tanuvaat so nivnoto oddale~uvawe vo prostorot.

Osnovni pravila, odnosno konstruk-tivni elementi so koi se pretstavu-vaat predmetite onakvi kakvi {to se, so site nivni perspektivni promeni vo poleto {to go opfa}a okoto, se:

Sl. 49Centralna perspektiva od edna to~ka

Sl. 51Pti~ja perspektiva

Sl. 50Centralna perspektiva od dve to~ki

Sl. 52@abja perspektiva

CRTAWE | 23

Regularnoto povtoruvawe se upot-rebuva za dizajn na tekstil, za tapet i za vnatre{na arhitektura, za dekoracija na {iroki povr{ini, oso-beno fasadi, yidovi, podovi, tavani i sl.

Pra{awa

1. [to e regularno povtoruvawe?2. [to e prosto, a {to alternativno

povtoruvawe?3. [to se pravi za da se vnese pove}e

ìvot vo kompozicijata, a {to da se smiri?

4. Vo koja likovna dejnost najmnogu se koristi povtoruvaweto?

Ve`bi

1. Napravi dezen na tekstil so alternativen ritam.

2. Napravi crte` na reljef so pov-toruvawe na motivite.

3. Napravi dezen na ukrasna hartija so prosto povtoruvawe.

4. Napravi povtoruvawe vo kompo-zicijata so mali promeni vo naso-kata.

5. Napravi povtoruvawe vo kompozi-cijata so pogolemi promeni vo nasokata.

6. Napravi povtoruvawe vo kompo-zicijata so promeni vo golemi-nata, bojata i tonot.

7. Napravi povtoruvawe vo kom-pozicijata so razliki vo site elementi.

PRINCIPI

Povtoruvawe

Regularno povtoruvawe e koga eden motiv, forma ili linija se povtoruva pove}e pati bez nikakvi promeni. Povtoruvaweto vr{i mnogu va`na estetska funkcija. Toa se javuva ~esto vo brastitelniot i vo ̀ ivotin-skiot svet, vo dezenite, vo arhitek-turata i sekade kade {t e potrebna ednostavna dekoracija (dekorativna umetnost), a moè da bide:

& prosto (pravilno, strogo, unifi-cirano, {ablonsko, i ostava vpe-~atok na ednoli~nost) (sl. 53)

& alternativno (pravilno, strogo, {ablonsko, samo {to vo nego u~estvuvaat pove}e likovni ele-menti & kolku pove}e elementi se vklu~eni tolku kompozicijata e poìva i pobogata) (sl. 54).

Sl. 53

Sl. 54Ornamenti


Harmonija

Postojat slednive vidovi harmonija na likovnite elementi:

& harmonija po analogija (sli~-nosti) (sl. 55);

& harmonija po funkcija (sl. 56); & harmonija po ideja (simboli:

sonce, mese~ina, krst, znamiwa...).

Pra{awa

1. Kako se postignuva harmonijata na likovnite elementi?

2. Objasni ja harmonijata po funk-cija? (Navedi primer!)

3. [to e harmonija po ideja? (Navedi primer!)

Ve`bi

1. Napravi kompozicija so nekolku elementi vo harmonija po ana-logija.

2. Nacrtaj so moliv ednostavna kom-pozicija so harmoni~ni formi.

3. Nacrtaj portret.4. Napravi harmoni~na kompozicija

na elementi od mebel.

Kontrast

Kontrast zna~i sprotivnost. Kon-trastot gi pravi razlikite pojasni, povidlivi, gi akcentira sod-rìnite i vnesuva pove}e dinamika.

Vidovi kontrasti:

& kontrast vo liniite (me|u prava i kriva linija, me|u malku kriva i mnogu kriva);

& kontrast vo goleminata (me|u go-lemo i malo);

& kontrast vo nasokata (me|u verti-kalna i horizontalna);

& kontrast vo tonot (me|u svetlo i temno i nivnite me{avini);

& kontrast vo teksturata (rapavo i mazno);

& kontrast vo prostorot (me|u zatvo-ren i otvoren prostor, vnatre{en i nadvore{en, {irok i tesen, mal i golem, me|u pove}e razli~ni elementi);

& kontrast vo formata (me|u pravo-liniski i krivoliniski);

& kontrast vo bojata (crvena & sina & crvena).

Sl. 55

Sl. 56

Sl. 57Pablo Pikaso, „Mrtva priroda so pre-pletena stolica“ - kontrast vo forma

CRTAWE | 25

toa, da bide i silna, te{ka, gruba, no nikoga{ ostra.

Pra{awa

1. [to e gradacija?2. Kako dejstvuva spored postepe-

nosta i kakva moè da bide spored kvalitetot?

3. Navedi primer na gradacija od sekojdnevniot ìvot!

Ve`bi

1. Nacrtaj slobodna kompozicija so gradacija.

2. Nacrtaj so linija i forma gra-dacija na nasokata.

Pra{awa

1. [to e kontrast i koja e negovata funkcija?

2. [to e kontrast vo linija, vo nasoka, vo ton, vo forma? (Navedi primer!)

Ve`bi

1. Napravi kompozicija so kontrast vo prostorot.

2. Napravi kontrast vo formata i vo nasokata (kaj nekoja skulptura).

3. Napravi kontrast vo tonot (na nekoja slika).

Gradacija

Gradacijata e postepeno preminu-vawe od edna polo`ba vo druga (sl. 59, sl. 60).

So svojata postepenost izgleda smi-reno, blago, toplo, prijatno, nea-gresivno. Spored kvalitetot, moè da bide: fina, ne`na, lesna, sup-tilna, bavna. No moè, sprotivno na

Sl. 58Pablo Pikaso, “Glumec, kazna” 1904 god. -

kontrast vo boja

Sl. 59gradacija vo nasoka i golemina

Sl. 60gradacija na golemina


Ramnoteà

Ramnoteà vo likovnata umetnost zna~i ednakvost vo rasporedot na te-ìnata vo tvorbata. Za ramnoteàta ne e bitno {to se meri, tuku kolku teì. Ramnoteàta moè da bide:

& simetri~na, & asimetri~na, & kombinirana, & radijalna.

Simetri~nata ramnoteà ima cvrsta kompozicija, sugerira red, smi-renost, cvrstina, sigurnost, dosto-instvo, trajnost i edinstvo. Najm-nogu se upotrebuva za spomenici, za amblemi, za simboli, a mnogu retko vo likovnoto tvore{tvo (sl. 61).

Za postignuvawe asimetri~na ramno-teà nema pravilo, s¢ se re{ava po ~uvstvo, se bara globalno re{enie na ramnoteàta. Asimetri~nata kom-pozicija mora da ima i ritam i edin-stvo (sl. 62).

Kombiniranata ramnoteà se sostoi i od simetri~na i od asimetri~na. Go re{ava problemot, sozdava red i edinstvo po pat na simetrija, a di-

namika & po pat na asimetrija. Ovaa ramnoteà se koristi za golemi kom-pozicii.

Radijalnata ramnoteà e povrzana so radijalnata kompozicija, ima ramnoteà, bez ogled od koja to~ka se gleda.

Pra{awa

1. [to pretstavuva ramnoteàta i koja e nejzinata funkcija?

2. Kakvi vidovi ramnoteà ima i koi se nivnite karakteristiki?

3. Koja ramnoteà za {to e najpo-godna?

4. [to e asimetri~na ramnoteà?5. Zo{to e potrebno da ima ram-

noteà vo edna slika, skulptura ili arhitektonski objekt?

6. [to e kombinirana ramnoteà i kade moè da se koristi? Navedi primer!

7. [to e simetrija?8. Kako vlijae simetrijata na gle-

da~ot, a kako asimetrijata?

Ve`bi

1. Napravi kompozicija so simet-ri~na ramnoteà (vo rezba).

2. Napravi kompozicija so asimet-ri~na ramnoteà (vo ikona).

3. Napravi kompozicija so kombi-nirana ramnoteà (vo slika).

Sl. 61B. û{kov „Za{tituvawe“ & figurativna

rezba & simetri~na ramnoteà

Sl. 62Asimetri~na ramnoteà

CRTAWE | 27

Dvièwe

Dvièwe zna~i menuvawe na mes-toto vo prostorot i vo vremeto. Dvièweto moè da bide neorga-nizirano, odnosno moè da bide izraz na nekoi ~uvstva, no ne zna~i deka kako princip moè da se koristi vo tvore{tvoto. Organiziranoto dvi-èwe se bazira vrz ~uvstvata i vrz temperamentot i se narekuva ritam.

Sekoe dvièwe izrazuva ne{to. Edinstveno e va`no da se fati dvièweto, izrazuvaweto. Koga pri-kaùvame figuri vo dvièwe, nema da ni pomogne detalnoto obrabotu-vawe na slikata, tuku samo nabqudu-vawe i brzo nanesuvawe dvièwa na hartijata. Samo taka }e se raz-bere ~ovekovoto telo so site negovi dvièwa. Ve`baj da gleda{, i pri-toa da ne se zadrùva{ na nebitni detali. Po slikite moè da se raspoz-nae sekoe dvièwe. Na niv ne se prikaàni izrazeni detali. Nemoj da gi koristi{ za crtawe samo dlankata i prstite, pu{ti da se dviì celata raka. ]e zabeleì{ deka slikata odedna{ }e stane poìva (sl. 63, sl. 64).

Ritam

Ritamot e ramnomerno povtoruvawe na eden ili na pove}e elementi. Osnovni karakteristiki na ritamot se ramnomernosta vo povtoruvaweto i brzinata. Ima tri osnovni vidovi ritam:

1. Regularen, koj moè da bide: ednostaven i alternativen. Najm-nogu se koristi vo dekorativnata umetnost, vo narodnite i vo doma{nite rakotvorbi,vo folk-lorot, kaj zanaet~iskite indus-triski proizvodi, vo dizajnot, vo tekstilot, kaj tapetite i dr.

& Ednostaven e koga eden ist motiv se povtoruva neograni~eno, bez promeni vo rastojanieto i vo

Sl. 63

Sl. 64


motivot (sl. 65). & Alternativen e koga dva i

pove}e motivi se povtoruvaat ednopodrugo i sekoga{ go zaze-maat istoto mesto i istoto ras-tojanie (sl. 66).

2. Progresiven & koga od edna polo`ba vo druga, od eden kvalitet vo drug se preminuva vrz osnova na klu~ za proporciite (sl. 67).

3. Sloboden & nema apsolutno pov-toruvawe, povtoruvaweto e slo-bodno.

Vo odnos na kvalitetot, ritamot moè da bide: blag, tivok, mek, smi-ren ili ostar, nervozen, silen, krut, grub, spor, brz.

Pra{awa

1. [to prestavuva dvièweto, a {to ritamot?

2. Kakvi ritmi ima i kade se primenuvaat?

3. Kakov moè da bide ritamot vo odnos na kvalitetot?

4. Od {to zavisi ritamot na edna umetni~ka tvorba?

Ve`bi

1. Prikaì alternativen ritam vo arhitektonska gradba.

2. Prikaì sloboden ritam vo arhi-tektonska gradba.

3. Napravi sporedba na formi so spor i formi so brz ritam.

4. Nacrtaj forma so progresiven ritam.

Sl. 65Prost ritam

Sl. 67Progresiven ritam

Sl. 66Regularen alternativen

ritam

CRTAWE | 29

Sl. 69@or` Sera, francuski slikar, bil umetnik koj svoite sliki gi posta-vil geometriski. So skicirawe vo prirodata pribiral pottiknuvawa i informacii {to potoa gi koristel vo ateljeto. Mnogu negovi kompozicii moàt da posluàt kako klasi~ni prim-eri za koristewe na „zlatniot presek“, {to se gleda jasno i na slikata.(„Letna nedela na ostrovot La Grand @at“ - @or` Sera).

Sl. 68Nekoi osnovni proporciski

odnosi

Proporcii

Zlatno se~ewe & kaj mnogu gleda~i gi ispolnuva postavenite zada~i za estetika i harmonija. Proporciskite odnosi go ispolnuvaat baraweto za edinstvo vo razlikite, izra-zeni vo brojki iznesuvaat 1:1, 618, takanare~eniot „zlaten broj“ ili zlatno se~ewe. Poednostavno: ovoj odnos iznesuva 2:3.

Proporcii na ~ove~koto telo (se zema standardna golemina). Teloto na vozrasna li~nost moè da se podeli na sedum do osum delovi. Glavata e otprilika edna osmina od celoto telo. Ako se ispruèni dvete race, toga{ odale~enosta od prstite na desnata raka do prstite na levata raka odgovara na dolìnata na teloto od glavata do stapaloto.

ôve~koto telo ima, sekako, mnogu razli~ni oblici. No, nie morame da se zadrìme na standardniot oblik spored realnata anatomija. Ovie

Sl. 70Proporcii na ~ove~koto telo

Proporciite se odnosi na golemini. Vo s¢ treba da ima nekakov soodnos.

na~elni proporcii na idealna fi-gura pomagaat vo sekoj vid crtawe na figurata. (Sl. 70).


Sl. 71Ovoj dijagram go pokaùva odnosot na goleminite od dete do vozrasen ~ovek. Hori-zontalnata linija ja ozna~uva sredinata na teloto, taka {to jasno se gleda kako se pomestuva ovaa linija od stomakot nadolu. Dodeka glavata se menuva samo malku, racete i nozete rastat mnogu.

Sl. 72@enskite i ma{kite figuri, bez ogled na toa dali se oble~eni ili goli, vo osnova imaat razli~en oblik. Maìte imaat tendencija kon {iroki ramiwa i tesni kolko-vi, dodeka kaj ènite e obratno, tie imaat tesni ramewa i {iroki kolkovi.

CRTAWE | 31

Na site ni e dobro poznat „~ovekot od linii“”, koj pretstavuva najed-nostaven simbol za figura (sl. 73 a). Namesto glava, ima topka, a teloto e sostaveno od cevki (sl. 73 b).

Slikata 74 a pretstavuva skoro dovr{en „~ovek od linii“. Osnovnite proporcii se skicirani sosema slo-bodno, so mek moliv. Pri postavu-vawe, na figurata osobeno se vni-mava na glavata i na sredinata, koja go deli teloto na dva dela.

Dodadi gi oblinite, popolni gi pro-porciite, po redosledot: glava & ramewa & kolkovi & noze. Ako misli{ deka proporciite i drèweto na teloto se dobri, prodolì da raboti{ ponatamu (sl. 74 b).

Sl. 73 a Sl. 73 b

Sl. 74 a b v

So nekolku ednostavni senki, figurata dobiva oblik i stanuva plas-ti~na. sosema ednostavno se nanesu-vaat tonovi i senki, pa se zabeleùva kako poleka se sozdava solidna fig-ura, iako ne se izraboteni nikakvi precizni detali (sl. 74 v).

Vo crtaweto e mnogu biten izrazot na liceto. Preku izrazot na liceto moàt da se prikaàt ~uvstvata i raspoloènijata. Ako malku se anal-iziraat razli~ni lica, se zabeleùva deka postojat nekoi osnovni oblici {to se povtoruvaat. Toa se: {iroki, tesni i trkalezni lica.

Pra{awa

1. [to e proporcija?2. Vo {to se sostoi zna~eweto na

proporciite?3. [to e zlatno se~ewe? Kaì go

zlatniot broj i kakvi se odnosite vo zlatniot broj!

Ve`bi

1. Nacrtaj proporcii na glava.2. Nacrtaj proporcii na ~ovek.

Sl. 75Osnovniot oblik na glavata e jaj~est, pa zatoa se crta takov oblik za osnova. Ovaa osnova se deli so horizontalna i vertikal-na linija. O~ite se nao|aat na horizontal-nata sredi{na linija. Potoa doa|aat ve|ite, vedna{ nad o~ite, a nosot e na polovina pat me|u ve|ite i bradata. U{ite se na visina me|u ve|ite i vrvot na nosot. Ustata odprilika e vo prvata tretina me|u nosot i bradata. Korenot na kosata e vo gornata tretina na glavata. Sega gi ima osnovnite potezi na liceto. So pomo{ na svetlinata i senkite, pokraj nosot i o~ite, liceto stanuva plasti~no.


Edinstvo

Vo umetni~kite tvorbi edinstvoto se postignuva po pat na dominanta, na slednive tri na~ini:

& so povtoruvawe, & so potsiluvawe, & so zgolemuvawe.

Principot e mnogu ednostaven i se sostoi vo toa {to eden od elemen-tite & u~esnicite se stava vo polo`ba da dominira vrz drugite (sl. 76, sl. 77, sl. 78).

Pra{awa

1. Kakva e va`nosta na edinstvoto vo umetni~kite tvorbi i kako se postignuva?

2. Na koi na~ini moè da se postigne dominanta?

3. Koja e funkcijata na dominan-tata?

Ve`bi

1. Nacrtaj edinstvo po pat na domi-nacija so povtoruvawe (na mebel & plakar).

2. Nacrtaj edinstvo po pat na domi-nacija so potsiluvawe (na plakar).

3. Nacrtaj edinstvo po pat na domi-nacija so zgolemuvawe (na plakar).

Sl. 76Dominacija so povtoruvawe

Sl. 77Dominacija so potsiluvawe

Sl. 78Dominacija so zgolemuvawe

Kompozicija

Kompozicijata e pra{awe na odnosite vo edna umetni~ka tvorba; pra{awe na osnovnata masa i ramnoteàta. Spored prifatenata tipizacija, ima tri vidovi kompozicii:

& otvorena, & poluotvorena ili friz, & zatvorena.

Ovie tri vidovi spored svojata funkcija i spored na~inot na koj se izveduvaat, se delat na dve golemi grupi:

& mreèsta (tapetska) kompozicija; & slobodna kompozicija.

Mreèstata (tapetska) kompozicija & se razviva so pomo{ na mreà od pravilni geometriski formi, koi vo regularen ritam se povtoruvaat beskrajno vo dve i vo pove}e nasoki (primena: tapeti, kilimi, platna, {amii, obleka, zavesi, podovi, dekorativni hartii i dr) (sl. 79).

Sl. 79Plafonska dekoracija

CRTAWE | 33

Radijalna kompozicija & sekoga{ e kru`na ili elipsovidna i sekoga{ e centralna.

Dijagonalna kompozicija & ima motivi koi se dijagonalno naso~eni.

[ahovska kompozicija & nema oprede-lena forma, figurite se rasprede-luvaat kako vo eden vid slobodno {ahovsko pole, od dvete strani na zamislenata oska, taka {to sekoja od niv leì na druga vertikala i na druga horizontala.

Pra{awa

1. [to e kompozicija?2. Kakvi vidovi na kompozicija ima?3. Koi se nivnite karakteristiki?4. [to e karakteristi~no za tri-

agolnata kompozicija?5. [to e radijalna kompozicija i

kade se primenuva taa?

Ve`bi

1. Nacrtaj otvorena mreèsta kom-pozicija.

2. Napravi slobodna poluotvorena kompozicija (friz) so naglasen ritam.

3. Napravi {ahovska kompozicija.4. Napravi radijalna kompozicija

(rozeta).5. Napravi dijagonalna kompozicija.

Slobodna kompozicija & se raboti sosema slobodno bez mreà, bez ograni~uvawa i strogo povtoruvawe (primena: slobodno tvore{tvo & umetnosta) (sl. 80).

Triagolna kompozicija & motivot e smesten vo eden ili vo pove}e tri-agolnici (sl. 81).

Sl. 80Pablo Pikaso,

„Portret na devojka“

Sl. 81Ikonata „Bogorodica

Pelagoniska“

2 SLIKAWE


specifi~nosti i izrazni sposob-nosti. Da se napravi dobra slika ne e ni malku ednostavno. Ako tolku ja posakuvame, najprvo treba da izrabo-time skica (nekolku skici) i malku da razmislime. Razvojot na slikata preku skica ovozmoùva taa dobro da se podgotvi. Ideite brzo se pret-stavuvaat vo skica. Se skicira od se- }avawa ili fantazija. Denes skicata se gleda i kako zavr{eno delo. Se slika so boi~ki (drveni), flomasteri vo boja, pastelni kredi, mrsen pas-tel, akvarel, gva{, akril, masleni boi, kombinirana tehnika i dr.

Pastel

Pastelot se izrabotuva vo stap~iwa kako kreda, no napraven e od mnogu siten fin pigment. So pomo{ na ovie stap~iwa vo boja se slika na fina rapava hartija, koja moè da bide tonirana vo boja. Rabotata so pastelot bara posebna ume{nost, majstorstvo i ne`nost za da ne ja izgubi svojata specifi~nost. Karakteristika na pastelot e mekosta i proyirnosta {to se dobiva so slikawe na materijata i na koàta. Poznati majstori na ovaa tehnika se: De La Tur, Mone, Dega, koj vo svojot pastel ni prenesuva sceni od ìvotot na teatarot, od baletot, odnosno igrata.

Georgievski, „Prorok“

SLIKARSTVO

Slikarski tehniki se:

& pastel, & akvarel, & tempera, & freska, & enkaustika, & maslena, & kola`, & mozaik, & vitra`, & tapiserija.

Vo slikarstvoto glavni izrazni sredstva se linijata i bojata. Ako gi razgradime materijalnite ele-menti na slikata, doa|ame do ~etiri osnovni sredstva, koi ja gradat slikata:

& bojata so koja slika slikarot; & te~nost so koja ja razreduva bojata, & alat so koj ja nanesuva bojata; & podloga na koja se gradi

umetni~koto delo.

Vo odnos na bojata, sredstvata za sli-kawe moàt da bidat te~ni i kruti.

Kruta tehnika e pastelot, dodeka te~na tehnika se vodnite (akvarelni) boi, gvaòt, temperata, freskata i maslenata boja.

Postojat pove}e tehniki vo slikarst-voto kaj koi nema posebna podloga, tuku bojata se nao|a vo materijalot so koj se gradi tvorbata, kako {to e: mozaikot, volnicata za tapiserija, stakloto za vitra`, drvoto za intar-zija i dr.

Alat so koj se nanesuva bojata naj-~esto se ~etkite vo najrazli~ni oblici i golemini, izraboteni od najkvalitetni i retki vlakna. Osven ~etkata, kako alat za slikawe, se koristi i {pahlata (vo razli~en oblik i golemina). Ovde nakuso }e se zadrìme na pove}e tehniki {to se prisutni vo slikarstvoto so nivnite osnovnite karakteristiki,

SLIKAWE | 37

Tempera

Temperata e gusta lepliva boja, napravena od pigment pome{an so jajce, kazein ili mleko (starite maj-stori ja podgotvuvale ra~no).

Karakteristika na ovaa boja se gus-tinata, neproyirnosta, prigu{enite nijansi bez visok intenzitet. Ima originalen izraz na prigu{enost i teìna, a gi nema proyirnosta i ne`nosta na akvarelot. Kako podloga moè da posluì hartija, drvo ili yid.

Freska

Freskata e yidna slika na koja pod-logata £ e malter. Imeto freska doa|a od italijanskiot zbor fresko & {to zna~i sveò. Sveò se odnesuva na na~inot na rabotewe, kako i na samata tehnika, koja sekoga{ izgleda sveò. Moè da se raboti na suv mal-ter (al seko postapka) i direktno na sve`, u{te voden malter. Poradi brzinata na rabotata, slikarot ve}e ima podgotveno skica za rabota na karton. Postavena na yidot vo zaedni{tvo so arhitekturata, fres-

Akvarel (vodni boi)

Akvarelot e mnogu stara slikar-ska tehnika, poznata u{te od II vek vo Kina i Japonija. Mnogu majstori rabotele so ovaa tehnika niz isto-rijata na umetnosta. Akvarelot e pogoden za onie raboti {to nosat vo sebe sveìna i sjajnost, poradi nego-vata karakteristika na proyirnosta, jasni i temni tonovi. Kako postapka, bara brzo i lesno rabotewe.

Ima pove}e na~ini na rabotewe od koi moème da gi spomeneme:

& Al-prima, koga se raboti brzo i direktno vodeno na vodeno, bez navleguvawe na boja vo boja, bez korekcija.

& Sloevito rabotewe, koga imame oblikuvawe i potslikuvawe po nekolku pati vrz ve}e nanesena boja.

Pokraj ~isto akvarelnata postapka moè da se upotrebi i kombinacija na drug materijal, kako: crte`, tu{, kreda i dr. êtkite za ovaa tehnika se kru`ni, lesni i ne`ni, napraveni od specijalni vlakna od jazovec i od kamila. Hartijata za slikawe e rapava i brzo ja vpiva vodata.

Akvarel


kata izgleda monumentalno. Me|u najubavite freski se gr~kite i rim-skite, me|u koi & freskite od Pom-peja.

Borko Lazeski & freska

Fajumski portret

Nikola Martinoski, „[umadiska idila“

Enkaustika

Enkaustikata e stara tehnika {to ja zabeleùvame poradi nejzi-nata drevnost i poradi zagatkata kako e rabotena. Tehnikata vo sebe nosi karakteristiki na maslenata tehnika, no nastanata e vo II i III vek od na{ata era, dodeka postap-kata e so rabotewe vo vosok. Duri i denes nema odgovor na koj na~in se izraboteni ovie likovni tvorbi, koi s¢ u{te fasciniraat so svojata sveìna i nemenlivosta na bojata. Se smeta deka e rabotena so met-alni stap~iwa so vosok na zagreana podloga. Poznati portreti vo ovaa tehnika se „Fajumskite portreti“, od severen Egipet. Toa se drevni naslikani plo~i, {to se postavuvaat na sarkofagot na po~inatiot.

SLIKAWE | 39

Maslena tehnika

Maslenata tehnika se pojavuva vo periodot od XIV do XV vek od na{ata era. Masloto & maslenata tehnika & moè da gi ima karakteristikite na drugite tehniki, vo zavisnost od toa kako se raboti. Moè da izgleda kako pastel, suvo i ne`no, kako akva-rel & ako e lazurno slikano itn. Ima golema skala na mo`nosti & od najs-vetlo do dlaboko temno. Vo pove}eto sliki e iskoristen toj prikaz na svetlo-temno, dobivawe na efekti na osvetlenie, svetli to~ki na otsjaj, staklo, sadovi, keramika, draperija itn.

Maslena tehnika se vika zatoa {to kako boja se upotrebuva masleno razreden pigment, a so samoto nane-suvawe na podlogata se upotrebuva leneno maslo ili terpentin. Kako podloga naj~esto se upotrebuva platno, no moè i hartija, karton, drvo, staklo, metal, yid, no so pre-thodno prema~kuvawe na sloj pre-paracija (grund).

Nikola Martinovski & „Majka so dete“ ,maslo na platno

Ivan Velkov & „Krug“ maslo na drvo

Traj~e Jan~evski & „Triptih I - A“,maslo na platno


Kola`

Kolaòt e tehnika na lepewe, pos-tavuvawe, aplikacija, eden materi-jal na drug, hartija vo boja, tekstil, drvo, staklo, fotografski vesnici, ponekoga{ i predmeti ili iscrtani natpisi na podloga. So komponirawe na bojata, goleminata, formata i raznoobraznosta na materijalot se realizira likovnata tvorba.

Jadranka Urdarevska & kola` Len~e Labeska Gulevska & „Kamen“

Len~e Labeska Gulevska &„Vo Lazaropole“

Bajram Gazanfer & mozaik „Isku{enieto na Jeronim“

SLIKAWE | 41

Golema bazilika, narteks & poden mozaik,

detaq, ko{uta i paun

Detaq od mozaik

Mozaik

Mozaikot e dekorativna slika od raznobojni formi na kamen, staklo, keramika ili drug materijal. Se pod-gotvuva kako skica na karton, na koj se lepat (postavuvaat) raznobojni kam~iwa iskr{eni vo oblik na mali kocki. Potoa, na niv se nanesuva mal-ter i mozaikot vo plo~i se vgraduva na yid.

Detaq od mozaik

Golema bazilika, narteks & poden mozaik, detaq, divojarec


Tapiserija

Tapiserijata se izrabotuva od vol-neni ili od svileni konci & podebeli ili potenki, pogrubi ili pomazni & vo oblik na kilim, koj sluì kako dekorativen predmet. Kombiniran-ite boi, povr{inite i liniite, struk-turata i raznolikosta na materijalot i tkaeweto davaat posebna ubavina na ovoj vid likovna tvorba.

Poznati avtori na tapiserija se: Dim~e Koco, Mira Spirovska, Rada Petrova, Du{ko Stojanovski, Done Miljanovski i dr.

Vitra`

Vitraòt se raboti so oboeni stak-leni povr{ini, ogradeni so olovo, koe gi drì kako ramka vo celina. Staklenite oboeni povr{ini ne se ramnomerno sitni, kako mozai-kot, no se so raznovrsni formi i golemina na povr{inite. Posebna specifi~nost na vitraòt e toa {to, postavuvaj}i go na prozorcite i na nadvore{nite povr{ini na gradbata, ja koristi dnevnata svetlina {to se menuva vo tekot na denot, a so toa go menuva doìvuvaweto na vitraòt. Najubavite primeri na vitraòt se katedralite [artr, Notr Dam vo Pariz.

Notr Dam,detaq od vitra` vo katedrala

vo ârtres

Robert Master, Madona so dete,detaq od vitra` vo katedrala vo Jork

SLIKAWE | 43

Lazar Li~enovski, „Afioni“

Dimitar Pandilov, „Sobirawe na snopje“

Nikola Martinovski & „Na priemen den“

Vasko Ta{kovski

Makedonski slikari

Vo makedonskoto slikarstvo poznati avtori se: Lazar Li~enovski, Dimi-tar Pandilov , Nikola Martinovski, Qubomir Belogaski, Vangel Koxoman, Vangel Naumovski, Vasko Ta{kovski, Risto Kal~evski, Dimitar Kondo-vski, Du{an Per~inkov, Tanas Lulo-vski, Petar Mazev, Gligor êmerski, Vladimir Georgievski, Ana Temkova, Rubens Korubin, Roduqub Anastasov, Simov [emov, Dimitar Manev i dr.

Poznati svetski slikari

Vo sredniot vek od slikarstvoto zastapena e freskata i vitraòt. Do procut na slikarstvoto doa|a vo ranata renesansa kade se menuvaat temite na umetni~kite dela, mesto crkovni sodrìni se pojavuvaat motivi od sovremeniot ìvot.


od ranata renesansa - Jan van Ajk - Xovani Arnolfini i negovata nevesta

od visokata renesansa - Mikenxalo Buon-aroti - Sozdavaweto na Adam

od visokata renesansa - Leonardo da Vin~i - Mona Liza

od ranata renesansa - \oto Di Bondone - Oplakuvawe, Padova

od ranata renesansa - Maza~o - Progonuvawe od rajot

od ranata renesansa - Sandro Boti~eli - Ra|aweto na Venera

SLIKAWE | 45

od visokata renesansa - Ticijan - Venera

renesansa 16. vek, Germanija - Albreht Direr - Avtoportret

renesansa 16. vek, Germanija - Matijas Gri-nevald - Raspetie

od visokata renesansa - Rafaelo Santi - Sikstinska Madona

renesansa 16. vek, Germanija - Lukas Kranah - Adam i Eva


renesansa XVI vek, Holandija - Hieronim Bo{ - Rajska gradina

Poimot manirizam se upotrebuva za preterano izve{ta~en stil. Se javuva pome|u renasansata i barokot vo XVI vek. Najzna~ajniot umetnik vo periodot na manirizam e El Greko.

manirizam XVI vek, [panija - El Greko - Pogrebuvaweto na grofot Orgaz

renesansa XVI vek, Germanija - Hans Holbajn- portret

renesansa XVI vek, Holandija - Piter Broj-gel- Slepiot vodi slep

renesansa XVI vek, Francija - @an Klue - portret na Fransoa prvi

SLIKAWE | 47

barok vo Flandrija - Peter Paul Rubens - Grabnuvaweto na Lefkipovite

}erki

barok vo [panija - Diego Velaskez - Dvorski blagorodni~ki

barok vo Holandija - Rembrant van Rijn - No}na straà

Umetnosta na barokot

Vo XVII i XVIII vek triumfira baroknata umetnost.

barok vo Italija - Karavaxo - Povikuvaweto na sveti Matej

barok vo Holandija - Rembrant van Rijn - No}na straà

barok vo Francija - Nikolas Pusen - Pastiri na Arkadija


dotoga{. Vnesena e raznovidna likovna problematika, so novi sodrìni i formi {to go menuvaat odnosot sprema vizuelnata realnost.

neoklasicizam - @ak Luj David - Zakletva na Horaciite

romantizam - Teodor @eriko - Splavot na meduza

romantizam, Anglija - Vilijam Tarner - Do`d, parea brzina

Umetnosta na rokoko

Vo XVIII vek se javuva eden nov stil nare~en rokoko koj }e se ra{iri vo cela Evropa i vo imperiite na [panija i Portugalija. Negovata najkarektiristi~na crta e neiznude-nata radost {to pravi da se razvie intezivna kreativna aktivnost vo site domeni na umetnosta.

rokoko vo Francija - Antoan Vato - @il

rokoko vo Anglija - Tomas Genzboro - ]erkite na slikarot brkaat peperutka

Vo XIX vek se formiraat oddelni umetni~ki pravci, {to se smenuvaat so pozabrzan ritam, kako {to nemalo

SLIKAWE | 49

impresionizam - Ogist Renoar - Mulen de la Galet

impresionizmot - Eduard Mane - Pojadok na treva

impresionizam - Edgar dega - Yvezda

romantizam, [panija - Francisko de Goja - Strelawe na pobunetite

realizam - Gistav Kurbe - Slikarskoto atelje

impresionizam - Klod Mone - Stanicata Sen-Lazar


simbolizam - Pjer Bonar - Akt pred svetlina

Vo XX vek, kako posledica na novite soznanija i otkritija se pretstavu-vaat slikarite:

kubizam - Pablo Pikaso - Gernika

kubizam - @or` Brak - Devojka so gitara

pointelizam - @or` Sera - Nedelno popladne na ostrovot Grand @ad

postimresionizam - Vinsent Van Gog - Yvezdenata no}

simbolizam - Gistav Moro - Saloma

SLIKAWE | 51

ekspresionizam - Eduar Munk - Krik

ekspresionizam - David Alfaro Sikeiros - Ehoto na eden krik

ekspresionizam -Oskar Koko{ka - Plakat za dramata Pieta

fovizam - Anri Matis - Tanc

futurizam - Umberto Bo~oni - Portret

svetot na bespredmetnoto - Pit Modrijan - Kompozicija


hiperrealizam - Niki de Sen Fal - Crna nana

dadaizam - Hans Arp - [uma, formi na zemjata

nov realizam - Iv Klajnp - ceremonija na slikawe

novi vidovi realnost -Fernan Leè - Majka i dete

kriti~ki realizam - Georg Gros - Siv den

pop art - Endi Vorhol - Merlin Monro

SLIKAWE | 53

Pra{awa

1. Nabroj gi slikarskite tehniki?2. Kakva umetnost e slikarstvoto?3. Kakvi materijali se upotrebu-

vaat?4. Kakva tehnika e akvarelot i na

kolku na~ini moè da se slika?5. [to e toa maslena tehnika i

kakvi materijali se upotrebu-vaat? Objasni!

6. [to e toa vitra`?7. Kakva tehnika e mozaikot?

Ve`bi:

1. Napravi slika so kombinirana tehnika (tu{ i akvarel).

2. Napravi slika vo pastelna tehnika (suv pastel).

3. Napravi vitra`.4. Napravi slika za mozaik (so suv

pastel).5. Napravi kola` vo kombinirana

tehnika.

slikari na fantazija metafizi~ka {kola - Mark [agal - ûdovi{ta

nadrealizam - Salvador Dali - Postojanosta na polneweto

optikalnata umetnost - Viktor Vazareli - Zebri

3 GRAFIKA


~isto ma{inski i sluì za razni potrebi (ilustracija za vesnici, za knigi, za diplomi, za po{tenski marki itn.).

Spored na~inot na obrabotkata na matricata za pe~atewe, vo grafi-kata razlikuvame:

& visok pe~at (drvorez, linorez); & dlabok pe~at (bakrorez, bakropis,

akvatinta); & povr{inski pe~at (litrografi-

jata i sito pe~at); & kombiniran pe~at.

GRAFIKA

Likovnata tvorba koja nastanala so otpe~atuvawe vo razli~ni tehniki na umnoùvawe se narekuva grafika. Umetnikot na podloga od hartija ili platno upotrebuva:

& moliv, & jaglen, & perca, & ~etka.

Grafi~arot kako pribor za crtawe upotrebuva:

& metalni {ilci, ili & kamena podloga.

Ovaa grafi~ka podloga se vika matrica. Na matricata se nanesuva pe~atarska boja i so otpe~atuvawe se dobivaat grafi~ki listovi & ori-ginalni likovni grafi~ki tvorbi. Imeto grafika poteknuva od gr~kiot zbor grafien (pi{uvawe). Vo XIX i vo XX vek, grafikata po~nuva maso-vno da se primenuva so usovr{uvawe na ma{inite za pe~atewe. Doa|a do podelba na:

& originalna i & reproduktivna grafika.

Originalna ili umetni~ka e onaa grafika, {to i ponatamu se izrabo-tuva ra~no vo odreden broj listovi, a reproduktivna e onaa {to se pe~ati Spiro \or|iev,

„Sv. Petar i Pavle“ & drvorez

Zoran Bo{kovski, „Svetlina“ & drvorez

GRAFIKA | 57

kata revolucija, go sozdava prviot ciklus grafiki „Kapri~os“, vo koj ostro go ismeva dekadentnoto {pansko op{testvo, so site negovi poroci, ludosti i lekomislenosti. Prviot naslov na bakropisot za „Kapri~osite“ glasi „Sonot na razu-mot ra|a ~udovi{te“.

Francisko de Goja - Kapri~os

Vtoriot ciklus e na tema Uàsite na vojnata.

Francisko de Goja - Uàsite na vojnata - bakrorez

Visok pe~at

Eden od najstarite vidovi na visok pe~at e drvorezot. Podlogata za ra-bota e ramna, mazna drvena plo~a od odleàno drvo (cre{a ili kru{a). Drvorezot datira od XII i XIV vek i sluèl za pe~atewe tekst ili kako ukras (gravura vo knigite). Najpoznat majstor e grafi~arot A. Direr od XVI vek. Negovata rabota na grafikata e nesporedliva po svoite dostignu-vawa, vo sozdavaweto ciklusi od pogolem broj listovi vo drvorez i bakrorez. Drvorezot êtirite java~i na Apokalipsata ni otkriva silna grozomorna vizija so cvrsti izrazni likovi i bogata linearna struktura. Direr oformuva zrel grafi~ki stil;, so {to ja preobrazuva tehnikata na drvorezot, a vlijae i nadvor od Ger-manija.

Albert Direr - êtirite java~i na Apokalipsata

Vo XIX vek [panecot Francisko de Goja, vo vremeto na francus-


(visokiot del). Ottamu doa|a i imeto visok pe~at. Na matricata & podlo-gata se stava hartija i so presa (pri-tisok) se vr{i otpe~atuvawe.

Dlabok pe~at

Vo dlabok pe~at se vbrojuvaat bakro-rezot, bakropisot, suvata igla, stru-gaweto, akvatintata, monotipijata i dr.

Bakrorez

Bakrorezot e tehnika {to za podloga ima bakarna plo~a so debelina od 1 do 3 sm na koja so {ilesti i naostreni alatki direktno se reè crteòt na plo~ata. Bojata se vtis-nuva vo dlabo~inite so otstranu-vawe od gornata povr{ina. Se pe~ati so hartija malku navlaèna, koja navleguva vo zasecite i ja povlekuva bojata. Linijata na bakrorezot e cvrsta, tvrda i otse~na & za razlika od bakropisot.

Bakropis

Bakropisot e tehnika vo koja bakar-nata plo~a se prema~kuva so vosok na koj ne se vreùva, vdlabuva lini-jata, tuku slobodno se crta so igla. Koga crteòt }e bide gotov, plo~ata se stava vo kiselina, koja go nagri-zuva metalot do sakanata dlabo~ina. Bakropisot e meka lirska tehnika. Eden od najgolemite majstori na bak-ropisot e Rebrant. Drugite tehniki vo dlabokiot pe~at se so pove}e sloèni obrabotuvawa na metalot, so {to se dobivaat bogati efekti pri pe~ateweto.

Pri krajot na ìvotot, Goja izrabo-tuva serija na bakrorezi „Tavroma-hija - Borbi so bikovi“.

Francisko de Goja - „Tavromahija - Borbi so

bikovi“ (bakrorez)

Linorezot se izveduva na plo~a od linoleum, koja e pomeka i polesna za rabota od drvoto. Vdlabnatite crti vo linoleumot imaat posebni karak-teristiki od onie vo drvoto. Na lino-leumot liniite se meki i zaobleni, dodeka vo drvoto se aglesti, zbieni i ostri. Podgotovkata za podlogata za drvorezi za linorez e ista. Na podlogata so raka se nanesuva bela tempera. So tu{ se iscrtuva crteòt i so dleto se vdlabuva (vadi) belata povr{ina, dodeka crnata ostanuva. So valjak se nanesuva pe~atarska boja, koja ostanuva na povr{inata

Lidija Vujisi} - „Dvièwe“ - linorez Atanas Botev, „Rorschach“ -

bakropis

GRAFIKA | 59

dlaboko crno, te~no ili suvo ako se raboti so tu{ ili so kreda. Moè da se izveduva i vo boja.

Sitope~at

Sitope~atot e najnova tehnika, koja za pe~atewe upotrebuva mreàsta osnova niz koja se nanesuva boja & se otpe~atuva. Sitoto se prema~kuva so specijalna emulzija, koja se obrabo-tuva na fotona~in. Se dobivaat pro-pusni i zatvoreni povr{ini niz koi minuva bojata. Ovaa tehnika e mnogu lesna za izveduvawe.

Kombiniran pe~at

Vo ovoj pe~at se kombiniraat pove}e tehniki na pe~atewe.

Vo Makedonija poznati grafi~ari se: Dragutin Avramovski-Gute, Tomis-lav Krmov, Dragan Bikov, Kostadin Tan~ev, Traj~e Dim~evski, Zoran Jakimovski, Dim~e Nikolov, Dimitar Malidanov i dr.

Povr{inski pe~at

Povr{inski pe~at se narekuva zatoa

{to svojata pe~atarska sposobnost materijalite ne ja postignuvaat so svojata visinska razlika, tuku so pomo{ na hemiski i fizi~ki procesi koi se slu~uvaat na povr{inata na koja se raboti.

Vo ovoj pe~at spa|aat: litrografi-jata i sitope~atot.

Litrografija

Kako podloga se upotrebuva kamena plo~a so debelina od 10 do 15 sm. Toa e vid porozen kamen. Kamenot prvo dobro se ~isti, izramnuva, pere i su{i. Crteòt se nanesuva so litrografska kreda ili so tu{ i se ostava mrsna traga. Po ova, so kise-lina i so gumi-arabika, kamenot se obrabotuva. Procesot na podgoto-vkata podrazbira: na mestata kade {to e crteòt treba da ima mrsna traga koja ja prima bojata, a drugata & navlaènata povr{ina & ja odbiva bojata. Litrografijata e bogata skala na tonovi, nijansi od bledo sivo do

Tomislav Krmov - „Dvièwe VIII“ - litografija

Marija Lazarevska, bakropis


Pra{awa

1. Nabroj gi grafi~kite tehniki!2. Kakva tehnika e linorezot?3. Kakvi materijali se upotrebuvaat

pri izrabotkata na bakrorez?4. [to e bakropis?5. [to e litrografija?

Ve`ba:

1. Napravi grafika vo tehnika linorez.

4 DIZAJN


DIZAJN

Dizajnot se zanimava so nadvore{no oblikuvawe na s¢ ona {to go upotrebuvame i kupuvame za na{ite sekojdnevni potrebi i ona {to go gle-dame so cel da n¢ informira ili da n¢ upati na ne{to. Vo ova likovno podra~je rabotat likovni umet-nici koi gi imenuvame kako diza-jneri. Vo vizuelnite komunikacii gi imenuvame posebno kako grafi~ki dizajneri, a drugite se dizajneri za tekstil, mebel, ambalaà, staklo, keramika, dodeka onie {to dizajni-raat obleka gi vikame mo`ni kre-atori, a umetnicite {to dizajniraat kostimi za teatar i film kostimo-graf.

Dizajnot e proces na sozdavawe i razvivawe plan za estetski i funk-cionalen predmet, za {to e potrebno soodvetno istraùvawe, razmislu-vawe, modelirawe, prisposobuvawe i redizajn. Se koristi kako zavr{en plan za dejstvo (crte`, model ili drugo opi{uvawe).

Dizajnot se postignuva vo pove}e oblasti:

& arhitektura; & komunikaciski dizajn; & veb dizajn; & grafi~ki dizajn; & industriski dizajn; & moden dizajn; & vnatre{en dizajn; & teataski dizajn; & univerzalen dizajn.

Grafi~ki dizajn

Vo vizuelnite komunikacii kako {to se: plakatot, knigite, vesnicite, spisanijata, bilbordite, flaerite, reklamite i s¢ ona {to se pe~ati go rabotat grafi~kite dizajneri.

Grafi~kiot dizajn e primeneta umetnost. Ima zada~a grafi~ki da gi oblikuva komunikaciite na razli~nite mediumi. Tuka spa|aat: vesnicite, spisanijata, plakatite, bilbordite, vizit-karti~kite, mar-keting na proizvodi i sl. Novoto zna~ewe na grafi~ki dizajn vklu~uva grafi~ki produkcii prisposobeni kon elektronskite mediumi, Inter-net, televizija i dr. Grafi~kiot dizajn e umetnost i profesija, koja gi izbira i preureduva vizuelnite elementi, kako {to se tipografija, fotografija, ilustracija, simboli, zaradi prenesuvawe poraki na odre-dena publika. Zada~a na grafi~kiot dizajner e kombinirawe na vizuel-nite i verbalni elementi vo edna organizirana i efektivna celina. Pisatelite sozdavaat zborovi i re~enici, fotografite i ilustrato-rite sozdavaat vizuelni elementi, dodeka grafi~kiot dizajner soz-dava kompozicija (celina) na vizu-elna komunikacija. Se primenuval vo razli~ni oblici vo tekot na isto-rijata vo Kina, vo Egipet i vo Grcija. So pojavata na pe~ateweto vo XV vek od na{ta era, grafi~kiot dizajn se prisposbuva na novite medium i ottoga{ se razviva neprekinato. Vo

enterier, vnatre{no ureduvawe

DIZAJN | 63

1922 godina A. Dvigins na ovaa nova oblast i go dava imeto grafi~ki dizajn.

So grafi~kiot dizajn se prikaùvaat:

& vizuelen indentitet (izrabotka na logotip, znak, brend);

Logo

Brendot “Koka-Kola”

& oblikuvawe na pe~ateni mediumi i marketing oglasuvawe (plakati, letoci, prospekti, bro{uri, kata-lozi, knigi);

& etiketa (ambalaà, paking-dizajn); & ilustracija (knigi, katalozi).

Unikaten i industriski dizajn

Unikatniot dizajn vo umetnosta se odnesuva na sozdadena tvorba, edin-stvena i originalna sama po sebe. Unikatniot dizajn e specifi~en vo oblikot, sodrìnata, materijalot, funkcijata, a vrednosta mu e mnogu pogolema vo odnos na industriskiot dizajn. Se primenuva vo likovnata

Poster

umetnost i vo site oblasti na diza-jnot (lambi, avtomobili, mebel, san-itarija, keramika, aparati itn.). Vo umetnosta, tvorbata se izrabotuva postapno od izbor na sodrìnata, materijalot, funkcijata, izrabot-kata na skica & oblik na deloto, bojata, teksturite, goleminata, studijata, pa s¢ do finalizacija na materijalot. Osobeno se vnimava na prakti~nosta na deloto vo faza na izrabotkata i negovata estetika.

Plakat


Principot na modernoto industrisko oblikuvawe se sostoi vo postignu-vawe edinstvo na funkcijata, pro-cesot na proizvodstvo i svojstvata na materijalot. Toa zna~i: poed-nostavuvawe na predmetot, na nego-voto proizvodstvo i upotreblivo-sta. Predmetot mora istovremeno da bide i ubav i celoobrazen, no vo svojata su{tina pretstavuva odreden op{testven odnos.

Industriski dizajn

Industriski dizajn na avtomobil

Poznat dizajner e Gerit Tomas Rit-veld so negovoto delo Foteljata vo crveno i sino, konstruirana od boeni par~iwa drvo prefabrikuvano so

Unikaten dizajn Unikaten dizajn

Unikaten dizajn

Industrijata proizveduva mil-ioni i milioni razni proizvodi sekoja minuta za potrebite na ~ove-kot. Sekoj proizvod go privlekuva kupuva~ ot so svojot estetski izgled, kako {to e na primer: avtomobilot, igra~kite, nakitot, mebelot, pred-metite za doma}instvo itn. Ovoj vid estetsko oblikuvawe go narekuvame industriski dizajn.

DIZAJN | 65

Vo XX vek se ostvaruva raznovidna sorabotka na umetnicite i modnite kreatori, umetnosta navleguva vo prostorot na modata. Sowa Delone }e gi primenuva hromatskite kon-trasti i nepravilni linii od nejzi-noto slikarstvo vo modmite kreacii vo koi se vneseni i folklorni ele-menti.

Kreacija na Sowa Delone

Se izdvojuvaat kreaciite na Sal-vador Dali i Iv Sen Loran. Iv Sen Loran kreira obleka {to ja repro-ducira Mondrijanovata geometrija. Granicite me|u umetnosta i modata ne e mo`no ve}e da se opredelat.

Kreacija na {e{iri od Salvador Dali

ma{ina. Koga }e se pogledene, taa izgleda tvrda, antianatomska, mnogu neudobna i ne e upotrebliva kako sto-lovite izraboteni od drug materijal.

Gerit Tomas Ritveld - Fotelja vo crveno i sino

Baranata povrzanost me|u umetnosta i zanaet~istvoto, kako {to predvide Van de Velde, go inspirira Ritveld da ostvari povrzuvawe na umetnosta so industriskoto proizvodstvo. Foteljata blou na grupa avtori De Pas, Lomaci i D’Urbino i Skolari e proyirna, lesna plastika {to se due, moè da se prisposobuva na sekoj vid prostor i dekoracija.

Foteljata Blou od grupa avtori

Poznata e nivnata fotelja vo forma na bezbol rakavica. Kako reakcija na erata na dizajnot, sovremenite umet-nici izrabotuvaat objekti i stolovi i pu{taat da dojde do izraz nivnata kreativnopst, kako {to se robert Filiu, Antoni Tapies, Ginter Ueker i drugi.


Sofisticiranata tehnologija, vklu-~ena vo proizvodstvo na ra~ni ~aso-vnici, e od vtorostepena va`nost vo odnos na ranovidnosta koja gi sledi od sezona vo sezona. Sekoi {est mes-eci se lansira nov dizajn. âsovnic-ite Svo~ go menuvaat svojot izgled vo soglasnost so modata i gi otsliku-vaat promenite na vkusot.

Kolekcija na Svo~ ~asovnici

Poznati makedonski avtori na uni-katni dela od keramika se: Rade Per~uklievski, Mihajlo Lazarov, Vlado Avram~ev, Dragica Janeva, Makedonka Andonova, Du{ko Mi{evski i dr. Od oblasta na obli-kuvawe na prostorot i mebelot poznati se Dragan [ojlevski, Dragan Bo{nakovski.

Poznati makedonski modni kreatori se: Rada Petrova, Elena Don~eva.

Vo izdava{tvoto, za ilustracija knigi i plakati, poznati se: Kosta Bojaxievski, Mladen Tuni}, Aleksan-dar Cvetkovski, Aleksandar Kaevski, Stefan Georgievski, Nikola Fidan-ovski i dr.

Za oblikuvawe staklo i porcelan poznat e Tome Andreevski. Za dekora-tivna rezba: Petar Kalajxiev, Slave Atanasovski i dr.

Iv Sen Loran - ènska obleka

Rabotata na Italijanskiot kreator Robert Kapu~i ,osven vo materijalot, moè da se sporedi so rabotata na arhitektot ili vajarot. Toj ne gi kroi i ne gi {ie svoite tkaenini spored formata na teloto, tuku im dava nezavisna struktura. Pri toa for-mata na fustanot ostanuva neprome-neta i ne se oblikuva kon teloto pri noseweto.

Kreacija na Roberto Kapu~i

DIZAJN | 67

Pra{awa

1. [to e toa dizajn?2. Kakov dizajn ima? Nabroj!3. [to pretstavuva grafi~kiot di-

zajn?4. Koi tehniki se primenuvaat za

izrabotka na idejno grafi~ko re{enie?

5. [to e industriski, a {to unikaten dizajn, i kade se primenuva?

Ve`bi

1. Napravi umetni~ka fotografija.2. Izraboti logo, plakat (na u~i-

li{teto, na kompjuter).3. Izraboti skica, crte` i maketa

na mebel (industriski, unikaten).4. Izraboti etiketa (kompjuterska

izrabotka na dizajn).5. Izraboti stolna lamba.

Najpoznati makedonski foto-grafi se: Blagoja Drnkov, Milan Xingo, Kiril Bilbilovski, Lazo Veli~kovski, Viktor Akimovi}, Gogo Popov, @ivko Janevski, Robert Jaki, Marin Dimeski, Aleksandar Cveti-noski, Aleksandar Kondev i dr.

Fotografija na muzej od Blagoja Drnkov

Fotografija od Milan Xingo

5 ARHITEKTURA I URBANIZAM


ARHITEKTURA I URBANIZAM

Arhitektura

Arhitekturata se javuva kako umet-nost i nauka za prostorno oblikuvawe na grade`nite objekti. Prou~uvaweto na razvitokot na arhitekturata se temeli na za~uvani objekti, spisi, nacrti i drugi podatoci. Elementi za arhitektonsko oblikuvawe ~ove-kot crpel od samata priroda. Razvi-tokot ne bil podednakov, no na ova vlijaele niza faktori:

& kulturnoto nivo na narodot; & op{testvenite i ekonomskite

uslovi; & religijata; & klimata; & reljefot; & grade`niot materijal.

Vo site epohi na razvitokot, nad-vore{noto i vnatre{noto oblikuvawe ima odredeni odliki vo kompozici-jata i vo detalite karakteristi~ni za oddelni zemji i epohi.

Stariot svet opfa}a prostran region na svetot glavno organiziran okolu Mediteranot koj nudi priroden pat za komunikacija. Ra|aweto i razvi-tokot na gradovite i na dràvite koj e neramnomeren predizvikuva soz-davawe monumentalna umetnost {to se zbogatuva so konstituiraweto na dràvite, potoa imperiite (od kolo-salnite mesopotamisko - egipetski konstrukcii do elegancija na gr~kite stolbovi). Piramidite se najzna~ajni arhitektonski spomenici vo egipets-kata umetnost.

Kompleksot vo Giza, piramidi, Egipet

Hramot na kralicata Hat{epsut vo Deir el Bahari, Egipet. Hramot e vgraden vo karpa so

sistem na terasi, a poedine~nite nivoa se povrzani so dolgi rampi.

Del od palatata vo Persepolis, Mesopotamija

Vo sredniot vek docnoanti~kata tradicija na zapad prodolùva niz umetnosta na predromantikata, a na istok vizantiskata umetnost go prodolìla kontinuitetot na docnoanti~kite umetni~ki sfa}awa.

ARHITEKTURA I URBANIZAM | 71

Palatata vo Knosos, Krit, egejska arhitektura

Hramot Partenon na Akropol, Atina, gr~ka arhitektura

Amfiteatarot Koloseum, Rim, rimska arhitektura

Hramot Santa sabina vo Rim, ranohristijanska arhitektura

Aja Sofija, Carigrad, vizantiska arhitektura

Romanikata e srednovekovna umet-nos koja nastanala me|u 1050-ta i 1200-ta godina primaj}i elementi na stariot rimski na~in na gradewe i od karoli{ko-otonskata tradicija. Romanskata umetnost e prv edinst-ven stilski period koj opfa}a cela zapadna evropa.

Crkvata Notrdam la Grand vo Poatje, romani~ka arhitektura


Gotika e vtor golem stilski period vo sredovekovnata umetnost, se poja-vuva vo vtorata polovina na XII vek vo Francija, a dominira vo XIII i XIV vek.

Katedrala Notrdam vo Pariz, gotska arhitektura

Katedrala [artr, gotska arhitektura

Vo periodot na ranata renesansa preovladuva Firentinskata arhitek-tonska {kola. Arhitektite sakaat da sozdavaat vodeni od idejata deka se mora da bide vo me|useben odnos, harmoni~na celina i ubava propor-cija. zatoa preovladuvaat ramni i jasni linii, stolbovi, polukruèn lak i kupola od anti~kata arhitek-tura. Prostorot vo koj se osmisluva ~ovekot e racionalen i humaniziran

so proporciite {tio se opredeleni od edna fiksirana to~ka. Poznat arhitekt e Filipo Bruneleski.

Kupolata na crkvata Santa Maria del Fiore, Firenca, Filipo Bruneleski

Vo visokata renesansa arhitektite sozdavaat dela {to pokaùvaat napredok i barawe novo. Me|u niv se izdvojuva Donato Bramante, koj pod vlijanie na antikata gi sozdava prvite arhitektonski dela.

Tempieto, Rim, Donato Bramante

Edna od najzna~ajnite li~nosti na italijanskiot barok e arhitektot i skulptor Xan Lorenco Bernini. Toj raboti vo crkvata Sveti Petar vo Rim i go pravi nacrtot za plo{tadot Sv. Petar vo Rim.


Vo XVII vek vo Francija, arhitektot Klod Pero i grupa arhitekti na eden veli~estven i eleganten na~in ja re{avaat isto~nata fasada na pala-tata Luvr vo Pariz.

Klod Pero, palatata Luvr vo Pariz

Vo Francija i vo Anglija neoklas-icizam na{ol posebno dobro pod-gotven teren. Francuskiot arhitekt @ak @ermen Suflo se pokaùva kako neprijatel na barokot i mi-sioner za vra}awe na antikata.

@ak @ermen Suflo - Panteon vo Pariz

Vo romantizmot arhitektite gi imi-tiraat delata napraveni na drugi mesta vo drugi vremiwa. Takvata arhitektura go dobi imeto istori-cizam, a vpe~atlivi primeri za toa se Parlamentot vo Londodn od arhi-tektot ârls Beri.

Plo{tad Sv. Petar vo Rim

Vo barokot vo [panija Huan de Her-era e najzna~aen arhitekt, gradi-tel na Eskorial i dvorski arhitekt Filip II.

Eskorial, Huan de Herera

Na [panskiot duh i naviki odgovara stilot na bogato ukraseni gradbi, nare~eni ~urigerizam, spored arhi-tektot Hoze ûrigera.

delo na Hoze ûrigera


Erih Mendelson, Ajn{tajnovata kula, Potsdam

Antonio Gaudi so svojata monumen-talna katedrala Sagrada Familia vo Barselona ekscentri~no go prodolùva stilot Jugendstil.

Antonio Gaudi, katedrala vo Barselona

Le Korbizje e arhitekt i konstruktor, koj so bogata inventivnost se soobra-zuva na prirodnite vlijanija, kli-mata i urbanisti~kite uslovi. Negov-iot priod kon arhitekturata vo golem grad e sfaten kako {irok sistem na kolektivna organizacija, sostaven

ârls Beri - Parlament vo London

Vo novata umetnost (jungetstil) Jozef Marija Olbrih, so paviljonot na secesijata vo Viena, voveduva nov arhitektonski koncept za izlo`beni paviljoni. Koristel ~etvrtest modul pokrien so polutopka izraboten kako {uplina od lavrovi lista od bronza so pozlata. Nea ja vramuvaat ~etiri mali kuli.

Jozef Marija Olbrih, Paviljon na secesija, Viena

Vo XX vek arhitektot Erih Mendel-son ja sozdava Ajn{tajnovata kula vo Potsdam. Vo niv baraweto na eden nov stil se pridruùva so upotre-bata na novi materijali i na~in na konstruirawe so nov na~in na sfa}awe i na~in na proizvodstvo. arhi-tekturata }e po~ne da se razgleduva vo slu`ba na op{testvoto i na masite, vo nejzinite eti~ki aspekti.


od visoki oblakoderi, opkruèni so golemi zeleni povr{ini, snabdeni so infrastruktura i so socijalni slu`bi.

Le Korbizje, kapela Ron{an, Francija

Kenzo Tange e avtor na Olimpiskiot stadion vo Tokio, postignuvaj}i ele-gancija i funkcionalnost na objek-tot.

Kenzo Tange, stadion vo Tokio

Xon Hexduk so svoite novi koncep-cii za ku}i vo vtorata polovina na {eesetite godini od minatiot vek go zbogatuva arhitektonskiot fond so negoviot proekt za ku}ata Yid vo Holandija, zamislen kako edna izdolèna horizontala koja gi povr-zuva delovite od ku}ata napri krug i kvadrat. Na slikata se dadeni osnova, presek i izgled.

Aksonometrija, proekt na ku}ata na Xon Hexduk

Ri~ard Mejer e sestran arhitekt so mnogu objekti so razli~na namena. Toj vo negovite dela pravi sekvenca na doìvuvawe od koi proizleguva sloevitost i transparentnost. Na nepravilnite prirodni formi so temen kolorit, toj im kontrastira so eden bel geometriski kristal.


nite majstori: Frenk Lojd Rajt, Val-ter Gropius, Mis van de Roje, Le Kor-bizje, Pjer Luixi Nervi, Alvar Alto i Oskar Nimaer.

Frenk Lojd Rajt, vilata na vodopadite, mod-erna arhitektura

Frenk Lojd Rajt, Gugenhajn muzej vo Wujork, moderna arhitektura

Alvar Alto, tehni~ki univerzitet vo Hel-sinki, moderna arhitektura

Ri~ard Mejer, Salcman haus, Wujork, osnova i izgled

Ri~ard Mejer, Geticentar, Los Anxeles, Maketa

Od golemiot broj na tvorci koi ja imaat zacvrsteno pozicijata na mod-ernata arhitektura, posebno treba da se istakne pridonesot na sled-


Majkl Grejs, hotelot Lebed vo Florida, mod-erna arhitektura

@in Mao, centar na [angaj, moderna arhi-tektura

Urbanizam

Urbanizmot kako op{testvena dis-ciplina se zanimava so izu~uvawe, ureduvawe i oblikuvawe na pro-storot. Celta na urbanizmot e da sozdade podobri prostorni uslovi za samostoen razvoj na naseleni-eto kako celina i da dade povolni uslovi za razvoj, za ìvot i za rabota na ~ovekot. Urbanizmot e arhitek-tura na prostorot ili arhitektura na grupno ìveewe. Za da moè da se oblikuva prostorot i urbanata edi-nica, potrebno e da se ima znaewe i kreativnost.

Alvar Alto, vnatre{nost na biblioteka, moderna arhitektura

Oskar Nimaer, muzej na likovna umetnost kaj Rio de @eneiro, moderna arhitektura

Majkl Grejs, hotelot Delfin vo Florida, moderna arhitektura


Pri tretirawe na urbanisti~kite problemi pri ureduvawe na pros-torot, terminot “plan” se upotrebuva i za ekonomskoto planirawe i za oblikuvawe na fizi~koto uredu-vawe na prostorot. “Plan” ne pret-stavuva samo slika ili linearno-grafi~ki potezi - tuku e na~in da se proba da se pokaè realnata namena na povr{inite na osnova na sintezi i izu~uvawe na vlijatelni elementi so koi site fakti se soedinuvaat vo harmoni~en prikaz i na koj sekoj problem kako najpovolnio re{enie se pretstavuva grafi~ki. Site vred-nosti ma “planot” se zavisni od iscrp-

Urbanizmot e nau~na disciplina koja istraùva i gi prou~uva prin-cipite i odnosite na koi {to treba da se oblikuva prostorot i izgrad-bata na aglomeraciite. Ulogata na urbanistite e da vo harmonija na vli-jatelnite faktori na urbanata edi-nica im dade maksimalno umetni~ko tvore{tvo pokraj najpovolnite eko-nomski i socijalni uslovi. zborot urbanizam, se pojavuva na po~etokot na 20-ot vek koga se organiziraat i prezentiraat urbanisti~ki izlo`bi, se organiziraat kongresi, i se donesuvaat vo nekoi zemji prvi urbanisti~ki propisi i zakoni.

Urbanisti~ki plan na ulicata Maksim Gorki vo Skopje, pogled od sever i od jug

Urbaniziran prostor


Realizacija na estetskata urba-nisti~ka koncepcija moè da se ost-vari na pove}e na~ini, i toa kako:

& koncentracija i decentralizacija; & so prostorot i volumenot; & povr{inata i bojata; & ozelenuvawe i vodeni povr{ini.

Vlijatelni faktori i nivnata uloga vo urbanizmot se:

& prirodni vlijanija (voda, vozduh, vlaga, oblaci, sonce, veter ...)

& nositeli i slu~uvawa vo urbaniz-mot (polo`ba i lik na gradovite, gradski ambient, veter kako ele-ment faktor na klimata, ìvot na gradot, meteorolo{ki osobini i zna~ewe na mikroklimatskite faktori ...)

& razvoj na gradovite i naselbite (uloga i zna~aj na gradovite, vli-janie od minatoto, vlijanija i razvoj na industrijata, porast na gradskata naselenost, koncepcija na {irewe na gradovite i osnovna soobra}ajna {ema na gradovite).

& na~in i naselbi za ìveewe (uslovi na ìveewe, podelba na gradovite po veli~ina i tip, odreduvawe na teritorii za nas-elbi, analiza i dokumentacija na stanbeniot kompleks, osnoven pokazatel na stanbenite podra~ja, visina na objektite vo stanbenata naselba, povr{ina na gradovi i nivnite zoni, naselena tertorija na gradot, administrativna i urbanisti~ka teritorija na grado-vite, mirni i bu~ni gradski zoni, regulaciona i grade`na linija, gradili{ta, karakteristika na stanbenite zgradi, stanben kom-pleks po na~inot na izgradba, grupna izgradba, kompozicija na kompleksi i stanbeni kuli, blo-kovi i individualni zgradi)

nata analiza, nau~nite istraùvawa i sfa}awa i oblicite na ideite.

Vo urbanizmot nema pravila pri donesuvawe na urbanisti~ki koncep-cii, no zatoa nasokite i principite mora da bidat vo harmonija so soz-nanie na potencijalot na urbanata edinica i nastanatata potreba. duri ni ovie principi ne bi moèle striktno da gi promenime, tuku treba da se ispitaat od slu~aj do slu~aj od site aspekti.

Zada~a na urbanisti~kite dejnosti e da dovede do podobruvawe na uslo-vite za ìvot i organskoto vklopu-vawe so ambientot i da predizvi-kanite nepravilnosti pravilno gi naso~i i dovede vo harmonija.

Urbanisti~kata grade`na dejnost se pretstavuva so:

& izbor na region na izgradbata; & dispozicija na objektot i pros-

torno visinski gabarit; & mreà od ulici; & plo{tadi; & raskrsnici; & drugi sodrìni.

Mreà od ulici


M. Gr~ev, V. Korobar, J. Siljanovska, detalen urbanisti~ki plan za maliot ring, Skopje.

Urbanisti~ki plan za naselbata Aerodrom vo Skopje

Urbanisti~ki elemeti se delat na:

& promenlivi mikro urbanisti~ki elementi (parkovi, ulici, grade`ni blokovi, plo{tadi, spo-menici, parkovi);

& samostojni makrourbanisti~ki elementi (bolnici, grobui{ta, sajmi{ta, univerzitetski nas-elbi, u~ili{ta, socijalni insti-tucii, kina ...)

& gradski i rekreatvni povr{ini (parkovi, gradski zelenilo i fiskulturni tereni)

Poznati makedonski arhitekti se: Drago Ibler, Petar Muli~kovski, Kliment Zarov, Todor Paskali, @ivko Popovski, @ivko Gelevski, Lidija Markova, Tihomir Arsovski, Aleksandar Serafimovski, Boris îpan, Kiril Muratovski, Mimoza Tomi}, Pavel Balabanov, Slave Vrencoski, Slavko Brezovski i dr.

M. Gr~ev, V. Korobar, J. Siljanovska, urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na prostorot okolu kameniot most, Skopje.


Pra{awa

1. Kakva e ulogata na arhitekturata vo umetnosta i vo naukata?

2. [to e toa urbanizam?3. Na kolku na~ini moè da se ost-

vari estetskata urbanisti~ka koncepcija?

4. Kako se pretstavuva urbanis-ti~kata grade`na dejnost?

Ve`bi

1. Napravi skica, nacrt i maketa na arhitektonska gradba.

2. Napravi skica, nacrt i maketa na urbanizam (prostorno ureduvawe na naselba).

6 SKULPTURA


SKULPTURA

Likovnite dela od skulpturata se karakteristi~ni po toa {to imaat tridimenzionalna forma, odnosno zazemaat del od prostorot so svojot volumen. Skulpturata moè da bide realizirana kako stabilna i mo-bilna skulptura. Vo stabilna skulp-tura razlikuvame polna plastika i reljef, a vo mobilnata skulptura deloto go imenuvame kako mobil.

Aleksandar Kalder, mobil

Aleksandar Kalder, mobil

Aleksandar Kalder, stabil

Vajarskoto delo moè da bide figu-rativno, stilizirano i apstraktno. Se izveduva na dva na~ina, so dodavawe ili odzemawe, vo zavis-nost od materijalot. Vo glinata se dodava par~e po par~e i se modelira deloto ili odzemaj}i so dleto, del po del, od kamenot ili od drvoto.

Skulpturata moè da bide vo prirodna, naturalna boja na materi-jalot, oboena so boja ili patinirana (prema~kana so hemikalii), prestav-ena vo kombinacii na mat, polirani povr{ini i razli~ni teksturi.

Polnata plastika e naj~esto prisutno likovno delo vo skulpturata. Taa e samostojna trodimenzionalna tvorba koja stoi vo odreden vnatre{en ili nadvore{en prostor, na otvoreno ili zatvoreno. Polnata plastika moème da ja gledame i da uìvame vo nea od site strani {to voedno ni ovozmoùva raznovidno doìvuvawe na formite i volumenot. Za razlika od polnata plastika koja e stati~na, mobilnata plastika e delo koe e vo dvièwe. Mobilot e skulptura koja e vo dvièwe taka {to gleda~ot e sve-dok na menuvaweto na skulpturata.

Dvièweto na skulpturata zavisi od idejata na umetnikot, dali }e se dviì so mehanizam ili po priroden pat.

Umetnicite svoite dela gi gradat so kombinacija na raznovidnosta na volumenot vo edna celina. Ako skulp-turata e so volumen koj izgleda ispolneto, silno, polno i kako da e napravena od eden del velime deka e monolitna vo masa. Ako pak skulptu-rata e sostavena od volumen koj ima kombinacija na linii i izdolèni formi so navleguvawe na prostorot vo skulpturata velime deka taa e linearno skulptorsko re{enie.

SKULPTURA | 85

Modelirawe so glina

Koga se raboti vo kamen i drvo se raboti samo so odzemawe, dodeka koga se raboti delo vo metal se raboti so liewe, konstruirawe, aplicirawe i sl.

An|el Nacevski, Kalu|erka, skulptura vo bronza

Vencislav Rihter: H-1, aluminium

Skulpturata se izrabotuva od razli~ni materijali:

& kamen & mermer; & metal & bronza (legura na bakar i

kalaj); & lim; & aluminium; & ìca (aluminiumska, ~eli~na,

bakarna); & glina & terakota; & staklo; & smoli (keramoplastika & polies-

ter) ; & drvo (orev, cre{a) ; & gips; & beton; & bre}a (sitno skr{ena cigla); & vosok; & konop; & kombinirana tehnika, itn.

Vo zavisnost od materijalot od koj se raboti skulpturata, taa se realizira na pove}e na~ini. Pri rabota so glina vajarot raboti so modelirawe, odnosno so odzemawe i dodavawe.


Dragan Poposki Dada, Po{tar, skulptura vo mermer

Vo skulpturata deloto se modelira, gradi, konstruira, se apliciraat formi ili se redat pove}e formi vo edna celina. Pri realizacija na skulpturata se upotrebuvaat razni alatki od specijalni dleta za razni vidovi materijali (drvo, kamen) do sovremeni pomagala za zavaruvawe i ma{ini za odzemawe i obrabotka na materijalite.

Du{an Xamowa, skulptura vo metal so zavaruvawe

Formata, odnosno volumenot e osnoven likoven element koj ja soz-dava skulpturata. Deloto se sozdava so bogatata kombinacija na volu-menot koj moè da bide ednostaven i

sloèn, aglest i trkalezen, otvoren i zatvoren, poln i prazen, ispaknat i vdlabnat, poln i perforiran.

Koga volumenot zafa}a odreden pro-stor i ne e ispolnet so materijal, toj ima samo volumen, a ako formata e ispolneta celosno so materijal velime deka ima masa. Na primer: topkata ima odreden volumen, no ne e ispolnet so vozduh, dodeka kamenot zafa}a ist volumen i masa.

Petar Haxi Bo{kov, spomenik na sv. Kliment Ohridski,

forma - volumen

Skulpturata naj~esto e so realna golemina, no moè da bide i mnogu mala a i mnogu golema. Sosema malite dela gi narekuvame minijaturi, a golemite monumentalni skulpturi. Posebno, skulpturata koja e so nat-prirodna golemina i pretstavuva odreden vaèn istoriski nastan ili li~nost ja narekuvame monument.

Statueta, boìca so zmii od Fajans, kritska umetnost,

minijatura

SKULPTURA | 87

Spomenik na slobodata vo Gevgelija, monument

Kako i vo site likovni dela i vo skulpturata celta e da se postigne ramnoteà. Ramnoteà i ovde se postignuva so pomo{ na simetrija i asimetrija. Simetri~nata ramnoteà se primenuva mnogu malku dodeka asimetri~nata e pove}e zastapena poradi toa {to ima pogolema likovna vrednost.

Jordan Grabulovski Grabo, Spomenik na Prespanskoto sovetuvawe, asimetrija

Spomenikot Makedonium vo Kru{evo, simetrija

Vo sekoja skulptura moème da zabeleìme odredeno dvièwe, odnosno dinamika na volumenot. Glavno, umetnikot vo skulpturata vnesuva sloboden ritam koj proi-zleguva od negovata kreativnost i zamisla.

Linijata kako likoven element vo skulpturata se kombinira so plo{tinite na volumenot ili so samata ideja na skulpturata. Ako deloto e izgradeno so isten~eni formi, koi asociraat na linija, velime deka imame skulptura so plo{no isten~en i liniski oblik.

Petar Haxi Bo{kov, skulptura - linija


Celta na sekoja skulptura e da se najde idealen soodnos na formite so {to }e se dojde do idealna ubavina. Ova posebno e prisutno kaj avtorite koi go prikaùvaat ~ovekovoto telo.

Hermes, Praksitel, proporcija

Skulpturata zafa}a prostor, se postavuva i ìvee vo prostorot, go razubavuva i e del od toj prostor. Formata i prostorot se vo inter-akcija odnosno dejstvuvaat eden vrz drug. Mnogu ~esto skulpturata se pravi za odreden prostor so {to se artikulira prostorot kako edna celina.

Oto Hajek, skulptura vo nadvore{en prostor

Linijata se upotrebuva i za dobivawe tekstura na povr{inite so {to se zbogatuva likovnata vrednost na deloto.

Du{an Xamowa, skulptura so tekstura

Bojata mnogu ~esto e prisutna i se kombinira so volumenot vo skulptu-rata. Bojata se sre}ava i na skulptu-rite na starite civilizacii i denes vo modernata skulptura. Vo moder-nata skulptura bojata zazema re~isi isto zna~ewe kako i formata.

Oto Hajek, skulptura vo boja

Proporcijata kako princip vo koj me|usebno se kombiniraat razni golemini vo edna celina e prisutna od ranite civilizacii do denes.

SKULPTURA | 89

Reljef, Vini~ka glinena plo~a

Reljefot {to e izraboten na drvena povr{ina se narekuva rezba. Sodrìnite moàt da bidat so pret-stavi na flora i fauna, cvetni motivi, ikoni, istoriski nastani, slobodni, geometriski, ukrasni detali za ogledala, delovi od mebel (ra~ki, nogalki, fioki), rozeti, ramki za ogledala, sliki i dr.

Rezba

Skulpturata moè da bide vo sos-tav na arhitekturata i kako samo-stojna. Moè da bide postavena na nadvore{en ili vo vnatre{en pros-tor.

Slave Ajtoski, skulptura vo vnatre{en prostor, Belgrad

Reljef

Reljefot e sekoga{ povrzan so ramna povr{ina, postaven e vo sos-tav na nekoj arhitektonski objekt ili e samostoen. Reljefot moè da bide:

& visok, & nizok, & dlabok.

Niskiot reljef e mnogu malku izdaden, no so igra na svetlinata i senkite se dobiva plasi~nost & tri-dimenzionalnost. Sodrìnite se razli~ni, vo zavisnost od individu-alniot izraz na umetnikot. Niskiot reljef moè da bide izraboten od kamen, beton, gips, terakota.


skulptura od terakota,Makedonka Andonova „Valkana ~erga“

Spomenik

Spomenik na kulturata e objekt & zgrada, umetni~ko delo {to ima kul-turna i istoriska vrednost.

Du{an Xamowa, spomenik na Kozara

Statua

Statuata e skulptura {to go prikaùva celiot lik (figura) na ~ovekot vo pogolemi dimenzii. Mala skulptura se narekuva statueta.

Figurativna rezba

Terakota

Crvenata glina se upotrebuva za izrabotka na terakota. Stanuva zbor za forma {to e modelirana vo glina, isu{ena na sobna temperatura, ispe~ena vo specijalni pe~ki, do 500 stepeni. So terakotata moè da se pretstavi figura ili reljef.

skulptura od glina,Ilija Axievski „Se}avawe“

| 91

Bista

Bistata e vajarsko delo {to go prikaùva gorniot del na ~ove~koto telo ili glavata so vratot, ramenic-ite i gradite. Bistata se razvila vo po~etokot na elenisti~koto vreme, kako portretna skulptura vo Rim-skoto Carstvo, vo sredniot vek vo forma na bisti, kako portret pov-torno se javila vo vremeto na rene-sansata, a se neguva i do den-denes (Portret, Tome Serafimovski).

skulptura od gips,Angel Naceski, Bista na Andrej Damjanov

Statua, ma{ka figura Kuros, gr~ka umetnost

Antikata i sredniot vek imale razli~ni izrazi koi ozna~uvale razni vrsti na skulpturi.

Skulptura, star svet Vilendorfska Venera, Avstrija

Egipetska skulptura, princ Rahotep i nego-vata èna, Kairo

Mesopotamiska skulptura od Tel A{var


Boìca so zmii od fajans, egejska skulptura, Krit

Frla~ na disk, gr~ka skulptura

Vol~ica, etrurska skulptura

Kowanik, Marko Aurelio, rimska skulptura

Sarkofag na Junij bas, reljef, rano hristijanstvo

Justinijanov diptih, vizantiska umetnost, reljef

| 93

Ju`ni portal sveti Petar vo Moasak

Klaus Sluter, gotska skulptura

Donatelo, David, rana renesansa

Mikelanxelo, David , visoka renesansa


Xovani Bolowa, otmica na Sabiwanki, manirizam

Bernini, Zanesot na tereza, barok

Antonio Kanova, Italska Venera, moderna umetnost, neoklasicizam

Ogist Roden, Bakne`, realizam

Mailol, @ena {to sedi, postimpresionizam

| 95

Pablo Pikaso, Ptica, kubizam

Umberto Bo~oni, Edinstveni formi na kon-tinuitet vo prostorot, futurizam

Xorx Sega, Patnici vo avtobus, pop art

Duan Henson, @ena so koli~ka, hiperrealizam

Naum Gabo, Konstrukcija vo prostorot, Roterdam,

ruska avangarda

Vilhelm Lembruk, Mom~e {to stoi, ekspre sionizam


Hans Arp, [uma, dadaizam

Meret Openhajm, Pojadok vo krzno, nadrealizam

Konstantin Branku{i, Ptica vo prostorot, povoena skulptura

Daniel Spoeri, Pojadok na Ki{ka, siroma{na umetnost

Jezus Rafael Soto, skulptura od ìci, optikalna umetnost

Jozef Kosut, Eden stol i tri stola, konceptualizam

| 97

Poznati makedonski skulptori se: Dimo Todorovski, Borka Avramova, Boro Mitri}eski, Petar Haxi Bo{kov, Stefan Manevski, Tomo [ijakovi}-[ijak, Boris Nikoloski, Vasil Vasilev, Aleksandar Iva-novski-Karadare, Dragan Poposki-Dada, Aneta Svetieva, Stanko Pav-leski, Tome Axievski, Gligor Ste-fanov, Petre Nikoloski, Simon Uzunovski, Ibrahim Bedi, Ismet Rami~evi}, Jovan [umkovski, Tome Serafimovski i dr.

Skulptura od lim,Stefan Manevski

skulptura od kamen,Tome Bundovski „Osamenost“

Skulptura od metal,Petar Haxibo{kov

skulptura od poliester,Marijanka Markova „@ena“

skulptura od drvo,Ibrahim Bedi


skulptura od drvo,Boro Mitri}eski

Tome Serafimovski, Simfonija na mirot

Pra{awa

1. [to pretstavuva skulpturata?2. Kade moè da se postavi skulptu-

rata?3. Vo kakva tehnika moè da bide

izrabotena i od {to zavisi?4. Nabroj nekolku poznati makedon-

ski skulptori!

Ve`bi

1. Izraboti slobodna skulptura (vo glina), terakota.

2. Izraboti skulptura so ìca.

| 99

RE^NIK NA POIMI I IZRAZI

A

AVTOPORTRET & slika ili skulptura vo koja umetnikot go prikaùva sopstveniot lik. Po~nuvaj}i od II milenium pr. n.e., koga prvite avtoportreti se poja-vuvaat vo stariot Egipet, pa s do denes, likovnite umetnici na site narodi ostvarile sopstveni likovi vo mnogubrojni primeri i vo najrazli~ni sfa}awa i na~ini, sozdavaj}i na toj na~in umetni~ki avtobiografii od svoj vid. Preku avtoportretite gi zapoznavame likovite na likovite na Leonardo da Vin~i, Ticijan, Rubens, Rembrant, Goja, Sezan, Van Gog i drugi, a podednakvi i na na{ite umetnici.

AKVAREL & slika izrabotena so akvarel ‡ vodni boi na bela podloga.

AKVATINTA & posebna, malku izmeneta tehnika na bakropis vo boja, koja dejstvuva sli~no kako crte` so tu{. Plo~ata se posipuva so prav kolofonium, a potoa postepeno se vr{i poslabo ili posilno nagrizuvawe.

AKRILIK & akrilikot e vinilska boja, koja sodrì poliester; sluì kako zamena za maslenite boi i sozdava smolesto-lakirana slikana povr{ina. Vo pop-artot i hiperrealizmot dava efekt na izrazito intenziven sjaj {to potsetuva na reklamnata industrija.

AKT & crte`, slika, skulptura ili reljef koj prikaùva golo telo.

AL-SEKO & tehnika na slikawe na suva yidna povr{ina.

AMBIENTI & umetni~ki oblikuvan prostor, naj~esto od razni gotovi predmeti.

APSTRAKTNA UMETNOST & pravec vo slikarstvoto koj po~na da se razviva vo 30-tite godini na XX vek. Napolno go otfrla figurativnoto slikarstvo i vrska-ta so objektivniot svet. Tema na apstraktnata umetnost ne e prirodata, tuku formite na sosema slobodnite zamisli.

B

BAKROREZ & grafi~ka tehnika, a, isto taka, i naziv za oddelen otpe~atok izrabo-ten so pomo{ na plo~a od bakar.

BAKROPIS ili RADIRUNG & postapkata e sli~na kako kaj bakrorezot, no kaj nego se primenuvaat hemiski pomagala.

BARELJEF & spored francuskiot izraz, koj zna~i nizok ili ploskat reljef, plasti~na obrabotka izvedena taka {to likovite se doblièni do podlogata, a ne se posilno izdadeni.


BISTA & gorniot del na ~ove~koto telo; naziv za slikarsko, a naj~esto za vajarsko delo, koe go prikaùva gorniot del na ~ove~koto telo ili glavata so vratot, ramenicite i gradite. Bistata se razvila vo po~etokot na eliniskoto vreme od Herma, a ~esto se pojavuva so portretnata skulptura na carskiot Rim. Vo sredniot vek povremeno se izrabotuvale vo forma na bisti relikvijari. Kako portret povtorno se pojavila vo vremeto na renesansata (vidi gi delata na Fran~esko Laurana & Vrawanin).

BOJA & vpe~atok {to se sozdava vo na{eto oko so zra~ewe na svetlinata od nekoj predmet; slikarsko sredstvo i slikarski materijal.

BRONZA & metal, legura na bakar i kalaj, {to se upotrebuva za liewe na vajarski dela.

V

VAJARSTVO, SKULPTURA & granka na likovnata umetnost vo koja glavno izrazno sredstvo e plasti~nata (trodimenzionalna) forma izvedena vo nekoj materi-jal (kamen, drvo, bronza i dr.)

VALER & naziv za stepen na svetlina vo tonot ili bojata.

VIZUELNA KOMUNIKACIJA & ja ozna~uva sevkupnosta na vizuelnite mediumi (na primer: slika, film, vesnici, moda, reklama); vo u~ili{nite programi ja nadminala ograni~enosta vo umetni~koto vospitanie na likovnite formi vo korist na kriti~kata didaktika na mediumot {to vodi smetka za celokupnoto pole na odreden problem vo op{testvoto.

VISOK PEÂT & grafi~ka tehnika kaj koja matricata, prema~kana so boja, ostava otpe~atok od izdadenite ramni delovi na povr{inite.

VITRA@ & francuski „naslikan prozorec“, koj se sostoi od raznobojni stakleni plo~ki, povrzani so olovni ramki (armaturi). Najprvo bile prikaùvani na toj na~in, so lirski likovi i sceni. Poznati se vitraìte {to se nao|aat vo francuskite gotski katedrali {to se izgradeni vo periodot od XII do XIV vek ([artr, Rems, Sent-[apel). Vitraòt i denes e edna od grankite na primene-tata umetnost. Se izrabotuva na golemite prozorci na reprezentativnite sve~eni sali.

VOLUMEN & opfat, zafatnina, svojstvo na site tela. Vo likovnata umetnost zna~i prikaùvawe na trodimenzionalnosta na telata so razli~ni likovni sred-stva. Vo arhitekturata ovoj zbor se upotrebuva vo odnos na grade`niot objekt, a vo skulpturata ‡ na polnotata i vpe~atokot na modeliranata forma (volu-menoznost). Vo slikarstvoto po pat na modelirawe i svetlotemni efekti se dobiva iluzija na zaoblenost, volumenoznost na formata.

G

GALERIJA & 1. Nau~no-prosvetna institucija vo koja se sobiraat, prou~uvaat, ~uvaat i izloùvaat umetni~ki dela. 2. Pokriena prostorija ili sala so izdolèna forma vo palatite, koja povrzuva oddeleni apartmani, a sluì za sve~enosti i priemi: na primer, Galerijata na ogledalata vo Versaj, XVII vek. 3. Povisoka tribina ili balkon vgraden vo golema sala (teatarska galerija). 4. Pokrien premin me|u gradskite ulici i plo{tadi, vo koj se smesteni du- }ani, kafeani i sl. 5. Dolg balkon kako dekorativen element na fasadata na gradbata.

| 101

GVA[ & francuski zbor, koj zna~i gusta boja {to ja prekriva podlogata na koja se slika. Sprotivno e kaj akvarelot, kade {to tonovite se razredeni so voda i se proyirni, taka {to podlogata (hartijata) izbiva niz niv. Slikite {to se izraboteni so tehnika na gva{ se narekuvaat gva{evi.

GLAZURA & emajl, fajans, gle|, tenka staklesta navlaka na poroznite lon~arski proizvodi {to se izveduva na visoka temperatura.

GRAFIKA & zaedni~ki naziv za site vidovi slikarski tehniki {to so pe~at se otpe~atuvaat na hartija. Najpoznati grafi~ki tehniki se bakrorez, drvorez, litografija. Grafikata se odlikuva so tehni~ka postapka na umnoùvawe, kaj koja sekoj otpe~atok se smeta za original. Sekoj primerok ima raboten i vkupen broj otpe~atoci i potpis na avtorot. Originalna grafika e koga se os-tvaruva sopstvenata likovna zamisla, a reproduktivna & koga stanuva zbor za obrabotka, odnosno prenesuvawe na tu|o delo vo grafi~ka tehnika. Utilitar-na ili tehni~ka grafika e reproducirawe na geografski karti, geometriski crteì, {emi i sl.

D

DEKORATIVEN & nakiten, ukrasen, koj se stremi samo kon nadvore{nite efekti na boite i formite.

DEKORATIVNA UMETNOST & pod ovoj poim se podrazbira umetnost koja sozdava dela i predmeti {to sluàt za razubavuvawe na zgradi, prostorii, otvoreni prostori (parkovi, plo{tadi).

DEKORATIVNA PLASTIKA & vajarska rabota {to sluì kako ukras na otvoreni i na zatvoreni prostorii; zaedni~ki naziv za skulptorski dela od dekorativen karakter.

DEKORATIVNO SLIKARSTVO & zaedni~ki naziv za site dekorativni slikarski dela (dekorativni freski, panoa, sliki, crteì, ornamenti).

DRAPERIJA & tkaenina, obi~no zavesa, postavena vo pravilni nabori.

DRVOREZ & grafi~ka tehnika na visok pe~at. Na ramna drvena plo~a se rezba crte`, po nanesuvaweto na pe~atarskata boja na plo~ata, neotstranetite, izdadeni povr{ini na drvoto go otpe~atuvaat crteòt na hartija. Drvorezot se pojavil vo Evropa od vtorata polovina na XIV vek, koga po~nalo proiz-vodstvoto na hartija. Toj mnogu pridonesol za {irewe i popularizirawe na umetni~kite dela, a negova prednost e toa {to od edna plo~a moàt da se dobijat golem broj otpe~atoci.

E

ENKAUSTIKA & slikarska tehnika {to se izveduva zaradi spojuvawe na boja i vo-sok na {tica ili na yid. Se upotrebuvala vo stariot vek (portreti od elinis-koto vreme, pronajdeni vo grobnicite so mumii vo El Fajum vo Egipet).

ENTERIER & slika {to ja prikaùva vnatre{nosta na nekakva zgrada, ku}ata, so-bata ‡ so figuri ili bez niv; vnatre{nosta voop{to.

ESTETIKA & nauka za ubavoto vo prirodata i vo umetnosta; teorija na umetnosta koja se zanimava so pra{awa za su{tinata na umetnosta, nejziniot odnos kon stvarnosta, zna~eweto vo op{testveniot ìvot, za metodot na umetnikovoto sozdavawe, vnatre{niot odnos me|u formata i sodrìnata na umetni~koto


delo, za kriteriumite na umetni~kata vrednost.

@

@ANR & slikarstvoto obrabotuva nekoj sekojdneven nastan, ise~ok od seko-jdnevniot ìvot. Ovoj slikarski rod e osobeno neguvan vo holandskata umet-nost vo XV vek. @anr e, isto taka, naziv za vid i na~in na umetni~ko soz-davawe.

Z

ZLATEN PRESEK & pronajden kako idealen odnos na dve veli~ini od matemati~arot Luka Pa}oli vo 1494 godina. Od nego go prezel Leonardo da Vin~i. Zlatniot presek ja deli linijata na pogolema i pomala otse~ka spored odnosot 3:5; 5:8; 8:13 itn. Kubistite go prezele ovoj matemati~ki proporciona-len odnos za naziv na svojata golema izlo`ba, odràna vo 1912 godina.

I

IZRAZ & poseben na~in na koj umetnikot go sozdava svoeto delo, vooblikuvaj}i ja materijata, odnosno prisposobuvaj}i ja na svojata zamisla; obrabotka na materijalot {to ja izvr{uva umetnikot na svoj svojstven na~in; li~en izraz, tehni~ki izraz, koloriten izraz.

IKONI & ikonite se prisutni vo site pravoslavni crkvi, se postavuvaat na yido-vite i na oltarnite pregradi (ikonostasi). Tie ne se, vo prv red, religiozni sliki, tuku pretstavuvaat sveti lu|e i èni koi go proslavile Boga so svojot ìvot i natamu im ovozmoùvaat na drugite da go doìveat negovoto prisus-tvo (po~ituvawe na svetite). Tie pravat crkvata na zemjata i crkvata na neboto vo liturgijata da bidat edno. Voplotuvaweto go ovozmoì umetnosta na ikonata, a ikonite se svedoci deka Bog stana ~ovek. Vernicite ne se molat na ikonite; tie gi po~ituvaat, kako i evangelieto, koja se smeta za Hristova ikona vo zborovi i koja se drì na oltarot.

ILUZIJA & privid, efekt na izmama vo slikarstvoto koga na povr{inata na slika-ta se simulira prostorna dlabo~ina, taka {to vo otslikanoto moè da se doìvee stvarnoto. Toa se postignuva so primena na perspektiva, so istaknu-vawe na osvetleni i temni delovi na prikaàniot predmet. Taa ve{tina bila razviena vo docnoto rimsko slikarstvo i vo vremeto na barokot, vo freskite, a podocna ja sre}avame vo impresionizmot, op-artot, vo razni vari-janti na fotografskiot realizam.

ILUMINACIJA & ve{tina na ukrasuvawe na rakopisnite knigi vo sredniot vek so crteì, ornamenti, iskiteni inicijali, sliki i sl. Vo ramkite na iluminaci-jata minijaturata e poseben naziv za mal prikaz na lik ili scena. Taa trae do pronao|aweto na pe~atot.

ILUSTRACIJA & crte` ili slika povrzana so sodrìnata na nekoj tekst {to go dopolnuva i objasnuva.

INDUSTRISKO OBLIKUVAWE & DIZAJN & granka na primenetata umetnost; obli-kuvawe na predmeti za sekojdnevna upotreba {to se proizveduvaat industris-ki. Svojata funkcija ja gleda vo pridonesot kon „podobruvawe na ~ovekovata

| 103

sredina“ i sl.

INOVACIJA & vo oblasta na umetnosta inovaciskata vrednost na edno umetni~ko delo sodrì novi informaciski elementi {to nastanuvaat vo ramkite na niza poznati likovni strukturi; poim {to proizleguva od matemati~kata teorija na informacii.

INTARZIJA & ukrasuvawe na drveni povr{ini so vmetnuvawe na furnir so razli~na boja i struktura.

K

KERAMIKA & op{t naziv za site proizvodi (sadovi, reljefi, skulpturi) {to se izraboteni od glina i zacvrsteni so pe~ewe. Tuka spa|aat i fajassarta ili majolikata, kamenina i porcelan. Se izrabotuvaat so pomo{ na kolce, liewe vo kalapi ili modelirawe so raka.

KOLA@ & slikarska tehnika na lepewe vrz podloga na izreàni formi na raznobo-jna hartija ili drug materijal (kubizam itn.).

KOLORIT & oboenost, svojstvo i izraz na slikarskoto delo, postignat so odnosite na boja; kolorist & slikar koj se izrazuva pove}e so boja otkolku so crte`; kolorizam ‡ na~in na slikawe naso~en, pred s, na dejstvuvaweto na bojata.

KOMPLEMENTARNI BOI & parovi na kontrasni boi, koi vo oboeniot krug se nao|aat edna nasproti druga: crvena i zelena, òlta i violetova, sina i por-tokalova.

KOMPONIRAWE & vnesuvawe red i harmoni~nost me|u likovnite elementi.

KOMPOZICIJA & struktura na likovnoto delo, raspored na elementite po odreden redosled.

KONTRAST & sprotivnost na boite, liniite, svetlinata i senkite na nekoja slika.

KONTURA & linija {to vramuva i go objasnuva oblikot na nekoj predmet, odnosno telo na crte` ili slika.

KOPIJA & reprodukcija, prepe~atuvawe na nekoe umetni~ko delo izvedeno po original. Kopijata moè da bide pomala ili pogolema od originalot.

KROKI & brz i lesen crte` so ednostavni linii i malku detali.

L

LIKOVNA UMETNOST & zaedni~ki naziv za arhitekturata, skulpturata, slikarst-voto i grafikata, zna~i, za site ve{tini {to se formiraat vo vidlivi tvorbi i koi ~ovekot gi spoznava so posredstvo na okoto.

LIKOVNA KULTURA & site ostvaruvawa na poleto na likovnata umetnost na eden period, narod, ~ove{tvo.

LINIJA ‡ crta, poteg, nastanata vrz podloga, so upotreba na moliv, pero, kreda, jaglen itn.

LITOGRAFIJA & tehni~ka postapka vo grafikata ‡ otpe~atok na crte` preku ka-mena plo~a, no, isto taka, i plo~a od aluminium, cink.

M


MAKETA & skica, smalen model od gips, od drvo, od karton i sl., kako i osnova na proektiran objekt ili teatarska inscenacija.

MINIJATURA & ukrasuvawe na rakopisi so ornamenti i figurativni pretstavi. Raboteni se so gva{, a za po~etnite bukvi e koristena crvenata boja, minijum, po koja go dobila imeto: slika od mal format, koja se sretnuva vo starite rakopisni knigi, no i kako samostojno umetni~ko delo.

MODEL & primer, predmet {to se slika, vaja; lice {to pozira pred slikar; vajar, predmet koj vo mala forma go pretstavuva deloto {to treba da se izvede vo pogolemi dimenzii, vo graditelstvoto, vo skulpturata i vo scenografijata (isto {to i maketa), obrazec, primerok.

MODELACIJA & oblikuvawe na volumeni, vo skulpturata vo razni materijali, vo slikarstvoto so tonovi na boite, a vo crteì ‡ so sen~ewe.

MOZAIK & ornament ili slika na pod ili na yid, izrabotena od raznobojni kam~iwa (staklo, emajl, mermer) vo malterna podloga. Se upotrebuva za golemi arhitektonski dekoracii.

MONOGRAFIJA & vo umetnosta: kniga vo koja se iscrpno prikaàni ìvotot i rabotata na oddelen umetnik; vo nea se nao|aat i reprodukcii na negovite najzna~ajni dela. Vo po{iroko zna~ewe pretstavuva trud vo koj e obraboteno nekoe pra{awe, edna tema.

MOTIV & element na ornament {to se povtoruva; sodrìna na umetni~koto delo; dvigatel na sozdavaweto na nekoe delo.

MRTVA PRIRODA & op{t, no ne najsre}en naziv za onoj vid sliki na koi se prikaàni neìvi i nepodvi`ni predmeti: ovo{je, sadovi, }upovi, plodovi, cve}iwa, dive~, ptici, ribi itn. Kako samostojna slikarska disciplina se razvila osobeno vo XVII i vo XVIII vek.

N

NEUTRALNI BOI & bela, crna i siva boja.

NIJANSA & oddelen stepen na intenzitet vo skala na ista boja, me|u nejziniot najtemen i najsvetol ton.

O

ORIGINAL & izvorno, neizmeneto, odnosno prvobitno nastanato umetni~ko delo, taka kako {to go izrabotil negoviot tvorec (za razlika od kopijata); origi-nalno delo (slika, skulptura i dr.): avtenti~no, neobi~no smisleno delo {to ne nalikuva na drugo.

ORNAMENT & crtan, slikan ili plasti~en ukras, vo koj odredeniot motiv se pov-toruva, odnosno varira. Toj moè da bide geometriski, sostaven od linii, rastitelni formi (lisja, gran~iwa, cve}iwa), stilizirani ìvotinski likovi i sl.; ornamentalen, ornamentika, ornamentacija.

OSNOVNI BOI & primarni, crvena, òlta, sina; ne moàt da se dobijat so me{awe na drugi boi.

P

PALETA & tenka plo~a so prorez za palecot na koja se istaknuvaat i me{aat slikar-

| 105

skite boi; taa e atribut i simbol na slikarstvoto; istovremeno, so prenosno zna~ewe, paletata e i naziv za na~inot na koj se primenuvaat boite na slika-ta; svetla i temna paleta, ednoli~na i {arenolika, topla i studena itn.

PASTEL & suva meka boja vo forma na moliv ili kreda vo razni boi (suv voso~en); istovremeno i naziv za slika izvedena so ovie boi.

PEJZA@ & francuski zbor, {to zna~i slika na koja e prikaàn predel ili odreden del od prirodata kako glaven motiv i sodrìna; pejza`no slikarstvo, slikar pejzaìst.

PERSPEKTIVA & crtawe prostorni tela na ramnata povr{ina na platno ili na hartija, taka {to dobienata slika odgovara na na{eto gledawe na teloto vo prostorot, gledan od edna to~ka. Toa e dobieno so postapka na proektirawe, koja ja primenuval u{te Leonardo da Vin~i, kaj koja site paralelni linii se stremat kon odredena sobirna to~ka, taka {to predmetite so pogolemo oddale~uvawe od ramninata na slikata izgledaat pomali.

PIGMENT & materija, boen prav od koj se pravat boi so dodavawe na lepilo & svrzno sredstvo.

PLAKAT & granka na primenetata grafika, oglas sostaven od tekst i soodveten crte`, kade {to tekstot, crteòt i bojata pravat edinstvena celina, iako se svedeni na minimum. Tuluz Lotrek, ekspresionistite i dadaistite od 20-tite godini 20 vek pridonesoa da se izgradi poseben umetni~ki stil na pravewe plakati, koi formalnite stilski elementi gi upotrebuvaat kako sredstvo na provokacija i {ok.

PLASTIKA & naziv za skulptura voop{to ili za poedine~no skulptorsko delo; poim za reljefnost, prostornost.

PORTRET & prenesuvawe na fizi~kata, moralnata ili psiholo{kata fizionomija na modelot, odnosno slikawe na edna li~nost so nastojuvawe da se izrazi individualnosta na likot i karakterot i da se postigne fizi~ka sli~nost.

PRIMENETA UMETNOST & posebna umetni~ka granka {to ima cel da im dade umetni~ka forma na predmetite od prakti~niot ìvot: naziv za umetni~ko zanaet~istvo, grafi~ka oprema na knigi, nacrti za kilimi i gobleni, kerami-ka itn.

PROPORCII ‡ odnos na veli~ini, vo izvesna polo`ba, na eden predmet, lik; odnos {to postoi me|u razli~ni delovi na ~ove~koto telo; soodnos, srazmer.

RREZBA & kopanica, tehnika na dlabewe vo drvo, ukrasuvawe na predmeti od drvo so

plitok ili so dlabok rez. Se dobivaat plasti~ni ornamenti, no i razni fig-uralni pretstavi vo drvo, so pobogato istaknuvawe na svetlinata i senkata. Tragi od rezbata se prisutni od po~etokot na ~ove~koto tvore{tvo, a osobeni rezultati se postignati vo sredniot vek, kako i vo XIV vek i vo ponovo vreme.

RELJEF & vajarsko delo vrzano za povr{inata; ima podlaboki ili poplitki plasti~ni formi samo na ednata strana na povr{inata. Spored stepenot na izdadenost, postoi bareljef, nizok ili ploskat, kako i visok reljef, kade {to likot e posilno izdaden.

RITAM & opredelen red na poedine~ni likovni elementi.

ROZETA & ornament vo forma na krug, koj nastanal so stilizirawe na ~a{kata na


cvetot.

RUSTIKA & vo arhitekturata: naziv za kameni blokovi, koi od nadvore{na strana ne se izdelkani, tuku ja zadrùvaat strukturata na surova i gruba kamena gramada (vo rimskata arhitektura, potoa vo renesansata, vo barokot).

SSIMBOL & znak po koj moè ne{to da se raspoznae, razbere. Vo umetnosta: predmet

ili lik koj upatuva na smislata ili zna~eweto na nekoj poim. Hristijanski simboli od nastarite vremiwa se krstot, jagneto, ribata i gulabot. Simbolot se razlikuva od alegorijata, koja e personifikacija na nekoj apstrakten poim.

SITOPEÂT & tehnika na ramen pe~at, a se koristi za izrabotka na tira`na grafi-ka, plakati, transparenti, izlo`beni i dekorativni elementi.

SKICA & osnovna zamisla za nekoe likovno delo. Crte` {to mu prethodi na likovnoto delo. Toa zna~i i brzo izraboten crte` vo koj se nazna~eni, so glavni linii, samo osnovnite karakteristiki na predmetot ili likot & prv vpe~atok na umetnikot.

STATUA & op{to: skulptura, poto~no skulptura koja go prikaùva celiot lik (figu-ra) na ~ovekot vo pogolemi dimenzii. Mala skulptura se narekuva statuetka.

STIL & zbir na karakteristi~ni osobini na umetni~kite dela nastanati vo eden period i vo edna sredina; na~in na izrazuvawe svojstven za eden umetnik.

STILIZACIJA & poednostavuvawe na prirodnite formi po odreden red, sistem, Taa moè da postoi vo skulpturata i vo slikarstvoto.

STUDIJA & podgotvitelen analiti~en trud za nekoe pogolemo umetni~ko delo, nas-tanat kako samostojna zamisla ili, po~esto, kako trud vrz osnova na nabqudu-vawe.

TTAPISERIJA & op{t naziv za site umetni~ki izraboteni tkaewa, na koi vo

razli~ni tkaja~ki tehniki i vo boi se izraboteni ornamenti, ukrasi i figur-alni sceni. Tie sluàt kako yidni tepisi i za poku}ninata.

TEKSTURA & poim izveden od latinskiot naziv so zna~ewe „sostav“. Poedine~ni elementi (kontura i dr.) go dobivaat svoeto zna~ewe od sevkupnosta na izvor-niot likoven izraz (slikarstvoto na Dibife i sl.).

TEMPERA & slikawe so boi koi vo razdrobena sostojba se izme{ani so leplivi te~ni materii, kako {to se òl~ka, med, sok od smokva i sl. So toa se slika-lo vo sredniot vek na drveni plo~i, a vo ponovo vreme se slika na staklo. Od XV vek temperata ja istisnuva bojata {to e potopena vo maslo (od len, od orev i sl.).

TERAKOTA & zbor od italijanskiot jazik, so zna~ewe „pe~ena zemja“; op{t naziv za razli~ni proizvodi od ve{tinata za pravewe sadovi, a osobeno skulpturi izraboteni od glina i potoa zacvrsteni na visoki temperaturi.

TEHNIKA & materijal i zanaet~iska strana na edno delo.

TIPOGRAFIJA & tehnika na pe~atewe knigi, kako raznovidno oblikuvawe na tek-stot i ilustraciite vo edno pe~ateno delo (izbor na tip na pismo, golemina na bukvite, hartija, format, prelom, oblikuvawe na koricata i obvivkata).

TON & tonska vrednost na bojata, go ozna~uva kvalitetot na svetlo-temnoto ili

| 107

svetlinata na bojata, nejzinata svetlosna silina.

TOPLI BOI & vo slikarstvoto: crvena, òlta i portokalova.

UURBANIZAM & nauka za plansko gradewe i regulacija na gradovite, razviena oso-

beno vo ponovo vreme, vo smisla na istraùvawe i ostvaruvawe na pri~inite za estetskata, za socijalnata, za prometnata i za higienskata uslovenost na gradskite naselbi.

FFANTAZIJA & mo} za voobrazuvawe, sposobnost da se transformiraat iskustvata

za stvarnosta spored individualnata sklonost; na~in na pretstavuvawe na setilno ubavoto, ozna~uva senzibilitet {to gi pridruùva estetskite potre-bi, a naedno i kako protivsila na terorot i prinudata (Markuze).

FASADA & predniot nadvore{en del na gradbata.

FOTOGRAFIJA & nov medium, pronajden vo 1839 godina, vo upotreba od 1860 godina, koj za slikarstvoto ima presvrtno zna~ewe osobeno vo domenot na presliku-vawe na stvarnosta. Taa stana medijalen sostaven del na umetni~koto izrazu-vawe, zna~aen pomo{en instrument i predlo{ka vo modernoto slikarstvo.

FRAGMENT & del, ostatok od skulptura, slika ili razurnata gradba; fragmentaren & delumen, necelosen.

FRESKA & yidno slikarstvo kaj koe boite se nanesuvaat na vlaèn sloj od malter i so negovoto stvrdnuvawe se izdvojuvaat kristali na kalcium karbonat, koi cvrsto ja svrzuvaat bojata so nego.

FRIZ & horizontalen pojas {to vo gr~kite hramovi se nao|al me|u arhitravnite

gredi i zabatot, ukrasen so reljef ili naslikan.

HHARMONIJA & soodnos na boite na slikata; soodnos na oddelni delovi na skulptu-

rata ili nekoja zgrada.

CCRTE@ & granka na likovnata umetnost vo koja linijata e glavno izrazno sred-

stvo; naziv za umetni~ki izraz (delo) {to prikaùva formi i doìvuvawa so linija.

Brajan Bagnal: Priru~nik “Falken” Crtawe i slikawe, Jugoslovenska kwjiga, Beograd.

Grupa avtori: .

Radmila Milosavljevi}, Marijana Milosavljevi}: Stilovi u enterijeru, Orion Art, Beograd.

.

Borko Lazeski Likovna umetnost, Prosvetno delo, Skopje.

Makedonska rezba, Misla, Skopje.

Umetni~koto bogatstvo na Makedonija, Makedonska kniga, Skopje.

dipl. in`. arh. Donka Tokareva, Istorija na arhitekturata, u~ebno pomagalo.

Du{an Xamowa, katalog.

46. i 47. godi{na izlo`ba, DLUM, Skopje - katalog.

Porta voskresenie, katalog.

zimski salon, DLUM, Skopje.

Georgievski, katalog.

Nikola Martinoski, katalog.

Ismet Rami}evi}, katalog.

Blagoj û{kov, katalog

Igor To{evski, katalog.

Borko Lazeski, katalog, Muzej na grad Skopje.

Bienale na mladite 87 i 89, Muzej na sovremena umetnost.

Likovna umetnost za vtora godina, Vladimir Veli~kovski.

100 godini moderna arhitektura, Mihail Tokarev, 1, 2 i 3.

KORISTENA LITERATURA

Documents

Slobodno crtawe