SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE TER - core.ac.uk · kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje starejših ljudi, njihove motorične sposobnosti ter njihovo samopodobo. Predvsem

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za likovno umetnost

Diplomsko delo

SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE TER

NJIHOVE MOŽNOSTI PRI LIKOVNEM

IZRAŽANJU STAREJŠIH OSEB

Mentorica:

red. prof., akad. slik. spec. Anka Krašna Kocjan

Kandidat:

Tomaž Sahernik

Somentor:

doc. dr. Tomaž Zupančič

Maribor, 2016

II

Lektorica: Ksenija Vidic, univ. dipl. jezikovna posrednica

Prevajalka: Ksenija Vidic, univ. dipl. jezikovna posrednica

III

ZAHVALA

Pri nastajanju diplomskega dela sem potreboval veliko časa in energije.

Brez pomoči številnih oseb, mnogih med njimi že pokojnih, mi ne bi uspelo.

Iz srca se zahvaljujem mentorici, akad. slik. spec. Anki Krašna Kocjan, ter

somentorju, doc. dr. Tomažu Zupančiču, da sta me sprejela pod svoje

okrilje.

Hvala za vse koristne nasvete, pomoč in spodbudo pri nastajanju diplomske

naloge.

Posebna zahvala gre vsem varovancem klinike SeneCura za ves vložen

trud in modrosti, ki so jih delili z nami.

Najlepša hvala mojemu dekletu Tini, mojim staršem, Tonji, Metodu ter

mnogim prijateljem za njihovo večletno potrpežljivost in razumevanje pri

izdelavi diplomskega dela.

Hvala vsem.

IV

IZJAVA

Podpisani Tomaž Sahernik, rojen 12. 11. 1983 v Slovenj Gradcu, študent

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Likovna pedagogika,

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Slikarske likovne tehnike ter

njihove možnosti pri likovnem izražanju starejših oseb pod mentorstvom

profesorice, akad. slik. spec. Anke Krašna Kocjan in somentorstvom doc.

dr. Tomaža Zupančiča avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri,

literatura in dobesedni navedki ustrezno navedeni in označeni.

Maribor, 25. 6. 2016 Tomaž Sahernik

V

POVZETEK

Namen diplomskega dela je proučevanje možnosti likovnega izražanja z

različnimi slikarskimi tehnikami pri osebah v tretjem življenjskem obdobju.

Diplomsko delo se prične z opisom tretjega življenjskega obdobja in življenja

v domu za upokojence, kjer sem tudi zaposlen.

Ljudje v otroštvu prebivamo v svojem prvem domu. Ko se poročimo, se

preselimo v svoj drugi dom, in ko ostarimo, se lahko zgodi, da dom

upokojencev postane naš tretji dom. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti,

kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje starejših ljudi, njihove

motorične sposobnosti ter njihovo samopodobo. Predvsem nas je zanimal

pojem ustvarjalnosti, njena opredelitev in po čem jo prepoznamo, saj vsak

od nas posreduje določeno stopnjo ustvarjalnosti.

V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili osebe v tretjem življenjskem

obdobju, ustvarjalnost, umetnostno terapijo ter slikarske likovne tehnike. V

praktičnem delu smo predstavili metodologijo raziskovanja ter primere

likovnega izražanja. Osredotočili smo se na osem likovno-terapevtskih

srečanj z varovanci doma za ostarele klinike SeneCura v Gradcu. Na

srečanjih smo preizkusili različne slikarske likovne tehnike ter z njihovo

pomočjo spodbujali ustvarjalnost varovancev. Motive smo izbirali iz

varovancem znanega okolja, najpogosteje narave. Nastala dela smo skupaj

analizirali in jih tudi razstavili.

KLJUČNE BESEDE: tretje življenjsko obdobje, ustvarjalnost, umetnostna

terapija, slikarske likovne tehnike, likovna ustvarjalnost.

VI

ABSTRACT

The purpose of this diploma thesis was to study the possibilities of

expressing art through various painting and drawing techniques by persons

in their third age.

The thesis begins with a description of the third age and the life in a

retirement home, where I am currently employed.

We spend our childhood in our first home. After getting married, we move

to our second home, and in our old age a retirement home might become

our third home. The purpose of this diploma thesis was to investigate how

practicing art influences the wellbeing of elderly people, their motoric ability

and their self-image.

We were particularly interested in defining the concept of creativity and the

clues to recognise it, mainly in view of the fact that everyone possesses a

certain level of creativity.

In the theoretical part, we focused on persons in their third age, creativity,

art therapy and painting techniques. In the practical part, we described the

research methodology as well as examples of various art expressions. We

conducted eight art therapy sessions with residents of the SeneCura

Retirement Care Centre in Graz, Austria. In these sessions, we used

various art techniques in order to encourage the creativity of the residents.

The motifs, mostly from nature, were taken from the environment known to

them. The created artworks have been analysed and put on display at the

SeneCura Retirement Care Centre in Graz.

KEY WORDS: third age, creativity, art therapy, painting techniques, art

creativity.

VII

KAZALO

POVZETEK ................................................................................................ V

ABSTRACT ............................................................................................... VI

1. UVOD .................................................................................................. 1

2. TEORETIČNI DEL ............................................................................... 2

2.1. TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE.............................................. 2

2.2. USTVARJALNOST ....................................................................... 3

2.3. UMETNOSTNA TERAPIJA ........................................................... 4

2.4. SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE ................................................. 5

3. NAMEN ............................................................................................... 7

4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE .............................................................. 8

5. METODOLOGIJA ................................................................................ 9

5.1. POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ............................................ 9

6. PRAKTIČNI DEL ............................................................................... 11

6.1. PRVO SREČANJE ..................................................................... 12

6.2. DRUGO SREČANJE .................................................................. 19

6.3. TRETJE SREČANJE .................................................................. 25

6.4. ČETRTO SREČANJE ................................................................. 32

6.5. PETO SREČANJE ...................................................................... 36

6.6. ŠESTO SREČANJE.................................................................... 41

6.7. SEDMO SREČANJE................................................................... 46

6.8. OSMO SREČANJE ..................................................................... 49

7. SKLEP ............................................................................................... 54

8. LITERATURA .................................................................................... 55

VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: prvo srečanje 1 ............................................................................ 14



Slika 4: orhideja 1 (50 x 70 cm, mešana tehnika) .................................... 16





Slika 9: orhideja 6 (50 x 70 cm, vodene barve) ........................................ 18

Slika 10: drugo srečanje .......................................................................... 21

Slika 11: čebulnice 1 (55 x 70 cm, akril na platnu) ................................... 22






Slika 17: tretje srečanje 1 ......................................................................... 27



Slika 20: vejevje 1 (30 x 60 cm, akril na platnu) ....................................... 29



Slika 23: vejevje 4 (40 x 50 cm, mešana tehnika) .................................... 30


Slika 25: hiša 1 (55 x 60 cm, akril na platnu) ........................................... 34





Slika 30: pokrajina 1 (40 x 40 cm, akril na platnu).................................... 38


Slika 32: pokrajina 3 (40 x 40 cm, mešana tehnika) ................................. 39

IX




Slika 36: roža 1 (50 x 35 cm, mešana tehnika) ........................................ 43




Slika 40: roža 5 (50 x 35 cm, akril na platnu) ........................................... 45

Slika 41: sedmo srečanje 1 ...................................................................... 48



Slika 44: osmo srečanje 1 ........................................................................ 51



Slika 47: žužki 1 ....................................................................................... 53

Slika 48: žužki 2 ....................................................................................... 53

1

1. UVOD

Odločili smo se, da se v diplomskem delu posvetimo temu, kar nas oziroma

me obdaja. Moje poti se ves čas križajo s starejšimi ljudmi, z ljudmi v tretjem

življenjskem obdobju. Od leta 2010 sem zaposlen v domu za ostarele, v

času šolanja pa sem vsako počitniško delo opravljal v domu za upokojence,

saj sem obiskoval srednjo zdravstveno šolo.

Od starejših ljudi sem se veliko naučil, veliko smo se skupaj smejali in tudi

jokali. Želel sem jim povrniti na svoj način. Ker ves prosti čas preživim v

ateljeju ter obiskujem Pedagoško fakulteto, smer Likovna pedagogika, sem

oboje želel povezati in tako sem atelje prestavil v službo. Zanimalo me je,

katera znanja in spretnosti so potrebni za izvedbo likovno-terapevtskega

srečanja, saj je dolgo veljalo, da starejši ljudje ne zmorejo biti več

ustvarjalni. A strokovnjaki so na tem področju ugotovili prav nasprotno. Vsak

človek je lahko ustvarjalen, nekdo bolj, drugi manj. Osebno so me bolj

zanimali proces dela, počutje varovancev, njihov pogled na določen

problem oziroma izziv kot končni izdelek. Tako sem na lastno pobudo začel

z likovnimi srečanji. Sčasoma, ko so odgovorne osebe opazile, da bi se z

varovanci resnično morali več ukvarjati, sem prejel vso podporo osebja,

tako v materialnem kot tudi psihološkem pomenu.

Ljudje smo si podobni; včasih smo veseli, drugič žalostni, večkrat osamljeni.

Slednje zlasti velja za starejše ljudi, ki si pogosto želijo, da si nekdo vzame

čas zanje in jim prisluhne. Pri svojem delu sem tudi spoznal, da starostniki

iz mesta laže sprejmejo življenje v domu kot tisti z vasi. Ljudje z vasi so bolj

vajeni miru in samote, kar pa se ob prihodu v dom za ostarele spremeni.

Naenkrat se počutijo nekoristne, saj so bili vse svoje življenje vajeni težkega

dela. Menim, da je ustvarjalnost velikega pomena prav za te ljudi, saj tako

odkrivajo in razvijajo njim lasten in edinstven likovni način izražanja.

2

2. TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu bomo podrobneje opisali tretje življenjsko obdobje,

ustvarjalnost, umetnostno terapijo in slikarske likovne tehnike.

2.1. TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

Ljudje se od nekdaj ukvarjamo z vprašanji, povezanimi s staranjem in

starostjo. Še bolj poglobljeno pa to počno filozofi, pesniki, politiki, duhovniki

in različni misleci. Vendar vse do konca prve svetovne vojne ne moremo

govoriti o načrtnem raziskovanju starosti. Mejnik za preučevanje vprašanj

staranja predstavlja ustanovitev prvega tovrstnega inštituta na standfordski

univerzi v ZDA leta 1928 (Požarnik, 1982: 6).

Gerontologíja je veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje

staranje. Je multidisciplinarna veda, kar pomeni, da se prepleta s številnimi

drugimi področji, kot sta na primer psihologija in sociologija. Gerontologi

preučujejo staranje v smislu štirih procesov: kronološko staranje, biološko

staranje, psihološko staranje in socialno staranje.

»Na staranje in tretje življenjsko obdobje se lahko gleda z neosebnega,

objektivnega vidika. Povprečna življenjska doba se daljša in število

starejšega prebivalstva raste. Ti ljudje povečini niso onemogli starčki, ki se

stiskajo na zapečku. Zaradi boljših življenjskih razmer in boljšega zdravja

so aktiven in čedalje bolj zahteven sloj prebivalstva. Ker ga je veliko, pomeni

tudi družbeno moč. To je poglavitni razlog, da se o tretjem življenjskem

obdobju čedalje več govori in piše, zanje se ustanavljajo posebni klubi,

društva, šole, časopisi itd.« (Pečjak, 1998)

Pečjak (1998: 11−12) opisuje tri vidike staranja: koledarskega, biološkega

in psihološkega, ki so sicer povezani, lahko pa se oddaljijo drug od drugega,

tako da staranje po enem vidiku ne ustreza staranju po drugem.

3

Prehod v tretje življenjsko obdobje je za večino ljudi eden izmed najbolj

stresnih oziroma bolečih prehodov v življenju (že znani psiholog Stanley

Hall ga je imenoval obdobje neviht in stresov), pogosto pa nastopijo tudi

finančne težave, sprememba bivališča in osamljenost. Tretje življenjsko

obdobje je lahko najdaljše življenjsko obdobje v življenju človeka, zato ne

sme biti nič manj aktivno in ustvarjalno (Pečjak, 1998:13).

2.2. USTVARJALNOST

Ustvarjalnost je splošna človekova lastnost. Največ ljudi je povprečno

ustvarjalnih, manj pa takih, ki so sposobni vrhunske ustvarjalnosti, ali pa

sploh niso ustvarjalni. Ustvarjalnost ljudi lahko prepoznamo vsaj na tri

načine: preko ustvarjalnih izdelkov, ustvarjalnega procesa in osebnostnih

lastnosti, ki so značilne za ustvarjalne osebe (Glogovec in Žagar, 1992: 8).

Mnogi vodilni psihologi razlikujejo med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo.

Pokazalo se je, da ustvarjalnost ni enovita sposobnost, saj sestoji iz več

sposobnosti. Iz izvirnosti, štirih faktorjev prožnosti (fluentnosti), dveh

faktorjev gibljivosti (fleksibilnosti) in iz faktorja izdelave. Izvirnost je glavna

značilnost ustvarjalnih odgovorov, ki so redki, nenavadni in presenetljivi,

najbolj ustvarjalni pa so enkratni, kar pomeni, da nihče drug ne ponudi

enakih odgovorov. K prožnosti sodijo besedna, asociativna, idejna in

izrazna prožnost, h gibljivosti pa spontana in prilagojena gibljivost. Ti faktorji

naj bi posameznika usposabljali za divergentno mišljenje, ki daje različne

rezultate, rešitve in ideje, v nasprotju s konvergentnim, ki daje predvidene

rezultate (Pečjak, 1998: 112).

»Korenina vse ustvarjalnosti je spontanost, ki je korenina samodejavnosti v

razliki od gole odzivnosti ali kreativnosti /.../ Koliko ima kdo te spontanosti

in z njo ustvarjalnosti, ne moremo eksaktno meriti, niti po učinkih ali

produktih ustvarjalnega dela, ker nikoli ne moremo zanesljivo razločevati

med spontanimi vzpodbudami in reaktivnimi pobudami, ki so prihajale od

drugih. Najmanj pa je možno meriti spontanost mišljenja s kakršnimkoli

4

testom. Nikoli ne moremo z nalogami ali testi izvedeti, kako bi deloval in

česa vsega bi bil zmožen organizem, če ga prepustimo lastni iniciativi brez

pobud, ki bi prihajale ravno ob določenih, pa naj si še tako odprtih nalog.«

(Trstenjak, 1982: 85)

Ustvarjalnost je spontan proces, ki ga lahko pospešiš z intenzivnim

razmišljanjem o problemu ali gradivu in preizkušaš različne možnosti rešitve

(Pečjak, 1987: 16).

2.3. UMETNOSTNA TERAPIJA

Umetnost izpolnjuje naše notranje hrepenenje po lepoti, resnici in dobroti

ter nas osrečuje. Podzavestno doživljamo učinke tega, kako nas zdravi,

dviga in poživlja. Umetnost služi kot sredstvo neverbalne komunikacije,

preko katere osebe vstopajo v nov svet, ki je drugačen od realnosti.

»Začetke uporabe umetnosti kot terapije najlažje razumemo znotraj

konteksta umetnosti na splošno. Umetnost je vedno simbolizirala

osebnostne in družbenokulturne vidike, je refleksija družbenih smernic.«

(Dalley, 1984)

Z uporabo umetnosti v terapevtske namene, ki se je začela pred približno

pol stoletja, so bili doseženi dokaj opazni uspehi v socialnem skrbstvu, v

rehabilitacijskih centrih, pri pomoči ljudem z osebnostnimi problemi (Tancig,

Kroflič, Vogelnik, 1998).

Umetnostna terapija je uporabna znanstvena disciplina, ki s primernimi

metodami, tehnikami in sredstvi človeka raziskuje kot celoto, kot telo, dušo

in duha. Zvrsti umetnostne terapije (likovna, gibalno-plesna, dramska in

glasbena) so posamezni procesi, ker zdravljenje poteka skozi doživljanje,

izražanje in ustvarjanje z različnimi umetnostnimi izraznimi sredstvi.

5

»Če povežemo identiteto umetnosti s posameznimi navedenimi smermi,

sprejmemo združitev umetniškega in znanstvenega procesa. Osnovna

elementa pojmovanja uporabe umetnosti v terapevtske namene sta

ustvarjalno umetnostno dejanje, ki lahko povzroča ključne čustvene in

miselne procese v človekovem spreminjanju, in spreminjevalni proces,

katerega osnova je v samem umetnostnem ustvarjanju. Umetnostni procesi

ne služijo terapiji, ampak sami vsebujejo terapijo.« (Tancig, Kroflič,

Vogelnik, 1998)

2.4. SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE

Slikanje je ob risanju najpomembnejše in najbolj zastopano področje v

likovni terapiji. Obstajata dve vrsti slikarskih tehnik: suhe slikarske tehnike

(slikanje z barvnimi svinčniki, oljnimi pasteli, voščenkami, s kredami in z

barvnimi flomastri) ter mokre slikarske tehnike (slikanje z vodenimi barvami,

akrilom, s tempera barvami in v gvašu).

Slikarske tehnike, primerne za likovno terapijo, so (Belec, 2009):

- slikanje z oljnimi pasteli, ki so primerni za upodabljanje motivov, ki

vsebujejo številne barvne podrobnosti;

- slikanje z barvnimi svinčniki, ki so primerni za ustvarjanje bolj

zapletenih barvnih risb ali za izdelavo hitrih skic;

- slikanje z barvnimi flomastri, ki so primerni za hitre kompozicije in

barvne osnutke;

- slikanje z akrilnimi barvami, ki so primerni za vse vrste podlag;

- slikanje z vodenimi barvami, ki so prosojne in se prelivajo;

- gvaš: tehnika slikanja z vodenimi barvami, ki jim dodajamo belo

barvo.

6

V praktičnem delu diplomskega dela smo uporabili naslednje tehnike

slikanja:

slikanje z akrilnimi ter vodenimi barvami,

slikanje z oljnimi pasteli,

slikanje z barvnimi svinčniki,

slikanje z barvnimi flomastri.

7

3. NAMEN

Namen diplomskega dela je proučevanje možnosti likovnega izražanja v

različnih slikarskih likovnih tehnikah z osebami v tretjem življenjskem

obdobju. V diplomski nalogi želimo ugotoviti, ali in na kateri način različne

slikarske tehnike vplivajo na počutje varovancev, njihove motorične

sposobnosti ter samopodobo.

8

4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

V raziskavi želimo ugotoviti, kako slikarske likovne tehnike vplivajo na

počutje starejših ljudi, njihove motorične sposobnosti in njihovo

samopodobo.

Predpostavke oziroma hipoteze pri načrtnem izvajanju slikarskih likovnih

tehnik z ljudmi v tretjem življenjskem obdobju bodo izražene implicitno v

obliki eksplikativnih vprašanj:

Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje varovancev?

Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na samopodobo varovancev?

Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na izražanje občutkov, misli,

konfliktov in domišljije?

Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na sposobnost ustvarjalnosti?

Kako slikarske likovne tehnike vplivajo na željo po spoznavanju

novega?

9

5. METODOLOGIJA

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili metodologijo neformalnega

pristopa ter akcijskega raziskovanja. Za starejše ljudi je pri ocenjevanju

primeren neformalen pristop, po možnosti v njihovem domačem okolju, saj

naj bi srečanje potekalo v sproščenem vzdušju. Pri izvajanju srečanj smo

uporabili njim dobro znane predmete, ki pripomorejo k opazovanju ter

analizi dela in nalog.

Pri izvajanju srečanj sta potrebna partnerski odnos ter intenzivna

komunikacija med raziskovalci in udeleženci srečanj. Pomembno je učenje

ter sprotno prilagajanje vseh udeležencev. Pri akcijskem raziskovanju je

pomemben tudi odnos izvajalcev srečanj do lastnega dela in možnost

učenja iz izkušenj ter združevanje raziskovanja in eksperimentiranja v

enoten proces, ki se nanaša na praktične situacije. Akcijsko raziskovanje je

usmerjeno v kvalitativno metodologijo, lahko pa to metodologijo uporabimo

tudi kvantitativno (Sagadin, 1991).

Raziskovalni vzorec

Raziskava je potekala na vzorcu skupine ljudi v tretjem življenjskem

obdobju, ki prebivajo v domu za ostarele SeneCura v Gradcu, v Avstriji.

5.1. POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Likovno-terapevtska srečanja so potekala dvakrat mesečno. Določili smo

točen dan in uro izvajanja, kljub temu pa so se termini prilagajali življenju in

aktivnostim v kliniki. Trajanje posameznega srečanja je bilo odvisno od

zahtevnosti likovne tehnike ter motivacije za delo.

Analizirali smo več varovancev klinike. Povprečna starost varovancev je bila

med 80 in 90 let. Vsebino likovnih srečanj smo načrtovali vnaprej, določili

10

smo likovno temo, motiv in likovno tehniko. Vsebinski program smo

načrtovali sproti na posameznih srečanjih, v skladu s posameznimi cilji in

potrebami dela.

Posamezno srečanje je imelo tri stopnje:

Uvodni del je vseboval začetno motivacijo, pogovor o počutju ter

dogodkih, ki so se zgodili v njihovem življenju.

Osrednji del je vseboval pogovor o sami likovni tehniki ter njenih

možnostih, o motivu ter samem izvajanju likovnega procesa.

Zaključni del je obsegal analizo nastalih del ter pogovor o njihovem

počutju in izkušnjah, ki so jih pridobili na srečanju.

Osredotočili smo se na lastno ustvarjanje varovancev.

11

6. PRAKTIČNI DEL

Ocena možnosti ter stanja varovancev klinike SeneCura glede slikarskih

likovnih

tehnik, je vsebovala naslednje elemente:

Samostojnost

Varovanci se med seboj precej razlikujejo, a velika večina jih pri skrbi zase

potrebuje pomoč tako pri osebni higieni kot tudi pri uporabi sanitarij.

Navade, znanje in spretnosti

Vsi varovanci so prebivalci doma oziroma klinike, v kateri bivajo. Večina jih

je starejših od osemdeset let. V domu so vključeni v različne aktivnosti:

skupaj prepevajo, gledajo stare filme, pečejo kekse, hodijo na izlete.

Osebne lastnosti in vedenje

Vsi varovanci so generacija obdobja pred drugo, nekateri tudi pred prvo

svetovno vojno, kar je predvsem vidno v tem, da večina zelo varčuje s

svojim imetjem. Radi skrivajo hrano, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo spet lačni.

Varovanci so so živeli v času, ko se ljudje niso veliko pogovarjali o svojih

čustvih, saj je bilo treba delati. Osebnostno se razlikujejo, nekateri so

umirjeni, vljudni in prijazni drug do drugega. So pa tudi takšni, ki so

nevljudni, radi razgrajajo, preklinjajo in so hudobni do drugih.

12

6.1. PRVO SREČANJE

Likovno področje: slikarstvo.

Likovna tehnika: vodene in akrilne barve.

Likovna tema: rastline.

Likovni motiv: orhideje.

Oblika dela: skupinska – individualna.

Metode dela: metoda pogovora in razlage;

metoda prikazovanja in demonstracije;

metoda ozaveščanja lastne senzibilnosti;

metoda samostojnega dojemanja in osvajanja likovne tehnike

s

pomočjo lastne izkušnje.

Pripomočki: vodene in akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.

CILJI

Varovanci:

- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve);

- razvijajo zmožnost sledenja danim navodilom in napotkom;

- razvijajo senzibilnost za odnose med barvami;

- spoznavajo nove možnosti sproščanja;

- razmišljajo o svojem delu.

POTEK IN OPIS SREČANJA

Uvodni del:

Varovance smo lepo pozdravili in se predstavili. Srečanje smo pričeli s

pogovorom o umetnosti in o slikarjih, ki jih poznajo. Povedali smo jim, da

13

tudi sam študiram likovno umetnost. Pokazali smo jim tudi nekaj reprodukcij

svetovno znanih slikarjev. Ker sem v kliniki zaposlen, mi je bilo laže pridobiti

zanimanje varovancev za tovrstna srečanja. Prvi odgovori so bili, da

takšnega načina ustvarjanja ne poznajo, ter da je slikanje in ustvarjanje

samo za slikarje in umetnike. Šele ko nam je uspelo, da se je srečanja

udeležila gospa (J., 91 let), do katere je veliko varovancev gojilo

spoštovanje, so se tudi drugi opogumili in začeli sodelovati.

Za temo smo si izbrali rastline, saj je bilo okoli nas precej orhidej, kar se

nam je zdel dober motiv.

Osrednji del:

Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah

ter o razliki med akrilnimi in vodenimi barvami. Svetovali smo jim glede

formata, mešanja barv ter spiranja čopiča.

Začetek je bil za vse težak, a ko so se pokazale prve linije, so si vsi po

malem oddahnili in ugotovili, da res ni tako hudo. Takrat je srečanje

zaživelo. Ker smo se osebno poznali ter drug do drugega gojili spoštovanje

(jaz do njih, ker so vsi v visoki starosti, oni do mene, ker si jemljem čas

zanje), so bili pripravljeni slediti mojim napotkom. Med srečanjem smo se

precej posvečali vsakemu varovancu posebej, saj je vsak imel svoja

vprašanja, želje ter predstave o tem, kako bi rešil problem.

Zaključni del:

Ko smo opazili, da motivacija upada, smo varovance opomnili, naj počasi

zaključijo s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo

skupaj pregledali izdelke ter osvežili izkušnje, ki smo jih pridobili. Vprašali

smo jih, ali so z izdelkom zadovoljni.

Analiza srečanja:

14

Ob prvem srečanju so bili varovanci kljub začetni nezainteresiranosti kmalu

motivirani in so pozorno poslušali ter sodelovali. Pozorni smo bili na rabo

besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega

izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano predstavili v skladu s kriteriji

naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si tudi reprodukcije nekaterih

umetniških del. Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na

obseg in globino vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne

faze.

Med delom so varovanci bili sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo

osem varovancev. Spoznali smo, da bomo pri takšnem številu udeležencev

potrebovali asistenta, ki smo ga tudi našli. Varovanci so bili s srečanjem

zelo zadovoljni.

Slika 1: prvo srečanje 1

15



16

Slika 4: orhideja 1 (50 x 70 cm, mešana tehnika)


17



18


Slika 9: orhideja 6 (50 x 70 cm, vodene barve)

19

6.2. DRUGO SREČANJE


Likovna tehnika: akrilne barve.


Likovni motiv: tihožitje (čebulnice v cvetličnih loncih).






s


Pripomočki: akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.

CILJI

Varovanci:

- spoznavajo slikarske tehnike akrila;






Uvodni del:

Varovance smo lepo pozdravili. Naše drugo srečanje smo pričeli s

pogovorom o letnih časih. Povprašali smo jih, katere rastline rastejo ob

20

določenem letnem času. Pokazali smo jim tudi nekaj reprodukcij njim znanih

rastlin. Varovanci so kljub začetnim težavam laže kot na prvem srečanju

pričeli z delom. Bilo jim je tudi precej jasneje, kaj se bo dogajalo. Veselilo

nas je, da smo bili vsi zelo motivirani za delo.

Za temo smo si izbrali čebulnice, ker je bil čas njihovega sejanja.

Osrednji del:

Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja. Obnovili smo, česar

smo se naučili na prvem srečanju. Svetovali smo jim glede formata,

mešanja barv ter spiranja čopiča. Srečanje je potekalo v precej živahnem

vzdušju, saj so bili varovanci ta dan zelo dobre volje.

Med srečanjem smo se posvečali vsakemu varovancu posebej, saj je imel

vsak svoja vprašanja, želje in predstave, kako bi rešil problem.

Zaključni del:

Ko se je srečanje bližalo koncu, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo s

svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo skupaj

pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Varovanci so bili

zadovoljni z rezultatom in napredkom.

Analiza srečanja:

Naše drugo srečanje je bilo precej bolj pestro od prvega. Varovanci so

pozorno poslušali in sodelovali. Pozorni smo bili na rabo besed in izrazov,

saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov

smo jim strukturirano predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom

srečanja. Ogledali smo si tudi reprodukcije nekaterih umetniških del.

Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino

vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne faze.

21

Med delom so bili varovanci sproščeni in motivirani. Srečanja se je udeležilo

šest varovancev. Pri srečanju je sodeloval tudi animator klinike. Varovanci

so bili s srečanjem zelo zadovoljni. Bolj kot končni izdelek nas je razveselilo,

da so se varovanci sprostili, se umirili in bili motivirani za delo ter sledili

napotkom.

Slika 10: drugo srečanje

22

Slika 11: čebulnice 1 (55 x 70 cm, akril na platnu)


23



24



25

6.3. TRETJE SREČANJE


Likovna tehnika: vodene in akrilne barve.


Likovni motiv: vejevje.






s



CILJI

Varovanci:

- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve);






Uvodni del:

Varovance smo lepo pozdravili. Za naše tretje srečanje smo si izbrali motiv

vejevja. Na sredino mize smo postavili velik kup vejevja ter čakali na njihov

26

odziv. Začetni odziv je bil negativen, saj jim je slikanje vej predstavljalo

precej večji izziv kot slikanje cvetlic. A kmalu po začetni motivaciji z vsakim

posebej ter pogovorom o možnostih slikanja so spet dobili veselje do dela.

Pokazali smo jim tudi nekaj reprodukcij abstraktne umetnosti, kar jim je dalo

dodaten zagon pri ustvarjanju.

Osrednji del:

Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah.

Vprašali smo jih, kakšna je razlika med akrilnimi in vodenimi barvami.

Ponovili smo znanje glede formata, mešanja barv ter spiranja čopiča. Med

srečanjem smo se posvečali tudi vsakemu varovancu posebej. Slikali smo

abstraktno, zaradi česar so bili varovanci sprva nemirni, a so čez čas začeli

uživati v ustvarjanju.

Zaključni del:

Ko se je srečanje bližalo koncu, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo z

svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Podpis je zanje predstavljal

velik izziv, saj je zanj potrebnih več motoričnih spretnosti kot pri ustvarjanju.

Skupaj smo pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Vprašal

sem jih, ali so zadovoljni z izdelkom. Bili so zadovoljni, ker so bila dela ob

koncu srečanja boljša, kot so pričakovali.

Analiza srečanja:

Ob našem tretjem srečanju so bili varovanci zaradi motiva negativno

nastrojeni, a kmalu po začetni motivaciji ter prikazu reprodukcij so se

sprostili. Pozorno so poslušali in sodelovali. Pozorni smo bili tudi na rabo

besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega




27


faze.


pet varovancev, ki so bili s svojim delom zadovoljni.

Slika 17: tretje srečanje 1

28



29

Slika 20: vejevje 1 (30 x 60 cm, akril na platnu)


30


Slika 23: vejevje 4 (40 x 50 cm, mešana tehnika)

31


32

6.4. ČETRTO SREČANJE



Likovna tema: zgradbe.

Likovni motiv: naša hiša.






s


Pripomočki: akrilne barve, čopiči, slikarski listi, lončki z vodo.

CILJI

Varovanci:

- spoznavajo tehniko slikanja z akrilom;






Uvodni del:

33

Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričeli s pogovorom o

zgradbah in o tem, katere vrste hiš poznajo. Pokazali smo jim nekaj

reprodukcij znanih zgradb. Za temo smo si izbrali naš dom, poslopje, v

katerem varovanci prebivajo.

Osrednji del:

Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja z akrilom. Svetovali

smo jim glede formata, mešanja barv in spiranja čopiča. Med srečanjem

smo se posvečali vsakemu varovancu posebej, saj ima vsak svoja

vprašanja, želje ter predstave o tem, kako bi rešil problem.

Zaključni del:

Ko smo opazili, da motivacija upada, smo varovance opomnili, naj počasi

zaključijo s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo

skupaj pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Varovance smo

povprašali, ali so zadovoljni z izdelkom.

Analiza srečanja:

Četrto srečanje se je pričelo zelo živahno. Vsak varovanec je povedal nekaj

o svojem domu. Kako so zgradili ali kupili svojo hišo, kako je bilo za časa

vojne. Pripovedovali so tudi, kako so morali ta dom na stara leta zapustiti,

kako jim ga je vzela država ali pa otroci. Ob tem smo vsi postali malce

žalostni in turobni, kar se opazi tudi v delih. Varovanci so pozorno poslušali

in sodelovali.

Pozorni smo bili na rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet

teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano

predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si

tudi reprodukcije nekaterih umetniških del. Zgradba srečanja je bila

ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino vsebine. Primerno smo

tudi odmerili čas za posamezne faze.

34


pet varovancev. Varovanci so bili s srečanjem zadovoljni.

Slika 25: hiša 1 (55 x 60 cm, akril na platnu)


35




36

6.5. PETO SREČANJE


Likovna tehnika: vodene in akrilne barve, oljni pasteli, barvni svinčniki.

Likovna tema: pokrajina.

Likovni motiv: po lastni želji.






s



CILJI

Varovanci:

- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve, oljni

pasteli, barvni svinčniki);






Uvodni del:

37

Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričneli s pogovorom o

našem planetu. Vprašali smo jih, katere kontinente in katera mesta poznajo.

Povedali smo jim, da prihajam iz druge države, in jih vprašali, kaj oni mislijo

o tem. Pogovarjali smo se o tem, kje po svetu so že potovali, o različnih

kulturah ter pokrajinah. Pokazali smo jim tudi nekaj fotografij narave. Za

temo smo si izbrali naravo, motiv pa je bila pokrajina po želji.

Osrednji del:

Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah,

o razliki med akrilnimi in vodenimi barvami ter o barvnih pastelih in barvnih

svinčnikih. Svetovali smo jim glede formata, mešanja barv ter spiranja

čopiča. Začetek je bil za vse težak, a ko so bile pokrite prve ploskve

risalnega lista, so si vsi oddahnili. Takrat je srečanje zaživelo. Posvečali

smo se tudi vsakemu varovancu posebej, saj je imel vsak svoja vprašanja

in želje.

Zaključni del:

Ko smo opazili, da motivacija upada in se bliža čas kosila, smo jih opomnili,

naj počasi zaključijo s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob

koncu smo skupaj pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili.

Vprašali smo jih, ali so bili s srečanjem zadovoljni.

Analiza srečanja:

Peto srečanje je potekalo zelo umirjeno, varovanci so med delom zelo

uživali, bili so motivirani in so pozorno poslušali in sodelovali. Nenehno jih

je bilo treba opozarjati na izpiranje čopičev in mešanje barve. Opozarjali

smo jih tudi, naj ne dajejo čopiča v usta in naj ne slikajo po mizi. Kljub temu

je bilo srečanje uspešno tako za nas kot za varovance. Pozorni smo bili na

rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in praktičnega



38



faze.


šest varovancev. Varovanci so bili s srečanjem zadovoljni.

Slika 30: pokrajina 1 (40 x 40 cm, akril na platnu)


39

Slika 32: pokrajina 3 (40 x 40 cm, mešana tehnika)


40



41

6.6. ŠESTO SREČANJE


Likovna tehnika: vodene in akrilne barve, oljni pasteli, barvni svinčniki.


Likovni motiv: okrasno cvetje.






s



CILJI

Varovanci:

- razlikujejo med različnimi tehnikami slikanja (vodene in akrilne barve, oljni

pasteli, barvni svinčniki);






Uvodni del:

42


različnih rastlinah, o tem, katere vrste cvetlic poznajo. Povedali smo jim, da

imam tudi sam cvetlični vrt. Pokazali smo jim nekaj fotografij eksotičnih in

znanih domačih rastlin. Pogovarjali smo se o zdravilnih učinkih rastlin, o

tem, katera je za katero bolezen in kdaj se jo nabira. Za temo smo si izbrali

cvetlice, ki so nas obkrožale in so se nam zdele dober motiv. Tudi

varovancem so bile najljubši motiv.

Osrednji del:

Srečanje smo pričeli s pogovorom o možnostih slikanja v različnih tehnikah,

o razliki med akrilnimi in vodenimi barvami. Svetovali smo jim glede formata,

mešanja barv in spiranja čopiča. Začetek je bil za vse težak, a ko so se

pokazale prve linije, so si vsi po malem oddahnili. Takrat je srečanje

zaživelo. Ker smo se osebno poznali in drug do drugega gojili spoštovanje,

so bili varovanci pripravljeni slediti našim napotkom. Tokratno srečanje nas

je tudi precej zbližalo.

Zaključni del:

Ko smo opazili da motivacija upada, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo

s svojim delom, se podpišejo in splaknejo čopiče. Ob koncu smo skupaj

pregledali izdelke ter ponovili, česar smo se naučili. Varovance smo

vprašali, ali so bili s srečanjem zadovoljni.

Analiza srečanja:

Šesto srečanje je bilo zelo živahno, saj smo ponovno slikali rastline in so bili

varovanci zelo motivirani ter so pozorno poslušali in sodelovali. Iz prejšnjih

srečanj so imeli že predstavo o tem, kako se bodo lotili problema. Pozorni

smo bili na rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet teorije in

praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano predstavili v

skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja. Ogledali smo si tudi

reprodukcije nekaterih umetniških del. Zgradba srečanja je bila ustrezna

43

oziroma dobra glede na obseg in globino vsebine. Primerno smo tudi

odmerili čas za posamezne faze.


pet varovancev. Varovanci so bili s srečanjem zadovoljni.

Slika 36: roža 1 (50 x 35 cm, mešana tehnika)

44



45


Slika 40: roža 5 (50 x 35 cm, akril na platnu)

46

6.7. SEDMO SREČANJE



Likovna tema: vreme.

Likovni motiv: dež.






s


Pripomočki: akrilne barve, čopiči, dežniki, lončki z vodo.

CILJI

Varovanci:

- spoznavajo tehniko slikanja z akrilom;






Uvodni del:


vremenu in o tem, katere letne čase poznajo. Pokazali smo jim nekaj

47

fotografij letnih časov. Povedali smo jim, da bomo slikali na dežnike, kar jih

je zelo presenetilo. Ko so opazili, da to ni šala in da mislimo resno, so

postajali radovedni, kako bo srečanje potekalo.

Osrednji del:

Pogovarjali smo se o možnostih slikanja na dežnike. Svetovali smo jim

glede zapolnitve formata dežnika, mešanja barv in spiranja čopiča. Začetek

je bil za vse težak, a ko so se pokazale prve poslikane ploskve, so si vsi

oddahnili ob ugotovitvi, da je možno slikati tudi na dežnike. Srečanje je

zaživelo, varovanci pa so bili pripravljeni slediti našim napotkom. Posvečali

smo se vsakemu varovancu posebej, saj je vsak imel svoja vprašanja in

predstave o tem, kako bi poslikal dežnik.

Zaključni del:

Ko so bili vsi dežniki poslikani, smo jih opomnili naj se podpišejo in splaknejo

čopiče. Ob koncu smo skupaj pregledali izdelke ter ponovili naučeno.

Vprašali smo jih, ali so zadovoljni z izdelkom. Bili so veseli, da bodo dežnike

lahko tudi uporabljali.

Analiza srečanja:

Srečanje je potekalo zelo živahno, saj nihče od varovancev nikoli prej ni

slikal na dežnike. Zaradi tega so bili zelo motivirani in so pozorno poslušali

in sodelovali. Pozorni smo bili tudi na rabo besed in izrazov, saj je srečanje

odražalo preplet teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim

strukturirano predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja.

Zgradba srečanja je bila ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino

vsebine. Primerno smo tudi odmerili čas za posamezne faze.


osem varovancev. S srečanjem so bili zelo zadovoljni. Ob koncu srečanja

je vsak varovanec prejel svoj dežnik, na katerega je bil zelo ponosen.

48

Slika 41: sedmo srečanje 1



49

6.8. OSMO SREČANJE


Likovna tehnika: barvni flomastri.

Likovna tema: živali.

Likovni motiv: žuželke.






s


Pripomočki: barvni flomastri, kamenje.

CILJI

Varovanci:

- spoznavajo tehniko slikanja z barvnimi flomastri;






Uvodni del:

Varovance smo lepo pozdravili. Srečanje smo pričeli s pogovorom o živalih

in o tem, katere vrste živali poznajo. Pogovor smo navezali na žuželke, ki

50

jih poznajo. Vprašali smo jih, kaj jih pri žuželkah moti in kaj jim je všeč.

Pokazali smo jim nekaj fotografij žuželk. Povedali smo jim, da bomo slikali

z barvnimi flomastri na kamenje. Za motiv pa smo izbrali žuželke.

Osrednji del:

Pogovarjali smo se o možnostih slikanja z barvnimi flomastri na kamenje.

Varovancem smo svetovali, kakšen kamen bi bil primeren za njihovo

zamisel. Vsakemu varovancu smo se posebej posvečali, saj je imel vsak

svoja vprašanja, želje in predstave o tem, kako bi rešil problem. Večina se

je odločila za pikapolonice, saj so jim bile najbolj pri srcu. Zanimivo je bilo

tudi, da so si vsi zaželeli rokavice, kot da se bojijo nove tehnike.

Zaključni del:

Ko se je srečanje bližalo koncu, smo jih opomnili, naj počasi zaključijo s

svojim delom in se podpišejo. Ob koncu smo skupaj pregledali izdelke ter

obnovili nova spoznanja. Varovance smo vprašali, ali so z izdelkom

zadovoljni. Bili so zadovoljni z zamislijo in veseli, da bodo lahko vnukom

podarili lasten izdelek.

Analiza srečanja:

Naše zadnje srečanje je bilo posebno. Vsi smo čutili, da se naše druženje

izteka, zaradi česar je bilo med varovanci čutiti napetost. Pomirili smo jih

šele, ko smo jim obljubili, da se bom še videli in družili. Ob tem zagotovilu

so varovanci spet postali motivirani in so začeli sodelovati.

Pozorni smo bili na rabo besed in izrazov, saj je srečanje odražalo preplet

teorije in praktičnega izvajanja naloge. Snov smo jim strukturirano

predstavili v skladu s kriteriji naloge in potekom srečanja. Zgradba srečanja

je bila ustrezna oziroma dobra glede na obseg in globino vsebine. Primerno

smo tudi odmerili čas za posamezne faze. Tehnično je bilo zadnje srečanje

51

zanje najbolj zapleteno, saj so morali uporabljati zelo natančne motorične

sposobnosti, kar jih je večkrat ujezilo.


šest varovancev in z njim so bili zadovoljni. So pa priznali, da je bila naloga

kljub začetnemu veselju zanje precej zahtevna.

Slika 44: osmo srečanje 1

52



53

Slika 47: žužki 1

Slika 48: žužki 2

54

7. SKLEP

Pri varovancih, ki so se udeležili srečanj, se je pokazala višja motiviranost

za delo, njihovo počutje se je izboljšalo, prav tako njihove motorične

sposobnosti, dvignila se je njihova samopodoba in tako so laže izražali

svoje misli in občutke. V njih se je prebudila želja po spoznavanju novega

in posredno njihova lastna ustvarjalnost.

Z likovno umetnostjo se starejši najpogosteje srečajo v sklopu animacije, za

katero je poskrbljeno enkrat na mesec. Menim, da so tovrstna srečanja

preredka, saj varovanec zaradi starosti v tem času pozabi na prejšnje

srečanje in s tem ni možna nadgradnja naloge.

Vsi ljudje smo ustvarjalni, tako starejši kot mlajši. Da starostniki začutijo in

izrazijo željo po ustvarjanju, potrebuje likovni terapevt veliko strokovnega

znanja, veselja do ustvarjanja ter sposobnosti motiviranja starejših ljudi.

Znati jim mora prisluhniti ter navezati stik z njimi. Prav tako moramo starejši

osebi čim dlje omogočiti zadovoljevanje lastnih potreb ter dostojno življenje.

Zaključimo lahko, da likovno ustvarjanje pomembno vpliva na življenje

starostnikov, saj zvišuje kvaliteto njihovega bivanja ter jim osmisli čas.

Namen likovnih del ni njihova umetniška vrednost, temveč postopek

ustvarjanja ter počutje osebe, med tem ko ustvarja.

55

8. LITERATURA

Butina, M. (1997) Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.

Case, C. in Dalley, T. (1992) The Handbook of Art Therapy. London, New

York: Tavistock and Routledge.

Dalley, T. (1984) Art as Therapy. London, New York: Routledge.

Glogovec, Z. in Žagar, D. (1992) Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo.

Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Gorjup, T. (1999) Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije.

Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Kroflič, B. idr. (1996) Pomoč z umetnostjo (Umetnostna terapija) s smermi:

drama, gib – ples, glasba, likovnost. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Pečjak, V. (1998) Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana:

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pečjak, V. (1987) Misliti, delati in živeti ustvarjalno. Ljubljana: DZS.

Požarnik, H. (1982) Umetnost staranja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ramovš, J. (2003) Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka

in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Sagadin, J. (1991) Razprave iz pedagoške metodologije. Univerza v

Ljubljani: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut.

Scoble, S. (2006) European Arts Therapy: Grounding the Vision. European

Consortium for Arts Therapies Education.

56

Tancig, S., Kroflič, B., Vogelnik, M., (1998) Pomoč z umetnostjo na področju

zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Koper: Znanstvenoraziskovalno

središče RS.

Teslič, T. (1996) Nova kvaliteta pristopa k posamezniku in skupinam –

pomoč z umetnostjo. Delovna terapija včeraj, danes, jutri. Ljubljana:

Zbornica delovnih terapevtov Slovenije.

Trstenjak, A. (1981) Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.

Vogelnik, M. (1996) Likovnost v skupini. Koper: Vita.

Warren, B. (1993) Using the Creative Arts in Therapy. London, New York:

Routledge.

Documents

SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE TER - core.ac.uk · kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje starejših ljudi, njihove motorične sposobnosti ter njihovo samopodobo. Predvsem