21
Sistematska botanika Priprava na izpit [Tukaj vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta. Tukaj vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta.] PC [Izberite datum]

Sistematska botanika, priprava na izpit

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Lastnosti družin višjih in nižjih taksonov. Za 2. letnik pedagoškega študija

Citation preview

Sistematska botanika Priprava na izpit [Tukaj vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta. Tukaj vnesite povzetek dokumenta. Povzetek je po navadi kratek povzetek vsebine dokumenta.] PC [Izberite datum]

o. PUCCINALLES Rje

Obligatorni paraziti

V življenskem krogu je poudarjena dikariotna faza, večina predstavnikov ima značilno

menjavo gostiteljev in v povezavi s tem več vrst trosov Dikariontska faza se razvije v

vegetativnih orgnaih gostitelja Infektivni tako haploidna kot diplontska faza: vmesni gostitelj-

>haploidna faza, glavni gostitelj->diploidna faza

Plodišča: lahko tvorijo le nekateri predstavniki in so zelo enostavna Imajo prečno septiran

bazidij, ne tvorijo trosnjakov.

Celična stena: hitinasta

Razmnoževanje:

Veter zanese BAZIDIOSPORE na VMESNEGA GOSTITELJA

v MEZOFILU se razvije HAPLODNI MICELJ

na zgornji strani lista razvije PIKNIDIJE SOMATOGAMIJA

tvorijo PIKNOSPORE in sladki izloček list okužen z dvema raznospolnima

ki privablja žuželke miceljema, dikariontske hife

na tem mestu izrščajo tudi tvorijo ecidije

RECEPTIVNE HIFE

Žuželke prenašajo SPERMACIJE

ti kopulirajo z receptivnimi hifami

DIKARIONTSKA FAZA, ki tvori ECIDIJE, ti se razvijejo SUBEPIDERMALNO obdan z

ovojem PSEVDOPERIDIJ, ta se ob zrelosti raztrga in sprosti ECIDIOSPORE

Veter zanese spore na GLAVNEGA GOSTITELJA

Razvije INFEKTIVNI DIKARIONTSKI MICELJ

Ta tvori UREDIJE

Razvijejo se enocelične

UREDIOSPORE ob koncu sezone se razvijejo

Prenašajo okužbe TELEVTOSPORE

So večcelične

Čez zimo v njih poteka

KARIOGAMIJA

Pomladi vzklijejo

FRAGMOBAZIDIJI

Redukcijska delitev

BAZIDIOSPORE

Homologija praprotnic in semenk

Mikrosporofil --> prašnik

Mikrosporangij -->pelodna vrečka

Mikrospora --> pelodno zrno

Mikrogametofit --> mikrogametofit (mikroprotalij)

Mikrogametangij --> anteridijalna celica / ni mikrogameta

spermatozoid / spermalno jedro

megasporofil --> plodna luska / karpel

megasporangij --> nucel (semanska zasnova)

megaspora --> enojedrni zarodkov mešiček

megagametofit --> primarni endosperm / (megaprotalij) večjedrni zarodkov mešiček

megagametangij arhegonij / ni megagameta --> jajčna celica

mladi sporofit --> kalček

Skupne in različne značilnosti družin ostričevk in ločkov

Fam. CYPERACEAE

Steblo:

trirobo, polno,

triredno olistano

Listi:

zaprta listna nožnica,

črtalasta ploskev, včasih z listno kožico

Cvetovi:

močno reducirani,

enospolni,

v zalistju krovnih plev,

združeni v klasasta socvertja,

tvorijo socvetja drugega redu,

P6-0, tendenca k redukciji,

A 1-6. G(3)-(2)

Semenska zasnova: bitegmična

plod:

orešek, endosperem z olji

Pomen:

Pomembne so v ekstremnih ekosistemih, kjer prevladujejo v »travni ruši«; nekatere

vrste so kulturne rastline. Gojijo se zaradi užitnih rizomov (Cyperus esculentus), zaradi lepih

listov (Cyperus sp., Scirpus, Carex), ali pa se uporabljajo kot krma za živali in v tapetništvu,

predvsem v časih pred iznajdbo plastike. Vrsta Cyperus papyrus – papirus je bila Egipčanom

osnova za izdelavo papirja. V naši vegetaciji so vrste iz družine ostričevk glavni .gradniki

naravnih travišč

Fam. JUNCEAE

zeljnate trajnice, redkeje enoletnive ali grmi

Korenike: bogaste s škrobom

Listi: spiralasto nameščeni,

pritlični, črtalasti,

listno nožnico obdaja steblo,

pogosto okrogli, unifacailani z aerenhimom v sredini,

po vrhu listne nožnice listna kožica in ali ušesca

Cvetno odevalo: cvetna formula izvirna enokaličniška,

cvetovi dvospolni,

vetrocvetni

brez nektarijev,

neizrazito, nebarvito,

pelod v tetradah

Socvetja

delna monohazijska

združena v socvetja 2 reda

Plodnica:

sinkarpna,

tri, redkeje enopredalasta,

Semenske zasnove: številne, anatropen bitegmične,

Plod luskoidna glavica

Pomen: nekaj plevelnih vrst,

pletenje ponjav za stole ipd.

pred iznajdbo sveč aerenhim uporabljali kot stenj

fam. POACEAE trave

zeljnate trajnice ali enoletnice, velika skupina vrst lesnih (bambusi)

Steblo: izrazito nodialno zgrajeno,

dvoredno olistano,

nerazraslo,

interkalarna rast, ohranjena meristemska cona

Listi: izrazito dvodelni,

listno dno tvori odprto ali zaprto nožnico, objema steblo, podaljšek se razvoje pri vrhu

nožnice,

listna kožica, lahko jo nadomešča šop dlak,

listna ploskev črtalasta do suličasta, neredko uvita in ščetinasto tanka

Socvetja:

iz številnih klaskov,

klasasta, latasta ali prstasta

Klasek: na osi nameščene številne pleve,

spodnji 2 ogrinjalni,

krovne pleve v zalistju 1 cvet,

prva struktura na osi predpleva, sledi krog luskic, ,

krog prašnikov A1-6, in pestič (G (2-3))

Pleve: kožnate, neobarvane, zelene,

ogrinjalni plevi veliki in obdajata celoten klasek,

krovne pleve nosijo reso,

homologna listni ploskvi,

predpleve dvožilnate,

luskice preobraženi listi cvetnega odevala.

Plod: orešek,

redkeje glavica ali koščičast,

Fam. ORHIDACEAE orhideje

zeljnata trajnica, stebelni ali koreninski gomolji,

idioblasti z rafidi

pogosto alkaloidi,

obligatorna mikroriza,

listi:

enostavni,

nekoliko usnjati,

z dnom obdajajo steblo

cvetovi:

zigomorfni,

P3+3

A2-1 G(3) ,

grozdasta socvetja, v zalistju podpornih cvetov

Resupinacija:

zasuk cvetne osi za 180

cvetno odevalo:

iz 2 ±barvitih krogov s 3 listi,

srednji list notranjega kroga z ostrogo, v njej medovniki, lahko tudi pri vrhu plodnice

ali zunaj cvetov prašniki

ostala 3 ali 1 skupaj z vratom plodnice oblikuje ginostemij,

pri dnu na peceljčku klavdikula,

pelod v tetradah zlepi v kupček polinij,

plodnica:

parakarpna

semenska zasnova:

številne, drobne,

anatropne bitegmične,

do konca razvijejo po cvetenju

Plod:

glavica,

odpira septicidno,

higroskopsko gibljivi laski,

Semena: drobna, popolnoma brez rezervnih hranil,

kalček prve dni prehranjuje izključno mikotrofno.

Pomen: okrasne rastline,

Vanilla (dišava),

užitni gomolji nekaterih vrst

Fam. POLYGONACEAE

Steblo: razločno kolenasto

Listi

Spiralasto nameščeni

Celorobi

Listna škornjica – prilista zrasla v nožnično tvorbo, ki objema steblo

Cvetovi:

Drobni

Sestavljena mnogocvetna socvetja, ki jih lahko obdaja škornjica

Izvirno 3 števni, lahko tudi 5 ali 4- števni

Bolj ali manj zvezdasti

Cvetišče podaljašano navzdol v psevdopedicel, ki odpade skupaj s cvetom

Cvetno odevalo:

Enotno

Neopazno

Obstojno

Zunanji perigonovi listi pogosto preoblikovani (krila, kaveljčki, zobci) razširjanje!

A večinoma 3+3

Pri dnu plodnice (C) nektarinski obroč

G(3) enopredalasta

Semenska zasnova:

Bazalno nameščena bi- ali unitegumenična

Pomen:

Vsebujejo antociane

Pleveli (kislice, dresni)

Ajda (edino žito, ki ni trava)

Rabarbara

V prehrani uporabne tudi kislice(rumex in dresni (polygonum)

Nekaj rodov uporabnih za les, strojenje

Okrasne rastline

Fam. RANUNCULACEAE

Zeli, redkeje lesnate rastline

Listi:

Dlanasto deljeni

Pritlično nameščeni

Brez prilistov

Cvetovi

Dvospolni

Vsaj navidezno zvezdasti

Pogosto 5-števni

Cvetno odevalo:

Enojno ali dvojno

Nektariji razviti pri dnu C ali C preobražen v nektarije

A večinoma števni, nameščeni spiralasto

G 1 - mnogo karpelov, bolj ali manj prosti, redkeje zrasli

Pomen

Številni rodovi strupeni zaradi vsebnosti alkaloidov

Fam. ROSACEAE rožnice

Zeli ali lesnate rastline

Listi:

Spiralasto nameščeni

Enostavni ali deljeni

Obstojni prilisti, zrasli s cvetnim pecljem

Socvetja:

Različno oblikovana

Predvsem cimozna

Cvetno odevalo

*K5 C5 A5-neskončno G

Čaša bstojna

Razvit oč lisdtov zunanje čaše

Venec odpadljiv

Število prašnikov večkratnik 5

Nektariji na notranji strani skledičastega cvetišča

G raznolika, tendenca podraslosti, zmanjševanju števila karpelov in SZ v njih, zgradba

bistvena za delitev družine na rodove

Spiroideae

G: karpeli prosti, nadrasli, Plod: mešički Predstavniki: Spiraea

Rosaide

G:karpeli prosti, nadrasli, Plod: oreščki ali koščičasti pogosto birni,

Predstavniki:Rubus, Rosa

Maloidae

Karpeli prosti, poddrasli Plod: pečkat, Predstavniki: Malus, Pyrus, Sorbus

Prunoidae

Karpel: 1 nadrasel, Plod: koščičast, Predstavnik: Prunus

Fam. FABACEAE metuljnice

Listi:

Enkrat pernato deljeni

Obstojni prilisti

Nameščeni spiralasto

List ali lističi lahko preobraženi v vitice

Lahko rudi odpadejo in vlogo prevzame zeleno steblo (žuka)

Cvetovi:

Posamič

Grozdasta socvetja

Razločno metuljast

Notranja 2 venčna lista zrasla v ladjico, stranska 2 krili, srednji jadro

Cvetno odevalo:

Čaša zrasla

Zvezdast ali disimetričen cvet

Ladjica popolnoma obdaja A in G

A(10) ali (9)+1 zrasle le prašnične niti ki tvorijo prašno cev, prost prašnik leži pred

jadrom

Plod:

Strok, orešek, členast plod

Semenska zasnova:

ana- kamipilatropna, bitegmentična, pogosto cikcakasta ali kljunasta

Pomen:

(Insekticidi) Sekundarni metaboliti, (repelenti), poleg običajnih še: neproteinske AK,

alkaloidi, izoflavonoidi,

Krmne vrste (lucerna)

Oljnice (arašidi)

Uporaba semen v prehrani (visoka vsebnost beljakovin)

Vir lesa, barvil

Bogatijo tla (zaradi simbiotskih bakterij v koreninskih mešičkih sposobne fiksacije

dušika

Fam. BRASSICACEAE križnice

Zeli, redkeje polgrmički

Listi:

Spiralasto nameščeni

Enostavni-pernato deljeni

Brez prilistov

Cvetovi:

Grozdasta socvetja

Brez braktej

Navadno dvospolni

Cvetno odevalo:

*K4 C4 A2+2 G2

Zunanja čašna lista z ostrogasto izboklino

Venčni listi oblikovani v žebico in ploščico

Zunanja 2 prašnika krajša od notranjih, lahko tudi manjkata

Pri dnu prašnikov ali plodnice obročast nektarij

Plodnica sikarpna

Semenska zasnova

Parietalno nameščena ana-kamilotropna biteguminčna

Plod: Dvopredalasta glavica

Odpira septicidno z dvema loputama

Semena obvisijo na osrednjem delu

Lusk-3x daljši od širine

Lušček-razmeroma krajši

Orešek, členast plod

Pomen:

Oljnice

Zelenjava (zelje, repa, ohrovt, redkvice…)

Začimbe (hren, gorčica)

Fam. APIACEAE kobulnice

Večinoma zeli, redkeje lesnate z nenavadno sekundarno debelitvijo

Listi:

Nameščeni spiralasto

Pernato ali dlanasto deljeni

Listno dno oblikuje listno nožnico, ki obdaja steblo

Socvetja:

Kobulasta

Sestavljeni kobuli

V njih brakteje (obdajajo kobul 2. reda) in brakteole (pri dnu kobula 1. redu)

Cvetovi: Enotno zgrajeni

*K5-0 C5 A5+0 G(2)

Čaša nerazločna, reducirana

Venčni listi drobni, razmaknjeni

Kljunasti izrastki na C obrnjeni proti sredini cveta, po cvetenju tako kot prašniki

odpadejo

Plodnica: Podrasla

Dvopredalasta

Vsak predal ima eno visečo semensko zasnovo

Plod:

Pokovec

Ob zrelosti razpade na 2 oreškom podobna ploda

Osrednji stebriček ostane

Pomen:

Št. predstavniki vsebujejo eterična olja, se tudi uporabljajo kot začimbnice (peteršilj,

janež, komarček, koromač kumina)

Zelenjava (korenje, zelena)

Nekateri strupeni zaradi poliacetatov, redkeje alkaloidov

Nekaj okrasnih vrst

Fam. LAMINACEAE

Grmi ali zeli

Vsaj mladi poganjki četverorobo steblo

Listi:

Enostavni

Brez prilistov

Nasprotno in navskrižno nameščeni

Cvetovi:

Združeni v navidez vretnasta socvetja (vsako vreteno, dva nasproti ležeča dihazija z

brakteolami ali brez)

Dvobočno somerni

Navadno dvousnjati

Cvetno odevalo:

K(5)(C(5)A4)G(2)

Čaša obstojna

Prašniki dveh dolžin, pod zg usno

Nektariji v obliki kep pri dnu plodnice

Plodnica 4 delna

Vsak karpel vzdolžno predeljen

Vsak del vsebuje eno SZ

Plod:

Razpade v 4 orešku podobne plodiče

Kalček z malo ali brez endosperma

Pomen:

Razmeroma pomembne

Začimbe, dišavnice, zdravilne rastline

Fam. ASTERACEAE košarnice

V koških vedno razviti le cevasti cvetovi, jezičasti cvetovi le na obrobju

Brez mlečka

Eksina pelodnih zrn z bodičkami

Listi:

Spiralasto nameščeni

Enostavni ali pernato deljeni

Brez prilistov

Cvetovi:

Poliandrični

Vedno v tipičnem psevdo koških

Socvetje na razširjeni osi socvetja sedečih cvetov

Vsi skupaj obdani z braktejami (ovojek)

Pod vsakim cvetom je lahko še brakteola

2 tipa cvetov: Jezičasti : dvobočno somerni, usna močno jezičasto podaljšana

Cevasti: zvezdasto somerni, enakomerno peterozob venec

Cvetno odevalo:

K nešteto-0 (C(5) A(5)) G(2)

Čaša: suhokožnata, razvita v obliki laskov ali lusk- kodeljica-razširjanje

Prašniki zrasli v cev

Plodnica:

Podrasla

Parakarpna,

En vrat, dvodelna brazda

Semenska zasnova:

Ena

Bazalno nameščena

Anatropna

Unitegmentična

Plod:

Orešek

Rožka

Pomen:

Nekaj okrasnih (dalije, gerbere)

Nekaj zdravilnih(pelin, arnika, kamilica)

Nekaj užitnih (artičoke)

Ind pomembna sončnica-olje

Fam. CICHORIACEAE radičevke

Koški sestavljeni iz jezičastih cvetov

Pogosto imajo mleček

Pelodna zrna poleg bodičk še grebnene

Polifilestska skupina

Listi:

Spiralasto nameščeni

Enostavni ali pernato deljeni

Brez prilistov

Cvetovi:

Poliandrični

Vedno v tipičnem psevdo koških

Socvetje na razširjeni osi socvetja sedečih cvetov

Vsi skupaj obdani z braktejami (ovojek)

Pod vsakim cvetom je lahko še brakteola

Cvetno odevalo:

K nešteto-0 (C(5) A(5)) G(2)

Čaša: suhokožnata, razvita v obliki laskov ali lusk- kodeljica-razširjanje

Prašniki zrasli v cev

Plodnica:

Podrasla

Parakarpna,

En vrat, dvodelna brazda

Semenska zasnova:

Ena

Bazalno nameščena

Anatropna

Unitegmentična

Plod:

Orešek

Rožka

Pomen:

Nekaj vrst kot solate

Užitni koreni nekaterih rastlin

div. Cyanobacteria – modrozelene cepljivke

Pigmenti:

klorofil a,

beta karoten,

ksantofili,

fikobilini (cianin, eritrin)

Hranila: cianoficejski škrob,

dušik,

ribuloze bifosfat karboksilaza,

olja,

volutin

Celična stena: murein,

lipopolisaharidi,

obdana s polisaharidno galerto

Celica: v citoplazmi proste tilakoide s klorofilom in fikobilisomi (shranjujejo fikobiline),

plinske vakuole,

cianoficinsko telo (zrnca v heterocistah).

Heterociste: posebne celice z debelo celično steno,

brez fikobilinov (šibka pigmentacija),

mesta fiksacije dušika.

Razmnoževanje: vegetativno z amitotskimi delitvami (cepitev),

s fragmentacijo in tvorbo hormogonijev (nekajcelični gibljivi koščki niti),

nespolno s tvorbo beocit (endospor),

z brstenjem,

s tvorbo akinet,

spolno ni znano,

znana paraseksualnost (delna izmenjava dednine med osebki)

Prehrana: pridobivanje energije z razkrojem organskih snovi,

v anaerobnih razmerah sinteza ATP z razkrojem cianoficina (zaloga dušika v

brezoksičnih razmerah)

Gibljive oblike: polzenje po podlagi,

uravnava globine lebdenja s plinskimi vakuolami (planktonti)

Organizacijski nivoji: kokalni (enocelične),

kapsalni (galertaste kolonije),

trihalni (nitasti)

Ekologija: sladka voda,

na in v kamenju,

bibavični pas morja,

topli vrelci (odpornost na T),

simbioza (najpogosteje v lišajih),

endosimbiontska teorija (vstop MZC v evkariontsko celico in nastanek plastidov –

zaradi sposobnosti fiksacije dušika)

Sposobne fiksacije dušika, ki poteka v aerobnem okolju v heterocistah,

drugače anaerobno okolje, da lahko deluje nitrogenaza.

Pomen: Pomagajo pri naravnem gnojenju, lahko se tako namnožijo, da povzročajo cvetenje

jezer (anoksija, odmrtje številnih rastlinskih in živalskih vrst), prehrana, izločanje

strup (pomor vrst), tvorba lehnjaka (kopičenje apnenca v galertastem ovoju),

najstarejši fototrofni organizmi na zemlji

cl. Cyanophyceae (o. Chroococcales, o. Oscillatoriales, o. Nostocales)

o. Chroococcales – kokalne MZC (Microcystis, Chroococcus)

Celice posamič ali združene v galertaste kolonije,

razmnoževanje z delitvijo ali brstenjem, heterocist in akinet ni

(fiksacija dušika v anaerobnih pogojih)

o. Oscillatoriales – nitaste MZC brez heterocist (Oscillatoria)

Niti obdane z galertasto nožnico, vegetativno razmnoževanje v

nekajcelične hormogonije (nekajcelični gibljivi koščki niti). o.

Hormogonales (Nostocales) – MZC s heterocistami (Nostoc,

Scytonema) Nitaste, iz akinet se v ugodnih razmerah razvijejo

hormogoniji, nekatere neprava razrast (Scytonema), nekatere bazalne

ali interkalarne heterociste (fiksacija dušika), imajo heterociste

cl. Bacillariophyceae (Diatomeae) – kremenaste alge (Centrales, Pennales)

Pigmenti:

klorofil a in c,

alfa in beta karoten,

ksantofili (diatoksantin, diadinoksantin, fukoksantin)

Celična stena: pektinska,

pod plazmalemo kremenasta lupinica ali teka, ki je dvodelna (hipoteka, epiteka)

Celica:

1 do mnogo rjavih plastidov, velika vakuola

Razmnoževanje:

vegetativno z delitvijo, nespolno s trajnimi sporami, spolno z izogamijo (združita se

morfološko enaki gameti, lahko fiziološko različnih spolov) in oogamijo (negibljiva

ženska in gibljiva moška gameta)

Gibljive oblike: lezenje po podlagi s prelivanjem citoplazme skozi žleb ali rafo v lupinici, gamete

uniciliatne (1 biček) ali ameboidno gibljive

Organizacijski nivoji: kokalni (celice neobičkane, razvita stena, posamič ali v kolonijah, brez koordinacije in

delitve dela v agregatih), rahle nitaste ali galertaste kolonije

Ekologija: vse vrste voda, vlažna zemlja, simbionti foraminifer Pomen: kremenaste hišice tvorijo

debele plasti kremenčevega peska

o. Centrales – radialno somerne diatomeje (Melosira, Cyclotella)

Morski plankton, nekaj sladkovodnih bentontov (na morskem dnu).

Celice so iz valvalne strani (tloris) okrogle, trikotne ali štirikotne, lupinica ali

teka ima lahko dolge ščetinaste izrastke, aktivno gibljivih oblik ni. Žleba ali

rafe nimajo. Spolno se razmnožujejo z oogamijo (negibljiva ženska in gibljiva

moška gameta), v moški celici so uniciliatni (1 biček) spermatozoidi z

omigetalčenim bičkom.

o. Pennales – dvobočno somerne diatomeje (Meridion, Tabellaria, Cymbella)

Večina sladkovodnih kot plankton in bentos (na morskem dnu). Valva

(tloris) podolgovata, dvobočno somerna, s pernato ali prečno progasto

strukturiranostjo, ščetinastih izrastkov ni. Nekatere imajo na eni ali obeh valvah

žleb ali rafo, s pomočjo katerega lezejo po podlagi. V celicah sta dva velika,

ploščata plastida, jedro je v sredini. Spolno razmnoževanje je izogamija

(združita se morfološko enaki gameti, lahko fiziološko različnih spolov), v

vsaki celici ki se preobrazi v gametangij, se po mejozi razvije 1 sama gameta,

možna avtogamij (po 2 gameti v gametangiju) in apogamija (nastanek

avksozigote brez kopulacije).

cl. Phaeophyceae – rjave alge

Pigmenti:

klorofil a in c ,

alfa in beta karoten,

ksantofili (najpomembnejši fukoksantin)

Celična stena: znotraj celulozna,

zunaj pektinska,

nikoli okremenjena

Celica: plastidi rjavi zaradi fukoksantina

Razmnoževanje: nespolno z različnimi tipi spor,

spolno oogamij (negibljiva ženska in gibljiva moška gameta) Gibljive oblike:

gamete biciliatne (2 bička), heterokontne (različna bička), z lateralno nameščenima

bičkoma (iz strani)

Organizacijski nivoji: trihalni (nitaste, ploščate ali prostorsko razrasle steljke, celice tvorijo kolonije brez

delitva med celicami)

parenhimatski (mnogocelična steljka, delitev dela med celicami, oblikovanje tkiv in

organov)

Ekologija: predvsem morske, pestrejše v hladnejših morjih

Pomen: vir alginatov (želatinasta oborina, ki vsrka velike količine tekočine), pridobivanje joda,

prehrana

o. Fucales – diplontske rjave alge

(Fucus virsoideus) Sporofit organiziran parenhimatsko (mnogocelična

steljka z delitvijo dela med celicami), rase s temensko celico. Anteridiji

(moški sporangij) in arhegoniji (ženski sporangij) se razvijejo v

konceptaklih (posebne vdolbine), kjer so poleg njih še parafize ali

sterilne niti. Fucus virsoideus)

ph. Rodophyta – rdeče alge

Pigmenti:

klorofil a in d,

alfa in beta karoten,

ksantofili (lutein, zeaksantin),

fikobilini (fikocian, fikoeritrin)

Hranila: floridejski škrob,

olja

Celična stena:

večplastna, znotraj celulozna, zunaj pektinska,

pogosto inkrustrirana s CaCO3 in MgCO3

Razmnoževanje: prerod z dodatno sporofitsko generacijo,

nespolno z različnimi tipi aplanospor,

spolno oogamija (negibljiva jajčna in gibljiva moška spolna celica)

Prehrana: avtotrofi

Gibljive oblike: ni aktivno gibljivih,

spore in gamete neobičkane

Ekologija: v toplih morjih,

nekaj sladkovodnih,

nekatere morske epifiti (živijo na drugem organizmu in mu ne škodijo niti ne koristijo)

Pomen: pridobivanje agarja, prehrana

cl. Floridophyceae

Predstavniki so trihalni (nitaste, ploščate ali prostorsko razrasle steljke, celice

tvorijo kolonije brez delitva med celicami), rasejo z eno ali večimi temenskimi

celicami, steljka je lahko zgrajena na 2 načina: tip osrednje niti: glavna nit se

vretenasto razrašča fontanski tip niti: več vzporedno rastočih in bočno zraslih

glavnih niti

o. Batrachospermales (Batrachospermum) Fontanski tip zgradbe (več

vzporedno rastočih in bočno zraslih glavnih niti). Razvojni krog z

dvema sporofitskima generacijama. Prevladujoča je gametofitska, ki je

lahko dvodomna. Batrachospermum: razvija se v hitrotekoči, hladni,

čisti vodi. Razrast je razločno vidna, na gametofitu so opazni

karposporofiti.