Embed Size (px)
Citation preview
Seznanjenost brezposelnih s spletnimi stranmi Zavoda RS za
zaposlovanje
Pripravila: Barbara Zupančič, analitika
Ljubljana, marec 2011
2
Kazalo ...................................................................................................................................................... 2
Povzetek .................................................................................................................................................. 3
Namen in način zbiranja podatkov ....................................................................................................... 4
Rezultati anketiranja v letu 2010 .......................................................................................................... 6
Medletna primerjava anketnih rezultatov ........................................................................................... 12
Iskanje informaciji in zaposlitve preko Zavodovih straneh ................................................................. 13
eSvetovanje ....................................................................................................................................... 14
Raziskava: Zadovoljstvo brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje .................... 17
Zaključek ............................................................................................................................................ 20
3
Povzetek
Rezultati ankete nam kaţejo, da se trend obiskovanja in uporabljanja interneta med
brezposelnimi osebami nadaljuje tudi v letu 2010. Dostop do interneta ima 76 % vprašanih
brezposelnih oseb kar je več kot leto prej ter tudi več kot med vsemi gospodinjstvi v
Sloveniji. Statistični urad RS namreč v svoji raziskavi Uporaba informacijsko-
komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki,
Slovenija, 2010 ugotavlja, da je prvem četrtletju 2010 imelo dostop do interneta 68 %
gospodinjstev. Med mlajšimi in bolj izobraţenimi osebami je več uporabnikov
informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Anketirane osebe so po naših spletnih straneh brskale več kot v letu 2009. 76 %
vprašanih je ţe iskalo informacije na naših spletnih straneh. 67 % vprašanih pa je ţe
iskalo zaposlitev preko interneta Po naših spletnih straneh brskajo več mladi in bolj
izobraţeni brezposelni.
Nekoliko manj razveseljivo pa je dejstvo, da se samo 29 % vprašanih naroči na
prejemanje prostih delovnih mest na elektronski naslov ali RSS.
Na vprašanje, ali uporabljajo eSvetovanje je 33 % oseb odgovorilo pozitivno. To je več kot
lani, še posebej je opazen pozitiven premik uporabe pri starejših brezposelnih osebah. Še
vedno pa je uporaba tega orodja med iskalci zaposlitve premajhna.
55 % vprašanih brezposelnih strani išče zaposlitev preko drugih internetnih portalov.
Primerjava podatkov pa kaţe, da so to v večini takšni, ki uporabljajo tako naše strani kot
tudi druge.
Tudi raziskava Zadovoljstvo brezposelnih oseb s storitvami Zavoda je pokazala, da v
primerjavi z lanskim letom, brezposelne osebe bolj uporabljajo naše internetne strani. Več
jih uporabljajo mlajši in bolj izobraţeni. Vendar pa so po mnenju teh brezposelnih oseb
naše strani manj uporabne kot so bile pred letom dni. To lahko delno pripišemo temu, da
smo v lanskem letu strani popolnoma prenovili in uporabnikom še niso tako domače kot so
jim bile stare. Rezultati nam tudi kaţejo, da so da so bolj izobraţene osebe manj
zadovoljne z našimi stranmi, saj so veliko bolj zahtevne in imajo višja pričakovanja glede
vsebin in storitev, ki so jim dostopne preko interneta.
4
Namen in način zbiranja podatkov
Zavod je ponudnik storitev, ki jih posreduje svojim uporabnikom z osebnim stikom, preko spletne strani
in preko telefona (kontaktni center). Usmeritev v večkanalno posredovanje storitev omogoča
uporabnikom storitev izbiro sebi najprimernejšega kanala za komunikacijo z Zavodom. Skozi vse
kanale Zavod zagotavlja uporabnikom enako kvaliteto storitev, stranka Zavoda lahko uporablja več
kanalov pri komuniciranju in poslovanju z Zavodom.
V letu 2010 smo naše spletne strani popolnoma prenovili. Izdelali smo novo spletno stran ZRSZ, ki je
za uporabnike preglednejša in prijaznejša, narejena po najnovejših oblikovnih standardih in
upoštevajoč najsodobnejše zakonitosti spletnih strani. Prerazporedili in preoblikovali smo vsebine
objavljene na spletni strani upoštevajoč dve največji in najpomembnejši ciljni skupini ki sta: iskalci
zaposlitve in delodajalci. Spletna stran je povezana z vsemi obstoječimi eStoritvami, ki jih ponuja
ZRSZ svojim uporabnikom. Dodane so tudi nekatere nove vsebine in izpostavljene rubrike za ciljne
skupine, ki so še posebej pomembne, to so mladi in šolajoči, tisti ki iščejo zaposlitve v tujini in migranti
Brezposelne osebe lahko tako na spletnih straneh, kot enem izmed kanalu poslovanja z Zavodom,
najdejo veliko koristnih informacij, napotkov, pregledujejo informativna gradiva, se seznanjajo z
vsebino programov zaposlovanja, s ponudbo Centrov za poklicno informiranje in svetovanje, s
storitvami EURES omreţja. Pregledujejo lahko statistične podatke o trgu dela. Tujim delavcem pri nas
pa je na voljo poseben portal na katerem lahko dobijo pomembne informacije o vstopu, delu in bivanju
v Sloveniji. Na naših straneh lahko tudi vsi uporabniki opravljajo različne interaktivne storitve kot so
iskanje prostih delovnih mest in naročanje na te preko elektronske pošte ali RSS, naročanje na
prejemanje obvestil, za delodajalce pa je na voljo informativno iskanje po osebah, ki so prijavljene na
Zavodu.
Za vse stranke zavoda pa je na voljo tudi e-poslovanje, ki nadomešča osebni kontakt. Uporabnikom
eStoritev (fizičnim osebam) je na voljo:
prijava v evidenco brezposelnih oseb in zahtevek za uveljavljanje pravice do denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti
elektronski ţivljenjepis (eCV) - pripomoček za pripravo ţivljenjepisa po Europass standardu.
Omogoča izdelavo, shranjevanje, izpis ţivljenjepisa ter uvrstitev v virtualno bazo iskalcev
zaposlitve, po kateri poizvedujejo delodajalci.
elektronski predal – preko katerega lahko anonimno komunicirajo z delodajalci,
naročanje potrdil iz evidenc brezposelnih oseb, prejemnikov denarnih nadomestil in denarnih
pomoči, štipendistov ter iz evidenc programov zaposlovanja
eSvetovanje - spletna storitev, ki ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za
načrtovanje poklicne poti in iskanje zaposlitve.
Na informativnih seminarjih, ki so organizirani po prijavi v evidenco brezposelnih, sodelavci zavoda
vse novo prijavljene seznanjajo z vsebino spletnih strani in jih motivirajo k njihovi uporabi. Dostop do
svojih spletnih strani pa Zavod zagotavlja tudi v Centrih za poklicno informiranje in svetovanje (CIPS)
ter v večini uradov za delo, v katerih so na voljo CIPS informativna mesta in kotički.
Da bi dobili povratne informacije, koliko so brezposelni dejansko seznanjeni z zavodovimi spletnimi
stranmi in ali jih tudi uporabljajo, smo v letih od 2000 do 2006 (razen v letu 2003) anketirali
brezposelne osebe. V obdobju od leta 2006 do danes so se stvari na področju interneta ter predvsem
elektronskega poslovanja Zavoda za zaposlovanje močno spremenile. Dodali smo številne nove
vsebine in elektronske storitve. Zato smo ţe v letu 2009 anketo ponovno izvedli v nekoliko
spremenjeni obliki. Poleg tega, ali so brezposelne osebe seznanjene z našimi internetnimi vsebinami,
5
nas je zanimalo tudi, ali jih uporabljajo pri iskanju zaposlitve in ali kot pomoč pri iskanju zaposlitve
uporabljajo eSvetovanje. V letu 2010 pa smo v anketo dodali dva vprašanja, zanimalo nas je ali se
brezposelne osebe naročajo na prejemanje prostih delovnih mest in v kolikšni meri pri iskanju
zaposlitve poleg naših uporabljajo druge spletne strani. Anketa je kratka, dobljene odgovore pa
prikazujemo v nadaljevanju. Do sedaj opravljena anketiranja nam omogočajo tudi med letne
primerjave dobljenih rezultatov, ki so prikazani v drugem delu pričujočega prispevka.
Anketo so lahko izpolnile brezposelne osebe, ki so se v tednu od ponedeljka 22. novembra do petka
26. novembra 2010 oglasile pri svetovalcih zaposlitve na 18 uradih za delo. Sodelovanje v anketi je
bilo prostovoljno. Uradi za delo, na katerih se je anketiranje brezposelnih izvajalo, so bili: Ajdovščina,
Breţice, Celje, Črnomelj, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kočevje, Koper, Lenart, Lendava,
Ljubljana, Mozirje, Ptuj, Ravne Na Koroškem, Ruše, Šmarje Pri Jelšah, Trţič. Na ta način smo dobili
veljavno izpolnjenih 1.223 anket oz. vzorec prav tolikega števila brezposelnih oseb, kar predstavlja 1,2
% od vseh v evidenci brezposelnih konec novembra 2010. Čeprav iz povsem praktičnih razlogov
nabor oseb v vzorec ni bil povsem v skladu z načeli slučajnega vzorčenja, menimo, da lahko rezultate
anketiranja vseeno posplošimo in jih uporabimo kot dovolj zanesljivo povratno informacijo o
seznanjenosti brezposelnih z zavodovimi spletnimi stranmi. Posplošitev opravičuje tudi dejstvo, da se
spolna, starostna in izobrazbena struktura anketirancev okvirno ujema s siceršnjo tovrstno strukturo
vseh brezposelnih.
Anketa je bila anonimna, kratka, z razumljivo opredeljenimi vprašanji in za izpolnjevanje nezahtevna.
Poleg osnovnih osebnih značilnosti anketirancev (spol, izobrazba, letnica rojstva) je vključevala
naslednjih pet vprašanj z moţnima odgovoroma DA oz. NE:
Ali lahko doma dostopate do interneta?
Ali ste že poiskali kakšno informacijo na Zavodovih internetnih straneh?
Ali ste na Zavodovih internetnih straneh že iskali zaposlitev?
Ali ste se naročili na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih na vaš elektronski naslov
ali RSS?
Ali ste že uporabili eSvetovanje kot pomoč pri iskanju zaposlitve?
Iskanje zaposlitve prek interneta ponujajo tudi druge spletne strani (npr. različne agencije za
zaposlovanje). Ali jih uporabljate?
6
Rezultati anketiranja v letu 2010
Na prvo vprašanje, ali imajo dostop do interneta od doma, je 76 % anketirancev odgovorilo
pritrdilno. Med njimi je bilo več ţensk, saj jih je 82 % odgovorilo, da na internet lahko dostopajo od
doma, med moškimi pa je bilo takšnih 71,5 %.
Slika 1: odgovori na vprašanje Ali lahko doma dostopate do interneta
Rezultati tudi kaţejo, da na internet od doma dostopajo več mladi in bolj izobraţeni. Med anketiranci
do 40 leta starosti je dostopnost visoka, najvišja je med mladimi, starimi do 20 let, kjer je imelo dostop
do interneta 92 % vprašanih. Veliko manj pa na internet od doma lahko dostopajo starejši od 40 let.
Slika 2: Struktura oseb, ki imajo dostop do interneta od doma - po starosti
Dostopnost do interneta narašča s stopnjo dokončane izobrazbe. Med brezposelnimi osebami z
osnovnošolsko izobrazbo ali manj jih ima samo 48 % dostop do interneta, med tistimi z višjo, visoko
izobrazbo ali več pa ima dostop do interneta od doma kar 96 % oseb.
Slika 3: Struktura oseb, ki imajo dostop do interneta od doma - po izobrazbi
NE 24%
DA 76%
92% 88% 89% 82%
75% 68% 68%
49%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 inveč
starost v letih
NE
DA
48%
73% 89% 96%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
OŠ ali manj Poklicna šola Višja, visokašola ali več
NE
DA
7
Na drugo vprašanje »Ali ste že poiskali kakšno informacijo na Zavodovih internet straneh?« je 76 % brezposelnih oseb odgovorili pritrdilno. Med ţenskami je bil ta deleţ še večji, saj je 82 % vprašanih ţensk ţe iskalo informacije na naših spletnih straneh, med moškimi je bilo takšnih 70 %. Dosti večji pa je deleţ pritrdilnih odgovorov na to vprašanje med tistimi, ki imajo dostop do interneta od doma. Med njimi je 90 % takšnih, ki so ţe iskali informacije na naših straneh.
Slika 4: Ali ste že poiskali kakšno informacijo na Zavodovih internet straneh?
Pritrdilni odgovori prevladujejo po vseh starostnih skupinah, razen v starostni skupini nad 50 let, kjer
samo 38 % vprašanih išče informacije na naših spletnih straneh. Najbolj aktivno po naših straneh
brskajo tisti, ki so stari od 21 do 35 let, saj je v teh starostnih skupinah deleţ pozitivnih odgovorov
presegal 80 %.
Slika 5: Struktura oseb, ki so že iskali informacije na Zavodovih straneh - po starosti
Aktivno iskanje informacij na spletu pa narašča s stopnjo izobrazbe. Tako je pri tistih brezposelnih
osebah s končano osnovno šolo ali manj le 46 % oseb iskalo informacije na naših spletnih straneh,
med tistimi z višjo in visoko izobrazbo pa je bilo takšnih 95 %.
Slika 6: Struktura oseb, ki so že iskali informacije na Zavodovih straneh - po izobrazbi
NE 24%
DA 76%
77% 88% 91% 87%
76% 72% 69%
38%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 inveč
starost v letih
ne
da
46%
73% 89% 95%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja strok. šolaali gimnazija
Višja, visoka šolaali več
ne
da
8
Na vprašanje »Ali ste preko Zavodovih internetnih strani že iskali zaposlitev?« je 67 % oseb
odgovorilo pritrdilno, ponovno je deleţ ţensk, ki so iskale zaposlitev na spletu nekoliko večji kot pri
moških. Med tistimi anketiranci, ki so na naših spletnih straneh ţe iskali informacije, jih je 85 %
takšnih, ki so tu iskali prav zaposlitev. Ti podatki so vzpodbudni, nekoliko moti le dejstvo, da med
tistimi, ki imajo dostop do interneta od doma, le 79 % vprašanih brezposelnih oseb dejansko tudi išče
zaposlitev na naših straneh.
Slika 7: Ali ste preko Zavodovih internetnih strani že iskali zaposlitev?
Podobno kot pri prejšnjih dveh vprašanjih, so zaposlitev na naših straneh največkrat iskale
brezposelne osebe v starosti od 21 pa tja do 35 let, po 36 letu pa zaposlitev na naših straneh išče
manj kot 70 % brezposelnih oseb. Čeprav je v skupini mladih do 20 let največ takšnih, ki imajo dostop
do interneta, jih le dve tretjini preko naših spletnih strani išče zaposlitev.
Slika 8: Struktura oseb, ki so že iskali zaposlitev preko zavodovih straneh - po starosti
Zaposlitev seveda največkrat iščejo bolj izobraţene skupine brezposelnih oseb, se pravi tisti z visoko
in višjo izobrazbo ter tudi tisti s srednješolsko izobrazbo.
Slika 9: Struktura oseb, ki so že iskali zaposlitev preko Zavodovih straneh - po izobrazbi
NE 33%
DA 67%
66%
78% 80% 80%
67% 69% 65%
29%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 in več
starost v letih
NE
DA
42% 65% 76% 87%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja strok. šolaali gimnazija
Višja, visoka šolaali več
NE
DA
9
Z naslednjim vprašanjem smo ţeleli preveriti, ali so se brezposelne osebe naročile na prejemanje
obvestil na prosta delovna mesta na elektronski naslov ali preko RSS. Rezultati nam kaţejo, da
se je 29 % vprašanih oseb naročilo na prejemanje teh obvestil, med ţenskami je bilo pozitivnih
odgovorov več in sicer 35,5 %. Na to, da brezposelne osebe to storitev premalo uporabljajo, kaţe tudi
dejstvo, da se je od vseh oseb, ki so iskale zaposlitev preko zavodovih spletnih strani le 39 % tudi
naročilo na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih.
Slika 10: Ali ste se naročili na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih na vaš elektronski naslov ali
RSS?
Še največ oseb, ki so se naročile na prejemanje obvestil, je bilo starih od 21 do 35 let. Najmanj pa je
tistih, ki so starejši od 50 let.
Slika 11: Struktura oseb, ki se naročili na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih
Naročanje na obvestila o prostih delovnih mestih narašča s stopnjo izobrazbe, le 11 % tistih brez
izobrazbe se je naročilo na obvestila, med tistimi z višjo ali visoko izobrazbo pa je bilo takšnih 46 %.
Slika 12: Struktura oseb, ki se naročili na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih
NE 71%
DA 29%
29% 34% 34% 39%
30% 28% 23% 15%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 in več
starost v letih
NE
DA
11% 27% 35%
46%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja strok. šola aligimnazija
Višja, visoka šola ali več
NE
DA
10
eSvetovanje je kot pomoč pri iskanju zaposlitve že uporabila le tretjina vseh vprašanih
brezposelnih oseb. Med ţenskami in moškimi ni bistvenih razlik. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je od
vseh oseb, ki so iskali zaposlitev preko naših spletnih strani, le 41 % oseb pri tem kot pomoč uporabilo
eSvetovanje.
Slika 13: Ali ste že uporabili eSvetovanje kot pomoč pri iskanju zaposlitve?
Uporaba eSvetovanja je najmanjša med mladimi, starimi do 20 let in med starejšimi od 51 let. Med
ostalimi starostnimi skupinami ni bistvenih razlik, razveseljujoče pa je dejstvo, da med brezposelnimi,
starimi od 46 do 50 let kar 38 % vprašanih oseb uporablja eSvetovanje.
Slika 14: Struktura oseb, ki so že uporabljali za eSvetovanje - po starosti
Največkrat so eSvetovanje uporabili tisti s višjo, visoko izobrazbo (43 %) ter tisti s poklicno izobrazbo
(39 %). Med tistimi brez izobrazbe pa je le 21 % vprašanih uporabljalo to aplikacijo.
Slika 15: Struktura oseb, ki so že uporabljali eSvetovanje - po izobrazbi
NE 67%
DA 33%
18%
35% 40%
35% 32% 31% 38%
25%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 let inveč
starost v letih
NE
DA
21% 30% 39% 43%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja strok. šola aligimnazija
Višja, visoka šola ali več
NE
DA
11
Na koncu pa nas je zanimalo še, ali brezposelne osebe uporabljajo tudi druge spletne strani, ki
ponujajo iskanje zaposlitve preko interneta. 55 % vprašanih je te strani uporabljalo, med njimi več
ţensk kot moških. Med tistimi, ki so uporabljali iskanje po delovnih mestih na naši strani je bilo 70 %
takšnih, ki so uporabljali tudi druge spletne iskalnike. Med tistimi, ki naših strani niso uporabljali pa je
bilo samo 20 % takšnih, ki so uporabljali druge spletne strani. Kar pomeni, da večina brezposelnih
oseb pri iskanju zaposlitve uporablja tako naše kot tudi ostale strani na spletu.
Slika 16: Iskanje zaposlitve prek interneta ponujajo tudi druge spletne strani. Ali jih uporabljate?
Najpogostejši uporabniki drugih spletnih strani so brezposelni v starosti od 26 do 35 let, najmanj pa so
te strani uporabljali starejši od 50 let in mlajši od 20 let.
Slika 17: Struktura oseb, ki so uporabljali druge spletne strani - po starosti
Uporaba drugih internetnih strani pri iskanju zaposlitve je večja pri bolj izobraţenih skupinah
brezposelnih oseb in najmanjša pri tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali manj.
Slika 18: Struktura oseb, ki so že uporabljali eSvetovanje - po izobrazbi
NE 45%
DA 55%
45% 59%
69% 70%
52% 49% 57%
23% 0%
20%
40%
60%
80%
100%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51 letin več
starost v letih
NE
DA
31% 50%
62% 80%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
OŠ ali manj Poklicna šola Srednjastrok. šola ali
gimnazija
Višja, visokašola ali več
NE
DA
12
Medletna primerjava anketnih rezultatov
Lanskoletna anketa se je nekoliko razlikovala od tiste v letih od 2000 do 2006, kljub temu pa dobljene
rezultate do določene mere lahko primerjamo po letih. V obdobju do 2006 smo brezposelne osebe
spraševali, ali imajo moţnost rednega dostopa do interneta in ugotovili, da je odstotek tistih, ki dostop
imajo od leta 2000 do 2006 narastel od 26 pa do 65 %. Predpostavljali smo, da so na to vprašanje
pozitivno odgovorili tudi tisti, ki nimajo dostopa urejenega doma, ampak na kak drug način lahko redno
dostopajo do interneta npr. brezplačni dostop v javnih knjiţnicah, e-točkah, CIPS-i idr. V letu 2009 pa
smo prvič vprašanje postavili bolj ozko in zanimalo nas je, koliko oseb ima urejen dostop v svojem
gospodinjstvu. V letu 2009 je 72% vprašanih odgovorilo, da takšen dostop imajo. V anketi leta 2010
pa je do interneta od doma lahko dostopalo ţe 76 % vprašanih brezposelnih oseb. Dostop do
interneta se med populacijo brezposelnih torej hitro povečuje, kar je osnovni predpogoj za širjenje
internetnih vsebin za to populacijo ter razvijanje in uvajanje novih elektronskih storitev v Zavodu.
Slika 19: Ali imate možnost dostopa do interneta? – primerjava po letih
Vprašanje »Ali ste že poiskali kakšno informacijo na Zavodovih internet straneh?« je bilo
prisotno v vseh letih anketiranja. V letu 2000 je informacije na spletnih straneh Zavoda iskalo le 13 %
anketiranih brezposelnih oseb, postopoma se je ta deleţ dvigal in v letu 2006 dosegel 56%. V letu je
2009 je ţe 70 % vprašanih brezposelnih oseb brskalo po naših internetnih straneh, v letu 2010 pa 76
% vprašanih. Število uporabnikov našega interneta narašča hkrati z naraščanjem tistih, ki imajo
»reden« dostop do interneta. Hkrati pa se v opazovanem obdobju zmanjšuje razkorak med tistimi, ki
imajo dostop in tistimi, ki naše strani tudi uporabljajo.
Slika 20: Ali ste že poiskali kakšno informacijo na Zavodovih internet straneh? – primerjava po letih
26% 30%
38%
50%
63% 65% 72%
76%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2000 2001 2002 2004 2005 2006 2009 2010
leto anketiranja
NE
DA
13% 19%
25%
41% 49%
56%
70% 76%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
2000 2001 2002 2004 2005 2006 2009 2010
leto anketiranja
NE
DA
13
V letu 2010 je med vsemi, ki so imeli dostop do interneta urejen od doma, 90 % oseb ţe iskalo
informacije na naših spletnih straneh. Tudi ta deleţ je narastel v primerjavi z anketo v letu 2009 (86
%). Še vedno pa bi kazalo razmisliti, kako k aktivni uporabi spletnih strani Zavoda motivirati vse ali
vsaj veliko večino brezposelnih, ki imajo dostop do svetovnega spleta.
Z naslednjim vprašanjem smo poskušali ugotoviti, koliko brezposelne osebe uporabljajo internet in
naše spletne strani, ne samo za pridobivanje informacij, ampak tudi kot sodoben medij za aktivno
iskanje zaposlitve. Vprašali smo jih, ali so preko Zavodovih internetnih strani ţe iskali zaposlitev. To
vprašanje smo v anketo dodali v letu 2004 in takrat nam je dobra tretjina vprašanih bresposelnih oseb
odgovorila, da so ţe iskali zaposlitev na ta način. Po letih je ta deleţ naraščal in v letu 2009 dosegel
62 %. V letu 2010 pa je 67 % vprašanih brezposelnih oseb ţe iskalo prosta delovna mesta preko
interneta.
Slika 21: Ali ste preko Zavodovih internetnih strani že iskali zaposlitev ? – primerjava po letih
Iskanje informaciji in zaposlitve preko Zavodovih straneh
Med tistimi, ki imajo dostop do interneta od doma, jih je večina (92 %) ţe brskala po naših internetnih
straneh. Nekateri so iskali samo informacije, takšnih je bilo 13 %, drugi samo zaposlitev, takšnih je
bilo 2 %. Največ pa jih je iskalo tako informacije kot tudi zaposlitev. Teh zadnjih je bilo največ, 77 % od
vseh vprašanih brezposelnih oseb, ki so imeli dostop do interneta od doma. 8 % brezposelnih oseb pa
nam je odgovorilo, da še nikoli niso iskali ne informacij in ne zaposlitve preko naših strani, kljub temu,
da imajo dostop do interneta od doma. V letu 2009 je ta deleţ znašal 11 % in se je torej občutno
zmanjšal, še vedno pa bilo potrebno razmisliti, kako tudi te »potencialne« uporabnike motivirati k
intenzivnejši uporabi interneta ter jim v samem postopku iskanja zaposlitve nuditi čim bolj učinkovito
pomoč. Idealno bi bilo, da bi vsak uporabnik, ki ima dostop do interneta prišel na naše strani ter da bi
njene vsebine ter elektronske storitve čim bolj intenzivno uporabljal pri iskanju zaposlitve. Prednost
interneta je prav v tem, da daje brezposelnim moţnost za samostojno pridobivanje informacij in
uporabo eStoritev 24 ur na dan in 7 dni v tednu
34% 43% 47%
62% 67%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2004 2005 2006 2009 2010
NE
DA
14
Slika 22: Odgovori oseb, ki imajo dostop do interneta doma, na vprašanja ali so že iskali informacije na naših spletnih straneh in ali so te strani uporabili tudi pri iskanju zaposlitve
Razveseljivo pa je dejstvo, da je med tistimi vprašanimi, ki nimajo dostop do interneta od doma, 36 %
takšnih, ki so brskali po naših straneh in torej iskali informacije in/ali zaposlitev. To so torej tiste
brezposelne osebe, ki nimajo dostopa urejenega doma, ampak na kak drug način lahko redno
dostopajo do interneta npr. brezplačni dostop v javnih knjiţnicah, e-točkah, CIPS-i idr.
Uporabniki naših spletnih strani imajo na voljo tudi moţnost, da se naročijo na prejemanje prostih
delovnih mest na njihov elektronski naslov ali preko RSS. Tako dvakrat v tednu dobivajo seznam
prostih delovnih mest glede na pogoje, ki so jih določili v iskalniku. V letu 2010 smo anketirance prvič
vprašali, ali so se naročili na prejemanje prostih delovnih mest. Pritrdilno nam je odgovorilo 29 %
vprašanih oseb. Med tistimi, ki so iskali prosta delovna mesta, pa je bilo 39 % tistih, ki so se nanje tudi
naročili. Tu je torej še precej rezerve. Uporabnike interneta predvsem tiste, ki uporabljajo iskalnik, bi
bilo torej potrebno bolj seznaniti s prednostmi naročanja na prosta delovna mesta in jim nuditi vso
pomoč, ki bi jo pri tem potrebovali.
eSvetovanje
eSvetovanje je spletna storitev, ki ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje
poklicne poti in iskanje zaposlitve. Uporabnika vodi po poti od spoznavanja samega sebe, informiranja
o poklicih in določanja zaposlitvenih ciljev, učenja veščin iskanja zaposlitve, pa vse do informacij o
razmerah v povpraševanju po delavcih (po izobrazbi, po poklicnih področjih) ter iskanja med
aktualnimi prostimi delovnimi mesti. eSvetovanje lahko uporabniki naših spletnih strani uporabljajo od
novembra 2008.
Anketirance smo v letu 2009 prvič vprašali, ali so za eSvetovanje ţe slišali in ali so ga ţe uporabili. Za
to storitev je ţe slišalo 60 % anketirancev. Sklepali smo, da so brezposelni dovolj obveščeni o
eSvetovanju in smo jim v anketi 2010 postavili samo vprašanje, koliko eSvetovanje uporabljajo.
so iskali samo informacije na
Zavodovi spletni strani 13%
so iskali samo zaposlitev preko Zavodovih strani
2%
so iskali informacije in
zaposlitev na naši spletni strani
77%
niso iskali ne informacij in ne
zaposlitve 8%
15
Slika 23: Ali ste že uporabili eSvetovanje kot pomoč pri iskanju zaposlitve? – primerjava po letih
eSvetovanje je kot pomoč pri iskanju zaposlitve ţe uporabila tretjina vseh vprašanih brezposelnih
oseb. To je več kot v letu 2009, ko je eSvetovanje uporabila dobra četrtina anketirancev. Uporaba
eSvetovanja se je povečala po vseh starostnih skupinah, najbolj pa nas lahko razveseli povečanje
uporabe med starejšimi skupinami brezposelnih oseb.
Slika 24: Struktura oseb, ki so že uporabljali za eSvetovanje - po starosti, primerjava po letih
Najbolj se je uporaba eSvetovanja povečala med tistimi brezposelnimi osebami, ki so imeli srednjo,
višjo ali visoko izobrazbo. Še vedno pa to aplikacijo premalo uporabljajo populacije brez izobrazbe.
26% 33%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2009 2010
NE
DA
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
15-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41-50 51 let in več
2009 2010
16
Slika 25: Struktura oseb, ki so že uporabljali za eSvetovanje - po izobrazbi, primerjava po letih
Več napora bi bilo potrebno vloţiti v to, da bi ciljne skupine brezposelnih oseb ne samo informirali o
eSvetovanju, ampak jih z ustreznimi pojasnili o vsebini eSvetovanja tudi prepričali, da jim bo njegova
aktivna uporaba pomagala pri iskanju zaposlitve. Posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti vsem
tistim brezposelnim, ki so manj vešči uporabe interneta ter jih sistematično vabiti na UD, v CIPS in
zaposlitvene kotičke, kjer jim lahko svetovalci Zavoda koristnost eSvetovanja in vseh ostalih
internetnih vsebin podrobneje predstavijo ter jih uvedejo v njihovo uporabo.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja strok. šola aligimnazija
Višja, visoka šola aliveč
2009 2010
17
Raziskava: Zadovoljstvo brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje
V času od 15. septembra do 20. oktobra 2010 je potekala terenska faza raziskave o zadovoljstvu
brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje (2010). Raziskavo so izvedli na Centru za
raziskovanje javnega mnenja na FDV v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.
Osnovna populacija za izbor slučajnega vzorca je bila namerno omejena na tiste brezposelne osebe,
ki so z vsaj trimesečno prijavo v evidenci ţe imeli izkušnje z obravnavo na Zavodu. V vzorec je bilo
zajetih 4.000 oseb. Osebam iz vzorca je bil vprašalnik o zadovoljstvu poslan po pošti. Po končani
raziskavi smo dobili smo 1.139 izpolnjenih vprašalnikov.
Med drugimi smo v raziskavi dva vprašanja namenili tudi temu, da ugotovimo, ali brezposelne osebe
uporabljajo naše spletne strani in kako ocenjujejo njihovo uporabnost. Najprej smo jih vprašali kako
pogosto obiščejo strani Zavoda za zaposlovanje. Na voljo so imeli odgovore: dnevno, tedensko,
mesečno, manj pogosto in nikoli. Ţe v lanski raziskavi je naše spletne strani dnevno ali tedensko
obiskovala slaba polovica respondentov (dobrih 45%). V letošnji meritvi se je ta deleţ še povečal, saj
spletne strani dnevno ali tedensko obišče ţe polovica (50%) vseh anketiranih. Povečal se je še deleţ
tistih, ki strani obiskujejo mesečno, zmanjšal pa deleţ tistih, ki manj pogosto ali nikoli ne brskajo po
spletnih straneh Zavoda.
Slika 26: Kako pogosto obiščete oziroma uporabljate spletne strani Zavoda (www.ess.gov.si)?
FDV - CJMMK, Vprašalnik o zadovoljstvu brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje, N=1329
Tako kot lani smo tudi letos ugotovili, da strani Zavoda izrazito pogosteje obiskujejo mlajši in bolj
izobraţeni. Razlika v korist slednjih gre lahko tudi do 30%.
Najbolj pogosto naše spletne strani uporabljajo brezposelne osebe stare od 25 do 49 let, saj jih kar 63
% brska po zavodovih straneh dnevno ali tedensko. Med brezposelnimi starimi do 24 let pa je 53 %
oseb dnevno ali tedensko na naših straneh. Hkrati je v teh dveh starostnih skupinah najmanj takšnih,
ki nikoli ne obiščejo naših strani. Nasprotna slika pa je pri starejših od 50 let, kjer jih 40 % nikoli ne
obišče naših strani, le dobra tretjina pa je takšnih, ki jih obiščejo dnevno ali tedensko.
15%
30%
10% 11%
29%
4%
17%
33%
11% 10%
25%
4%
,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
dnevno tedensko mesečno man pogosto nikoli b.o.
2009 2010
18
Slika 27: Kako pogosto obiščete oziroma uporabljate spletne strani Zavoda (www.ess.gov.si)?
FDV - CJMMK, Vprašalnik o zadovoljstvu brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje, N=1329
Spletne strani Zavoda najbolj pogosto uporabljajo bolj izobraţene skupine brezposelnih oseb, med
tistimi z višjo ali visokošolsko izobrazbo kar 78% oseb uporablja naše strani dnevno ali tedensko.
Dokaj intenzivno uporabljajo naše strani tudi tisti s srednješolsko in poklicno izobrazbo, manj pa
brezposelne osebe z osnovnošolsko izobrazbo. Pri teh zadnjih je 38 % takšnih, ki redno dnevno ali
tedensko zahajajo na naše strani, enak pa je tudi deleţ tistih, ki nikoli ne uporabljajo naših spletnih
strani.
Slika 28: Kako pogosto obiščete oziroma uporabljate spletne strani Zavoda (www.ess.gov.si)?
FDV - CJMMK, Vprašalnik o zadovoljstvu brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje, N=1329
16%
24%
9%
37% 39%
27%
17%
10% 10%
14%
9%
14% 17%
19%
40%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
15 - 24 let 25 - 49 let nad 50 let
dnevno tedensko mesečno man pogosto nikoli
11%
15%
25%
33%
27%
33%
40%
45%
11% 14%
10% 10% 12%
9%
13%
5%
38%
28%
13%
7%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
osnovna šola poklicna šola srednja šola višja, visoka šola
dnevno tedensko mesečno man pogosto nikoli
19
Tiste, ki spletne strani obiskujejo, pa smo povprašali še, kako je z njihovo uporabnostjo. Uporabnost
naših strani so lahko ocenili z ocenami od 1 do 5, pri čemer pomeni 1 – spletne strani Zavoda so
popolnoma nekoristne, 5 - spletne strani Zavoda so zelo koristne.
Lanska povprečna ocena uporabnosti spletnih strani Zavoda je bila razmeroma visoka (3,86), letošnja
(3,69) pa je videti opazno niţja. Glavni razlogi za niţjo oceno vidimo v tem, da smo lani naše spletne
strani oblikovno in vsebinsko prenovili. Naši uporabniki so imeli kar nekaj teţav pri uporabi iskalnika
po prostih delovnih mestih, njihove probleme smo spremljali in iskalnike ter vsebine sproti spreminjali
in prilagajali zahtevam uporabnikom. Iskalnik po prostih delovnih mestih sicer uporablja 80 % naših
obiskovalcev. Menimo, da bo zato prihodnje leto ocena uporabnosti spletnih strani bolj realna.
Ocena uporabnosti spletnih strani je obratno sorazmerna z izobrazbo oseb. Manj izobraţenim se naša
stran zdi bolj uporabna kot bolj izobraţenim. To lahko pojasnimo s tem, da so bolj izobraţene osebe
veliko bolj zahtevne in imajo višja pričakovanja glede vsebin in storitev, ki so jim dostopne preko
interneta.
Slika 29: Kako ocenjujete porabnost spletnih strani zavoda za zaposlovanje pri iskanju zaposlitve?- povprečna ocena
FDV - CJMMK, Vprašalnik o zadovoljstvu brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje, N=1329
Izrazite so tudi nekatere razlike med tipičnimi subpopulacijami. Najbolj opazne so razlike med t.i.
zadovoljnimi respondenti (4,16) in tistimi,ki so na splošno nad delom Zavoda nezadovoljni (2,77).
Precej bolj so s stranmi zadovoljne ţenske kot moški. Bolj zadovoljni so tisti, ki imajo ţe izdelan
zaposlitveni načrt in imajo torej ţe začrtane smernice kje in kako iskati zaposlitev. V podpisanem
poslovnem načrtu se brezposelne osebe tudi zaveţejo, da bodo uporabljale spletne strani Zavoda.
3,69 3,6 3,58
3,12
0
1
2
3
4
5
osnovna šola poklicna srednja višja, visoka
Izobrazba
20
Slika 30: Kako ocenjujete porabnost spletnih strani zavoda za zaposlovanje pri iskanju zaposlitve?- povprečna ocena
FDV - CJMMK, Vprašalnik o zadovoljstvu brezposelnih oseb s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje, N=1329
Zaključek
Namen anketiranja brezposelnih oseb o njihovi SEZNANJENOSTI IN UPORABI SPLETNIH STRANI
ZAVODA je, da pridobimo povratne informacije o tem, ali in koliko naše ključne stranke uporabljajo
internetne vsebine in storitve, ki so namenjene prav njim in v katera Zavod vlaga strokovno delo in
sredstva. Anketiranje prav tako pokaţe, za katere skupine brezposelnih je potrebno v okviru
Zavoda zagotoviti več sistematičnega motiviranja ter svetovalne podpore, da jih uvedemo v
samostojno uporabo tega medija :
za mlajše in višje izobraţene brezposelne osebe praviloma zadošča ţe informacija na
informacijsko-motivacijskih seminarjih, zgibanka ali plakat, da se odločijo za uporabo
zavodskih internetnih vsebin;
rezultati ankete jasno kaţejo, da to ne zadošča za večino tistih, ki imajo niţje stopnje
izobrazbe in ki so starejši od 40 let.
Rezultati ankete so lahko vzpodbuda strokovnim sodelavcem na področju zaposlovanja in poklicne
orientacije, da izboljšajo ciljno naravnanost svojih informativnih in svetovalnih oblik dela s skupinami
brezposelnih ter da prilagajajo in dopolnjujejo vsebine dela na uradih za delo, v zaposlitvenih kotičkih
in CIPS-ih.
Rezultati ankete potrjujejo, da imamo še veliko priloţnosti za razširitev in intenziviranje uporabe naših
storitev na internetu. Gre namreč za kanal, ki je brezposelnim osebam na voljo 24 ur na dan,
intenzivna raba tega kanala pa nedvomno zmanjšuje potrebo po delovno intenzivnih pristopih, kakršne
so individualni razgovori, individualna svetovanja ali fizični obiski na uradih za delo. Pomembno je, da
znamo integrirati tudi internetni kanal tako, da ne le nadgrajuje, temveč lahko fizične,
individualne kontakte tudi nadomešča ali vsaj zmanjša potrebe po njihovi pogostosti.
4,16
3,82
3,75
2,77
3,48
3,3
Zadovoljen z Zavodom na splošno
Vključeni v programe APZ
Sprejet zaposlitveni načrt
NE DA
