I

TP0F PT

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN RASTLINSKIH EKSTRAKTOV S KOLONSKO KROMATOGRAFIJO

Študent: Maja TURIČNIK

Študijski program: visokošolski strokovni, Kemijska tehnologija

Smer: Kemijska tehnologija

Predvideni strokovni naslov: dipl. inž. kem. tehnol. (VS)

Mentor: izr. prof. dr. Mojca

ŠKERGET Komentor: red. prof. Željko KNEZ

IZJAVA:

Izjavljam, da sem diplomsko delo izdelal(a) sam(a), prispevki drugih so posebej označeni.

Pregledal(a) sem literaturo iz področja diplomskega dela po naslednjih elementih:

Vir: Chemical Abstracts

Gesla: Fenoli

Skupine gesel (unija itd.): Adsorpcija,desorpcija

Časovno obdobje: Od leta 2007 do leta 2008

Število referenc: 14

Število prebranih izvlečkov: 35

Število prebranih člankov: 6

Število pregledanih knjig: 5

-------------------------- Maribor, oktober 2008 podpis študenta(ke)

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Smetanova ulica 17, 2000 Maribor

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, prof. dr. Mojci Škerget in komentorju prof. dr. Željku Knezu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi celotnemu Laboratoriju za separacijske procese in produktivno tehniko FKKT za pomoč pri izvajanju praktičnega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.

III

POVZETEK

Delo obsega adsorpcijo in desorpcijo ekstraktov tropin refoška in rdeče čebule na različnih adsorbentih.Uporabili smo naslednje adsorbente: silikagel, neusilin, IRA 402, XAD 16 in PVPP. Zmes adsorbenta in mobilne faze smo prelili v kolono in začeli z adsorpcijo pri sobni temperaturi. Pretok skozi kolono je bil 1 ml/min.

Vsebnost skupnih fenolov (glede na Folin-Ciocalteujevo metodo) smo določili z UV-VIS spektrofotometrom.

Z raziskavami smo ugotovili, da ekstrakti tropin refoška in rdeče čebule vsebujejo različne vsebnosti aktivnih učinkovin.

Masni delež fenolnih spojin v adsorbiranem ekstraktu po desorbciji, je odvisen od topil in ekstrakta, ki smo jih izbrali. Ključne besede: adsorpcija, desorpcija, silikagel, neusilin, IRA 402, XAD 16, PVPP, ekstrakt tropin refoška, ekstrakt rdeče čebule, fenoli

UDK: 543.544.13:547.56(043.2)

IV

ABSTRACT

The work comprises of adsorbtion and desorbtion of grape (type refošk) and onion extracts on different adsorbents such as: silicagel, neusilin, IRA 402, XAD 16 and PVPP. The mixture of adsorbent and mobile phase was transfered to a column and adsorbtion performed at room temperature. The flow rate was 1 mL/min.

The content of total phenols (by Folin-Ciocalteu method) was determined by UV-VIS spectrophotometry.

The study showed that grape (type refošk) and onion extracts contain different contents of active ingredients.

The mass fraction of phenolic compounds in adsorbed extracts after desorbtion is dependent on the chosen extract. Keywords: adsorbtion, desorbtion, silicagel, neusilin, IRA 402, XAD 16, PVPP, grape (type refosk) extract, onion extract, phenol

UDK: 543.544.13:547.56(043.2)

V

1. UVOD ........................................................................................................................... 1

2. TEORETIČNI DEL ........................................................................................................ 2

2.1 ADSORPCIJA/DESORPCIJA...........................................................................................2 2.2 ADSORBENTI..................................................................................................................3

2.2.1 SILIKAGEL............................................................................................................3 2.2.2 NEUSILIN..............................................................................................................3 2.2.3 IRA 420 .................................................................................................................4 2.2.4 XAD 16..................................................................................................................4 2.2.5 PVPP.....................................................................................................................4

2.3 FENOLNE SPOJINE........................................................................................................5 2.3.1 GROZDJE SORTE REFOŠK.................................................................................6 2.3.2 RDEČA ČEBULA...................................................................................................7

3. EKSPERIMENTALNI DEL............................................................................................. 8

3.1 APARATURA ...................................................................................................................8 3.2 MATERIALI ......................................................................................................................8 3.3 POSTOPEK DELA ...........................................................................................................9

3.3.1 ADSORPCIJA / DESORPCIJA V KOLONI ............................................................9 3.3.1.1. Adsorpcija na silikagel, neusilin in PVPP ................................................ 9 3.3.1.1. Adsorpcija na Ira 402 in Xad 16 ........................................................... 11 3.3.1.3 Desorpcija z metanolom/ acetonom/ acetonitrilom ............................... 12 3.3.1.4 Desorpcija z ocetno kislino................................................................... 13

3.3.2 ADSORPCIJA / DESORPCIJA V BUČKI ......................................................14 3.3.2.1 Desorpcija z NaOH .............................................................................. 14

3.3.3 PRIPRAVA VZORCA ZA ADSORPCIJO.......................................................14 3.4. ANALITSKE METODE ..................................................................................................15

3.4.1 DOLOČITEV VSEBNOSTI FENOLOV Z UV - VIS SPEKTROFOTOMETRIJO...15 3.5 IZRAČUN .......................................................................................................................16

3.5.1 IZRAČUN KAPACITETE ADSORBENTA GLEDE NA EKSTRAKT......................16 3.5.2 IZRAČUN KOLIČINE ADSORBIRANIH FENOLNIH SPOJIN...............................17 3.5.3 IZRAČUN MASNEGA DELEŽA FENOLNIH SPOJIN V ADSORBIRANEM EKSTRAKTU PO DESORBCIJI....................................................................................18

4. REZULTATI IN DISKUSIJA......................................................................................... 19

4.1 EKSTRAKT TROPIN REFOŠKA....................................................................................19 4.1.1 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na silikagel...................................19 4.1.2 absorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na neusilin ...................................21 4.1.3 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na IRA 402...................................23 4.1.4 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na XAD 16 ...................................25 4.1.5 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropinp refoška na PVPP ....................................27

4.2 EKSTRAKT RDEČE ČEBULE........................................................................................29 4.2.1 adsorpcija/desorpcija ekstrakta rdeče čebule na silikagel ....................................29 4.2.2 adsorpcija/desorpcija ekstrakta čebule na neusilin ..............................................31 4.2.3 adsorpcija/desorpcija ekstrakta čebule na IRA 402..............................................33 4.2.4 adsorpcija/desorpcija ekstrakta čebule na XAD 16 ..............................................35 4.1.5 adsorpcija/desorpcija ekstrakta rdeče čebule na PVPP .......................................37

5. DISKUSIJA ................................................................................................................. 39

5.1 ADSORPCIJA EKSTRAKTA TROPIN REFOŠKA NA PETIH RAZLIČNIH ADSORBENTIH ...................................................................................................................39 5.2 ADSORPCIJA EKSTRAKTA RDEČE ČEBULE NA PETIH ADSORBENTIH ..................41 5.3 DESORPCIJA EKSTRAKTA TROPIN REFOŠKA OZIROMA RDEČE ČEBULE IZ PET RAZLIČNIH ADSORBENTOV ......................................................................................42

VI

5.4 VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN PRI ADSORPCIJI IN DESORPCIJI EKSTRAKTA TROPIN REFOŠKA NA PET RAZLIČNIH ADSORBENTOV ................................................44 5.5 VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN PRI ADSORPCIJI IN DESORPCIJI EKSTRAKTA RDEČE ČEBULE NA PET RAZLIČNIH ADSORBENTOV....................................................45 6. ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 46

REFERENCE.................................................................................................................. 47

VII

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Osnovni pojmi adsorpcije................................................................................... 2 Slika 2.2: Adsorbent Silikagel. ........................................................................................... 3 Slika 2.3: Adsorbent Neusilin............................................................................................. 3 Slika 2.4: Adsorbent IRA 402. ........................................................................................... 4 Slika 2.5: Adsorbent XAD 16. ............................................................................................ 4 Slika 2.6: Adsorbent PVPP................................................................................................ 4 Slika 2.7: Razvrstitev fenolnih spojin po številu C-atomov. ................................................ 5 Slika 2.8: Refošk. .............................................................................................................. 6 Slika 2.9: Rdeča čebula..................................................................................................... 7 Slika 3.1: Aparatura za adsorpcijo..................................................................................... 9 Slika 3.2: Adsorpcija na silikagel v koloni. Slika 3.3: Adsorpcija na neusilin v koloni.

................................................................................................................................ 10 Slika 3.4: Adsorpcija na PVPP v koloni. .......................................................................... 10 Slika 3.5: Adsorpcija na XAD 16 v koloni. Slika 3.6: Adsorpcija na IRA 402 v koloni.

................................................................................................................................ 11 Slika 3.7: Desorpcija s topilom metanol iz silikagela........................................................ 12 Slika 3.8: Desorpcija z ocetno kislino iz anionskih izmenjevalcev. ................................... 13 Slika 3.9: Aparatura za mešanje...................................................................................... 14 Slika 3.10: Umeritvena krivulja za referenčno raztopino GA. ........................................... 15 Slika 4.1: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na silikagel. ................................. 19 Slika 4.2: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz silikagela. ................................. 20 Slika 4.3: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na neusilin ................................... 21 Slika 4.4: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz neusilina. ................................. 22 Slika 4.5: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na IRA 402. ................................. 23 Slika 4.6: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz IRA 402.................................... 24 Slika 4.7: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropine refoška na XAD 16. ................................ 25 Slika 4.8: Kinetika desorpcije esktrakta tropin refoška iz XAD 16. ................................... 26 Slika 4.9 Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na PVPP...................................... 27 Slika 4.10: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz PVPP. ................................... 28 Slika 4.11: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na silikagel.................................. 29 4.12: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz silikagela.......................................... 30 Slika 4.13: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na neusilin .................................. 31 Slika 4.14: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz neusilin.................................... 32 Slika 4.15: Graf adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na IRA 402. ...................................... 33 Slika 4.16: Kinetika desorpcije eksrakta rdeče čebule iz IRA 402.................................... 34 Slika 4.17: Graf adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na XAD 16........................................ 35 Slika 4.18: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz XAD 16 ................................... 36 Slika 4.19: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na PVPP..................................... 37 Slika 4.20: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz PVPP ...................................... 38 Slika 5.1A :Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na petih adsorbentih................. 39 Slika 5.1B : Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na petih adsorbentih v času 0-

300 min. .................................................................................................................. 39 Slika 5.2: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na petih adsorbentih ................... 41

VIII

KAZALO TABEL

Tabela 5.1: Primerjava petih adosrbentov pri adsorpciji ekstrakta tropin refoška............. 40 Tabela 5.2: Primerjava petih adosrbentov pri adsorpciji ekstrakta rdeče čebule. ............. 41 Tabela 5.3 Vsebnost fenolnih spojin pri adsorpciji in desorpciji ekstrakta tropin refoška na

pet različnih adsorbentov......................................................................................... 44 Tabela 5.4 Vsebnost fenolnih spojin pri adsorpciji in desorpciji ekstrakta rdeče čebule na

pet različnih adsorbentov......................................................................................... 45

IX

UPORABLJENI SIMBOLI

m – masa (mg) V – volumen (mL) t – čas (min) A – absorbanca (nm) T – temperatura (oC) P – površina (m2 /g) Q – kapaciteta adsorbenta (g/g) c – koncentracija (mol/mL ali M)

UPORABLJENE KRATICE

GA – galna kislina FC – Folin-Ciocalteujev reagent UV – ultravijolično FKKT – Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

1

1. UVOD

Adsorpcija temelji na dejstvu, da lahko trdne snovi z veliko površino, kompaktno disperzne snovi, na svoji površini zadržujejo druge snovi. Adsorbirane snovi pa lahko izpodrivajo druge snovi. (Ozim, 1981) Adsorpciji nasproten pojav je desorbcija, odstranjevanje adsorbiranih spojin iz površin adsorbenta. (Ozim, 1981)

Fenolne spojine imajo pomembno vlogo tako v rastlinskem svetu kot tudi v prehrani ljudi. S sintezo antioksidativnih zaščitnih snovi (predvsem fenolne spojine) se rastline ščitijo pred napadi virusov, bakterij in tudi rastlinojedih organizmov, ter pred nevarnimi sončnimi žarki, ki sprožijo nastanek prostih radikalov . (Vrhovšek, 2001)

Delo obsega adsorbcijo in desorbcijo na pet različnih adsorbentov: silikagel, neusilin, IRA 402, XAD 16 in PVPP na vzorcu trpine refoška in rdeče čebule. Ekstraktom smo določili vsebnosti skupnih fenolov. Prav tako smo izračunali kapaciteto posameznih adsorbentov .

2

2. TEORETIČNI DEL

2.1 ADSORPCIJA/DESORPCIJA

Adsorpcija (lat.adsorptio-prisrkati, vezati) je proces medfazne akumulacije, to je koncentracije substance na površini ali na mejni ploskvi med dvema fazama. Snov, ki se koncentrira, se adsorbira. Ta snov se imenuje adsorptiv, trdna snov je adsorbent. V adsorbiranem stanju se adsorptiv imenuje adsorpt. Celotna mejna površina je adsorbat. (Bratušek,2004) Te pojme nam prikazuje slika 2.1.

Slika 2.1: Osnovni pojmi adsorpcije

Adsorpcijo lahko obravnavamo kot fizikalni (fizosorpcija) ali kemijski proces (kemosorpcija). Prva se pojavlja predvsem zaradi šibkih Van der Waalsovih sil, medtem ko je kemosorpcija rezultat kemijske reakcije med adsorbentom in adsorptivom. Fizosorpcija je reverzibilna, kemosorpcija pa je pogosto ireverzibilna, saj nastanejo spremembe v kemični strukturi adsorbata. (Bratušek, 2004)

Desorpcija je proces izganjanja adsorbiranega materiala (adsorpta) na adsorbentu. Regeneracija obsega poleg izganjanja adsorpta še ohlajanje in/ ali sušenje, zato da je adsorbent primeren za ponovno uporabo. Hitrost desorpcije je navadno manjša od hitrosti adsorpcije. V praksi se dogaja, da adsorpt ni izgnan popolnoma. Prav tako se dogaja, da adsorbent med procesom adsorpcije ali desorpcije spremeni kemijsko strukturo. V obeh primerih se adsorpcijska kapaciteta zmanjša in potrebno je reaktivirati adsorbent. (Bratušek,2004)

3

2.2 ADSORBENTI

Pojem adsorbenti uporabljamo za tiste porozne snovi, ki vežejo komponente na svojo površino s pomočjo fizikalnih sil. Najpogosteje se tako uporabljajo adsorbenti na osnovi aktivnega oglja in oksidni adsorbenti. Tehnično pomembni adsorbenti so še polimerni in impregnirani (prepojeni) in maskirani adsorbenti. (Bratušek,2004)

2.2.1 SILIKAGEL

Silikagel (slika 2.2) je lahko naravnega ali sintetičnega izvora. Naravni silikagel je skoraj povsem čisti SiO2 v fini disperznosti, obstaja iz oklepa diatome (praživalic), ki so se nakopičile po njihovem izumrtju v velikih naravnih bazenih. Infuzorijska zemlja ima po žarenju veliko adsorpcijsko sposobnost. Uporabljamo ga razen kot adsorbens tudi kot izolacijsko sredstvo, kot pomožno filterno /nosilno/ sredstvo za '' precoat'' – filtre.

Umetni silikagel pripravljamo iz vodnega stekla in kisline, pri čemer dobimo najprej monosilicijevo kislino, ki pa kmalu kondenzira v polikondenzat. S posebnim postopkom lahko dobimo silikagel v dokaj fini zrnatosti že med obarjanjem silicijeve kisline, po izpiranju in sušenju ter presejanju pa dobimo produkt v raznih granulometrijah. Za sušenje plinov se uporablja specialni silikagel z majhnimi porami. V katalizatorske namene in sušenje tekočin pa uporabljamo silikagel z velikimi porami.

Silikagel je ultramikroskopsko porozen, peščeno trd in ima notranjo površino ca.500 m2 /g. (Ozim, 1981)

Slika 2.2: Adsorbent Silikagel.

2.2.2 NEUSILIN

Neusilin (slika 2.3) je droben prah magnezijevega aluminometasilikata, s formulo

Al2O3.MgO. 2SiO2.xH2O, in se uporablja za izboljšanje kakovosti suspenzij, prahov, tablet v kemični, farmacevski industriji.

Neusilin je svetel in porozen prah, odlično stisljiv, ki se ne raztaplja v vodi in etanolu, a delno se raztaplja v mineralnih kislinah, ter alkalnih hidroksidih, dobro se raztaplja v vodnih in organskih topilih, prav zaradi tega je obstojen več ur. Neusilin ima dobre adsorpcijske lastnosti ter odlične disperzijske zmožnosti, kar vpliva na ustrezen čas adsorbcije. (Fuji Chemical Industr co.Ltd (2008).

Slika 2.3: Adsorbent Neusilin.

4

2.2.3 IRA 420

Ionski izmenjevalci so snovi,ki so sposobne v primernih okoliščinah zamenjati ione iz svoje zgradbe z drugimi ioni. Anionski izmenjevalci so sposobni zamenjati anione, kationski izmenjevalci pa katione. Ionski izmenjevalci imajo široko uporabo v pripravi demineralizirane vode, pri ekstrakciji kovin iz raztopin, pri okoljevarstvenih tehnologijah. Pri teh tehnologijah so ionski izmenjevalci običajno na poseben način obdelane organske polimerne spojine. (Minet kemija (2008).

IRA 402 (slika 2.4) je anionski izmenjevalec s posebnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnosti. Je bazičen, njen pH je med 7,0 in 9,0, prav zaradi tega ga je potrebno pred začetkom adsorpcije spirati s 4% NaOH. Primeren je za uporabo v industriji. Izogibati se je potrebno neposrednemu stiku z močnimi oksidiranimi nitridnimii kislinami. (Rohm and Haas Company (2008)

Slika 2.4: Adsorbent IRA 402.

2.2.4 XAD 16

XAD 16 (slika 2.5) je prav tako anionski izmenjevalec. Njegov pH je 7,0 in ga je potrebno pred začetkom uporabe spirati s 4% NaOH. (Rohm and Haas Company (2008)

Slika 2.5: Adsorbent XAD 16.

2.2.5 PVPP

PVPP (slika 2.6) je polivinilpolipirolidon, sredstvo, ki se uporablja v proizvodnji vina za bistrenje in stabilizacijo, deluje podobno kot želatina, znižuje porjavitev zaradi oksidacije in maderizacije. (Reka d.o.o. (2008).

PVPP ima enak učinek kot naravne beljakovinske substance in lahko veže fenolne spojine (polifenole) ter oksidacijske produkte in tako preprečuje staranje vina, ki postanejo tako sveža in svete barve.(Mihaela d.o.o. (2008).

PVPP je svetel in porozen prah, odlično stisljiv, ki se ne topi v vodi in organskih topilih. (Vinquiry Inc. (2008).

Slika 2.6: Adsorbent PVPP.

5

2.3 FENOLNE SPOJINE Fenolne spojine so zelo raznovrstne in zajemajo spojine z aromatskim obročem in vsaj eno ali več hidroksilnih skupin direktno vezanih na aromatski obroč (slika 2.7). Fenolne spojine so sekundarni metaboliti, ki so prisotne v vseh rastlinah in nastanejo iz primarnih metabolitov. V naravi so običajne spojine z več –OH skupinami in zato se je zanje uveljavilo drugo ime – polifenoli. Polifenoli so zelo heterogena skupina organskih spojin, ki v rastlinskem svetu opravljajo funkcijo barvil, koencimov, antimikrobnih agnesov in fitoaleksinov (spojine, ki se pojavijo v rastlinah kot odgovor na infekcije). Polifenoli dajejo rastlinam karakteristični okus, prehransko vrednost ter farmakološke učinke. Med polifenole sodijo tudi tanini. Polifenoli se v rastlinah redko pojavljajo prosti, največkrat so vezani na sladkorje, amino skupine, lipide in terpenoide. (Donko, 1995)

Slika 2.7: Razvrstitev fenolnih spojin po številu C-atomov.

Fenolne spojine imajo pomembno vlogo tako v rastlinskem svetu kot tudi v prehrani ljudi. S sintezo antioksidativnih zaščitnih snovi (predvsem fenolne spojine s trpkimi in grenkimi snovmi) se rastline ščitijo pred napadi virusov, bakterij in tudi rastlinojedih organizmov, ter pred nevarnimi sončnimi žarki, ki sprožijo nastanek prostih radikalov.

Številne epidemiološke študije kažejo povezavo med uživanjem hrane in pijače, ki vsebujejo veliko flavonoidov, in zmanjšanjem nastanka mnogih bolezni modernega življenja, ki jih povzroča oksidativni stres. (Vrhovšek, 2001)

Vsebnost fenolnih spojin je odvisna od vrste rastline, kultivarja (pri sadju), deloma pa tudi od rastišča (vsebnost hranljivih snovi v zemlji), podnebnih razmer (temperatura, svetloba, količina padavin), agrotehničnih dejavnikov, ter od načina predelave. (Häkkinen in so., 1999).

6

Uporaba naravnih antioksidantov se širi tako v prehranjevanju kot v proizvodnji hrane. Fenolne spojine služijo za izboljšanje hranilne in senzorične kakovosti živil. Nekatere od njih imajo antioksidativne lastnosti, kar ima ugoden vpliv na človekovo zdravje, obenem pa podaljšujejo obstojnost živil, ki te snovi vsebujejo. Flavonoidi z odvzemanjem kisika preprečijo neželeno oksidacijo živila, z lovljenjem prostih radikalov pa preprečijo tvorbo hidroperoksidov pri verižnih reakcijah. Določene fenolne spojine imajo tudi antimikrobne lastnosti, zato jih prištevamo med konzervanse. (Kure 2006).

2.3.1 GROZDJE SORTE REFOŠK

Refošk (slika 2.8) je najbolj znana in razširjena sorta rdečega grozdja, iz katere se proizvaja znano vino refošk in imeniten kraški teran. Je visoko kakovostna avtohtona sorta Krasa in Slovenske Istre. Njena intenzivna karmin rdeča barva z značilno cvetico ter izrazit sadni okus, ki nas včasih (na Krasu pri teranu) spominja po malinah in (Slovenski Istri pri refošku) po ribezu, dajeta temu vinu svojstveno značilnost.

Za obe vini je značilna tudi višja kislinska stopnja.

Zdravniki ga priporočajo posebno bolnikom s premalo kisline, slabokrvnim in rekonvalescentnim. Kislina blagodejno vpliva na prebavila in pospešuje tek. (Stare vinske sorte na Slovenskem)

Grozd te sorte je precej velik in zelo razvejen. Ko grozdje dozori je temno rdeče barve. Jagode so eliptične oblike, srednje velikosti in prevlečene z relativno tanko lupino. Jagodno meso je kislega okusa, včasih zorenje ni pravilno in tako dobimo jagode zelo svetle barve. Te vsebujejo tri podolgovate peške. (Wikipedija-prosta enciklopedija (2008).

V vinu se hahajajo različne spojine. Nekatere so prisotne že v grozdju, druge nastanejo med fermentacijo in zorenjem vina, nekaj pa jih vinu dodajo (SO2). Glavni sestavini sta voda in etanol, poleg njiju pa tudi sladkorji, kisline, drugi alkoholi, estri, fenolne kisline, flavonoli, flavanoni in antocianini v sledovih pa aminokisline, proteini, amini ter različni kationi (natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, cink). V vinu najdemo tudi raztopljene pline kisik, CO2 in dušik. Fenoli so neenakomerno porazdeljeni v različnih delih grozdne jagode. Največji delež se nahaja v peškah in kožici. Vsebnost fenolov v vinu je odvisna od vrste grozdja in tudi načina predelave grozdja, predvsem od tega, koliko časa je bil sok v stiku z lupinami in peškami, kakšna je bila temperatura, mešanje, intenzivnosti stiskanja,…Antocianini se nahajajo samo v rdečem vinu. (Spatula 1996).

Slika 2.8: Refošk.

7

2.3.2 RDEČA ČEBULA

Čebula (slika 2.9) je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek. Dandanes jih lahko najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani ali dehidrirani obliki. Čebule se uporabljajo, ponavadi sesekljane ali v rezinah v vseh vrstah hrane.

Čebulno tkivo se pogosto uporablja za prezentacijo mikroskopov, saj ima čebula relativno velike celice, ki jih je lahko opazovati pri majhni povečavi.

Ko se čebula prereže, se njene celice, ki tvorijo stene, razbijejo. Encimi (aliinaze) razbijejo aminokisline in tvorijo žveplovo kislino (RSOH). Te kisline so nestabilne in razpadejo v plin i-propanethial-S-okside. Plin prehaja skozi zrak in ko doseže oko, reagira z vodo v očesu in tvori razredčeno raztopino žveplene kisline. Ta kislina draži živčne končiče v očesu. Solzne žleze začno izločati solze, da bi razredčile in izprale dražilno snov.

Čebula naj bi imela širok razpon zdravilnih učinkov, od preprečevanja prehlada do srčnih bolezni, diabetesa, osteoporoze in drugih bolezni. Vsebuje kemijske komponente, za katere se verjame, da naj bi imele protivnetne, protiholesterolne, antirakotvorne in antioksidativne lastnosti kot je npr. flavonoid quercitin. Kljub temu se še ni pokazala direktna povezava med povečano potrošnjo čebule in opisanimi lastnostmi. V raznih delih sveta se čebule uporabljajo za zdravljenje žuljev, turov in bul. V ZDA se uporabljajo preparati z ekstraktom čebule za zdravljenje brazgotin, čeprav študije niso dokazale, da bi bili takšni preparati učinkovit. (Wikipedija-prosta enciklopedija (2008).

Slika 2.9: Rdeča čebula.

8

3. EKSPERIMENTALNI DEL

3.1 APARATURA

• Steklena kolona s filtrom (Premer 1,6 cm in višina 15 cm) • Tehtnica (KERN 770) • Spektrofotometer (UV - VIS Varian Cary 50 Probe) • Rotavapor (Büchi R 114)

3.2 MATERIALI

Uporabljena topila so: � Metanol (Merck KgaA; Germany) � Acetonnitril (Merck KgaA; Germany) � Aceton (Merck KgaA; Germany) � Ocetna kislina (Merck KgaA; Germany) � Natrijev hidroksid (Merck KgaA; Germany) � Galna kislina (Sigma, 98%) � Folin-Ciocalteu reagent (Sigma-Aldrich, 2N) � Natrijev hidroksid (Merck KgaA; Germany) � Natrijev karbonat (Riedel De Haën)

Uporabljeni adsorbenti so: � Silikagel � Neusilin � Ira 402 (Rohm and Haas France s.a.) � Xad 16 � PVPP �

Uporabljena ekstrakta sta: � Ekstrakt tropin refoška � Ekstrakt olupkov rdeče čebule

Adsorbente in ekstrakte je dobavil Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko FKKT UM.

9

3.3 POSTOPEK DELA

3.3.1 ADSORPCIJA / DESORPCIJA V KOLONI

3.3.1.1. Adsorpcija na silikagel, neusilin in PVPP

Zatehtali smo 15 g silikagela (slika 3.2) oziroma 5 g neusilina (slika 3.3) in dodali metanol. Počasi smo zmes dolivali v kolono. Aparaturo prikazuje slika 3.1.

Ko smo ves adsorbent prelili v kolono smo začeli z adsorbcijo. Pretok topila skozi kolono je bil 1mL/ min.

Po 40 min smo vzeli 40 mL prvega vzorca in uparili topilo v vakumskem izparilniku (Rotavapor) do suhega. Po 10 min smo vzeli 10 mL drugega vzorca in ga uparili do suhega. Ta postopek smo ponavljali dokler nismo dobili konstantne mase ekstrakta v odvzetem vzorcu.

Zatehtali smo 10 g PVPP in dodali 100 mL destilirane vode. Adsorbent (slika 3.4) je bilo potrebno pustiti 1 h v destilirani vodi, da se je le ta vezala nanj. Po preteklem času smo lahko pričeli z adsorpcijo na enak način kot pri adsorpciji na silikagel.

1 – kolona

2 – adsorbent

3 – merilni valj 4 – stojalo

Slika 3.1: Aparatura za adsorpcijo.

10

Slika 3.2: Adsorpcija na silikagel v koloni. Slika 3.3: Adsorpcija na neusilin v koloni.

Slika 3.4: Adsorpcija na PVPP v koloni.

11

3.3.1.1. Adsorpcija na Ira 402 in Xad 16

Zatehtali smo 20 g anionskega izmenjevalca Ira 402 (slika 3.6) in Xad 16 (slika 3.5) in ga začeli spirati s 4% raztopino NaOH, katero smo predhodno pripravili. Ko smo sprali z zadostno količino NaOH, smo pričeli spirati z destilirano vodo dokler nismo dobili pH 7. Ko je bil pH 7 dosežen, smo ionski izmenjevalec prefiltrirali, sprali z metanolom in ponovno stehtali. Tako pripravljen izmenjevalec z metanolom smo prelili v kolono in pričeli z adsorpcijo. Nadaljnji postopek je enak kot pri adsorpciji na silikagel.

Slika 3.5: Adsorpcija na XAD 16 v koloni. Slika 3.6: Adsorpcija na IRA 402 v koloni.

12

3.3.1.3 Desorpcija z metanolom/ acetonom/ acetonitrilom

Po končani adsorpciji je potrebno kolono sprati z ustreznimi topili (metanol, aceton in acetonitril). Kolono (slika 3.7) smo najprej sprali z metanolom na enak način kot z raztopino vzorca pri adsorpciji. Vsakih 10 minut smo odvzeli 10 mL raztopine metanola in ga uparili. Postopek smo ponavljali, dokler nismo dosegli konstantne mase. Nato smo na enak način sprali še z acetonom in nazadnje še z acetonitrilom.

Slika 3.7: Desorpcija s topilom metanol iz silikagela.

13

3.3.1.4 Desorpcija z ocetno kislino

Desorpcijo vzorcev z anionskih izmenjevalcev smo izvajali s pomočjo 5 % ocetne kisline do konstantne mase na enak način kot pri desorbciji z metanolom. Ker pri uparjenju topila na rotavaporju ocetna kislina ostane v vzorcu, smo najprej uparili na rotavaporju 10 mL 5% ocetne kisline, ter dobljeno maso upoštevali pri izračunih.

Slika 3.8: Desorpcija z ocetno kislino iz anionskih izmenjevalcev.

14

3.3.2 ADSORPCIJA / DESORPCIJA V BUČKI

V bučko smo zatehtali 10 g adsorbenta (XAD 16 in neusilin) v 100 mL destilirane vode. Dodali smo 100 mL ekstrakta in mešali smo 2h. Po preteklem času smo vzorec s topilom prefiltrirali in uparili. Postopek smo ponavljali do konstantne mase. V našem primeru smo mešali 11 krat po 2h.

3.3.2.1 Desorpcija z NaOH

Desorpcijo s PVPP smo izvajali s 4% NaOH. V 500 mL bučko smo dali adsorbent iz kolone in dolili 100 mL 4% NaOH. Pri temperaturi 80 oC, v vodni kopeli, smo vsebino bučke mešali 1h. Aparaturo prikazuje slika 3.9. Izmerili smo začetni in končni volumen NaOH. Desorpcijo z NaOH smo ponovili štirikrat. Raztopino smo prefiltrirali in topilo uparili. Po končani desorbciji z NaOH smo na enak način ponovili desorpcijo z destilirano vodo in nato še z ocetno kislino.

1 … iztok hladne vode 2 … vtok hladne vode 3 … termometer 4 … bučka 5 … magnetno mešalo

Slika 3.9: Aparatura za mešanje.

3.3.3 PRIPRAVA VZORCA ZA ADSORPCIJO

� Adsorpcija v koloni: V 100 mL merilno bučko smo zatehtali 1 g vzorca (ekstrakt tropin refoška oziroma ekstrakt rdeče čebula) in dopolnili z metanolom do oznake. Ko se je vzorec raztopil, smo ga prefiltrirali in začeli z adsorpcijo.

� Adsorpcija v bučki: Pri mešanju z adsorbenti smo v 100 mL merilno bučko zatehtali 1 g vzorca in dopolnili do oznake s 50% acetonom. To topilo smo uporabili, ker se je adsorbent v metanolu raztapljal.

15

3.4. ANALITSKE METODE

3.4.1 DOLOČITEV VSEBNOSTI FENOLOV Z UV - VIS SPEKTROFOTOMETRIJO

� Priprava vzorca za določevanje fenolnih spojin Vzorcu po adsorpciji oz. desorpciji, iz katerega so uparili topilo, smo dodali 20 mL destilirane vode. Odpipetirali smo 0,5 mL raztopine vzorca v 10 mL bučko in nato dodali 2 mL raztopine Na2CO3 (70 g/1000 mL), ter 2,5 mL FC-reagenta (1:10). Pripravili smo tudi slepi vzorec, kjer smo namesto raztopine ekstrakta odpipetirali destilirano vodo. Tako pripravljene vzorce smo inkubirali 5 min pri temperaturi 50 oC. Raztopine smo ohladili in jim izmerili absorbanco pri 760 nm.

� Umeritvena krivulja: V 10 mL bučko smo zatehtali 4 mg galne kisline (GA) in dopolnili z destilirano vodo do oznake. Tako smo dobili 0,4 mg/ mL raztopino. Odpepitirali smo 5 mL te raztopine GA v 10 mL bučko in razredčili z vodo do oznake, ter dobili raztopino z masno koncentracijo 0,2 mg/ mL. Z razredčevanjem smo nadaljevali toliko časa, da smo dobili pet različnih koncentracij. Slepi vzorec je bil v našem primeru destilirana voda. Raztopinam znanih koncentracij smo izmerili adsorbanco pri 760 nm in narisali umeritveno krivuljo (slika 3.10). S pomočjo umeritvene krivulje smo nato iz dobljenih meritev absorbanc vzorcev izračunali vsebnost fenolnih spojin glede na referenčno raztopino GA. Rezultate smo podali kot mg GA / g ekstrakt.

galna kislina - umeritvena krivulja

y = 7,1162x + 0,0193

R2 = 0,9991

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

0,00 0,05 0,10 0,15 0,20 0,25

c(mg/mL)

A/n

m

galna kislina

Linearno (galna kislina)

Slika 3.10: Umeritvena krivulja za referenčno raztopino GA.

16

Iz umeritvene krivulje (enačba premice y= ax + b, slika 3.3) izračunamo koncentracijo skupnih fenolov v 1 mL raztopine (c [mgGA/mL]):

a

bAbsorbancamLmgGAc

−=)/( (3.1)

Kjer je: b – odsek umeritvene črte a – naklon umeritvene črte

3.5 IZRAČUN

3.5.1 IZRAČUN KAPACITETE ADSORBENTA GLEDE NA EKSTRAKT � Maso adsorbiranega ekstrakta na enoto mase adsorbenta izračunamo po enačbi:

)(

)(]/[

adsorbentam

ekstraktamggQ

A

AEAE = (3.2)

Kjer je: Q - masa adsorbenta ekstrakta na enoto mase adsorbenta [gE/gA] mAE(ekstrakta) – začetna masa adsorbiranega ekstrakta mA(adsorbenta) – masa uporabljenega adsorbenta v koloni

Maksimalna količina adsorbiranega ekstrakta na enoto adsorbenta (Qmax) imenujemo kapaciteta adsorbenta. � Masa adsorbiranega ekstrakta smo izračunali po enačbi:

iztokiztokEAEVcmm ×−= , (3.3)

Kjer je:

mE,iztok – masa ekstrakta v iztoku

c – začetna koncentracija ekstrakta [g/mL]

Viztok – volumen na iztoku [mL]

17

3.5.2 IZRAČUN KOLIČINE ADSORBIRANIH FENOLNIH SPOJIN

� Maso fenolnih spojin vzorca na iztoku:

iztokFiztokiztokFcVmgm ,, ][ ×= (3.4)

Kjer je: mF,iztok – masa fenolnih spojin vzorca na iztoku [mg] cF, iztok– koncentracija fenolnih spojin vzorca na iztoku [mg/mL]

� Masni delež fenolnih spojin v vzorcu na iztoku:

1000

1100[%]

,

, ××

=

AE

iztokF

iztokFm

mw (3.5)

Kjer je: wF(iztok) – masni delež fenolnih spojin v vzorcu na iztoku [%]

� Masa fenolnih spojin na vtoku

iztokvtokF Vmgm ×= 0, c][ (3.6)

Kjer je: mF,vtok – masa fenolnih spojin ekstrakta na vtoku [mg] c0 – koncentracija fenolnih spojin v začetnem ekstraktu [mg/mL]

� Masa adsorbiranih fenolnih spojin

iztokFvtokFFA mmmgm ,,][ −= (3.7)

Kjer je: mFA – masa adsorbiranih fenolov v časovnem intervalu[mg]

18

� Masa adsorbiranih fenolnih spojin glede na adsorbent

)(

.)(]/[

adsorbentam

adsormgmgm FAAF = (3.8)

Kjer je: m[mgF/gA] – masa adsorbiranih fenolov glede na adsorbent

3.5.3 IZRAČUN MASNEGA DELEŽA FENOLNIH SPOJIN V ADSORBIRANEM EKSTRAKTU PO DESORBCIJI

100[%] ×=ED

FDFD

m

mw (3.9)

Kjer je: wFD – masni delež fenolnih spojin v adsorbiranem ekstraktu po desorbciji mFD – masa desorbiranih fenolov [mg] mED – začetna masa desorbiranega ekstrakta [mg]

19

4. REZULTATI IN DISKUSIJA

4.1 EKSTRAKT TROPIN REFOŠKA

4.1.1 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na silikagel

Slika 4.1 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta tropin refoška na silikagel.

0

0,002

0,004

0,006

0,008

0,01

0,012

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Silikagel

Slika 4.1: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na silikagel.

Iz slike 4.1 razvidno, da je kapaciteta silikagela (Qmax) za adsorpcijo ekstrakta tropin refoška 0,01138 g ekstrakta / g adsorbenta in smo jo dosegli po 72 min pri pretoku 1mL/ min.

20

Slika 4.2 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta tropin refoška iz silikagela.

-0,01

-0,005

0

0,005

0,01

0,015

0 50 100 150 200 250 300

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z metanolom

Desorpcija z acetonom

Desorpcija z acetonitrilom

Slika 4.2: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz silikagela.

Iz slike 4.2 je razvidno, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz silikagela z metanolom velika ter da s tem topilom po 41 min desorbiramo 66,73% adsorbiranega vzorca. Hitrost desorpcije z acetonom je manjša, desorbirali smo skupno 99,41% desorbiranega vzorca v 131 min. v času med 131 in 141 min se je skupno desorbiralo 100% adsorbiranega vzorca. Adsorbenta ni bilo potrebno več spirati z acetonitrilom.

21

4.1.2 absorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na neusilin

Slika 4.3 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta tropin refoška na neusilin.

0

0,01

0,02

0,03

0,04

0,05

0,06

0,07

0 20 40 60 80 100 120 140

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dso

rbent)

Neusilin

Slika 4.3: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na neusilin

Iz slike 4.3 je razvidno, da je po približno 110 min hitrost adsorpcije začela padati. Eksperimente smo izvajali do 130 min, vendar se adsorpcija v tem času še ni končala in bi bilo potrebno še naprej izvajati adsorbcijo do konstantne mase. V 126 min se je na 5 g neusilin adsorbiralo 0,0576 g ekstrakta.

22

Slika 4.4 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta tropin refoška iz neusilina.

0

0,01

0,02

0,03

0,04

0,05

0,06

0,07

0 50 100 150 200 250t / min

Q/(

g e

kstr

akt /

g a

ds

orb

ent)

Desorpcija z metanolom

Desorpcija z acetonom

Desorpcija z acetonitrilom

Slika 4.4: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz neusilina.

Iz slike 4.4 lahko vidimo, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz neusilina velika. S topilom metanol smo desorbirali 42,94 % adsorbiranega vzorca. Hitrost desorpcije z acetonom je manjša, desorbitrali smo skupno 55,60 % adsorbiranega vzorca v času 136 min. Hitrost desorpcije z acetonitrilom je še manjša, desorbirali smo skupno 70,4% adsorbiranega vzorca v času 206 min.

23

4.1.3 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na IRA 402

Slika 4.5 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta tropin refoška na IRA 402.

IRA 402

0

0,001

0,002

0,003

0,004

0,005

0,006

0 10 20 30 40 50 60 70

t /min

Q /(g

ekstr

akt / g a

dsorb

ent)

IRA 402

Slika 4.5: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na IRA 402.

Iz slike 4.5 je razvidno, da smo približno po 30 min dosegli Qmax. In sicer je bila Q 0,004469 g ekstrakta/g adsorbenta v času 31 min. Adsorpcijo smo izvajali 62 min. V času 62 min se je na 20 g IRA 402 adsorbiralo 0,00540g ekstrakta.

24

Slika 4.6 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta tropin refoška iz IRA 402.

-0,006

-0,004

-0,002

0

0,002

0,004

0,006

0 20 40 60 80 100 120 140

t /min

Q /(g

ekstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z metanolom

Desorpcija z ocetno kislino

Slika 4.6: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz IRA 402.

Iz slike 4.6 lahko vidimo, da smo s topilom metanol desorbirali 64,87% adsorbiranega vzorca v času 40 min. Hitrost desorpcije z acetonom je manjša desorbitrali smo skupno 95,41 % adsorbiranega vzorca v času 70 min. V času med 70 in 75 min smo skupno desorbirali 100% adosrbiranega vzorca.

25

4.1.4 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropin refoška na XAD 16 Slika 4.7 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta tropin refoška na XAD 16.

.

00,0010,0020,0030,0040,0050,0060,0070,0080,0090,01

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

XAD 16

Slika 4.7: Kinetika adsorpcije ekstrakta tropine refoška na XAD 16.

Iz slike 4.7 je razvidno, da je kapaciteta XAD 16 za adsorpcijo ekstrakta tropin refoška 0,0086 g ekstrakta / g adsorbenta in smo jo dosegli po 80 min pri pretoku 1mL/ min.

26

Slika 4.8 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta tropin refoška iz XAD 16.

-0,002

0

0,002

0,004

0,006

0,008

0,01

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z metanolom

Desorpcija z ocetno kislino

Slika 4.8: Kinetika desorpcije esktrakta tropin refoška iz XAD 16.

Iz slike 4.8 je razvidno, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz XAD 16 z metanolom velika ter da s tem topilom po 35 min desorbiramo 100% adsorbiranega vzorca. Adsorbenta ni bilo potrebno več spirati z ocetno kislino, saj se je učinkovito desorbiral z metanolom.

27

4.1.5 adsorpcija/desorpcija ekstrakta tropinp refoška na PVPP

Slika 4.9 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta tropin refoška na PVPP.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Kolona

Mešanje

Slika 4.9 Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na PVPP.

Iz slike 4.9 sta razvidna dva postopka adsorpcije in sicer z mešanjem in z uporabo kolone. V primeru adsorpcije z uporabo kolone smo po času 3600 min dobili najvišjo kapaciteto 0,0838 g ekstrakta / g adsorbenta. Po času 3600 min smo prekinili z adsorpcijo, saj pretok ni bil 1ml/min. Kapaciteta PVPP z adsorpcijo z mešanjem je bila po času 1320 min 0,2126 g ekstrakta / g adsorbenta. Po času 1320 min smo prekinili z adsorpcijo.

28

Slika 4.10 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta tropin refoška iz PVPP.

-0,7

-0,6

-0,5

-0,4

-0,3

-0,2

-0,1

0

0,1

0,2

0 100 200 300 400 500 600

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g

ad

so

rbe

nt)

Desorpcija z NaOHDesorpcija z vodo:Desorpcija z Ocetno kislino

Slika 4.10: Kinetika desorpcije ekstrakta tropin refoška iz PVPP.

Iz slike 4.8 je razvidno, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz PVPP z mešanjem v bučki z metanolom velika, saj smo s tem topilom po 90 min desorbirali 100% adsorbiranega vzorca. Adsorbenta ni bilo potrebno več spirati z vodo in ocetno kislino.

29

4.2 EKSTRAKT RDEČE ČEBULE

4.2.1 adsorpcija/desorpcija ekstrakta rdeče čebule na silikagel

Slika 4.11 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na silikagel.

0

0,005

0,01

0,015

0,02

0,025

0,03

0 20 40 60 80 100 120

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Silicagel

Slika 4.11: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na silikagel

Iz slike 4.11 razvidno, da je kapaciteta (Qmax) silikagela za adsorpcijo ekstrakta tropin refoška 0,02508 g ekstrakta / g adsorbenta in smo jo dosegli po 46 min pri pretoku 1mL/ min.

30

Slika 4.12 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz silikagela.

-0,005

0

0,005

0,01

0,015

0,02

0,025

0 50 100 150 200 250

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z metanolom1

Desorpcija z acetonom1

Desorpcija z acetonitrilom1

4.12: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz silikagela.

Iz slike 4.12 je razvidno, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz silikagela z metanolom velika ter da s tem topilom po 163 min desorbiramo 96,93% adsorbiranega vzorca. Hitrost desorpcije z acetonom je manjša, desorbirali smo skupno 100% adsorbiranega vzorca v času 200 min. Adsorbenta ni bilo potrebno več spirati z acetonitrilom.

31

4.2.2 adsorpcija/desorpcija ekstrakta čebule na neusilin

Slika 4.13 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na neusilin.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

0,45

0 200 400 600 800 1000 1200

t /min

Q/(g

ekstr

akt / g a

dsorb

ent)

Kolona

Mešanje

Slika 4.13: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na neusilin

Iz slike 4.13 sta razvidna dva postopka adsorpcije in sicer z mešanjem in z uporabo kolone. V primeru uporabe kolone je po času 305 min kapaciteta 0,3159 g ekstrakta/g adsorbenta. Qmax ne moremo določiti, saj smo prekinili z adsorpcijo.V primeru mešanja v bučki smo po času 1140 min dobili 0,4178 g ekstrakta/g adsorbenta. Prav tako ne moremo določiti Qmax, saj smo po času 1140 min prekinili z adsorpcijo.

32

Slika 4.14 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz neusilina.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0 50 100 150 200 250

t/ min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z metanolom

Desopcija z acetonom

Desopcija zacetonitrilom

Slika 4.14: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz neusilin

Iz slike 4.14 lahko vidimo, da s topilom metanol smo desorbirali 39,78% adsorbiranega

vzorca v času 154 min. Hitrost desorpcije z acetonom je manjša desorbirali smo skupno

42,52% adsorbiranega vzorca v času 194 min. Hitrost desorpcije z acetonitrilom je

najmanjša, saj smo desorbirali skupno le 42,91% adsorbiranega vzorca v času 224 min.

Adsorbiranega vzorca nismo desorbirali 100% iz adosrbenta.

33

4.2.3 adsorpcija/desorpcija ekstrakta čebule na IRA 402 Slika 4.15 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na IRA 402.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0 50 100 150 200 250 300

t /min

Q/(

g e

kstr

akt /

g a

dsorb

ent)

IRA 402

Slika 4.15: Graf adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na IRA 402.

Iz slike 4.15 razvidno, da je masa adsorbiranega ekstrakta rdeče čebule na IRA 402 po 205 min 0,20251 g ekstrakta / g adsorbenta. Qmax nismo dobili, ker smo predčasno končali z adsorpcijo.

34

Slika 4.16 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz IRA 402.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0 50 100 150 200 250 300

t / min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z metanolomDesorpcija z ocetno kislino

Slika 4.16: Kinetika desorpcije eksrakta rdeče čebule iz IRA 402.

Iz slike 4.16 lahko vidimo, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz neusilina s topili počasna. S topilom metanol smo desorbirali 5,36% adsorbiranega vzorca v času 80 min. Hitrost desorpcije z ocetno kislino je manjša, saj smo skupno desorbitrali 23,30% adsorbiranega vzorca v času 277 min.

35

4.2.4 adsorpcija/desorpcija ekstrakta čebule na XAD 16

Slika 4.17 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na XAD 16.

0

0,005

0,01

0,015

0,02

0,025

0 50 100 150 200 250 300

t /min

Q/(

[g e

kst

rakt /

g a

dsor

ben

t

Mešanje (1)

Mešanje (2)

Slika 4.17: Graf adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na XAD 16

Iz slike 4.17 je razvidna adsorpcija ekstrakta rdeče čebule na XAD 16 s postopkom mešanja v bučki. Postopek smo izvedli v dveh paralelkah. V primeru 1 smo v času 240 min adsorbirali 0,02344 g ekstrakta / g adsorbenta.

V primeru 2 smo v času 180 min adsorbirali 0,01580 g ekstrakta / g adsorbenta. Qmax nismo dosegli niti v premeru 1 niti v primeru 2, ker smo prej končali z adsorpcijo.

36

Slika 4.18 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz XAD 16.

0

0,005

0,01

0,015

0,02

0,025

0 200 400 600 800 1000 1200

t /min

Q/(

g ek

stra

kt /

g a

dsor

ben

t)

Desorpcija z metanolom (1)

Desorpcija z ocetno kislino (1)

Desorpcija z metanolom (2)

Desorpcija z ocetno kislino (2)

Slika 4.18: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz XAD 16

Iz slike 4.18 je razvidna desorpcija ekstrakta rdeče čebule iz XAD 16 z mešanjem v bučki v primeru 1 in 2. V primeru desorpcije z mešanjem v bučki 1 smo s topilom metanol v času 180 min desorbirali 31,06% adsorbiranega vzorca. Z ocetno kislino smo desorbirali skupno 31,34 % adsorbiranega vzorca v času 240 min. Po tem času smo prekinili z mešanjem v bučki 1.

V primeru desorpcije z mešanjem v bučki 2 smo s topilom metanol desorbirali 64,64% adsorbiranega vzorca v času 480 min. Z ocetno kislino smo desorbirali skupno 77,46 % adsorbiranega vzorca v času 1080 min . Po tem času smo prekinili z mešanjem v bučki 2.

37

4.1.5 adsorpcija/desorpcija ekstrakta rdeče čebule na PVPP

Slika 4.19 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na PVPP.

0

0,01

0,02

0,03

0,04

0,05

0,06

0,07

0,08

0,09

0,1

0 100 200 300 400 500 600 700 800

t /min

Q/(

g e

kstr

akt

/ g

adso

rbent)

]

PVPP

Slika 4.19: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na PVPP

Iz slike 4.15 razvidno, da smo v času 720 min na PVPP adsorbirali 0,09133 g ekstrakta na g adsorbenta. Qmax nismo določili, ker smo predčasno končali z adsorpcijo.

38

Slika 4.20 prikazuje kinetiko desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz PVPP.

-0,2

-0,15

-0,1

-0,05

0

0,05

0,1

0,15

0 100 200 300 400 500 600

t /min

Q/(

g e

kstr

akt / g a

dsorb

ent)

Desorpcija z NaOH

Desorpcija z vodo

Desorpcija z acetonitrilom

Slika 4.20: Kinetika desorpcije ekstrakta rdeče čebule iz PVPP

Iz slike 4.20 je razvidno, da je hitrost desorpcije ekstrakta iz PVPP z NaOH velika ter da s

tem topilom desorbiramo 93,04% adsorbiranega vzorca v času 240 min. Po času 300 min

smo s topilom voda desorbirali skupno 100% adsorbiranega vzorca. Adsorbenta ni bilo

potrebno več spirati z vodo in acetonitrilom.

39

5. DISKUSIJA

5.1 ADSORPCIJA EKSTRAKTA TROPIN REFOŠKA NA PETIH

RAZLIČNIH ADSORBENTIH

Slika 5.1 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta tropin refoška na petih adsorbentih.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000

t /min

Q

/(g ekstrakt / g adsorbent)

Silikagel

Neusilin

IRA 402

XAD 16

PVPP (1)

PVPP (2)

Slika 5.1A :Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na petih adsorbentih.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0 50 100 150 200 250 300

t /min

Q/(

g e

kstr

akt

/ g

adso

rbent)

Silikagel

Neusilin

IRA 402

XAD 16

PVPP (1)

PVPP (2)

Slika 5.1B : Kinetika adsorpcije ekstrakta tropin refoška na petih adsorbentih v času 0-

300 min.

40

Iz slike 5.1A in 5.1B je razvidna adsorpcija ekstrakta tropin refoška na pet različnih adsorbentov. Največ ekstrakta se adsorbira na neusilin in PVPP.

Tabela 5.1: Primerjava petih adosrbentov pri adsorpciji ekstrakta tropin refoška.

c /(g/ mL) ∆t /min ∆q /(mL/ min) Q /(gE/gA)

Silikagel 0,00460 82,101 0,973 0,01122 Qmax

Neusilin 0,00460 126,566 0,641 0,05764

IRA 420 0,00391 62,366 0,968 0,00541

XAD 16 0,00549 90,917 0,989 0,00856 Qmax

PVPP (1) 0,00831 3677,783 0,064 0,08382

PVPP (2) 0,00811 1320 0,303 0,21261

Iz tabele 5.1 je razvidna primerjava petih adsorbentov, ki smo jih uporabili pri adsorpciji ekstrakta tropin refoška. Hitrost adsorpcije eksrakta je največja v primeru bneusilina. Masa adsorbiranega ekstrakta je največja v primeru PVPP, vendar je hitrost adsorpcije mala.

Maksimalna količina adsorbiranega ekstrakta na enoto adsorbenta (Qmax) smo dosegli pri adsorbentu silikagel in XAD 16

Masa adsorbiranih ekstraktov na enoto uporabljenega adsorbenta v koloni (Q) je najmanjša na XAD 16, čeprav je pretok največji.

41

5.2 ADSORPCIJA EKSTRAKTA RDEČE ČEBULE NA PETIH

ADSORBENTIH

Slika 5.2 prikazuje kinetiko adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na petih adsorbentih.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

0,45

0 200 400 600 800 1000 1200

t /min

Q/(

g ek

str

akt

/ g

adso

rbent

)

Silicagel

Neusilin(1)

Neusilin(2)

Ira 402

XAD 16(1)

XAD 16(2)

PVPP

Slika 5.2: Kinetika adsorpcije ekstrakta rdeče čebule na petih adsorbentih

Iz slike 5.2 je razvidna adsorpcija ekstrakta rdeče čebule na pet adsorbentov. Največjo kapaciteto smo dosegli na neusilinu in IRA 402. Glede na čas adsorpcije je najustreznejši neusilin z uporabo kolone, saj dobimo kapaciteto 0,3159 g ekstrakta / g adsorbenta. Qmax pa smo dosegli samo v primeru silikagela v času 80 min.

Tabela 5.2: Primerjava petih adosrbentov pri adsorpciji ekstrakta rdeče čebule.

c/.(g/ mL) ∆t /min ∆q/ (mL/ min) gekst./gads. Silikagel 0,00982 101,701 0,688 0,02151 Qmax

Neusilin (1) 0,01037 305,765 0,851 0,31593 Qmax Neusilin (2) 0,00925 1140,000 0,475 0,41787 Qmax IRA 420 0,01540 255,174 0,979 0,20251 XAD 16 (1) 0,01041 240,000 0,333 0,02344 XAD 16 (2) 0,00912 180,000 0,422 0,01580 PVPP 0,01162 720,000 0,319 0,09133

Iz tabele 5.22 je razvidna primerjava petih adsorbentov, ki smo jih uporabili pri adsorpciji ekstrakta rdeče čebule. Masa adsorbiranega ekstrakta na enoto uporabljenega adsorbenta v koloni (Q) je največja pri adsorpciji na neusilin v času 305 min.

Maksimalna količina adsorbiranega ekstrakta na enoto adsorbenta (Qmax) smo dosegli pri adsorbentu silikagel in neusilin.

Masa adsorbiranega ekstrakta na enoto uporabljenega adsorbenta je najmanjša pri adsorpciji na XAD16 in silikagel.

Največji pretok je bil dosežen pri IRA 402 in hitrost adsorpcije je bila velika.

42

5.3 DESORPCIJA EKSTRAKTA TROPIN REFOŠKA OZIROMA

RDEČE ČEBULE IZ PET RAZLIČNIH ADSORBENTOV

� Desorpcija ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz silikagela. Pri desorpciji ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz silikagela smo uporabili topila metanol, aceton in acetonitril. Topilo metanol je najbolj učinkovito desorbiralo vzorec. V primeru ekstrakta tropin refoška je desorbiral 66,73% adsorbiranega vzorca v času 41 min, pri ekstraktu rdeče čebule pa 96,93% v času 160 min. S topilom aceton smo desorbirali v primeru ekstrakta tropin refoška skupno 99,41 % adsorbiranega vzorca v 131 min , v primeru rdeče čebule pa skupno 99,95 % adsorbiranega vzorca v 193 min. Z acetonitrilom ni bilo potrebno več spirati kolone, saj se je vzorec desorbiral učinkovito z acetonom pri obeh ekstraktih.

� Desorpcija ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz neusilina. Pri desorpciji ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz neusilina smo uporabili metanol, aceton in acetonitril. Najbolj učinkovita je bila desorpcija s topilom metanol. V primeru ekstrakta tropin refoška se je desorbiralo 42,95% adsorbiranega vzorca v času 55 min, pri ekstraktu rdeče čebule pa le 39,62% v času 154 min. S topilom aceton se je desorbiralo v primeru tropin refoška skupno 55,59 % adsorbiranega vzorca v času 136 min, v primeru rdeče čebule pa skupno 42,52 % v času 194 min. Z acetonitrilom smo desorbirali v primeru tropin refoška 70,43% v času 207 min, v primeru rdeče čebule pa 42,91 % v času 224 min.

� Desorpcija ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz IRA 402. Pri desorpciji ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz IRA 402 smo uporabili topila metanol in ocetno kislino. Topilo metanol je najbolj učinkovito desorbiral vzorec. V primeru tropin refoška se je desorbiralo 64,86% adsorbiranega vzorca v času 40 min, pri ekstraktu rdeče čebule pa le 5,36% v času 80 min. Z ocetno kislino smo desorbirali v primeru tropin refoška 95,42 % adsorbiranega vzorca v času 70 min, v primeru rdeče čebule pa 23,30 % v času 277 min. Pri desorpciji iz IRA 402 v primeru tropin refoška smo desorbirali z ocetno kislino skupno 100% adsorbiranega vzorca v času 75 min. V primeru rdeče čebule nismo desorbirali vsega adsorbiranega vzorca iz kolone

� Desorpcija ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz XAD 16. Pri desorpciji ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz IRA 402 smo desorbirali vzorec z metanolom in ocetno kislino. V primeru tropin refoška se je desorbiralo 96,45% adsorbiranega vzorca v času 31 min. Desorpcija z ocetno kislino ni bila potrebna, saj smo z desorpcijo z topilom metanol desorbirali ves adsorbiran vzorec iz kolone. V primeru desorpcije ekstrakta rdeče čebule smo desorbirali v dveh paralelkah z mešanjem v bučki. V primeru z mešanjem v bučki 1 s topilom metanol se je desorbiralo 31,06% adsorbiranega vzorca v času 180 min. Z nadaljno desorpcijo z ocetno kislino pa se je v času 240 min desorbiralo 31,33% adsorbiranega vzorca. V primeru z mešanjem v bučki 2 s topilom metanol se je desorbiralo 64,64% adsorbiranega vzorca v času 480 min. Z nadaljno desorpcijo z ocetno kislino pa se je v času 1080 min desorbiralo 77,46% adsorbiranega vzorca.

43

� Desorpcija ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz PVPP. Pri desorpciji ekstrakta tropin refoška oziroma rdeče čebule iz PVPP smo uporabili topila NaOH, vodo in ocetno kislino. Topilo NaOH je najbolj učinkovito desorbiral vzorec. V primeru rdeče čebule se je desorbiralo 93,04 % vzorca v času 240 min. V primeru tropin refoška pa smo desorbirali 100% adsorbiranega vzorca že v času 120 min. S topili voda in ocetna kislina ni bilo potrebno desorbirati, saj je desorpcija potekla s topilom NaOH.

44

5.4 VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN PRI ADSORPCIJI IN

DESORPCIJI EKSTRAKTA TROPIN REFOŠKA NA PET RAZLIČNIH

ADSORBENTOV

Tabela 5.3 Vsebnost fenolnih spojin pri adsorpciji in desorpciji ekstrakta tropin refoška na pet različnih adsorbentov. .

Adsorpcija

Adsorbent w F,Ezačetni / % m / (mgF/gA) m /(mgF/gA ) w FD / % Topila

0,8700 31,49 Metanol0,3977 68,88 Aceton0,3156 75,46 Acetonitril7,0926 7,32 Metanol6,5550 14,35 Aceton6,4723 15,43 Acetonitril0,9949 9,85 Metanol0,6771 38,65 Ocetna kislina0,2273 74,29 Metanol0,1282 85,50 Ocetna kislina5,4116 31,04 NaOH2,5258 68,04 Voda2,4412 69,10 Ocetna kislina

XAD 16

PVPP (1)

PVPP (2)

Silikagel

Neusilin

IRA 402

10,0

11,93

6,26

1,1036

0,8846

4,98 13,5558

Desorpcija

5,63 7,9027

9,13 1,2698

7,6531

Iz tabele 5.3 je razvidni delež fenolnih spojin v začetnem ekstraktu tropin refoška (wF,Ezačetni), ki je največji pri adsorpciji na IRA 402 in na adosrbant PVPP najmanjši. Masa adsorbiranih fenolov glede na adsorbent (m/ (mgF/gA)) pa je v primeru PVPP največja in pri adsorbentu XAD 16 najmanjša.ž Za desorpcijo fenolnih spojin iz nosilcev smo uporabili različna topila. Največjo vrednost dosežemo pri desorpciji iz XAD 16, saj skupno s topili metanol in ocetna kislina desorbiramo 85,50% fenolov. Veliko vrednost dosežemo tudi pri desorpciji iz silikagela in PVPP. Pri desorpcija iz neusilina desorbiramo skupno le 15,43% fenolnih spojin.

45

5.5 VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN PRI ADSORPCIJI IN

DESORPCIJI EKSTRAKTA RDEČE ČEBULE NA PET RAZLIČNIH

ADSORBENTOV

Tabela 5.4 Vsebnost fenolnih spojin pri adsorpciji in desorpciji ekstrakta rdeče čebule na pet različnih adsorbentov.

Adsorpcija

Adsorbent w F,Ezačetni / % m / (mgF/gA) m /(mgF/gA ) w FD / % Topila

0,0952 83,00 Metanol0 100 Aceton- - Acetonitril

3,4947 79,58 Metanol1,6740 86,49 Aceton1,5634 87,38 Acetonitril

0,303 72,26 Metanol0,0045 99,58 Ocetna kislina

0 100 Metanol- - Ocetna kislina0 100 Metanol0 100 Ocetna kislina0 100 NaOH- - Voda- - Ocetna kislina

Desorpcija

Silikagel 4,64 0,5541

Neusilin (1) 4,6 12,3912

1,1092

XAD 16 (2) 5,1

Neusilin (2) 5,17 18,1052

0,0404

PVPP 3,6 1,1645

XAD 16 (1) 4,24 -0,0641

IRA 402 3,03

Iz tabele 5.4 je razvidni delež fenolnih spojin v začetnem ekstraktu rdeče čebule (wF,Ezačetni), ki je največji pri adsorpciji na neusilin in XAD 16.

Masa adsorbiranih fenolov glede na adsorbent (m/ (mgF/gA)) je v primeru neusilina največja in pri adsorbentu XAD 16 najmanjša.

Pri desorpciji fenolnih spojin iz rdeče čebule v splošnem ni bilo težav, delež desorbiranih fenolnih spojin je bil v splošnem velik.

46

6. ZAKLJUČEK

V diplomskem delu sem raziskovala adsorpcijo in desorpcijo dveh ekstraktov (tropin refoška in rdeče čebule) na različnih adsorbentih. Adsorpcijo sem izvajala v stekleni koloni pri sobni temperaturi. Namen je bil ugotoviti hitrost adsorpcije in kapaciteto adsorbenta. Ugotovila sem, da je adsorpcija pri obeh ekstraktih na neusilinu in PVPP najugodnejša. Dobila sem največji možni Qmax v najkrajšem času. Pri desorpciji iz neusilina nismo 100% desorbirali vzorca iz kolone. Desorpcija s topili je neprimerna pri adsorbentu PVPP in neusilin. Potrebna bi bila druga izbira topil. Pri adsorbentih PVPP in XAD 16 so se pojavile težave pri adsorpciji s stekleno kolono. Pretok ni bil več 1mL/ min, ampak manjši. Potreben je bil daljši čas adsorpcije. Prav zaradi tega smo poskusili še z adsorpcijo z mešanjem v bučki. Ekstrakte smo pripravili v topilu 50 % aceton. To topilo smo pripravili prav zaradi tega, da se adsorbent ni več raztapljal v metanolu. Pri mešanju v bučki so bile velike izgube, saj smo morali adsorbent po adsorpciji vsakič prefiltrirati. Pri desopciji s topili sem ugotovila, da so samo v primeru adsorbenta silikagel izbrana prava topila. Pri desorpcijah z ostalimi adsorbenti bi bilo potrebna druga topila. Problem je bil pri desorpciji iz neusilina, saj nisem mogla odstraniti vzorca. Topila metanol, aceton in acetonitril niso primerna za desorpcijo, saj nisem desorbirala 100% ekstrakta. Drugi del naloge je temeljil na določitvi deleža fenolnih spojin pri adsorpciji in desorpciji ekstrakta tropin refoška in rdeče čebule. Delež fenolnih spojin v začetnem ekstraktu tropin refoška je bil velik in je tudi masa adsorbiranih fenolov glede na adsorbent veliko večja kot pri ekstraktu rdeče čebule. Masni delež fenolnih spojin v adsorbiranem ekstraktu po desorbciji (wFD) je odvisen od topil in ekstrakta, ki smo jih izbrali. Pri desorpciji fenolnih spojin sem pri ekstraktu rdeče čebule desorbirala 100% vzorca. Medtem, ko pri ekstraktu tropin refoška ne desorbiramo ves vzorec iz adsorbenta. Sklepam, da bi bilo potrebno uporabiti drugačne pogoje za desorpcijo ekstrakta tropin refoška. Namen moje diplomske naloge je bil ugotoviti najbolj primeren adsorbent, ki bi adsorbiral maksimalno količino ekstrakta ali fenolnih spojin na enoto adsorbenta v čim krajšem času. Prav tako sem želela ugotoviti najbolj primerna topila za desorpcijo, ki bi desorbirali 100% vzorca iz adsorbenta. Problem se je pojavil prav pri adsorbentih s finimi zrni, saj je bil čas adsorpcije in desorpcije daljši.

47

REFERENCE

Bratušek, B. (2004). Adsorpcija organskih topil iz zraka z mikrovalovno regeneracijo adsorbenta. Diplomsko delo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Maribor.

Donko, M. (1995). Antimikrobna aktivnost netreska. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 14, 19, 46.

Fuji Chemical Industr co.Ltd (2008). http://www.fujichemical.co.jp/

http://www.fujichemical.co.jp/english/bulk/ufl2_pro.html

Häkkinen, S.H., Kärenlampi, S.O., Heinonen, I.M., Mykkänen, H.M., Törrönen, A.R. (1999). Content of the flavonols quercetin, myricetin and kaempferol in 25 edible berries. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 47, 6: 2274-2279.

Kure, S. (2006). Fenolne spojine in fluidnost celičnih membran. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 12-16.

Mihaela d.o.o. (2008). http://www.mihaela.si http://www.mihaela.si/index.php?option=com_content&task=view&id=39&Itemid=54

Minet kemija (2008). http://www.minet.si/main/index.php http://www.minet.si/kemija/gesla.php?c=&ofs=300&select=&iskalnik=&id=&mod_count=&n=)

Ozim, V.(1981).Osnovne operacije v kemijski industriji

Reka d.o.o. (2008). http://www.vinoreka.com/ http://www.vinoreka.com/trgovina.html

Rohm and Haas Company (2008). http://www.rohmhaas.com/wcm/index.page http://www.rohmhaas.com/wcm/products/product_detail.page?product=1121752&display-mode=msds&application http://www.rohmhaas.com/wcm/products/product_detail.page?product=1121752&display-mode=msds&application=

Spatula (1996) - Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva, november 1996

Stare vinske sorte na Slovenskem, Razstava na Mednarodni kmetijsko živilskem sejmu Gornja Radgona, Avgust 1996

Vinquiry Inc. (2008). http://www.vinquiry.com/ (http://www.pdfdownload.org/pdf2html/pdf2html.php?url=http%3A%2F%2Fwww.vinquiry.com%2Fpdf%2FPVPP2005.pdf&images=yes)

Vrhovšek, U. (2001). Flavonoidi kot predstavniki antioksidantov. V: Funkcionalna hrana. 21. Bitenčevi živilski dnevi 2001, Portorož, 8.-9. november 2001. Žlender B., Gašperlin L. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 97-107.

Wikipedija-prosta enciklopedija (2008). http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran http://sl.wikipedia.org/wiki/Nekaj_o_refo%C5%A1ku http://sl.wikipedia.org/wiki/Allium_cepa