seminarska naloga gospodarsko pravo

Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

Delpinova 18 b

5000 Nova Gorica

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV UPRAVE po ZGD-1 in ZFPPIPP

(seminarska naloga pri predmetu Gospodarsko pravo)

Mentor: mag. Sara Ahlin Doljak

Avtor: Vesna Kavčič

Študijsko leto: 2011 / 2012

2Odgovornost članov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

KAZALO

KAZALO....................................................................................................................................2

I. UVOD......................................................................................................................................3

II. SPLOŠNO o ODŠKODNINSKI OBVEZNOSTI..................................................................4

2. 1 Splošno.............................................................................................................................4

2.2 Elementi splošnega civilnega delikta................................................................................5

a) ŠKODLJIVO DEJSTVO..........................................................................................6

b) ŠKODA....................................................................................................................6

c) VZROČNA ZVEZA.................................................................................................6

d) ODGOVORNOST....................................................................................................7

III. SPLOŠNO o UPRAVI..........................................................................................................8

IV. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST po ZGD-1.............................................................9

4.1 Odgovornost članov uprave.............................................................................................9

4.2 Elementi odškodninske obveznosti uprave.....................................................................10

4.3 Odškodninska odgovornost oseb, ki na nedopusten način vplivajo na člane uprave po ZGD -1..................................................................................................................................11

4.4 Odgovornost za varovanje poslovne skrivnosti..............................................................12

V. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST po ZFPPIPP........................................................14

5.1 Nov ZFPPIPP..................................................................................................................14

5.2 Odškodninska odgovornost po ZFPPIPP........................................................................15

VI. ZAKLJUČEK.....................................................................................................................20

VII. LITERATURA in VIRI:...................................................................................................24


I. UVOD

Odškodninska odgovornost je obligacijsko razmerje, v katerem je ena stranka zavezana

povrniti povzročeno škodo drugi stranki, le ta pa je upravičena zahtevati takšno povrnitev.

Odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora se vzpostavi do delniške

družbe, ki je tudi pravno legitimirana za vložitev tožbe zoper odgovorne člane organov

vodenja ali nadzora. Za navedeno odškodninsko odgovornost veljajo splošne predpostavke za

nastanek odškodninske obveznosti po civilnopravnih predpisih (nastop določenih pravnih

dejstev), in sicer: škodljivo dejstvo, nastanek nedopustne škode, vzročna zveza med

škodljivim dejstvom in nedopustno škodo ter odškodninska odgovornost.

V svoji seminarski nalogi se bom sprva osredotočila zgolj na samo odškodninsko obveznosti

in skozi poglavja postopoma prišla skozi upravo naprej do odškodninske odgovornosti članov

uprave po ZGD-1 in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in

prisilnem prenehanju.


II. SPLOŠNO o ODŠKODNINSKI OBVEZNOSTI

2. 1 Splošno

Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Kot

škoda se šteje samo tisto prikrajšanje, ki je pravno priznano. Škoda je prikrajšanje, ki ga kdo

pretrpi na svojih pravnih dobrinah. Te dobrine so lahko osebne ali premoženjske, kolikor so

pravno zavarovane. Za ugotovitev, kaj je škoda na stvari ni dovolj samo, da ugotovimo

okvaro oziroma prikrajšanje, ki je prizadejano predmetu. Natančnejšo opredelitev pojma

škode dobimo šele, če jo obravnavamo s pravnega stališča in lahko pridemo do napačnih

rezultatov brez pravnega pogleda. Ni priznana vsaka škoda, ki nastane zaradi posega v interes,

kateri mora biti posebej pravno zavarovan.1

Razločevati moramo primere, ko je za nastanek škode odgovorna oseba, ki je to škodo tudi

dejansko povzročila, od primerov, ko nekdo odgovarja za škodo, ki jo je dejansko povzročil

nekdo drug (odgovornost za drugega). Torej pomembno je, kdo je za nastalo škodo

odgovoren. Za uspešno uveljavljanje povračila škode (torej odškodnine) pa morajo biti podani

tudi ostali elementi odškodninske obveznosti (civilnega delikta). Po izvoru delimo

odškodninske obveznosti na:

Pogodbene (poslovne) odškodninske obveznosti, katerih temelj ugotavljanja

odgovornosti je v kršitvi pogodbe oziroma že obstoječega pravnega razmerja

(odgovornost za škodo, ki nastane zaradi kršitve že obstoječega pravnega posla);

Neposlovne odškodninske obveznosti, ki nastanejo šele z nastopom določenega

dejstva, ki ga zakon določa kot temelj odškodninske obveznosti. Odškodninska

obveznost in s tem pravno razmerje med oškodovancem in tistim, ki je nastalo škodo

dolžan povrniti, nastane šele s trenutkom škodnega dogodka in povzročene škode; ta

vrsta odškodninske obveznosti se naprej deli na na zunajpogodbeno odškodninsko

obveznost ter na odškodninsko obveznost za povračilo škode, ki nastane v okviru

poslovodstva brez naročila (gestije), neupravičene pridobitve oziroma koristne

uporabe (verzije), neupravičene izpolnitve (kondikcije).

Temelj nastanka odškodninske obveznosti vpliva tudi na nekatere njene nadaljne značilnosti.

Tako je mogoče pogodbeno odškodninsko odgovornost razširiti še na druge primere, za katere

dolžnik na podlagi dispozitivnih določbr zakona sicer ne odgovarja. To odgovornost pa je 1 Cigoj (2000): Teorija obligacij, str. 165-166


mogoče s pogodbo vnaprej izključiti ali zožiti, vendar ne (1. in 2. odstavek 242. člena OZ) 2 za

škodo, povzročeno namerno ali s hudo malomarnostjo in ne če ima ena od strank monopolen

položaj ali gre na splošno za neenakopravno razmerje, pa tudi ne za škodo, povzročeno z

majhno malomarnostjo.

To pa ne velja za neposlovno odškodninsko obveznost. Glede na to, da je njena pravna

podlaga zakon in gre tako za zakonito odgovornost (zakonska obveznost, dolžnost povračila

škode), je kot take ni mogoče vnaprej izključiti, zoožiti in tudi ne prenesti na drugega. Tako

na primer opozorila, kot so »Ravnanje na lastno odgovornost«, »Uporaba tekočih stopnic na

lastno odgovornost« in drugi, avtomatično ne izključujejo odgovornosti tistega, ki je

opozorila postavil. To pa ne pomeni, da odgovornosti za škodo, ki izvira iz neposlovne

odškodninske obveznosti, nikakor ni mogoče izključiti. To je mogoče storiti šele takrat, ko je

škoda že nastala in ko je oškodovanec na to pristal.3

2.2 Elementi splošnega civilnega delikta

Najpomembnejša in zagotovo tudi najpogostejša obveznostna razmerja nastajajo med subjekti

prava na podlagi sklenitve pogodb. Ob pogodbenih obveznostih pa so zelo pomembna

obveznostna razmerja, ki nastajajo med pravnimi subjekti zaradi povzročitve škode.

Govorimo o odškodninskih obveznostih. Odškodninska obveznost je v tem, da ima en subjekt

dolžnost povrniti škodo – plačati odškodnino drugemu udeležencu, in sicer tistemu, ki je

utrpel škodo. Za nastanek obveznost enega subjekta, da povrne škodo drugemu, morajo biti

izpolnjeni štirje pogoji, in sicer nastanek nedopustnega škodljivega dejstva, nastanek

nedopustne škode, vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo ter odškodninska

odgovornost. Ti pogoji so t.i. elementi splošnega civilnega delikta. Da lahko govorimo o

obstoju odškodninske obveznosti, morajo tako hkrati (kumulativno) obstajati vsi našteti

elementi. To pomeni, da odškodninska obveznost nastane šele, ko je za škodo, ki nastane,

zaradi škodljivega dejstva podana odgovornost določenega subjekta.4

a) ŠKODLJIVO DEJSTVO

2 (1) Odgovornosti dolžnika za naklep ali hudo malomarnost ni mogoče s pogodbo vnaprej izključiti. (2) Vendar lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke razveljavi tudi pogodbeno določilo o izključitvi odgovornosti za lahko malomarnost, če takšen sporazum izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali sploh iz neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. (1. in 2. odstavek 242. člena OZ)

3 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 93 -944 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 94 - 95


Škodljivo dejstvo je bodisi ravnanje subjekta prava (oškodovalca) bodisi škodni dogodek. Pri

tem ni pomembno, ali je ravnanje, ki povzroči škodo (škodno ravnanje), aktivno (storitev) ali

pasivno (opustitev). Pomembno je, da je škodno ravnanje nedopustno. Torej ni treba, da bi

bilo s pravno normo še posebej prepovedano oziroma protipravno. Civilni delikt je v

nekaterih primerih celo mogoč, če je ravnanje sicer dopustno, vendar pa je škoda, ki nastane,

nedopustna. V tem primeru gre za t.i. specialni civilni delikt.

Če je škodljivo dejstvo povezano s poslovno obveznostjo, pomeni v teh primerih kršitev

poslovne obveznosti. Če so izpolnjeni še drugi elementi civilnega delikta, nastane med

pogodbenima strankama nova obveznost – odškodninska obveznost. Kadar pa škodljivo

dejstvo pomeni poseg oziroma kršitev drugih pravno zavarovanih dobrin in interesov,

govorimo o civilnem deliktu, ki povzroči neposlovno odškodninsko obveznost.5

b) ŠKODA

Da lahko govorimo o civilnem deliktu, mora škoda sploh nastati. Škodo lahko opredelimo kot

izgubo ali prikrajšanje pravno zavarovanih dobrin ali interesov. Vendar o civilnem deliktu

lahko govorimo samo, če nastopi tista škoda, ki je pravno priznana, torej tista, za katero pravo

(zakon) kot sankcijo določa odškodninsko odgovornost.

Zaradi škodljivega dejstva utegne utrpeti oškodovanec premoženjsko (gmotno) ali

nepremoženjsko (negmotno) škodo, mogoče pa je, da zaradi škodljivega dejstva oškodovancu

hkrati nastane tako premoženjska kot nepremoženjska škoda.6

c) VZROČNA ZVEZA

Med škodljivim dejstvom in škodo mora obstajati vzročna zveza. Vzročna zveza obstaja,

kadar je škodljivo dejstvo vzrok, škoda pa posledica tega vzroka. Po navadi je škoda

posledica več okoliščin. Zato je treba ugotoviti, katera od okoliščin je bila ta vzrok za nastalo

škodo. Škodljivo dejstvo mora biti torej pogoj, brez katerega ne bi bilo škodljive posledice.

Vprašanje, kdaj obstaja vzročna zveza med škodljivim dejstvom in nastalo škodo, je tako v

teoriji kot v praksi eno od zahtevnih in tudi spornih pravnih vprašanj.

5 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 956 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 97


Ugotavljanje obstoja vzročne zveze, torej povezave med škodljivim dejstvom in nastalo

škodo, pomeni ugotavljanje dejstev, ki so povzročila nastanek škode oziroma neposredno

vplivala nanj. To pomeni, da mora obstajati neprekinjena, nepretrgana zveza med škodljivim

dejstvom in nastalo škodo, da bi posledično sploh lahko ugotavljali odgovornost tistega, v

katerega pravno področje sodi povzročitev škodljivega dejstva.7

d) ODGOVORNOST

Čeprav je nastalo škodljivo dejstvo, škoda in obstaja vzročna zveza, ne nastane odškodniska

obveznost, če ni odškodninske odgovornosti. Oseba, ki ji je mogoče pripisati škodljivo

ravnanje, oziroma oseba, pri kateri (v katere delovanju, obratovanju) je nastal dogodek, mora

biti za svoje ravnanje ali za nastali dogodek po pravnih normah odškodninsko odgovorna.

V našem pravu temelji odškodninska odgovornost na dveh pravnih temeljih:

- Na krivdi oziroma na krivdnem ravnanju osebe – oškodovalca; v tem primeru

govorimo o subjektivni odgovornosti;8

- Na vzročnosti, na povezavi med škodljivim dejstvom in določeno dejavnostjo ali

stvarjo, ki je v tem, da škodljivo dejstvo oziroma vzrok za škodo izvira iz določene

dejvanosti ali stvari; v tem primeru govorimo o objektivni odgovornosti9 ali

odgovornosti na podlagi vzročnosti (tudi odgovornost brez krivde).10

III. SPLOŠNO o UPRAVI

7 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 98 -998 Po Bohinc: Subjektivna odgovornost temelji na krivdi osebe: oseba je odgovorna, če je kriva za škodljivo ravnanje. (Bohinc, 2008, str. 100)9 Zaradi upravičenega pravnega interesa, da se zagotovi pravno varstvo možnim oškodovancem, je bila v zakonodaje ob sicer vodilni subjektivni odgovornosti uvedena objektivna odgovornost za škodne dogodke, ki izvirajo iz njihove stvari, njihove dejavnosti oziroma ki nastanejo na njihovem področju delovanja ne glede na njihovo krivdo. (Bohinc, 2008, str. 102)10 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 99


Odgovornost vodenja družbe je zaupana upravi. Uprava je organ, ki združuje dve funkciji, in

sicer funkcijo poslovodsva ter funkcijo zastopanja delniške družbe. Medtem, ko se funkcija

poslovodenja nanaša na notranje razmerje, na vodenje poslov, neposredno in tekoče vodstvo,

pa gre pri funkciji zastopanja za razmerja navzven, za pravna razmerja s tretjimi osebami.11

Po določbi prvega odstavka 265. člena ZGD-1 vodi delniško družbo uprava – v dobro družbe

in na lastno odgovornost. S tako ureditvijo se delniška družba razlikuje od drugih

gospodarskih družb, zlasti od družbe z omejeno odgovornostjo. Lastna odgovornost ni le v

dobro delničarjev, uprava je pooblaščena, da vodi podjetje z upoštevanjem interesov družbe.

Vodenje obsega vrsto odločitev, v glavnem sta dne kategoriji: določanje podjetniške politike

in uresničevanje cilja in namena družbe ter sprejemanje ukrepov, ki jih zahteva uresničevanje

poslovne politike.12 Odgovornost uprave je zagotovljena s tem, da je član uprave lahko

razrešen pred iztekom mandata.13

IV. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST po ZGD-1

4.1 Odgovornost članov uprave

11 Ivanjko (2009): Korporacijsko pravo, str. 59012 Šinkovec (1994): Delniška družba in povezane družbe, str. 5213 Kerčmar (2006): Praktični komentar novega zakona o gospodarskih družbah, str. 289


Člani uprave morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo rednega vestnega poslovnega

človeka in zanje velja poslovna zvestoba.14 Torej morajo ravnati člani organov vodenja in

nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in

poštenega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost družbe15 (prvi odstavek 263.

člena ZGD-1).16 17

Nadalje člani organov vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo18 družbi za škodo, ki je

nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno

izpolnjevali svoje dolžnosti. (drugi odstavek 263. člena)19

Nespremenjeno je ostalo določilo (sedaj tretji odstavek 263. člena),20 da se organi vodenja ali

nadzora razbremenijo odškodninske odgovornosti, če dejanje temelji na zakonitem

skupščinskem sklepu. Samo poslovodstvo (uprava oziroma izvršilni direktorji) pa se ne

ekskulpira odgovornosti, čeprav je nadzorni svet oziroma upravni odbor potrdil ali dal

soglasje k njihovim dejanjem.21 Zakon omogoča neposreden zahtevek upnikov za povrnitev

škode, ki so jo povzročili in zanjo odgovarjajo družbi člani organov vodenja ali nadzora.

Splošno pravilo odškodninske odgovornosti velja tudi za vsakogar, ki z namernim ravnanjem

vpliva na odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokuristov,

pooblaščencev), ki je v škodo delniški družbi. odškodninski zahtevek ima družba za škodo,

povzročeno njej, poleg tega pa tudi delničarji za škodo, ki so jo utrpeli ne glede na to, kakšno

škodo je utrpela družba. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z

14 Pivka (1991): Pravna ureditev kapitalskih družb in povezanih podjetij, str. 6015 V povezavi z 39. in 49. členom ZGD-1, katera podrobneje opredeljujeta določbe o poslovni skrivnosti.16 Gre za profesionalne osebe, ki na trgu opravljajo svoje storitve za plačilo ter se zanje predpostavlja, da imajo strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitev. Ta ravnanja se zato presojajo po abstraktnih merilih stroke, za področja pri katerih so strokovna znanja potrebna za opravljanje teh storitev. Gre načeloma za objektivno merilo strokovnosti, vendar pa je odgovornost članov organov vodenja ali nadzora kljub temu krivdna (subjektivna). 17 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 31118 (1) Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. (2) Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi. (3) Solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. (4) Kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. (Solidarna odgovornost po 186. členu OZ)19 Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (263/2 člena ZGD-1)20 Članu organa vodenja ali nadzora ni treba vrniti povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala (263/3 člena ZGD-1)21 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 311


namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Poleg navedenih oseb so za tako

povzročeno škodo kot solidarni dolžniki odgovorni tudi člani organov vodenja ali nadzora.

Pogoj za odškodninsko odgovornost v tem primeru je, da so kršili svojo obveznost in da jim

ni uspelo dokazati, da so svoje dolžnosti opravili pošteno in vestno. Tudi te solidarnostne

obveznosti so člani organov vodenja ali nadzora razbremenjeni, če dejanje temelji na

zakonitem skupščinskem sklepu. 22

4.2 Elementi odškodninske obveznosti uprave

Kot škodljivo dejstvo se šteje vsako dejanje ali opustitev, ki pomeni kršitev obveznosti, ki

pripadajo članom organov vodenja ali nadzora (protipravnost ravnanja kot npr. prepoved

vračila in obrestovanja vložkov, prepoved vpisa lastnih delnic, nespoštovanje standarda

dobrega gospodarstvenika ipd.) to v praksi lahko predstavljajo posamezni posli in dejanja, ki

jih člani organov vodenja ali nadzora storijo v nasprotju z zakoni, statutom, akti družbe,

predpisi ali ustaljeno poslovno prakso ter po drugi strani opustitev dolžnih ravnanj (skrbnost

vestnega in poštenega gospodarstvenika). Škodljivo dejstvo mora v morebitnem sporu

dokazati družba oziroma oškodovanec.

Pri delniški družbi lahko škoda nastane kot zmanjšanje premoženja (t.i. navadna škoda) in

tudi kot preprečitev povečanja premoženja (t.i. izgubljeni dobiček). V obeh primerih gre za

premoženjsko škodo, ki pa je v delniški družbi ni enostavno dokazati, saj med poslovanjem

družbe ves čas prihaja do prilivov in odlivov, prihodkov in odhodkov ter stroškov, ki vplivajo

na trenutno premoženje družbe. Dejstvo pa je, da se povrnitev premoženjske škode ravna po

načelu restitucije.

Natančnejše premoženjsko stanje družbe se ugotavlja ob zaključku poslovnega leta in

medletno ob periodičnih obračunih poslovanja. Prav zaradi navedenega ni mogoče vsakega

zmanjšanja premoženja družbe šteti kot škode v smislu civilnopravnih predpisov.23 Na podlagi

navedenega lahko na splošno kot škodo za družbo opredelimo tisto zmanjšanje premoženja

(oziroma (ne)ustvarjen dobiček), do katerega ne bi prišlo (oziroma bi bil ustvarjen dobiček)

ob upoštevanju hipotetičnega oblikovanja in razvoja premoženja družbe ob pravilnem in

22 Kerčmar (2006): Praktični komentar novega zakona o gospodarskih družbah, str. 287 - 28823 V vsakem primeru (case by case) je potrebno ugotavljati potrebno skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika za člane organov vodenja ali nadzora.


skrbnem vodenju družbe. Nastanek in obstoj škode mora dokazati družba oziroma

oškodovanec.

Med škodljivim ravnanjem in nedopustno škodo mora obstajati pravno relevantna vzročna

zveza. Po našem pravu se upošteva t.i. adekvatna vzročnost, kar pomeni, da člani organov

vodenja ali nadzora odgovarjajo za tiste škodne posledice, ki običajno nastanejo zaradi ne

dovolj skrbnega opravljanja dolžnosti in pristojnosti v družbi. Obstoj vzročne zveze mora

dokazati družba oziroma oškodovanec.

Člani organov vodenja ali nadzora odgovarjajo po načelih predpostavljene krivdne

odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.24 Njihova odgovornost se torej predpostavlja

in je družba oziroma oškodovanec ni dolžan dokazovati.

Člani organov vodenja ali nadzora se rešijo svoje odgovornosti le, če dokažejo, da so ravnali s

skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V tem primeru gre za kriterij

profesionalne skrbnosti. Kot dodatni ekskulpacijski razlog pa se določa tudi ravnanje tretjih

oseb, če jih člani organov vodenja ali nadzora niso mogli preprečiti ozirona odvrniti

negativnih posledic teh ravnanj ter sama privolitev oškodovanca (volenti non fit iniuria).25 26

4.3 Odškodninska odgovornost oseb, ki na nedopusten način vplivajo na člane uprave po ZGD -1

Zakon določa, da je poleg poslovodstva in drugih organov delniške družbe (nadzornega sveta)

odškodninsko odgovorna tudi oseba, ki je s svojim vplivom na družbo namenoma pripravila

člane uprave ali nadzornega sveta, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje

v škodo družbe ali njenih delničarjev (264. člen ZGD-1).27 V tuji sodni praksi je ta oseba

24 Po Obligacijskem zakoniku (OZ) je določena krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, zato se krivda kot predpostavka domneva (praesumptio iuris), možno pa je dokazovanje v smislu razbremenitve odgovornosti, pri tem pa je breme dokazovanja na povzročitelju škode. 25 Članu organa vodenja ali nadzora ni treba vrniti povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala (263/3. člena ZGD-1)26 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 312 - 31327 (1) Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe. (2) Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati. (3) Določbe


največkrat večinski delničar, ki s svojim vplivom na upravo izsili odločitve, ki so njemu v

prid ter v škodo družbi ali drugim delničarjem. Kdorkoli torej s svojim vplivom na

poslovodstvo ali druge organe oziroma pooblaščence družbe povzroči, da pride do škodljive

odločitve, je po zakonu odškodninsko odgovoren tako družbi kot njenih delničarjem. Če je ta

oseba delničar, je odškodninsko odgovorna drugim delničarjem.28

Tako solidarno odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja.

Pogoj je, da je dejanje okoriščenca namerno. Upniki družbe imajo neposredni zahtevek zoper

povzročitelje škode, pod pogojem, da družba upnikov ne more poplačati. Odškodninske

odgovornosti ni, če je škoda povzročena v okviru razmerij podrejenih in odvisnih družb, če je

bila o povzročitvi škode utemeljena v pogodbi o obvladovanju ali v okviru upravičenja za

vodenje, ki ga ima glavna od vključenih družb.29

4.4 Odgovornost za varovanje poslovne skrivnosti

Kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost, določi družba s pisnimi sklepi. V vsakem

primeru so poslovne skrivnosti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi

zanje izvedela nepooblaščena oseba.

S sklepom določi družba tudi odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Že

zakon določa, da so za kršitev odgovorni tudi člani organov družbe, torej tudi poslovodstvo

(poleg drugih oseb npr. družbenikov in delavcev), vendar le, če so vedeli ali bi morali vedeti

za značaj podatkov.

Vendar vseeno za poslovodstvo velja strožji standard skrbnosti kar zadeva vedenja o tem, kaj

se šteje za poslovno skrivnost. Od članov uprave se utemeljeno pričakuje, da se bodo

seznanili s sklepom družbe, ki določa kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. ZGD-1

izrecno določa, da morajo biti s tem sklepom, poleg ostalih (družbeniki, delavci, itd.)

seznanjeni tudi člani organov, torej tudi poslovodstvo. Temelj odgovornosti je za

poslovodstvo kršitev pogodbe z družbo. Za osebe v delovnem razmerju pomeni kršitev hkrati

tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

tega člena se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju: glasovalne pravice na skupščini; upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena. (264. člen ZGD-1)28 Dallas (2001): Direktorski odbor in delničarski aktivizem v ZDA in Sloveniji, str. 18129 Kerčmar (2006): Praktični komentar novega zakona o gospodarskih družbah, str. 288


Iz različnega temelja odgovornosti izhaja različna sankcija, torej za poslovodstvo odpoklic, če

gre za takšno kršitev pogodbe oziroma disciplinske sankcije za osebe v delovnem razmerju.

Poleg tega je za poslovodje odgovornost tudi odškodninska. Kršitev zakonskih določb o

varovanju poslovne skrivnosti šteje ZGD-1 kot gospodarski prestopek.30

V. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST po ZFPPIPP

5.1 Nov ZFPPIPP

30 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 315 - 316


ZFPPod31 in ZPPSL32 sta dne 15. 01. 2008 prenehala veljati in nadomestil ju je Zakon o

finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki

se je v celoti začel v celoti uporabljati 01. 10. 2008 in ureja finančno poslovanje pravnih

oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke

prisilnega prenehanja pravnih oseb. Prvo poglavje ZFPPIPP od 1. do 26. člena vsebuje

splošne določbe in se uporablja od 15. 01. 2008 dalje. Drugo poglavje ZFPPIPP od 27. do 44.

člena z naslovom Finančno poslovanje družb in drugih pravnih oseb, ki nadomešča ZFPPod

ter sedmo poglavje z naslovom Izbris iz sodnega registra, so se začela uporabljati z dnem 15.

01. 2008, veljavne pa so tudi določbe 10. poglavja novega ZFPPIPP (500. člen ZFPPIPP).

Glede na vse težave in odprta pravna vprašanja ZFPPod lahko podamo ugotovitev, da pomeni

sprejetje novega predpisa uskladitev z doktrinarnimi stališči korporacijskega prava, hkrati pa

nova določila finančnega poslovanja družb bistveno ne odstopajo od načel in usmeritev

dosedanje ureditve (npr. urediti finančno poslovanje, zaostritev odgovornosti članov organov

vodenja in nadzora za pravočasno ukrepanje ipd.). Tako so bili razlogi sprejetja ZFPPIPP

predvsem posodobitev ureditve postopkov zaradi insolventnosti in uskladitev s potrebami

razvitega tržnega gospodarstva, celovita, notranje skladna ureditev finančnega poslovanja,

postopkov zaradi insolventnosti in postopkov prisilnega prenehanja ter uskladitev ureditve s

stališči, ki jih je oblikovalo Ustavno sodišče RS. Na ta način je poglavitna rešitev novega

zakona povezana s pravili o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb ter o

obveznostih družbe in njegovega poslovodstva, ki se uporabljajo, če družba postane

insolventna. Zaradi učinkovitega varstva upnikov, poslovodstvo družbe upnikom

odškodninsko odgovarja, če ne opravi pravočasno vseh dejanj, ki jim mora po ZFPPIPP

izvesti, če družba postane insolventna.

Nomotehnično ZFPPIPP že v 1. členu določa področje uporabe in sicer: finančno poslovanje

pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke

prisilnega prenehanja pravnih oseb. Nadalje pa 13. člen ZFPPIPP določa, da je finančno

poslovanje zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov

31 Zakon o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod (Uradni list, št. 54/99, 110/99, 97/100 Odl. US: UI 264/99-40, 50/2002 Skl. US: U-I-135/00-60, 93/02 Odl. US: U-I-135/00-77, 117/2006 – ZDDPO-2)32 Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL (Uradni list RS, št. 67/1993, 74/1994 Odl. US: U-I-114/95, 25/1997-ZJSRS, 39/1997, 1/1999-ZNIDC, 52/1999, 101/2001 Odl. US: Up-148/01, 42/2002-ZDR, 58/2003-ZZK-1, 10/2006 Odl. US: U-I-253/04-11).


ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje

gospodarske dejavnosti ali drugih poslov. Dosledno pa je finančno poslovanje družb in

drugih pravnih oseb razdelano v 2. poglavju ZFPPIPP.

Po 28. čl. ZFPPIPP mora poslovodstvo (obveznosti poslovodstva) zagotoviti poslovanje

družbe v skladu z ZFPPIPP ter pravili poslovno finančne stroke. Pri vodenju poslov mora

poslovodstvo ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in si pri tem

prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Z drugimi

besedami je torej obveznost poslovodstva zagotavljati kapitalsko ustreznost družbe. To pa

pomeni, da je pravna oseba ali podjetnik dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih

dolgoročnih virov24 financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter

tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (11/3. člen ZFPPIPP). Plačilna

nesposobnost, kapitalska neustreznost in prezadolženost so dogodki, ki dajo znak, da se s

podjetjem nekaj dogaja, zato se morajo sprožiti postopki, kot so finančna reorganizacija,

prisilna poravnava ali stečaj. Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki

nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti iz 2. poglavja ZFPPIPP (28/3 člen ZFPPIPP). So

pa prosti odškodninske odgovornosti, če dokažejo (obrnjeno dokazno breme), da so pri

izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke

in stroke upravljanja podjetij (28/4. člen ZFPPIPP).33

5.2 Odškodninska odgovornost po ZFPPIPP

Slaba likvidnost in vse slabša finančna disciplina sta pojava, na katera je pravo dlje časa

iskalo učinkovito orožje. Bistvena pomanjkljivost ureditev je bila v tem, da zapovedi in

prepovedi v zakonodaji s področja delovanja gospodarskih družb, finančni, stečajni in

registrski zakonodaji niso bile sankcionirane; zato so ostale na ravni izjav. Zakon o

finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) je prinesel novost, ki je bila zaostritev materialnih

sankcij, torej odškodninske odgovornosti članov uprave, nadzornega sveta in družbenikov, za

škodo, storjeno z opustitvijo dejanj, ki jih v tej zvezi predpisuje zakon ter zakonsko dolžnost

prijave podjetja v postopek prisilne poravnave (finančne reorganizacije) oziroma stečaja.34

Vnesel je povečano odgovornost za organe vodenja ali nadzora zaradi opustitve dejanj, ki jih

je predpisoval zakon. Tako je bilo potrebno, da posluje podjetje v skladu z ZFPPod ter

33 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 227-22934 Bohinc (2001): Korporacijsko upravljanje, str. 44


poslovno-finančnimi načeli, ki jih izdaja Slovenski inštitut za revizijo. Zato je zakon

predpisoval dolžnost solventnega in likvidnega poslovanja, za kapitalsko družbo pa še

neposredno dolžnost kapitalske ustreznosti in upravljanja z likvidnostjo. 35

Za organe vodenja ali nadzora so bile tako poleg pravil finančnega poslovanja iz ZFPPod,

predpisane tudi dodatne dolžnosti (ob ZGD-1), ki se nanašajo na zagotavljanje likvidnosti,

plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti, hkrati pa so bile določene tudi obveznosti

ravnanja organov vodenja ali nadzora, če nastopijo okoliščine za nastop nelikvidnosti,

insolventnosti oziroma kapitalske neustreznosti. Opustitev takšnega dolžnega skrbnega

ravnanja v skladu ZFPPod je bila podvržena splošnim pravilom o odškodninski odgovornosti

organov vodenja ali nadzora. Dodatno pa je bila v ZFPPod predvidena omejitev odgovornosti

organov vodenja ali nadzora ter družbenikov, glede na razvrstitev družb med majhne, srednje

ali velike, razen v primerih kadar je bilo dejanje storjeno namenoma ali z veliko

malomarnostjo. Navedena določila so bila opredeljena kot lex specialis in hkrati niso

izključevala ostalih odškodninskih odgovornosti organov vodenja ali nadzora (npr. po ZGD-

1).

ZFPPod je torej na eni strani določal pravila finančnega poslovanja, kamor vključuje tudi

računovodske standarde ter posebej določene dolžnosti zagotavljanja likvidnosti, plačilne

sposobnosti in kapitalske ustreznosti, na drugi strani pa uzakonjal dolžnost uprave za

ukrepanje, če nastopijo okoliščine, ki jih zakon določa kot nelikvidnost, insolventnost in

kapitalsko neustreznost. Dodatno je zakon uvajal odškodninsko odgovornost za člane uprave,

nadzornega sveta ter za družbenika, če upnikom nastopi škoda zaradi zmanjšanega poplačila v

stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave.

35 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 313


Nov ZFPPIPP je mutatis mutandis povzel omenjeno odškodninsko odgovornost po ZFPPod.

V skladu s 42. členom36 in 43. členom37 ZFPPIPP je določena odškodninska odgovornost

članov poslovodstva za škodo upnikom, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli

polnega plačila; če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred

začetkom stečajnega postopka ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPIPP, kot so

predložitev poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja sklic skupščine, vpis in vplačilo

novih delnic in vložitev predloga za stečaj ali prisilno poravnavo, oziroma poslovodstvo ni

spoštovalo opredelitve 34. člena ZFPPIPP38 glede enakega obravnavanja upnikov.

36 42. člen ZFPPIPP: (1) Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka: 1. ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona ali 2. je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona. (2) Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega odstavka tega člena škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku. (3) Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo iz prvega odstavka tega člena. (4) Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic. (5) Posamezen član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov: 1. da dejanj, določenih v 35. do 39. členu tega zakona, ni mogel opraviti samostojno, in: je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag ali 2. da za kršitev prepovedi iz 34. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.37 43. člen ZFPPIPP: (1) Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev: 1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in: je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala, 2. če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij, 3. če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona. (2) Za vzročno zvezo med dejanji ali opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi odstavek 42. člena tega zakona. (3) Za oprostitev odgovornosti članov nadzornega sveta se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 42. člena tega zakona. 38 34. člen ZFPPIPP: (1) Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe. (2) Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila: 1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena tega zakona, 2. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno), 3. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe, 4. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.


Po določbi 43. člena ZFPPIPP je določena še odškodninska odgovornost nadzornega sveta za

škodo upnikom, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila; če je bil

nad družbo začet stečajni postopek in je poslovodstvo v dveh letih pred začetkom stečaja

predlagalo sklep o povečanju osnovnega kapitala z vložki in je nadzorni svet presodil, da

družba ni insolventna in ni potrebno povečanje osnovnega kapitala ali pa je skupščina zavrnila

sklep o povečanju osnovnega kapitala. Prav tako so po 43. členu ZFPPIPP člani nadzornega

sveta odškodninsko odgovorni upnikom, če od poslovodstva niso zahtevali poročila o

poslovanju po 2. in 4. odstavku 272 člena ZGD-139 o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na

poslovanje družbe in pomembno vplivajo na položaj družbe, ali če bi na podlagi letnega ali

dugih poročil ugotovili insolventnost družbe, pa niso ukrepali. Če škoda ni nastala zaradi

ravnanja poslovodstva ali nadzornega sveta, ampak so vzroki, ki jih uprava ni mogla

preprečiti in delujejo na podjetje od zunaj, naravne katastrofe, spremembe na trgu in člani

uprave to dokažejo, potem ne morejo odgovarjati za škodo po 42. in 43. členu ZFPPPIPP.40 41

Poslovodstvo je torej upnikom solidarno odgovorno za škodo, člani poslovodstva (smiselno

tudi ostalih organov družbe) pa so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za

škodo, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja

drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skaldu s profesionalno skrbnostjo

poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali

omejiti njihovih škodljivih posledic. Dodatno pa je posamezen član poslovodstva prost

(3) Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani. (4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti: 1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, 2. pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu tega zakona. (5) Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo: 1. če mora poslovodstvo po prvem odstavku 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka tega postopka, 2. če mora poslovodstvo po prvem odstavku 39. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka tega postopka ali 3. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov. (6) Če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona.39 Nadzorni svet lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih. Uprava mora obveščati nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in z njo povezanih družb (2. odstavek 272. člena ZGD-1). Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe in pomembneje vplivajo na položaj družbe ali je zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivale nanj (četrti odstavek 272. člena ZGD-1)40 Pomembno odstopanje od določil ZFPPod je zaslediti predvsem glede ustavno spornih opredelitev odgovornosti družbenikov ali delničarjev v postopkih, ki jih opredeljuje ZFPPIPP. S tem pa ni izključena možnost odškodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb, kot jo določa ZGD-141 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 314


odškodninske odgovornosti za škodo, če dokaže da dejanj, določenih v 35. do 39. členu

ZFPPIPP, ni mogel opraviti samostojno, ali da je na seji poslovodstva predlagal, da se

opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali da član poslovodstva, ki je bil v

notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni

pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag ali da za kršitev prepovedi iz 34. člena

ZFPPIPP ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno

skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

ZFPPIPP je poleg opredelitev obveznosti ter odgovornosti organov vodenja ali nadzora v

družbi ohranil tudi omejitve ter izključitve odškodninske odgovornosti. Tako je posamezen

član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za škodo do višine dvakratnega

skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali

nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje ki se sankcionira po

ZFPPIPP, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot 150.000 eurov pri veliki družbi, ne

manj kot 50.000 eurov pri srednji družbi in ne manj kot 20.000 eurov pri majhni družbi ali

drugi pravni osebi. Kot je to omejevanje poznal že ZFPPod se odškodninska odgovornost ne

omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti. Same

odškodninske odgovornosti pa ni mogoče izključiti niti omejiti, hkrati pa njena ureditev v


ZFPPIPP ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta

po drugih zakonih (44. člen ZFPPIPP).42 43

VI. ZAKLJUČEK

Obligacijski zakonik (OZ) na splošno v 131. členu določa: »Kdor povzroči drugemu škodo, jo

je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.« Vendar, če organi

vodenja ali nadzora družbi povzročijo škodo, se to določilo ne more uporabiti, kajti organi

predstavljajo družbo samo in ne nekoga tretjega. Dejanje organov družbe se zato šteje kot

ravnanje družbe same in tako družba ne more sama sebi odgovarjati za škodo. Prav zaradi

tega je torej moral ZGD-1 posebej določiti odgovornost članov organov družbe. Pravna oseba

(torej družba) pa odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali

v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Kar bi pomenilo, da družba odgovarja za škodo

upnikom in lahko tudi delničarjem, ki jim jo povzročijo posamezni organi družbe.44

42 44. člen ZFPPIPP: (1) Posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot: 1. pri veliki družbi 150.000 eurov, 2. pri srednji družbi 50.000 eurov in 3. pri majhni družbi ali drugi pravni osebi 20.000 eurov. (2) Odškodninska odgovornost po prvem odstavku tega člena se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti. (3) Odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu tega zakona ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena. (4) Ureditev odškodninske odgovornosti v pododdelku 2.2.3 tega zakona ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih. (5) Odškodninski zahtevek po 42. in 43. členu tega zakona: 1. se uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku. 2. je upravičen uveljavljati: stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika. (6) Če član poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po 42. ali 43. členu tega zakona, pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku nad družbo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev člana). (7) Član poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu tega zakona, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz šestega odstavka tega člena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha. (8) Regresna terjatev iz šestega odstavka tega člena se plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.

43 Bratina (2008): d.d. – delniška družba s komentarjem, str. 313 - 31544 Družba se lahko odškodninskim zahtevkom načeloma tudi odreče ali jih pobota, vendar šele po preteku treh let od nastanka zahtevka. 3. odst. 263. člena ZGD-1 pa določa dodatni pogoj, in sicer soglasje skupščine ter pisno neugovarjanje manjšine delničarjev, ki imajo vsaj desetino osnovnega kapitala, da se družba lahko odreče ali pobota odškodninske zahtevke


Pravni položaj članov organov vodenja ali nadzora determinirajo na eni strani njihove

pristojnosti in dolžnosti ter na drugi strani njihova odgovornost za izvrševanje njihovih

pristojnosti in za izpolnjevanje njihovih dolžnosti. Predmet obveznosti članov organov

vodenja ali nadzora je po svoji naravi storitev, le-to pa pomeni opravljanje določenega dela, s

katerim se doseže ali poizkuša doseči kakšen namen. Glede na to, da je položaj članov

organov vodenja ali nadzora zelo samostojen in načeloma neodvisen od delničarjev, je stroga

tudi njihova odgovornost. Dejanja organov vodenja ali nadzora neposredno zavezujejo

družbo, kar pa velja tudi za škodna dejanja članov teh organov. Z imenovanjem osebe za

člana organov vodenja ali nadzora in prevzemom funkcije se vzpostavi t.i.

korporacijskopravno razmerje med članom in družbo, ki je več ali manj kogentno urejeno že v

zakonodaji. Navedeno velja tudi za vprašanje odgovornosti članov organov vodenja ali

nadzora. Bazični predpis, ki posega na področje urejanja razmerij med organi vodenja ali

nadzora ter med družbo in temi organi je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Dodatno

pa na področje urejanja teh specifičnih razmerij sodijo tudi ostali predpisi v smislu širše

korporacijske zakonodaje, med katere uvrščamo tudi Zakon o finančnem poslovanju,

postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).45

Po ZGD-1 mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog delovati v dobro

družbe in ravnati s takšno skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega in poštenega

gospodarstvenika, pri tem pa tudi varovati poslovno skrivnost družbe. Odgovorni so solidarno

delniški družbi za tisto škodo, ki je nastala kot poledica njihovih dejanj in s tem kršitev nalog,

razen v primerih, ko bi lahko dokazali pošteno in vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Tu

velja in se krivdna odgovornost predpostavlja z obrnjenim dokaznim bremenom. Svojo

nedolžnost morajo sami dokazovati, kajti njihova odgovornost se vnaprej predpostavlja in je

družbi ali oškodovancu ni potrebno ali dolžno dokazovati. Seveda pa v gre v nekaterih

primerih za izjeme in članom organov vodenja in nadzora ni potrebno povrniti škode, če je šlo

za dejanja, s katerimi je družbi bila povzročena škoda, ki so temeljila na zakonitih

skupščinskih sklepih. Vseeno ni izključena odškodninska odgovornost člana poslovodstva,

četudi je upravni odbor ali nadzorni svet članu vodenja ali nadzora odobril dejanje, ki je

privedlo do škode. Odškodninskim zahtevkom se ima družba možnost odreči ali jih šele tri

leta po nastanku zahtevka pobota, vendar le v primerih, ko s tem soglaša tudi skupščina in če

slučajno pisno ne ugovarja manjšina, ki mora imeti skupno vsaj eno desetino osnovnega

kapitala. Tisti odškodninski zahtevek, ki pa ga ima družba do člana organa vodenja ali

45 Po Jovanovič v Odškodninska odgovornost organov v družbi, str. 1


nadzora, imajo možnost uveljavljati tudi upniki družbe, če jih zadevna delniška družba

slučajno ne bi mogla poplačati. Kadar se v neki določeni delniški družbi dogodi, da neka

oseba družbo namerno pripravi člana organa vodenja ali nadzora, tudi prokurista ali

poslovnega pooblaščenca do dejanj, ko posluje v škodo družbe in njenih delničarjev, potem

mora ta dotična oseba družbi povrniti vso nastalo škodo, ki je nastala zaradi njenega škodnega

delovanja. Povrniti mora delničarjem vso nastalo škodo, če so bili slučajno oškodovani in ne

glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe. Solidarno pa so dolžniki

poleg članov organov vodenja ali nadzora tudi tisti, ki bi s svojim škodljivim ravnanjem

morebiti pridobil določene koristi, če so bila njegova dejanja storjena namenoma. Tudi tu

imajo upniki možnost uveljavljati odškodninski zahtevek, če jih določena delniška družba ne

bi zmogla poplačati.

Glede na vse navedeno je potrebno torej natančno razlikovati med odgovornostjo družbe za

škodo povzročeno tretjim osebam in odgovornostjo članov organov vodenja ali nadzora. Le-ti

načeloma odgovarjajo le družbi kot pravni osebi za škodo, ki ji jo povzročijo kot člani njenih

organov. Družbi pa škoda lahko nastane tudi zaradi tožbenih zahtevkov tretjih (upnikov in

izjemoma delničarjev). Zgolj izjemoma imajo možnost tretji neposredno zahtevati povrnitev

škode od članov organov družbe.

ZFPPIPP se nanaša na odškodninsko odgovornost članov poslovodstva do upnikov, kjer je

poslovodstvo upnikom odgovorno za tisto škodo, katero so imeli v stečajnem postopku zaradi

ne dosega polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in v primerih, ko

poslovodstvo pred začetkom postopka ni pravočasno opravilo dejanj določenih iz tega zakona

ali je ravnalo v nasprotju z navedenimi prepovedmi iz 34. člena tega zakona. V kolikor

poslovodstvo ne bi dokazalo drugače, potem velja upnikova škoda, ki je nastala zaradi

opustitve ali dejanj poslovodstva. Škoda pa je enaka razliki med celotnim zneskom njegove

terjatve in tistim zneskom, do katerega je bila terjatev plačana v stečajnem postopku. Kadar

ima poslovodstvo dva ali več članov, enako kakor po ZGD-1 vsi člani upnikom solidarno

odgovarjajo za povzročeno škodo. V celoti ali delno pa so prosti odškodninske odgovornosti

člani poslovodstva, kadar lahko dokažejo, da je škoda nastala zaradi vpliva, dogodkov ali

ravnanja drug oseb, ki jih poslovodstvo ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti, četudi

se je potrudilo ravnati v skladu z vso svojo profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke.

Do čim pa je član poslovodnega organa prost odškodninske odgovornosti za škodo, kadar

lahko dokaže, da dejanj določenih od 35. do 39. člena tega zakona ne bi mogel opraviti

samostojno in je na seji poslovodstva to predlagal, a so drugi člani temu nasprotovali ali pa v


primerih, ko je bil član poslovodstva v notranjem razmerju, odgovoren za finančno poslovanje

družbe, vendar ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag. Prost odškodninske

odgovornosti pa je tudi takrat, ko za kršitev prepovedi iz 34. člena tega zakona morebiti ni

vedel ali pa jih nikakor ni mogel preprečiti, četudi je ravnal v skladu z vso profesionalnostjo

skrbnosti poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

ZFPPIPP pa dodatno v petem odstavku 44. člena dopolnjuje uveljavljanje odškodninskih

zahtevkov zoper organe vodenja ali nadzora glede kršitve specialnejšega zakona (ZFPPIPP) in

sicer tako, da se le-ta uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih

terjatev v stečajnem postopku nad družbo in to tako, da mora odgovorna oseba odškodnino

plačati družbi kot stečajnemu dolžniku. Stečajni upravitelj je seveda upravičenec do

odškodninskega zahtevka v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in nadalje tudi vsak tisti

upnik, kateri je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem

postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika. Če član

poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po 42. ali 43. členu ZFPPIPP,

pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku od

družbe zahtevati povrnitev tega, kar je plačal, gre za regresno terjatev dolžnika. Vendar mora

v enem mesecu od dneva, ko mu je vročena tožba za uveljavljanje odškodninske odgovornosti

(po 42. in 43. členu ZFPPIPP), v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti

regresno terjatev, sicer slednja terjatev preneha v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika.

Sama regresna terjatev pa se plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega

vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev

ter morebitnih podrejenih terjatev iz 3. odstavka 21. člena ZFPPIPP.


VII. LITERATURA in VIRI:

7.1 Pravni viri:

Bohinc, Rado: Korporacijsko upravljanje – ZDA, Evropa, Slovenija, Založba Ivan

HVALA, Ljubljana, 2001 (http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/41.pdf, dne 9.9.2012)

Dallas, Lynee L. in drugi: Direktorski odbor in delničarski aktivizem v ZDA in Sloveniji,

Založba Ivan HVALA, Ljubljana, 2001 (http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/39.pdf, dne

9.9.2012

Jovanovič, Dušan: Odškodninska odgovornost organov v družbi (http://www.zdruzenje-

ns.si/db/doc/upl/odskodninska_odgovornost_organov_v_druzbi-jovanovic.pdf, dne

9.9.2012

7.2 Literatura:

Bratina, Borut in drugi: d.d. – delniška družba s komentarjem, vzorci aktov za njeno

delovanje, Založniško podjetje De VESTA, Maribor, 2008

Bohinc, Rado in Balde, Alen: Gospodarsko pogodbeno pravo, Založila in izdala Fakulteta

za management Koper, Koper, 2008

http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/odskodninska_odgovornost_organov_v_druzbi-jovanovic.pdf

http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/odskodninska_odgovornost_organov_v_druzbi-jovanovic.pdf

http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/39.pdf

http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/41.pdf


Cigoj, Stojan: Teorija obligacij – splošni del obligacijskega prava, Založba Uradni list RS,

Ljubljana, 2000

Ivanjko, Šime in drugi: Korporacijsko pravo – pravni položaj gospodarskih subjektov,

Založba GV, Ljubljana, 2009

Kerčmar, Sebastjan in drugi: Praktični komentar novega zakona o gospodarskih družbah,

Založba Marko Legat, Lesce, 2006

Obligacijski zakonik (OZ) s stvarnim kazalom Janeza Topliška, Uradni list RS, Ljubljana,

2011

Pivka, Hilda Marija: Pravna ureditev kapitalskih družb in povezanih podjetij, Založba

Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1991

Šinkovec, Janez: Delniška družba in povezane družbe, Založba BONEX, Ljubljana, 1994

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (z

novelami ZFPPIPP-A, ZFPPIPP –B in ZFPPIPP –C) – neuradno prečiščeno besedilo z

navzkrižnim navajanjem zakonodaje, Založba Planet Gv, Ljubljana, 2010

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3) s stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška,

Založba Uradni list RS, Ljubljana, 2009

Documents

seminarska naloga gospodarsko pravo