Medgeneracijsko širjenje evropskih spominov: zgodovinski spomin pri dejavnostih medgeneracijskega učenja s starejšimi in odraslimi.

Izvedbeni priročnik

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

2

Oblika in vsebina Priročnika

1. Uvod p. 3

2. Kontekst p. 5

3. Spomin pri izobraževanju odraslih p. 7

4. Cilji p. 11

5. Uporabniki in nosilci interesov p. 12

6. Metodološke predpostavke p. 13

7. Delovni načrt in razpored p. 16a. Kdo, Zakaj, Kaj

b. Orodja, dejavnosti in posebne modalitete

c. Končni izdelki

d. Ocena

8. Evropska dodana vrednost p. 34

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

3

1. Uvod

Priročnik predstavlja metodologijo, ki so jo razvili partnerji projek-ta SEM.BET, da bi širili spomin starejših na odrasle in mlajše odrasle z medgeneracijskim učenjem. Metodologija je nastala na osnovi izsledkov študij in analiz kon-teksta in številnih dobrih praks posameznih držav, ki so sodelo-vale pri projektu. Z intervjuvanjem starejših (razlikovali so se po starosti, spolu in družbenem statusu) smo zbrali podatke o potre-bah in pričakovanjih tistih, ki bodo glavni uporabniki metodologije.Priročnik želi pomagati vsem vrstam organizacij, da začnejo po-stopek obujanja lokalnih spominov in njihove uporabe pri izobra-ževanju odraslih.Menimo, da obujanje spominov lažje poteka z medgeneracijskim učenjem. Tako spomini takoj vplivajo na posameznike (starejše, odrasle in mlajše odrasle) in dolgoročno tudi na skupnost.Priročnik je orodje, ki olajša postopek medgeneracijskega učenja, osredotočenega na tiste spomine, ki bi se lahko izgubili, in živl-jenjske izkušnje, ki jih nihče ne ceni; tako spomini in izkušnje po-stanejo znanje, ki bogati vsako skupnost in dolgoročno krepi družbeno povezanost.Pričujoči dokument je praktični prikaz uvajanja metodologije SEM.BET, ki opredeljuje veš-čine, ki jih vpleteni lahko pridobijo, če uporabljajo spomin kot orodje medgeneracijskega učenja v javnem ali zasebnem okolju (tudi v družinskem krogu).Metodologija izhaja iz spomina posameznika in prispeva k obujanju družbenega spomina1, z njo pa lahko izsledimo sosledje dogodkov od preteklosti pa vse do danes. Ustvarjanje in širjenje družbenega spomina v povezavi z določenim obdobjem ali skupnostjo je način pre-nosa znanja, pogledov na svet in spretnosti, in sicer od starejših generacij na mlajše.Metodologija SEM.BET hkrati nakazuje, da zbiranje lokalnih spominov ustvarja, ohranja in krepi identitete posameznih skupin. Pravzaprav je eden od izsledkov metodologije pove-zovanje spominov v obliko, ki je vidna in trajna – »spominski predmeti in zgodbe« – in jo lahko delimo s preostalo lokalno skupnostjo ter tako ustvarjamo lokalne identitete in krepimo lokalno ter civilno družbo.

1 Družbeni spomin, ki mu včasih pravimo tudi kolektivni spomin, je predstavitev preteklosti, kakršno sprejema širša skupina ljudi, skupnost ali celotna družba.

Od posameznih spominov

do kolektivnega spomina

Obujanje in ohranjanje spomina

Medgeneracijska skupinska dejavnost zbiranja spominov.

Prenos in širjenje spomina v skupnosti

Ustvarjanje spominskih predmetov in zgodb o življenju skupnosti, ki so del kolektivnih spominov na lokalni, narodni in evropski ravni

Il progetto SEM.BET contribuisce a recuperare e condividere una memoria storica europea attraverso la testimonianza di anziani, che divengono formatori delle successi ve generazioni, trasmettendo memorie di vita quotidiana che altrimenti andreb-bero perdute: è una forma di apprendimento intergenerazionale caratterizzata dalla reciprocità.Questo pannello è tra i frutti della metodologia ideata, insieme ad altri “micromonumenti di vita” sparsi nella provincia di Bolo-gna e negli altri Paesi eu ropei coinvolti.Si ringraziano gli ospiti e i familiari del Centro Diurno “Vita In-sieme” del Comune di Medicina e gli operatori della Cooperativa Sociale Ida Poli, per i frammenti di memoria condivisi durante la sperimentazione della metodologia.

RISULTATI DEL PROGETTO

Mussolini decise che gli scapoli, detti “zioni”, dovevano pagare un tassa di 50 scudi perchè non davano un cointributo alla patria.

Le donne più giovani avevano la veletta chiara e quelle più

circa gli anni 70, la donna quando entrava in chiesa si doveva mettere qualcosa in testa mentre l’uomo, se aveva il cappello, lo doveva togliere.

In viaggio di nozze a Roma eravamo sempre con una cugina di mia suocera.Quando arrivammo a Roma andammo a trovarla, ci aveva prenotato l’albergo e poi noi andammo per conto nostro. La mattina cominciò a sgridare perchè non ci alzavamo presto perchè lei ci voleva far vedere Roma. Era sempre presente nelle

perchè ci faceva da cicerone ma era una scocciatura perchè non ci abbandonava mai!

Io gli buttavo giù i bigliettini e ci mettevamo d’accordo. Poi c’era un’amica che ci copriva e una signora che ci prendeva in casa. E poi ci si

avevamo un buco nella siepe.

La tv è arrivata nel ‘53...noi l’avevamo presa per primi e quelli del palazzo venivano con le loro seggiole. Di fronte alla televisione pensavo: “ma come fanno?” ...e i bambini piccoli andavano dietro per vedere se c’era qualcuno!In casa si parlava tutti in dialetto e con la tv si è cominciato a sentir parlare correttamente l’italiano. I miei genitori hanno imparato l’italiano anche grazie a

SPAGNAITALIASLOVENIAPOLONIAROMANIA

VIDEO INTERVISTE

FOTO DEI LABORATORI

Il progetto 527479-LLP-1-2012-1-IT-GRUNDTVIG-GMP è finanziato con il sostegno della Commissione europea.

www.sembet.eu

www.s

tudi

okiro

.it

Zakaj? 1. 2. 3. 4.

9

da bi starejši postali dejavni v svoji skupnosti in cenili svoje znanje ter izkušnje

da bi zmanjšali tveganje tonjenja vrednot in znanja v pozabo

da bi zmanjšali medgenera-cijsko vrzel

da bi spodbujali občutek lokalne identitete in pripadnosti ter krepili družbeni spomin in povezanost skupnosti

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

5

2. Kontekst

V prihajajočih desetletjih bo v vseh članicah EU skokovito narastlo število starejšega prebi-valstva; delež mladih in delovne sile2 pa bo močno upadel.Napoved se v številnih državah že uresničuje, kar skupaj z drugimi spremembami pomeni tveganje izgubljanja družinskih in lokalnih spominov.Razlogi za tveganje so družbene, kulturne in zgodovinske narave hkrati.Hiter razvoj tehnologije in njenega uvajanja je obeležil prvo in zelo globoko vrzel pri učenju načinov sporazumevanja ter iskanja in uporabljanja podatkov.Mladi drugače dostopajo do informacij: znanje je rezultat raziskave, in sicer zelo obširne, pri čemer ni nujno osebnega odnosa. V preteklosti je znanje izhajalo iz zgodb in izkušenj starejših generacij, prenašalo pa se je najpogosteje v družinskem krogu, v trenutkih skup-nega življenja. Še posebej na podeželju, kjer sta bila kulturno dogajanje in ponudba znanja omejena, so se člani družine zvečer zbrali pri opravljanju lažjih del in si izmenjevali izkušnje, mnenja ter zgodbe.To se je spremenilo tudi zaradi drugačnega družinskega modela; nekoč so stari starši živeli skupaj z vnuki, dandanes pa je družinska celica manjša, trenutki za medgeneracijski prenos znanja so redki in nikoli naključni.Dandanes si mladi ustvarjajo družine pozneje, zato je jasno, da je medgeneracijski prepad vse globlji, posledično pa je dragocena dediščina ustnega izročila vse bolj ogrožena.Omenjena prepad in ogroženost zgodovinskega znanja sta še globlja med starejšimi in od-raslimi kot med starejšimi in mladimi. Slednji so tako odmaknjeni od dogajanja, v katerem so živeli njihovi stari starši, da so radovedni in z zanimanjem prisluhnejo pripovedim o pre-teklosti. Odrasli pa so s prejšnjo generacijo delili nekaj izkušenj in znanja, zato jih tedanje dogajanje manj zanima.Poleg tega je praksa pripovedovanja zgodb vnukom še vedno pogosta in toplo sprejeta, za primerjanje spominov med starejšimi in odraslimi pa v dandanašnji organizaciji družine ni ne prostora ne časa, saj takšna snidenja ne veljajo za koristna.Pravzaprav na dogajanje močno vpliva še ena prvina: starejša generacija nima več vodilne vloge. Ko izkušnje niso več vir znanja in modrosti, temveč so celo razlog nezmožnosti, saj se je družbeni in tehnološki kontekst korenito spremenil, in ko je prevladujoča vrednota gospodarska učinkovitost, se družbena vloga mladih in starejših obrne.Toda ko staro nadomestimo z novim, prekinemo vez s koreninami, s kulturo dežele, iz katere izhajamo, in tako utrpimo izgubo identitete kot posameznik in kot družba. Če bi si starejši in odrasli izmenjevali izkušnje, bi ohranjali znanje in ga prenašali na mlajše generacije v vsej njegovi izrazitosti.Metodologija temelji na zgoraj omenjenih opažanjih. Prvotni cilj je varovanje ustnega izroči-la, ki je temelj kolektivne identitete, pred izgubo; prenos znanja se lahko zgodi le, če odrasli in starejši izmenjujejo izkušnje v ustreznem kontekstu.

2 MORE YEARS, BETTER LIVES — Strategic Research Agenda on Demographic Change (http://www.jp-demo-graphic.eu/about/documents/full-version-of-sra)

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

6

Prenos in ohranjanje kulture starejših od nas zahteva, da opredelimo naslednje:• katera kultura: kaj naj bi starejši po svojem mnenju lahko dali mlajšim;• na kakšen način: z življenjepisom, avtobiografijo, pripovedmi o preteklosti, saj lahko

spomin sproži:• pozitivno obojestransko spoštovanje med starejšimi in mlajšimi• pozitivno zavedanje (starejši se lahko zavedo, da imajo določeno vlogo; odrasli se

lahko zavedo svoje vezi in sprave s preteklostjo, lokalne identitete).• občutek kolektivne identitete, ki ga je treba ponovno vzpostaviti ali pa samo obu-

diti.• kakšni so konteksti prenosa znanja/okoliščine in razmere, v katerih je mogoče prenos

znanja oceniti.Izid je model prenosa znanja, ki temelji na spominu, torej postane model prenosa spomina. To pomeni, da je spomin orodje in vsebina prenosa znanja hkrati.

Pomnimo, da spomin ni samostojna enota, temveč je tesno povezan z identiteto ljudi in skupnosti, zaznavo lastnega jaza, naših življenj in družbene vloge.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

7

3. Spomin pri izobraževanju odraslih: zgodovina, obujanje spominov, identiteta, skupnost, znanje.

[Obujanje spominov]

Ljudje imamo zmožnost in morda celo potrebo po obujanju, izražanju in širjenju pripovedi. Spomine si lahko predstavljamo kot gradnike teh pripovedi. Takšnemu nagnjenju pravimo obujanje spominov3.

Kadar se spominjamo poglavitnih podatkov, se povezujemo z drugimi ljudmi, se dobro po-čutimo v svoji koži, premagujemo negativna čustva, obvladujemo težave in krepimo nasta-jajočo avtobiografsko pripoved ter občutek identitete in še marsikaj drugega.

Po Habibu Chaudhuryju4 je »obujanje spominov v glavnem vsakdanji pojav v tretjem živl-jenjskem obdobju (samoumeven pojav), ne pa raziskovanje bogatih spominov kot sredstvo razvoja lastnega jaza in osebnostne rasti starejše osebe«.

Poleg bolj filozofske razsežnosti obujanja spominov, ki je mehanizem pridobivanja občutka za lastno preteklost in sprijaznjenja z njo, se obujanje spominov uporablja v številne namene pri razvoju v poznejši odrasli dobi:a) prispeva k ohranjanju samozavesti v času, ko začnemo telesno in miselno pešati;b) ohranja identiteto posameznika kot temelj psihološke varnosti;c) v družbenem kontekstu – prenaša kulturo na naslednjo generacijo.

RFS – Reminiscence Functions Scale5 – je opis funkcij obujanja spominov, ki se doslej najpo-gosteje uporablja pri kvantitativnih pristopih, določa pa osem tipov rabe obujanja spominov6:

3 Jeffrey Dean Webster, Ernst T. Bohlmeijer, Gerben J. Westerhof, Mapping the Future of Reminiscence: A Con-ceptual Guide for Research and Practice, www.cs.cornell.edu/~danco/remchiwork/papers/webster_Map-pingTheFutureOfReminiscence.pdf (december 2014)

4 Chaudhury, H (1999). Self and Reminiscence of Place: A Conceptual Study, objavljeno v zborniku Journal of Ag-ing and Identity, 4. N. 4, 1999.

5 Webster 1993, 1997, 2003; Webster in Gould 20076 Raba: 1) Obujanje zagrenjenosti – obujanje spominov na težke življenjske okoliščine, izgubljene priložnosti in

nesrečo; 2) Zmanjševanje dolgočasenja – s spomini zapolnimo praznino; 3) Pogovor – posredovanje osebnih spominov kot oblika družbenega udejstvovanja; 4) Priprava na smrt – s spomini lažje shajamo z mislijo na to, da se neko življenje izteka; 5) Identiteta – z osebnimi spomini iščemo povezanost, vrednost in smisel življenja ter krepimo lastni jaz; 6) Vzdrževanje domačnosti – ohranjanje spominov na bližnje družbene odnose z ljudmi, ki niso več v našem življenju; 7) Razreševanje težav – s spomini se zavemo nekdanje moči in jo uporabimo pri sedanjih izzivih; 8) Učenje/Informiranje – spomine delimo z drugimi, da prenašamo življenjske izkušnje in osebne ideologije.

8

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Proa

ktiv

no/

rast

Identiteta

Razreševanje težav

Učenje/Informiranje

Pogovor

Rea

ktiv

no/

izgu

ba

Obujanje zagrenjenosti

Zmanjševanje dolgočasenja

Ohranjanje domačnosti

Priprava na smrt

posameznik družba

Osredotočamo se na preprosto obujanje spominov: učenje/informiranje in pogovor, torej na širjenje spominov z namenom prenosa življenjskih izkušenj in osebnih ideologij (tretji kvad-rant: proaktivno/rast) v zgornji tabeli.Tip, ki bi mu lahko rekli »preprosto obujanje spominov«, je v glavnem neorganizirano avto-biografsko pripovedovanje zgodb in spontano obujanje spominov. Pogosto poteka na oblet-nicah ali snidenjih in v prijateljskem ter družinskem krogu. Takšna raven obujanja spominov lažje poteka v skupini, kjer pripovedovanje nekdo spodbuja. Cilj je lahko večja pogostost družabnih stikov, poudarek na določenih spominih in temah ter kratkoročno dobro počutje.

Teorija socioemocionalne selektivnosti7 lahko velja za poglavitno teorijo, saj tovrstno obu-janje spominov poudarja delovanje čustev in pristranskosti na področju spominov, kadar jih želimo uporabiti na pozitiven način za osebnostno rast (znanje in zavest). Eden od primerov je raba obujanja spominov v skupini z namenom medgeneracijskega povezovanja.

Pravzaprav je obujanje spominov – torej postopek ali praksa razmišljanja ali pripovedovan-ja o preteklih izkušnjah – pomembno za posameznike in skupnosti. Obujanje spominov je običajen in samodejen postopek zbiranja spominov iz določenega življenjskega obdobja. Podoben postopek lahko poteka v skupnostih, razlike pa se kažejo v vrstah dogodkov ali zbranih spominih.

Kot smo pravkar videli, številne raziskave prepoznavajo obujanje spominov kot pomemben postopek, ki različno učinkuje na posameznike in skupnosti. Prvi učinek obujanja spominov je subjektiven: še posebej starejšim spomini pomagajo krepiti občutek lastnega jaza.Drugi učinek obujanja spominov usmerja osebo, ki obuja spomine, in druge (s prenosom znanja in veščin na druge). Tretji učinek je medosebni in se še posebej nanaša na pripovedni vidik ter prenos na druge (transgeneracijski prenos spomina).

7 Teorijo je razvila psihologinja s Stanforda Laura Carstensen leta 1992.

9

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

[Spomin]

Če je obujanje spominov dejanje pomnjenja, je spomin izdelek. Tako kot obujanje spo-minov je tudi koncept spomina za odrasle hkrati čustven, miseln in ima družbeni smisel.

Zgodovino si lahko predstavljamo kot rečno delto, ki lahko sprejema številne pritoke, ki skupaj tečejo proti izlivu. Preteklost in sedanjost se ne soočata. Preteklost ne teče v sedan-jost kot reka, temveč kot številni potoki, in nekateri pritečejo do nas, drugi pa se porazgu-bijo. Ti potoki so spomini. Spomin ima dinamično razsežnost, saj ohranja, poustvarja in na novo gradi: ohranja preteklost, hkrati pa neguje in zagotavlja prihodnost. Nič nismo, če ne pomnimo, kdo smo bili.

Spomin je temeljna funkcija identitete. Zaradi te funkcije rečemo: »Sem, kdor sem bil« ali »Sem takšen, kot se spomnim, da sem bil«. Toda tudi ta postopek se spreminja, saj nanj vplivajo nenehne spremembe, ki se dogajajo v življenju osebe8.

Ločimo različne oblike spomina, na primer:• spomin v povezavi z vsakdanjim življenjem,• globlji spomin v povezavi s pomembnimi dogodki, ki jih dolgo pomnimo,• kolektivni spomin v povezavi s skupno zgodovino določene skupine ljudi,• osebni spomin v povezavi z zgodovino posameznika ali družine.

Spomin je torej ključna sestavina pri ustvarjanju, vzdrževanju in rasti ne samo osebne, te-mveč tudi kolektivne identitete. Identiteta osebe in skupnosti nastaja na podlagi izkušenj in tistega, kar pomnimo.

[Identiteta]

Identiteta je ključna beseda, ki pojasnjuje pomen spomina. Ima tri vidike:Osebni – zavedanje sebe kot posameznika;Kolektivni – identiteta osebe v skupini, v katero spada in s katero se enači;Družbeni – posameznik na podlagi različnih vlog, ki jih ima v družbenem kontekstu.

Identiteta je neprekinjena tvorba, na različne načine zasukana kot vrv. Ni nekaj, kar nam je dano, temveč nastane kot prvina družbenega procesa.

Potreba, da smo del družbene skupine, je povezana s tem, da si posameznik in skupina vza-jemno pomagata, imata skupne korenine, jezik, kulturo in spomine.

Spomini so del družbenosti in jo krepijo. Tudi če ima spomin subjektivni vidik, ki se pogosto ne ujema s kontekstom ali zgodovinsko-političnim dogodkom, njegovi odtenki soustvarjajo čustveno vez, ki skupino še bolj povezuje. Pomembna prvina gradnje družbenega spomina pa je tudi pozaba. Namerna pozaba preteklih dogodkov je lahko odvisna od želje po izogi-banju spominom, ki nam niso ljubi, in želje, da mlajše generacije pred njimi obvarujemo.

Kolektivna identiteta ni nikdar preprosta ali spontana in ni nekaj, česar se spominjamo. Zato je kolektivni spomin podoba, ki v vsakdanjem življenju omogoča ohranjanje identitete. Sta-rejši so varuhi te kolektivne identitete, saj so tisti, ki z osebnimi spomini prenašajo spomin na skupino, ki so ji pripadali v preteklosti ali ji še vedno pripadajo.

V nenehni skupnosti osebnostnih in kolektivnih razsežnosti se koncepti obujanja spominov, spomina in identitete nanašajo drug na drugega in prepletajo, znanje pa merimo na podlagi vseh treh.

Spomin je sam po sebi predmet znanja: širjenje spominov pomeni širjenje znanja.

Večina ljudi misli, da je spomin zmožnost namernega pomnjenja osebnega ali uporabnega. Toda obujanje spominov je pravzaprav zmožnost pridobivanja podatkov, shranjevanja v spo-

8 Mara Tognetti Bordogna, I grandi anziani tra definizione sociale e salute, Franco Angeli, Milano, 2007.

10

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

min in črpanja podatkov iz nabora: spomin je tudi in predvsem učenje.

Toda spomin, kot smo že omenili, v trenutku, ko nastaja v procesu obujanja spominov, hkra-ti tvori:

• osebno in kolektivno identiteto;• občutek pripadnosti skupnosti;• medgeneracijske odnose;• prvine, ki tvorijo nadaljnje učenje in potrjujejo, da sta učenje in spomin tesno povezana

koncepta.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

11

4. Cilji

Namen priročnika je priskrbeti orodje za črpanje, hranjenje, prenos in širjenje zgodovinske-ga spomina.

Metodologija SEM.BET bo omogočila zbiranje spominov posameznikov in družin, ki bi se si-cer izgubili, jih ohranjati in prenašati na prihodnje generacije ter ustvarjati kolektivni spomin. Ustvariti namerava medgeneracijsko učenje s spominom kot sredstvom prenosa.

Pravzaprav je lahko spomin ključnega pomena za začetek dialoga med različnimi genera-cijami: zbiranje spominov posameznikov postane priložnost za pridobivanje kolektivnega spomina in posledično za ustvarjanje lokalne identitete.

Če so izhodišče individualni spomini starejših, lahko razvijemo in okrepimo družbeni spomin skupnosti. Starejši postanejo učitelji, vodje in mentorji prihodnjim generacijam, saj posre-dujejo spomine na vsakdanje življenje, ki bi se sicer izgubili.

Spomini na družino, ljubezen, delo, prosti čas, šolo itd. se zdijo postranskega pomena, v resnici pa so ključ do razumevanja razvoja in spreminjanja družbe, pa tudi do ustvarjanja družbenega spomina: spomini na dogodke, ki se izgubijo zaradi generacijskega prepada, jih po navadi ne pomnimo ali so v učbenikih opisani površno, saj niso tako močni kot pomembni zgodovinski dogodki ali pa so se zgodili pred kratkim in zato zgodovinarji še nimajo nepris-transkega pogleda, potrebnega za analizo.

Glavni cilj metodologije SEM.BET je podajanje orodja in nasvetov vsem zainteresiranim v dejavnosti, ki lahko:

• starejše aktivno vklopijo v njihovo skupnost;• okrepijo prispevek starejših neformalnemu izobraževanju;• cenijo in spodbujajo znanje ter izkušnje starejših v naši skupnosti;• izboljšajo znanje o vsakdanjem življenju iz preteklosti in njegovih posledicah v naši skup-

nosti;• spodbujajo medgeneracijsko učenje in učenje v družinskem krogu ter zmanjšajo

medgeneracijski prepad;• spodbujajo lokalno identiteto in občutek pripadnosti;• spodbujajo stike med generacijami, da bi zmanjšali tveganje pozabe številnih vrednot in

znanja, značilnih za določeno skupnost;• se odzivajo na izzive izobraževanja starajočega se prebivalstva;• spremenijo dojemanje medgeneracijskega učenja in staranja.Nazadnje metodologija SEM.BET poskrbi za to, da se širjenje spominov odvija na evropski ravni po zaslugi spletne strani in je obogateno z gradivom, ki je na voljo tudi v angleškem jeziku, nastalo pa je z eksperimentiranjem v številnih državah.

Možnost primerjanja spominov v različnih evropskih državah bo povečala znanje in zavest o kulturnih razlikah med evropskimi državami, hkrati pa bo poudarila podobnosti in skupne korenine ter prispevala k integraciji in zavesti o kolektivnem evropskem spominu.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

12

5. Uporabniki in nosilci interesov

Neposredni uporabniki metodologije so starejši (stari 65 let ali več) in odrasli ter mlajši odrasli (stari od 20 do 64 let).Končni uporabniki niso samo posamezniki, temveč tudi skupnost na lokalni, narodni in ev-ropski ravni.

Namen priročnika je, da je uporaben za širok krog izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki hočejo iz različnih razlogov izboljševati medgeneracijska dialog in učenje, zbirati spomine ter jih pretvarjati v različne spominske predmete in zgodbe, izobraževati ljudi ter krepiti po-vezanost v skupnosti.Iz vseh teh in mogoče tudi drugih razlogov spodaj navajamo nosilce interesov, ki jim je pri-ročnik namenjen:• Javne ustanove, ki jih omenjene izkušnje zanimajo kot kulturne dejavnosti na določenem

ozemlju in ki preko svojih državljanov gradijo kolektivni spomin in lokalno identiteto.• Različna društva in skupine: kulturna društva, zveze za starejše, z družbenim interesom

itd.• Univerze za tretje življenjsko obdobje.• Ustanove za starejše.• Kulturne ustanove, gledališča, opere, filharmonije, muzeji.• Šole.Pravzaprav je lahko nosilcev interesov veliko, saj lahko medgeneracijske dejavnosti pote-kajo v različnih kontekstih ter imajo različne namene poleg spodbujanja učenja in družbenih odnosov.

Metodologijo smo razvili v več državah, ki predstavljajo različne lokalne kontekste. Vsa-ka država je oblikovala metodologijo za drugačnega nosilca interesov. Nekatere partnerice so projekt izvajale za šole in izobraževalna društva, druge predvsem za kulturne ustanove, spet tretje so preizkušale metodologijo v javnih ustanovah pa tudi prostovoljnih društvih in zadrugah.

Namen pričujočega dela je najti skupni okvir, ki omogoča uvajanje metodologije v katerem koli kontekstu, ne glede na njegove posebnosti, saj bi jo tako lahko uporabljali vsi.

Metodologija upošteva različne potrebe in možnosti ter zajema starejše in odrasle, ki ži-vijo na podeželju in v mestu. Metodologijo lahko uvajamo v različnih družbenih okoljih, na prvem mestu v družini pa tudi v družbenih središčih, različnih zavodih, kjer lahko na dobro pripravljenih srečanjih starejši in odrasli, pa tudi mlajši odrasli, preobrazijo osebne spomine v lokalni družbeni kolektivni spomin.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

13

6. Metodološke predpostavke

Spomin ni samo vsebina pričujoče metodologije, temveč je tudi metodološko orodje, kot je opisano v 2. in 3. poglavju.

Metodologija je oblika medgeneracijskega in družinskega učenja, zanj pa je značilna vza-jemnost. Medgeneracijsko učenje je priznano kot eden učinkovitejših in pomembnejših pris-topov k izobraževanju starejših (Escuder-Mollon, P., Cabedo, S., 2013, Education and Quality of Life, založba: Universitat Jaume I).Pozitivni medgeneracijski odnosi veljajo za ključne dejavnike pri prenosu in izmenjavi človeškega kapitala, življenjskih spretnosti, kulture, vrednot in znanja v družbi. Namen medgeneracijske prakse je ljudi zbližati s smiselnimi, za vse dobrodejnimi dejavnostmi, ki spodbujajo razumevanje in spoštovanje med generacijami in prispevajo k izgradnji tesneje povezanih skupnosti. Medgeneracijsko učenje izhaja iz dejavnosti, ki namerno vključujejo dve ali tri generacije, da bi ustvarile nekaj več za tiste, ki izhajajo iz dejavnosti za eno samo generacijo. Različne generacije se učijo druga od druge in/ali skupaj z učiteljem (NIACE, 2009, Thomas, M. Think Community: an exploration of the links between intergenerational practice and informal adult learning).Medgeneracijsko učenje je postopek, ki vključuje vplive s področij izobraževanja odraslih in starejših. Pojavlja se vprašanje, kako spodbujati tovrstno učenje na umeten način. Med-generacijsko učenje je bilo doslej normalen pojav, ki se je odvijal na različnih ravneh in v različnih življenjskih kontekstih, zdaj pa ga močno spodbujajo organizirane in načrtne dejav-nosti. Na primer, nekoč je prenos praks in vrednot starejših na mlajše potekal v družinskem krogu ali v skupnosti na bolj neposreden način; nenapisana pravila, tradicija in čustva so se prenašali naravno. Zaradi številnih dejavnikov v dandanašnjem življenjskem slogu je tovrstni prenos oviran, saj v določenih kontekstih obstajajo medgeneracijske prepreke.

Metodologija je razvila lastne dejavnosti, katerih namen je razvijati medgeneracijsko učenje, temeljijo pa na metodi transformativnega učenja, ki omogoča, da je vsak sogovornik vpleten v enaki meri. Transformativno učenje je rezultat enakovrednega dialoga; z drugimi beseda-mi, posledica dialoga, h kateremu različni ljudje prispevajo svoje argumente. Koncept trans-formativnega učenja ni novost. Pojavi se lahko v kakršnem koli izobraževalnem okolju in je pomemben del preoblikovanja družbe. Koncept transformativnega učenja (Flecha, 2000) se je razvil iz preiskav in opažanj o tem, kako se ljudje učijo v šolah in zunaj njih, kadar je dovoljeno svobodno vedenje in učenje.

Spomini posameznikov, kolektivni spomini, družbeni spomini

Na različnih stopnjah naše metodologije (opisanih v naslednjem poglavju) na vsakem kora-ku nastajajo in se krepijo različni tipi spominov, od prvega srečanja (spomin posameznikov in družine) do uradne predstavitve spominskih predmetov in zgodb v skupnosti (kolektivni spomin).

14

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Spomini posameznikov postanejo družbeni, ko se aktivirajo spominski predmeti in zgodbe, temelji spomina znotraj skupnosti. Zagotovilo, da bo prenos med generacijami zares pote-kal, pa je neprestano udejstvovanje različnih generacij na dejavnostih.

Kolektivni spomin je rezultat dejavnosti, ki jo izvajajo uporabniki. S pomočjo strokovnjaka na področju zgodovine se prepričajo, da ne pride do napak (pomanjkljivi spomin).

Izraz »kolektivni spomin« je iznašel sociolog M. Halbwachs, izvirna definicija pa se je glasila: »osnova in hkrati izražanje identitete skupine«.Takšni zgodovinski ali legendarni prikazi izstopajo kot kulturna dediščina v družbi ali kul-turnem sistemu. Potem vsaka skupina uporablja »kolektivni spomin«, ko izbira, analizira in prerazporeja dogodke glede na lastno »skupno preteklost« (zgodovino) upoštevajoč vodilne interese in projekte v sedanjosti.9

Poleg tega v družbeno-kulturnem kontekstu ni nedvoumnega »kolektivnega spomina«, temveč samo kombinacija, kot pojasnjuje Pierre Nora, predvsem pa je delovanje različnih »kolektivnih spominov« osnova za tisto, čemur avtor pravi »družbeni spomin«.10

Kolektivni spomin je izjemno pomemben, saj je eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju »identitete« sleherne osebe.Identiteta je tesno povezana in soodvisna od drugih identitet, ki pripadajo določeni kolektiv-nosti (po Durkheimovi šoli, ki ji je pripadal Halbwachs).Primer takšnega vidika najdemo v teoriji »neodvisnosti spominov«, po kateri »spomin posa-meznika«, ki se razlikuje od »kolektivnega spomina«, ne more obstajati. Vsaka oseba ustva-ri svoj spomin na podlagi kulturnega sistema, torej predmetov, krajev ali praks, pri čemer družba spomin »simbolno kodira« (»symbolic coding«):11

»Kolektivni okvir spomina ni sestavljen iz več spominov posameznikov; to niso preproste, prazne oblike, v katerih se mešajo tuji spomini; nasprotno, so orodja kolektivnega spomina, ki ustvarja podobo preteklosti v skladu s prevladujočo miselnostjo družbe v vsakem obdob-ju.« (Halbwachs, s. 3)»Kolektivni spomin« torej prevzame vlogo »kolektivne upodobitve«, ki je globoko zakore-ninjena v ustanovah in družbenih praksah. Z drugimi besedami, dejanje spominjanja je upri-zoritev in upodobitev hkrati; izraža in krepi lahko solidarnost med ljudmi in v skupini, ki ji oseba pripada, saj v času spominjanja človek načenja proces »ponovnega posodabljanja« spomina družbene skupine.12

Ni dejanskega prehoda spomina od posameznikovega do kolektivnega, saj je po pristopu zgoraj omenjene šole »spomin posameznika« tesno povezan s kolektivnim spominom.Odnos med spominom posameznika in kolektivnim spominom se lahko krepi in uravnava pri stalnem vzajemnem delovanju, še posebej če ohranjamo »prizorišča spomina«, če že obstajajo, ali pa ustvarjamo nova.Ni nujno, da ti kraji večno obeležujejo spomin ali da so na primer muzeji; to so kraji, ki va-rujejo »semiotične predmete«, torej predmete, ki lahko prenašajo pomembno sporočilo. To niso samo izdelki, saj je lahko »predmet spomina« tudi jezik.13

Z “vključevanjem” teh predmetov ljudje osmislimo in oblikujemo svet, ki nas obdaja, ter mu 9 Maurice Halbwachs, Les cadres sociaux de la mémoire10 Eviatar Zerubavel, Time Maps: Collective Memory and the Social Shape of the Past11 http://www.fareantropologia.it/sitoweb/index.php?option=com_content&view=article&id=143:antr

opologia-e-memoria-prospettive-di-un-nuovo-rapporto-con-la-storia&catid=51:violenza-memoria-testimonianza&Itemid=65

12 Ibidem13 Eviatar Zerubavel, Time Maps: Collective Memory and the Social Shape of the Past

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

15

vdahnemo določene pomene ter razlage.Po Morinu je jezik, ki ga avtor opisuje kot »poetičnega«, čustveno stanje, ki lahko pomeni več kot izražajo besede, in lahko obuja, poziva in očara14.

Kjer pa jezika ni, je »estetika«. Avtor pojasni izvor besede (aisthetikos – občutek, nekaj, kar zaznavamo s petimi čutili) in trdi, da lahko estetika sproži enaka čustvena stanja, v primeru „kolektivnega spomina“ pa estetiko najdemo v podobah, fotografijah, posnetkih ali različnih „umetninah“.15

Estetika je tudi vrhunska oblika pripovedovanja; in tako lahko skladišči globoko obstoječo vez, ki, čeprav nezavedno, povezuje generaciji naših staršev/starih staršev z našo, in prek nas z generacijo naših otrok.

14 Edgar Morin, L’identité humaine15 Ibidem

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

16

7. Delovni načrt in razpored

Metodologija je razdeljena na dve stopnji:

1) Obnavljanje in ohranjanje spomina.Prva stopnja je zbiranje spominov z medgeneracijskimi skupinskimi dejavnostmi, ki se končajo s katalogiziranjem, arhiviranjem in spletnimi objavami zbranega gradiva (v neobdelani obliki).

2) Prenos in širjenje spomina v skupnosti.Drugi korak je prenos od spomina posameznika h kolektivnemu spominu z ustvarjanjem spominskih predmetov in slik, ki omogočijo, da je spomin dostopen vsemu prebivalstvu, lokalnemu, narodnemu in evropskemu, z dolgotrajnimi po-sledicami za družbeno povezanost skupin.

Obe stopnji sta opisani v nadaljevanju:1. Uporabniki (kdo)2. Posebni cilji (zakaj)3. Vsebina (kaj)4. Kdo vodi dejavnosti5. Orodja, dejavnosti in modalitete6. Končni izdelki7. Ocenjevanje

Stopnja 1

A. KdoNeposredni uporabniki te stopnje so starejši (stari 65 let ali več), posredni uporabniki so odrasli in mlajši odrasli (stari od 20 do 64 let)

B. ZAKAj/POSeBNI cIljI ZA cIljNe SKuPINeSplošni cilj te stopnje je obnavljanje in ohranjanje spomina z medgeneracijskim dialo-gom in izmenjavo spominov.

Ta proces obnavljanja spominov, ki bi se lahko izgubili, z medgeneracijskim učenjem prinaša številne pozitivne učinke za starejše in odrasle, ki so vpleteni. V nadaljevanju navajamo pozitivne posledice, ki naj bi sledile učnemu procesu in lahko postanejo po-sebni cilji učnega načrta. O njih dobro premislite in ugotovite, kaj je najustrezneje uvesti v določenem položaju/kontekstu.

17

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Dobrodejni učinki/cilji učnega procesa glede za odnos med generacijami – starejši/odrasli ali mlajši odrasli

• povečati zmožnost empatije pri odraslih in starejših: med dejavnostmi se naučijo spoštovati drug drugega s poslušanjem in spoštovati vidike drugih

• povečati zmožnost decentralizacije starejših in odraslih, jim pomagati razumeti, da obstajajo različni vidiki (na primer, da lahko primerjamo enakovredne poglede na isto obdobje)

• zmanjšati občutek odtujenosti s spodbujanjem stikov med starejšimi in generacijami, ki jim sledijo

• spodbujati starejše in odrasle pri razvijanju občutka pripadnosti skupnosti, zbiranju in cenjenju svojih spominov

Dobrodejni učinki/cilji učnega procesa za posameznike

Dobrodejni učinki/cilji učnega procesa za kakovost življenja starejših• premagati generacijski prepad z ugotavljanjem podobnosti in razlik v življenju v

skupnosti nekoč in danes• starejšim predstaviti svet tehnologije, še posebej orodja za zbiranje spominov, da pri-

dobijo osnovno znanje, ki ga potrebujejo v vsakdanjem življenju (na primer uporaba bankomata, pošiljanje elektronskih sporočil, internet, družbena omrežja, prenosni telefon ...)

• starejšim pomagati pridobiti veščine sporazumevanja, tako da jih vključimo v pogo-vor z mlajšimi generacijami na podlagi spomina

• starejšim pomagati, da ostanejo mentalno aktivni• udeležence naučiti konstruktivnega sodelovanja z mlajšimi generacijami, pri čemer je

skupni cilj zbiranje spomina• starejše motivirati, da sodelujejo pri razvoju skupnosti• starejšim pomagati, da se vklopijo v dandanašnjo družbo, ter zmanjšati medgener-

acijski prepad• zmanjšati tveganje osamitve, osamljenosti, depresije pri starejših, tako da jih vk-

lopimo v skupino• starejšim pomagati, da se bolje zavedajo ne samo tega, kar so v sedanjosti (včasih

starost spremlja šibkost zaradi bolezni), temveč da se zavedajo, kako dejavni so bili v preteklosti

• starejše opomniti, česa so bili nekoč zmožni, njihovih veščin, da se ponovno zavedo svojih zmožnosti in tako ohranijo dostojanstvo

• starejšim pomagati, da bi se bolj zavedali, kako pomembni in zmožni so, saj lahko učijo druge, prenašajo načine vedenja in znanje na mlajše generacije

• pri starejših povečati občutek ugodja, s tem ko se zavedo, da so koristni in da druge generacije z zanimanjem poslušajo njihove zgodbe

Dobrodejni učinki/cilji učnega procesa v zvezi z interesi, znanjem, veščinami in vrednotami odraslih in mlajših odraslih

• pridobiti posebno znanje z različnih področij na podlagi pripovedovanih spominov• podreti stereotip o starejših in povečati zanimanje zanje• povečati število odraslih in mlajših odraslih, ki jih zanima izvajanje dejavnosti s

starejšimi (tudi kot prostovoljci)• pomagati odraslim, da se zavedo veščin starejših• poskrbeti, da se odrasli zavedo svojih korenin preko pripovedovanj o preteklosti in

kako pomembne so pretekle izkušnje pri sedanjem sklepanju odločitev• poskrbeti, da se odrasli naučijo sporazumevanja s starejšimi (npr., da jim posvečajo

več časa, med govorom delajo več premorov, govorijo glasneje in razločneje).

18

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

c. Kaj

Vsebina metodologije so spomini iz vsakdanjega življenja, ki bi se lahko izgubili: spomini na življenje, ki po navadi utonejo v pozabo ali v zgodovinskih knjigah niso natančno obravnavani, ker niso tako močni kot pomembni zgodovinski dogodki.

Posebno pozornost lahko namenimo naslednjim vidikom: ljubezensko življenje/poroka/za-roka, vsakdanje življenje v družini, občila, šola in kultura, delo, prosti čas, lokalno dogajanje, običaji in tradicija, festivali itd.

V vsaki skupnosti je treba najti tisto, kar je za ljudi nekaj posebnega: morda je to vsakdanje življenje, morda pa določen dogodek ali kulturna tradicija. Izbrati je treba tisto, kar pomaga pri izgradnji lokalne identitete in ustvarjanju družbenih vezi.

Glavne vsebine iz pilotnih izvedb so navedene spodaj:

V Italiji smo teme razdelili na naslednje makroteme:• Ljubezensko življenje/poroka/zaroka• Vsakdanje življenje v družini• Občila• Šola in kultura• Delo• Prosti čas

Na Poljskem smo spomine povezali z določenimi kraji:• Preobrazba urbanega prostora v soseski Śródka v Poznanju• Vsakdanje življenje nekoč v tem predelu Poznanja• Zgodovina Śródke• Posebni opisi kraja preko življenjskih zgodb• Zaščita in ohranitev urbane Śródke

V Romuniji so bile vsebine povezane z otroštvom, saj o določenem obdobju nihče ne govori skozi otroške oči. Kako so obdobje doživljali otroci? Dogajanje je opisano v zgodovinskih knjigah na nepristranski način, toda pomembni podatki o občutkih in čustvih so se izgubili, saj zgodovinske knjige obravnavajo samo datume in dejanja.

V Sloveniji:• Dobrodelnost med vojno• Izposoja knjig med vojno• Gledališke predstave v strelskih jarkih• Vojaški okraski• Pisma s fronte• Umetnost vojakov• Življenje družin, katerih člani so šli na fronto

V Španiji (Baskija):

• Lov na jegulje: pripomočki, vrste čolnov, vloge v skupnosti, opisi narave v sezoni ribolova• Spol: vloga žensk, gospodinjstvo, tradicionalna moška/ženska opravila v povezavi z ri-

bolovom• Zgodbe o španski državljanski vojni: bombardiranje, poškodovane stavbe, ubijanje itd.• Opisi morskega živalskega kraljestva• Vsakdanje življenje v letih 1950—1960• Spremembe v arhitekturi vasi• Izobraževanje in vzgoja

19

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

D. KDO vODI DejAvNOStI?Sodelujoči so starejši odrasli z bogatimi izkušnjami, ki lahko znanje prenašajo in poslušajo soudeležence. V takšnem kontekstu ni učitelja, temveč je moderator, ki spodbuja pogovor.Metodologijo mora usmerjati koordinator, da spodbuja dialog in prenos vsebin. Če je mo-goče, naj moderatorja določijo nosilci interesov, z njim pa sodelujejo med in po dejavnostih.Koristno je, če sodeluje zunanji strokovnjak in po možnosti oseba, ki dela na področju (npr. če udeleženci razpravljajo o slavnih igralcih in igrah, je strokovnjak lahko igralec, ki se prej pripravi). Partnerice naj ga/jo ne opremijo z znanstvenim znanjem, temveč z znanjem o me-todologiji, spodbujanju dialoga in prenosu.

Osebe, ki lahko razvijejo dejavnosti, so tri, ki se na različne načine dopolnjujejo na podlagi svojih spretnosti, v nobenem primeru pa naj ne bosta manj kot dve.• usmerjevalec razprave: Vloga te osebe je ključna za uspeh metodologije, saj uprav-

lja skupino, uvaja udeležence in neti zanimanje ljudi, usmerja razpravo in izmenjavo izkušenj, gladi morebitne spore.

• Pomočnik: Pomočnik spremlja dosežke in skrbi za tehnično pomoč.• Strokovnjak: Včasih je smiselno vplesti strokovnjaka na področju zgodovine, ki poskrbi

za širši vpogled v izkušnje udeležencev in drugačen zorni kot.

V nadaljevanju se osredotočamo na usmerjevalca razprave:

Njegovo delo je, da udeležencem olajša potek.Vloga usmerjevalca razprave je zagotoviti, da skupina deluje konstruktivno in povezano. Ta naloga obsega tri dele:

1. vodstvoOSREDOTOČENJE Skupini določi temo – za vsak primer, če vodja ne izpolnjuje svoje naloge.

SPODBUDA Spodbujanje konstruktivne razprave med člani skupine.

OPORA Črpanje podatkov iz molčečih članov skupine in dajanje dovoljenja za izražanje novih vidikov.

SODELOVANJE Če skupina slabo sodeluje ali gre pogovor v napačno smer, mora usmerjevalec predlagati novo razpravo.

SKUPINSKI DUH Spodbujanje povezane, sodelujoče in produktivne ekipe.

2. SodnikPRAVILNIK Ohranjanje reda med skupinskimi razpravami, vztrajanje pri tem, naj ne govori več udeležencev hkrati in naj si nihče ne prilašča preveč časa.

ZAŠČITA UDELEŽENCEV Usmerjevalec razprave poskrbi, da so vsi prispevki k razpravi obravnavani enakovredno in da nihče ni zaničevan zaradi svojega prispevka.

JASNOST Usmerjevalec zagotovi, da lahko vsi udeleženci spremljajo razpravo, govorce prosi, naj govo-rijo počasi in glasno (sploh odrasle), in pomaga pri razumevanju pogovornih izrazov, slenga ali narečja.

REŠEVANJE TEŽAV Usmerjevalec obvladuje težavne udeležence in poskrbi, da lahko vsi sodelujejo brez zadržkov.

ČASOVNE OMEJITVE Usmerjevalec poskrbi, da dejavnosti potekajo v časovnem roku in da je dnevni red izveden.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

20

3. NepristranskostPRAGMATIČNOST Usmerjevalec ne sme biti čustveno vpleten v razpravo.SPODBUJANJE DAJANJA POVRATNIH INFORMACIJ Usmerjevalec spodbuja razpravo o vsem, kar omenijo udeleženci.ZANIMANJE Usmerjevalec spoštuje prispevke vseh udeležencev in jim prisluhne z zanimanjem.

Usmerjevalec razprave je uspešen, če ima naslednje veščine in lastnosti:Komunikativnost: Obvladovati mora vse tehnike, tako verbalne kot neverbalne, hkrati pa mora znati dobro poslušati.

Načrtovanje: Izbrati in pripraviti mora kraj srečanj tako, da med njim in občinstvom ni ovir. Časovni okvir srečanja mora vključevati čas za razprave in povratne informacije.

vodstvo: Oblikovati mora ekipo iz skupine posameznikov z motiviranjem in spodbujanjem. Dodelitev vlog je bistvena naloga dobrega vodje, ki mora hkrati tudi vedeti, kdaj popustiti in ekipi vodstvo prepustiti oziroma ga prevzeti.

usposabljanje: Na podlagi potreb ekipe mora usmerjevalec zagotavljati, da ekipa postane učinkovita enota. To doseže tako, da oceni, na katerih področjih so posamezniki močni in na katerih šibki.

Prepoznavanje težav: Ni dovolj, da težave prepozna; priti jim mora do dna. To lahko doseže s tehniko ‚viharjenje možganov‘ in analizo srečanj z ekipo ali posamezniki.

Svetovanje: Usmerjevalec mora občinstvo vplesti v razpravo in mu pojasniti, kaj je na dne-vnem redu. Usmerjevalec mora razpravo spodbujati in po potrebnem predelati ter podati občinstvu v razmislek.

21

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

težave, s katerimi se morebiti sooča usmerjevalec razpravetežava Morebitni vzrok RešitveMolčeč/sramežljiv udele-ženec – član skupine ne sodeluje, kot bi si želel usmerjevalec razprave

Udeleženec je morda:• sramežljiv, plah ali ne-

gotov• nima mnenja o temah, o

katerih razpravlja sku-pina

• zdolgočasen• se počuti večvrednega• misli na težave, ki niso v

zvezi s srečanjem• ne razume teme• se prepira z drugimi ude-

leženci

• vzpostaviti očesni stik z udeležencem in zastavl-jati preprosta vprašanja

• udeleženca vplesti v manjšo podskupino in ga prositi, naj pove povzetek razprave

• takoj in iskreno odobravati prispevek tega ude-leženca ter ga bolj spodbujati

• med premorom ali na samem vprašati udele-ženca, zakaj molči

• predlagati, naj mnenje pove vsak udeleženec

Pretirano zgovoren udele-ženec – član skupine govori preveč, se ponavlja in na splošno dominira

• naravna potreba po po-zornosti

• na srečanje se je pripra-vil preveč ali premalo

• bahati se želi z bogatim besednim zakladom ali obširnim znanjem

• ima največ avtoritete

• medtem ko udeleženec govori, usmerjevalec razprave pogleduje na uro

• ko udeleženec zajame sapo, se mu usmerjeva-lec zahvali za komentarje

• usmerjevalec poudari pomembne točke dnevne-ga reda in časovne omejitve

• usmerjevalec prosi udeleženca, naj pojasni, kako njegovi komentarji prispevajo k obravna-vani tematiki

• usmerjevalec prosi skupino, naj komentira, kar je povedal udeleženec

• usmerjevalec vse udeležence opozori na časov-no omejitev

Klepetanje – član skupine moti srečanje, ker klepeta z drugimi

udeleženec:• čuti potrebo po pogovoru

o temi, ki ni na dnevnem redu

• se na srečanju dolgočasi• hoče povedati nekaj, kar

se mu zdi pomembnejše od drugih tem, te teme pa ni na dnevnem redu

• razpravlja o temi, pove-zani z obravnavano, a nima pozornosti skupine

• želi biti v središču pozor-nosti

• usmerjevalec razprave prosi udeleženca, naj svoje mnenje deli s skupino

• usmerjevalec vstane in se sproščeno sprehaja v bližini udeleženca, ki klepeta

• usmerjevalec pokliče udeleženca po imenu in ga vpraša, ali želi temo uvrstiti na dnevni red

• usmerjevalec ponovno zastavi vprašanje in pop-rosi udeleženca za mnenje

Izjemno neprijeten udele-ženec – član skupine se po-gosto prepira in na splošno vsem nasprotuje

Takšni udeleženci:• so morda prepirljive

osebnosti• so morda jezni zaradi

mnenj drugih ali določe-ne teme srečanja

• so morda po značaju važiči

• morda niso zmožni konstruktivnih predlogov

• imajo morda občutek, da se nihče ne zmeni zanje

• usmerjevalec z drugimi besedami nepristransko povzame, kar je povedal udeleženec

• usmerjevalec najde kaj dobrega v predlogih udeleženca, izrazi strinjanje in nadaljuje

• usmerjevalec se odzove na udeleženčeve ko-mentarje, namesto da ga napada

• skupini predlaga obravnavanje udeleženčevih komentarjev

• omeni, da bodo komentarji zaradi omejenega časa prestavljeni na dnevni red naslednjega srečanja

22

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

e. ORODjA, DejAvNOStI IN POSeBNe MODAlItetePriprava konteksta in ustvarjanje delovne skupine (starejši, odrasli in mlajši odrasli)

• Izbor uporabnikov: v dejavnost naj bodo vpleteni starejši, odrasli in mlajši odrasli.• Dejavnost lahko izvaja skupina, ki že obstaja. Če skupina še ne obstaja, jo je treba usta-

noviti skupaj z nosilci interesov (predstavniki občin, prostovoljnih društev ali negoval-nih ustanov ...)

• Pozanimati se je treba o kontekstu in potrebah delovne skupine.• Informirati in povabiti uporabnike vnaprej.• Določitev lokacije. Kraj, kjer potekajo dejavnosti, je treba skrbno izbrati, saj mora us-

trezati določenim kriterijem, če je le mogoče. Spomini na kraje oblikujejo spomine na osebno preteklost. Kraji, ki so polni čustev, pogosto ostanejo v spominu kot precej »nevtralni«. Obujanje spominov na kraje lahko sproži spomine na splošne življenjske izkušnje. Iz teh razlogov je bolje izbrati kraje, ki vzbujajo spomine, in sicer v zvezi s tematiko, ki jo skupini predlagate.

• Določitev časa poteka dejavnosti (kadar je to mogoče). Izberite del dneva, ko boste najlažje vklopili starejše, hkrati pa boste odraslim in mlajšim odraslim omogočili sodelovanje in potek medgeneracijskega dialoga ter medgeneracijskega sodelovanja.

• Določitev glavnih tem naj bo v času dejavnosti v ospredju (določene teme, določena ob-dobja ...) glede na zanimanje skupine. Lahko delate intervjuje ali kako drugače izveste, katere vsebine in teme zanimajo člane skupine. Teme lahko predlaga tudi organizacija, v katere prostorih poteka dejavnost.

• Določitev teme je lahko proces iskanja. Izhajate lahko iz spominov, za katere veste, da se lahko izgubijo. Iščete jih lahko med posamezniki ali v skupnosti. Spomine, ki se lahko izgubijo ali so dragoceni, določite s preiskavo. Na primer: intervjuji, usmerjena skupina, preiskovalno delo itd. Temo lahko torej iščete »od zgoraj navzdol«, pri čemer izhajate iz lastnega vidika, po tem ko ste izvedli preiskavo, ali pa »od spodaj navzgor«, kjer izhajate iz zanimanja ljudi in skupnosti (intervjuji, usmerjena skupina).

• Opredelitev števila srečanj in trajanja posameznih srečanj gleda na kontekst in potrebe skupine.

• Izbor načina poteka dejavnosti – skupinska dejavnost, frontalna oblika ali individualno delo.

• Priprava snovnih virov.

Realizacija medgeneracijske dejavnosti za zbiranje spominovUsmerjevalec razprave lahko uporablja različne neformalne metode, da udeležence vodi in jim pomaga uresničiti enega ali več ciljev srečanja, kot je na primer širjenje spominov. Na enem samem srečanju po navadi uporablja več različnih metod. Številne lahko vodijo do enakega zaključka, toda uspešni usmerjevalci razprave vedo po občutku, katero metodo uporabiti v določenih okoliščinah. Dejavniki, ki vplivajo na izbor metode: zaželen končni cilj, velikost skupine, prostor, časovne omejitve, osebnosti udeležencev, strokovnost udeležen-cev, potrebna dokumentacija in intuicija usmerjevalca razprave.

Poleg že omenjenega v prejšnjih poglavjih o medgeneracijskem učnem procesu je treba misliti tudi na metode, s katerimi lahko prebijemo led in spodbudimo pogovor.

Za takšen način učenja ni recepta. Lahko pa vam svetujemo in predlagamo orodje, ki ga boste lahko prilagodili učnemu kontekstu, ki ste ga ustvarili.

Korak 1:

Premislite o tem, s katerimi metodami lahko prebijete led, in izberite tiste, ki najbolj ustre-zajo vaši dejavnosti in skupini. Metode spodbujajo prijateljstvo, sodelovanje in pomagajo udeležencem skupine, da se spoznajo med seboj. Metode, ki prebijajo led, so lahko igre, ki udeležence poživijo; o njih si lahko preberete ali si kakšno izmislite.

KAKO PREBITI LED – NAVODILA V 10 SEKUNDAH

• Bodite navdušeni; naj se zgodi kar koli, bodite navdušeni.• Prostovoljce izbirajte pazljivo in jih ne spravljajte v neprijeten položaj.• Če kaj ne deluje, hitro preklopite na drugo dejavnost.• Izbor trenutka je pomemben. Ne dolgovezite.

23

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

• Uporabite samo eno ali dve igri za prebijanje ledu kot 20—30-minutni uvod.• Z igro zaključite, ko ljudje še uživajo.• Izberite igro, ki je primerna vaši starostni skupini.• Vsaka skupina je drugačna in razumevanje tega, kaj bo delovalo in kaj ne, je posebna

veščina.

Korak 2:

Pomislite na cilje učenja in skušajte najti najboljše metode, ki vam bodo pomagale cilje uresničiti.

Metode so lahko tradicionalne, kot so razprave, opažanja, učenje skozi prakso.

Razmislite lahko tudi o drugih neformalnih metodah. Nobenih posebnih metod nimamo v mislih, toda v priročniku vam predstavljamo določene okoliščine medgeneracijskega učen-ja, ki jih olajšajo neformalne metode, kot so: živa knjižnica, sentimentalni sprehod itd.

Spodaj navajamo nekaj splošnih nasvetov, ki bodo morebiti pomagali usmerjevalcu razpra-ve učinkovito usmerjati dejavnost:

Dober usmerjevalec razprave mora med vodenjem srečanj početi naslednje:

• Dobro poslušati• Spraševati• Povedati z drugimi besedami• Poskrbeti, da izraze in definicije razumejo vsi• Povezovati zamisli• Slediti razpravam• Jasno povzemati• Se ustrezno izražati• Pripraviti srečanja in dejavnosti• Usmerjevalčeva vloga pri vodenju uspešnega srečanja zajema naslednje:• Točen začetek in konec• Prisotni so samo ljudje, ki morajo biti• Jasen smisel• Dnevni red, ki ga je mogoče izpeljati• Posamezniki se strinjajo o vlogah in dolžnostih• Odkritost in spoštljivost• Pravila medsebojnega delovanja in procesa• Vodstvo

Kako začeti srečanjaZa začetek srečanja je potrebnih več dejavnikov. Spodaj navajamo nekaj splošnih nasvetov za začenjanje srečanja:• Vnaprej pripravite dnevni red srečanja in ga posredujte udeležencem• na podlagi značaja gradiva, ki ga boste obravnavali, predvidite, kako boste morda morali

obvladovati udeležence• Pridite zgodaj• Prostor pripravite tako, da bo čim uporabnejši• Priskrbite pregled namena skupine• Dovolite, da se vsak udeleženec predstavi, in poskrbite, da bo vsakdo povedal kaj oseb-

nega• Interese vsakega posameznika povežite z namenom skupine• Izpilite namen skupine• Razčistite vloge in dolžnosti• Določite smernice skupnega delovanja

Kako ustvariti občutek sodelovanjaDa pridobite zanimanje in energijo udeležencev, začnite srečanje tako, da vas bodo pozorno poslušali. Usmerjevalci razprave se morajo zavedati, da imajo nekateri udeleženci morda zavore, kot so:• Teme ne razumejo• Tema jim ni všeč ali ne marajo razpravljati• Občutki negotovosti na podlagi zmožnosti ali zaradi drugih v prostoru

24

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

• Občutki večvrednosti v odnosu do drugih v prostoru ali do usmerjevalca• Strah pred tem, kaj bodo rekli ali kako se bodo odzvali drugi• Strah pred stikom z drugimi v prostoru zaradi slabih odnosov• Strah pred razkrivanjem lastnega mnenja pred drugimi, še posebej, če je v prostoru nad-

zornik• Nizka raven zaupanja do skupine, procesa ali usmerjevalca• Če je udeleženec ravno prišel z nekega sestanka, morda še vedno razmišlja o njem,

namesto da bi sodeloval• Nikoli ni delil svojih mnenj ali poslušal tujih – z drugimi besedami, v razpravi o predlag-

anih temah ne zmore sodelovati

Usmerjevalec mora vse to obvladovati tako na začetku srečanja kot med razpravo. Zbiranje spominov posameznikov

Dejavnost je treba dokumentirati:• s fotografijami srečanj• z zvočnimi in/ali videoposnetki• z zbiranjem različnega gradiva o preteklosti, ki so ga prinesli udeleženci

• fotografije• pisno gradivo (dnevniki, pisma ...)• knjige• predmeti v okviru teme• ...

Katalogiziranje zbranih spominovS pomočjo udeležencev usmerjevalec/koordinator katalogizira gradivo, zbrano po nasledn-jih merilih: • Obdobje – časovni interval, na katerega se nanaša spomin.• Teme – glavna tema, na katero se osredotoča spomin (glasba, družabne igre, vsakdanje

življenje, tehnološki razcvet, šola, delo, ljubezensko življenje, religija ...). Zbrani spomini bodo neobdelano gradivo končnih izdelkov, njihova vsebina.

• Oblika – format, v katerem bo zbirka spominov (fotografija, zvočni posnetek, videopos-netek, pisni dokument, predmet ...).

Arhiviranje – objavljanje zbranega gradiva na spletuZbrano gradivo na prvi stopnji še niso spominski predmeti in slike, saj je še vedno neobde-lano, je pa pomembno, da ga shranite in ne izgubite. Upoštevajte zakone o varovanju zaseb-nosti, prosite za dovoljenje za objavo in gradivo objavite na spletu:

• na spletni strani projekta SEM.BET www.sembet.eu• na SEM.BET-ovi facebook strani• na SEM.BET-ovem youtube kanalu• na spletnih straneh nosilcev interesov, kjer naj bodo objave označene z #sem.bet• ...

Primeri pilotnih izvedbSpodaj opisujemo izkušnje partneric projekta SEM.BET, ki so preizkušale metodologijo v medgeneracijskih dejavnostih obujanja in širjenja spomina. Primeri vam bodo morda poma-gali bolje razumeti metodologijo in vas navdihnili za izvajanje novih projektov z enakimi cilji, a prilagojenimi določenim okoliščinam. Preberete si lahko tudi celotno poročilo o pilotnih izvedbah ali si ogledate spletno stran (http://sembet.eu/pilot-experience/ ).

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

25

Italijanska izkušnjaDejavnost Opis/uporabljene metodePriprava dejavnosti V Italiji smo dejavnosti razvijali na različnih krajih v sodelovanju z različnimi or-

ganizacijami. Potek organizacije in udeležbo smo olajšali tako, da smo vpletli skupine starejših, ki so že obstajale v tistem kraju, potem pa smo jim dodali odrasle in mlajše odrasle. V več primerih smo vključili Cafè Alzheimer in sode-lovali so tudi prostovoljci ter sorodniki.

V drugih primerih smo projekt SEM.BET povezali z lokalnim projektom. Občina Monzuno, na primer, se je lotevala projekta z enakim namenom, spet v tretjem primeru pa je z nami vzpostavila stik skupnost, kjer živijo ljudje s posebnimi potrebami skupaj s prostovoljci in pomočniki; skupnost je prejela naše poročilo in želela preizkusiti metodologijo, saj je že sama izvajala dejavnosti, povezane s spominom.

Dejavnosti medgeneracijskega skupinskega učenja

MetodaGlavna metoda je bila transformativno učenje.Dejavnosti so se osredotočale na spomine posameznikov, ki se nanašajo na obdobje od 40-ih do 70-ih let 20. stoletja.Srečanja je vodil usmerjevalec razprave, ki je poskrbel, da se je skupina osredotočala na vnaprej izbrano temo.Včasih so pri razpravi pomagale fotografije, pisma, dnevniki, predmeti (npr. poročne obleke), ki so jih prinesli udeleženci.Intervjujev ni bilo, saj bi se lahko starejši postavili v vlogo “učitelja”, pri tem pa bi nastalo tveganje, da se odrasli in mlajši odrasli ne bi dovolj vklopili.Vsa skupinska srečanja smo snemali (zvočni in/ali videoposnetki).Posebne ciljne skupinePoleg ciljnih skupin, ki jih opredeljuje projekt, smo metodologijo izvajali tudi s posebno ciljno skupino:• Starejši z demenco ali Alzheimerjevo boleznijo (začetne stopnje bolezni)• Ljudje z dušenimi motnjamiV teh dveh primerih nismo spreminjali pristopa in ljudi s posebnimi potrebami smo vklopili v druge ciljne skupine.Usmerjevalec razprave je moral v teh primerih poskrbeti za potrebe ljudi s težavami (na primer, da so imeli za odgovor več časa), da so lahko sodelovali v razpravah.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

26

Romunska izkušnja

Dejavnost Opis/uporabljene metodevnaprejšnja preiskava – razmislek o lokalnem kontekstu

V Romuniji so medgeneracijske dejavnosti pogost pojav v šolskih izobraževalnih programih ali programih drugih izobraževalnih ustanov; razvijajo se organizirano, večinoma med dvema bolj oddaljenima generacijama, na primer med otroki in starejšimi. Tako se generacije učijo druga od druge v kulturnem kontekstu, za katerega poskrbijo muzeji, filharmonije in gledališča.

Raziskava, ki smo jo v Romuniji izvajali v okviru projekta SEM.BET, je pokazala, da se medgeneracijsko učenje na podeželju odvija naravno (ker stari starši po-magajo otrokom in vzgajajo vnuke, torej so blizu najmlajšim družinskim članom; drugi razlog je, da otroci pomagajo pri gospodinjskih opravilih, torej se vrednote in spretnosti v zvezi z gospodinjstvom prenašajo iz roda v rod). V mestih pa med-generacijsko učenje poteka na bolj formalen način – organizirajo ga izobraževalne ustanove in včasih imajo programi posebne učne cilje.

Izhajali smo iz obstoječega stanja in ustvarili primeren kontekst za izvajanje

dejavnosti, tako da smo združili dve skupini ljudi iz dveh organizacij. To so bili starejši iz Zveze starejših občanov Timisoare. Usmerjevalec razprav je bil vodja usposabljanja in si je želel preizkusiti novo metodologijo.

K sodelovanju smo povabili starejše ljudi in mlajše odrasle. Potem smo priredili srečanja, da smo ljudi spoznali in odkrili, kaj imamo skupnega.

Dejavnost smo izvajali z metodologijo in potrebnih je bilo več srečanj z usmerje-valcem in pomočnikom, da smo pripravili korake izvajanja in razmislili o metodo-logiji.

Priprava dejavnosti Določitev teme, učnih ciljev, metod, razmislek o sredstvih (čas, ljudje, gradivo), na-črtovanje dejavnosti, organizacija skupin, razmislek o končnih izdelkih in izsledkih, načrt širjenja v javnosti.

Pripravili smo dve medgeneracijski učni srečanji. Tema je bila “Igrače in igre – Po-tovanje v preteklost!”.

27

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Medgeneracijske dejav-nosti učenja

Prvi srečanje je bil prvi korak v preteklost, ki so ga naredili mladi, ko so se odločili za sodelovanje. Poleti 2014 so mlajši odrasli iz študentske zveze Fakultete za sociologijo in psi-hologijo na Univerzi v Timisoari v prijetnem okolju spoznali več starejših, ki so se spominjali čudovitih igrač in zgodb. Najosupljivejša so bila čustva in vezi, ki so nastali se pojavila med člani skupin tako v času snidenja kot po njem. Skupini sta zaprosili za drugo srečanje, da bi spo-mine še bolje povezali s snovnim svetom in jih posredovali mlajšim generacijam. Udeleženci so izdelali knjigo.

uporabljene metodeMetode za prebijanje leduIgra: Ugani, kdo sem. Vsak udeleženec je imel na hrbtu ime slavne osebe. Nihče ni vedel, kdo naj bi bile druge osebe, saj je imena izbral usmerjevalec razprave. Vsak udeleženec je moral nekomu zastaviti tri vprašanja, da bi ugotovil, kdo je. Če tri vprašanja niso zadostovala, je oseba lahko zamenjala partnerja in spet zastavila tri vprašanja.Skupinska razpravaSkupinske razprave smo uvedli, da bi se pripadniki različnih generacij spoznali med seboj in da bi starejši lažje posredovali svoje spomine mlajšim. Po tem uvodu se je začel drugi del dejavnosti. Udeleženci so pripovedovali zgodbe iz otroštva in se z veseljem spominjali starih časov, potem pa so sedli za mize z gradivom in začeli izdelovati igrače ter se spominjali srečnih dni iz otroštva. Dejavnosti so zbližale generaciji.“učenje skozi prakso”Tretja metoda, ki smo jo uporabljali, je učenje skozi prakso. Mlajši odrasli so iz-vedeli, kako so se otroci nekoč igrali in kako so jih osrečevale preproste igrače. Mlajši udeleženci so starejšim izdelovali igrače in z njimi delili izkušnje o čudovitem življenjskem obdobju.Na drugem srečanju smo se osredotočili na to, da smo izvedeli več o starostnikih in smo skupaj pisali spomine o veselju iz otroštva in splošnih značilnostih otroštva nekoč. Vsi so hoteli ustvariti knjižico, kjer bi bili njihovi spomini na varnem in na vpogled drugim.Dejavnost je vodila Zveza starejših občanov Timisoare, sodelovali pa so študentje z različnim ozadjem.“Živa knjižnica”Začetek dejavnosti smo olajšali z metodo “živa knjižnica”. Starejši so morali ust-variti naslovnico knjige in zanimiv naslov.• Ustvarjanje naslovnice “knjige”: Prvi del dejavnosti smo vpeljali z metodo “živa

knjižnica”. Starejši so morali ustvariti naslovnico s spomini, ki so jih hoteli posredovati mladim, in se domisliti zanimivega naslova.

• Ogled knjižnice: Mladi študentje so morali izbrati “knjigo”, ne da bi vedeli, kateri starejši udeleženec jo je ustvaril. Izbrali so živo knjigo, ki jim je bila najljubša, in prisluhnili zgodbi.

Pisanje o ročno izdelani igrači. V tem delu so starejši pomagali mladim študentom napisati navodila za izdelavo igrač, ki so jih skupaj ustvarjali pri prvi dejavnosti.

28

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Španska izkušnja

Dejavnost Opis/uporabljene metodePrebijanje ledu Vsak udeleženec se je predstavi in s skupino delil veselo zgodbo, povezano s skup-

nostjo, ter skušal povezati druge udeležence s sorodniki, ki jih je morebiti poznal.

MetodaDialog, skupina v krogu

»Pokaži in povej« Usmerjevalec je prosil udeležence, naj na naslednje srečanje prinesejo predmete ali orodja, ki predstavljajo spomine posameznikov v zvezi z določeno temo (ribiška tradicija, na primer). Potem je vsak pojasnil, kaj ta predmet je, in, če je le mogoče, druge naučil, kako predmet uporabljati. Smiselno je oblikovati pare, v katerih je ena starejša in ena mlajša oseba, neznane predmete pa predstaviti javnosti.

MetodaDialog v parih, razstava, vloge (učitelj–učenec)

Intervjuji Usmerjevalci razprav so vodili delavnice in se posvečali nekaterim udeležencem ter pri tem opravljali krajše intervjuje.

MetodaIntervjuji

Strokovno pojasnjevanje določenih tem

Smiselno je povabiti strokovnjaka, ki natančno pojasni temo, o kateri razpravl-ja skupina. V Baskiji je inženir pomorstva predstavil kolektivno izkušnjo v mestu poleg skupnosti, kjer smo izvajali projekt SEM.BET. Inženir je prisostvoval pri re-stavriranju stare lesene ladje, ki je postala simbol in spomenik skupnosti ter ude-ležence navdušila, da so hoteli v svoji vasi izpeljati podoben projekt. MREŽENJE

MetodaKonferenca, vprašanja in odgovori

Pripovedovanje zgodb in zemljevid spominov

Dejavnost se je začela kot pogovor o različnih temah iz vsakdanjega življenja, po-trebovali pa smo zemljevid kraja in večbarvne risalne žebljičke. Ko so udeležen-ci delili zanimive in pomembne spomine, jih je usmerjevalec prosil, da spomine označujejo na zemljevidu. Na koncu dejavnosti so bile na zemljevidu vesele zgod-be iz vsakdanjega življenja, risalne žebljičke pa smo povezali z barvasto vrvico, in tako ustvarili mrežo.

MetodaPripovedovanje zgodb, igranje vlog, umetniška igra

umetniška predstava S pomočjo lokalnih umetnikov lahko ustvarite umetniško predstavo (glasba, ples, kip, konceptualna umetnost itd.). V Baskiji smo izpeljali ob morju. Vpletli smo ude-ležence, zbrano gradivo in zgodbe ter na pobudo lokalnega umetnika ustvarili pokrajinsko umetnino – reko iz peska, ki so jo izdelali udeleženci, kjer je sleherni zavoj predstavljal spomin, vse skupaj pa skupno zgodovino.

MetodaPredstava

29

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Poljska izkušnja

Dejavnost Opis/uporabljene metodeIzbor skupine K sodelovanju smo povabili starejše. Moderator, ki se udejstvuje kot skavt (starej-

ši udeleženci so bili skavti veterani iz skupine “Wiarusów”) je bodoče udeležence poznal. Organizator je povabil tudi mlajše udeležence – na podlagi njihovega zani-manja za lokalno zgodovino.

Jesenska srečanja smo organizirali malce drugače. Postala so znana, zato so se vanje želeli vklopiti številni ljudje. Tako je bila skupina na koncu veliko večja kot na začetku.

Srečanja Prva srečanja so potekala junija tri dni zapored v večernih urah, da so se jih mladi lahko udeležili po službi. Ni bilo tako vroče kot podnevi, kar je ugajalo starejšim. Drugi dan smo delavnice izvajali v dveh delih, vmes pa smo naredili premor za kavo.

Srečanja smo nadaljevali jeseni. Niso se osredotočala samo na preobrazbo urba-nega prostora v Śródki, temveč tudi na vsakdanje življenje nekoč v tem predelu Poznanja. Starejši in mlajši udeleženci so skupaj izvajali številne dejavnosti, kot je na primer priprava božične koče.

MetodeGlavna metoda dela na srečanjih je bila razprava. Pomembno je, da so se udele-ženci prej povezali. Širjenje spominov je bilo najučinkovitejše na sprehodu. Starejši so se več spominjali, ko so videli določene kraje, mlajši pa so tako lažje razume-li, kaj so starejši mislili, ko so govorili o “posebnem vzdušju” določenega kraja. Skozi čas smo potovali tudi ob gledanju fotografij – tako so se v zgodbah pojavili novi ljudje, ko so starejši prepoznavali ljudi na fotografijah. Zadnji del, povzemanje in zaključevanje srečanj, je bila predstavitev ustvarjalne rabe spomina skupnosti. Namen predstavitve je bil sprožiti razpravo o zgodovini Śródke, ki je zanimiva za vse generacije in jo lahko izkoristimo za ohranjanje lokalnega spomina s povezo-vanjem novih občil in tradicionalnih vsebin. Od junija 2014 se je zvrstilo 11 srečanj s starejšimi.

DokumentacijaDa bi dokumentirali zgodovino, o kateri so pripovedovali starejši udeleženci, smo intervjuje snemali s kamero, naredili pa smo tudi zvočne posnetke – vse to je bilo delo mladih udeležencev. Zvočne posnetke smo pozneje zapisali in shranili, saj bodo v prihodnje morda uporabni. Posnetkov nismo objavljali zunaj skupine.

30

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

Slovenska izkušnja

Dejavnost Opis/uporabljene metodePrebijanje ledu Vsak udeleženec se je predstavil in povedal, zakaj se je odločil deliti spomine.

Pripovedovanje zgodb Vsak udeleženec je povedal zgodbo v zvezi s svojim predmetom, predmet pokazal skupini in ga opisal.

Razprava Vprašanja v zvezi z zgodbami, izmenjava podobnih spominov v zvezi s pripovedo-vano zgodbo, izmenjava vidikov ...

Poučevanje udeležencev o organiziranju

Udeleženci so morali organizirati srečanje, se odločiti, kaj bodo izdelali in kako bodo izdelek predstavili (na primer na razstavi), sodelovati so morali in prisluhniti vsakemu mnenju, pri čemer so prihajale na dan posebne lastnosti udeležencev

Delavnice Različne delavnice za pripravo končnih izdelkov (zgodbe v elektronskem formatu, objava na spletu, priprava razstave, priprava gradiva za tisk in še marsikaj ...)

f. KONČNI IZDelKINa tej stopnji so izdelki zbrani spomini (še v neobdelani obliki), in sicer v različnih formatih, kot je zgoraj pojasnje-no.

g. OceNANa koncu dejavnosti lahko udeležencem predlagate, da izpolnijo anketo, ki zajema stopnjo zadovoljstva z dejavnost-jo in tega, koliko so se naučili. To zadnjo stopnjo lahko vodi usmerjevalec razprave, ki udeležencem pomaga, da se zavedo učnega procesa, ki je nastopil.Pri podajanju končne ocene si lahko pomagamo z različnimi orodji, odvisno od tipa udeležencev, časa, ki je na raz-polago, in posebnih prvin, ki jih ocenjujemo (in ki jih opredelijo nosilci interesov). Določite vidike, ki jih želite oceniti v zvezi z dejavnostjo ali programom. Če vas zanima samo čustveni vidik, lahko uporabite neformalne metode ocenje-vanja, na primer zastavljanje vprašanj, portfelj, samoocena itd. Ali pa se odločite za igro in udeležence povabite, naj naredijo različne izraze na obrazih: žalostne, vesele, navdušene itd.Domišljiji lahko prepustite prosto pot in si sami izmislite metodo ocenjevanja, ki ne spominja na ocenjevanje, pri čemer se ljudje bojijo dajati povratne informacije. Naj bo to prijeten trenutek, da bodo ljudje sproščeni in odkriti.Če vas zanima več vidikov programa, kot so povezanost, izsledki in tako naprej, si lahko pomagate z orodji ocen-jevanja, ki smo jih uporabljali v procesu (gl. Prilogo 1, vprašalnik, ki smo ga uporabili v času pilotne izvedbe), ali pa ocenjevalno polo ustvarite sami in pri tem izhajajte iz priročnika. Pri ocenjevanju je najpomembnejše, da čim natančneje določite, kaj želite ocenjevati.• Znanje• Občutke in čustva• Povezan potek procesa/dejavnosti• Pomembnost izsledkov• Dostopnost• ...

Stopnja 2

A. KdoDruga stopnja je posvečena uporabnikom, v širšem pomenu pa vsemu prebivalstvu na lokalni, narodni in evropski ravni, še posebej pa prebivalcem sodelujočih držav.

B. ZAKAj/POSeBNI cIljISplošni cilj druge stopnje je prenos in širjenje zbranih spominov s skupnostjo, da so dostopni širšemu občinstvu na lokalni, narodni in evropski ravni.• Zvišati raven spomina celotne skupnosti, kar se začne pri spominih posameznikov• Slediti spominu vzporedno z razvojem skupnosti vse do danes• Ustvariti stične točke med generacijami z namenom pozitivnega vpliva na povezanost v skupnosti• z obujanjem spominov z določenega ozemlja se utrdi občutek lokalne pripadnosti in identitete• s prepoznavanjem skupnih vrednot se ljudje bolj zavedajo, da so evropski državljani• Opredeliti in posredovati identiteto skupnosti na inovativen in zanimiv način

31

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

• Spodbujati prepoznavnost obstoječih spomenikov na različnih krajih, tako da jim doda-jamo žive spomine

• Odkrivanje in prepoznavanje spomenikov ter razmislek o njihovem pomenu• Določanje podobnosti in razlik v življenju v skupnosti nekoč in danes z namenom prema-

govanja medgeneracijskih ovir

c. KajKončne izdelke 1. stopnje, torej zbrane spomine, katalogizirane in arhivirane v še neobdelani obliki, pregledamo in obdelamo v 2. stopnji, da iz njih ustvarimo spominske predmete in slike.

D. KDO vODI DejAvNOStI?Koordinator dejavnosti skrbi za odnos z udeleženci, nosilci interesov in umetniki ali tehniki, ki poskrbijo za spominske predmete in slike.

e. ORODjA, DejAvNOStI IN POSeBNe MODAlIteteKončni izdelki dejavnosti delovne skupine so spominski predmeti in slike, ki so temelj spo-minov v skupnosti; preko njih se spomini posameznikov in osebni spomini spremenijo v kolektivne.

Spominski predmeti in slike, ki jih ustvarjate, morajo biti povezani z osrednjim ciljem te stopnje.

Spomine, na katerih gradimo spominske predmete in slike, širijo člani delovne skupine in o njih tudi odločajo.

Na tej stopnji je pomembno sodelovati z lokalnimi nosilci interesov, da skupaj določite tip in število spominskih predmetov in slik (še posebej, če so snovni predmeti). Koristno je, če nosilce interesov izberete vnaprej.

Pri ustvarjanju spominskih predmetov in slik je treba upoštevati naslednje lastnosti:

• Biti morajo tesno povezani s spomini, zbranimi v 1. stopnji.• Snovne predmete razstavite na javnem mestu, kjer bodo na ogled večini ljudi, ki jih iz-

delki morda zanimajo.• Izdelki naj bodo javno predstavljeni na dogodku, pri čemer je dogodek lahko organiziran

posebej za to, lahko pa se pridružite že obstoječemu dogodku.• Če je gradivo digitalno, ga je na spletu treba objaviti:

• na spletni strani SEM.BET www.sembet.eu• na SEM.BET-ovi facebook strani• na SEM.BET-ovem youtube kanalu• na spletnih straneh nosilcev interesov, kjer naj bodo objave označene z #sem.bet• ...

• Povežite se s spletno stranjo evropskega projekta SEM.BET, vnesite logo, ki obiskovalca poveže na spletno stran projekta (če je mogoče, dodajte QR-kodo) in dodajte povezave na druge spominske predmete in slike.

f. KONČNI IZDelKISnovni izdelki te stopnje so spominski predmeti in slike.

Spominski predmeti in slike so lahko v različnih oblikah: umetniški izdelek, tabla, kamen, zvočni ali videoposnetek ... Ustvarjanje multimedijskih izdelkov lahko pripomore k boljši medgeneracijski izmenjavi.

Kontekst, v katerem je spominski predmet ali slika (javni park, knjižnica, spletna stran, trg ...), lahko posebej ustvarite za spominske predmete in slike ali pa že obstaja in ga povežete s projektom.

Spodaj je tabela s seznamom morebitnih primerov oblik in predlogi, kako izdelke predsta-viti širši javnosti.

32

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

IZDelKI

Oblika Širjenje

KnjigeShranite jih lahko v knjižnice, muzeje, javne bralne kotičke ...

VideoposnetkiMuzeji, predstavitve na lokalnih festivalih, internet ...

Predmeti in umetniški izdelki Parki, ekomuzeji, javne ustanove, šole, družbene ustanove ...

RazstaveJavna mesta v vasi, lokalni festivali, knjižnice, mu-zeji ...

Obvestilne table Šole, javni uradi, kulturne ustanove, parki ...

Primeri spominskih predmetov in slik iz pilotnih izvedb:

Italija

Naprej smo izbrali del zbranih spominov iz 1. stopnje v različnih oblikah (med njimi so: zvočni posnetki, videoposnetki, zapisi o pripovedovanih spominih, zbrane fotografije). Zbrane spo-mine smo nato katalogizirali glede na številne makroteme (ljubezensko življenje/poroka/zaroka; vsakdanje življenje v družini; občila; šola in kultura; služba; prosti čas).Na podlagi izbora smo ustvarili dva izdelka:

• tematske videoposnetke, ki so nastali z združevanjem različnih spominov z isto mak-rotemo, podnaslovljene v angleškem jeziku, objavili pa smo jih na spletni strani pro-jekta;

• table (1 ali 2 za vsak kraj), ki so nastale iz zbranih fotografij v povezavi z zgodbami; table so opremljene s QR-kodami, ki so povezave na spletno stran projekta.

Poljska

• objave na spletni strani; DVD s filmom; oglaševanje projekta preko skavtske skupnosti s pogovori in članki v skavtskih in lokalnih časopisih.

• vpliv: širjenje podatkov o projektu v skavtski skupnosti daje upanje, da bo jeseni več podobnih pobud, sodelovala pa bo širša javnost. Moderator želi izpeljati več daljših in-tervjujev s starejšimi, da bi intervjuje uporabil v drugem lokalnem projektu, povezanem s spominom, ki se imenuje V iskanju lokalnih spominov. Film, ki smo ga snemali na srečanjih, bomo udeležencem predstavili kot promocijsko sredstvo. Na ogled bo tudi na youtubu. Vodnik, ki so ga skupaj ustvarili udeleženci, si bo mogoče naložiti s spleta. V prihodnje bodo na voljo statistični podatki o vodniku in številu ogledov filma.

Romunija

Ročno izdelane igrače, knjiga spominov in navodila za izdelavo igrač, ki so jih udeleženci ustvarili na srečanjih. Pomembno je širiti spomine na otroštvo, saj o obravnavanem ob-dobju nihče ne pripoveduje skozi otroške oči. Kako so zgodovinsko obdobje doživljali otro-ci, ki so takrat živeli? Obdobje je opisano v zgodovinskih knjigah na nepristranski način, toda pomembni podatki o občutkih in čustvih so se porazgubili, saj se zgodovinske knjige ukvarjajo samo z datumi in golimi dejstvi.

Slovenija

Ustvarjanje spominskih predmetov in slik:• Zgodbe smo zapisali, predmete fotografirali, napisali smo članek in ga objavili na spletu• Vse predmete in prikaze smo združili na razstavi• Ustvarili smo film z vsemi dejavnostmi in zgodbami• Spominski predmeti in slike so:• Razstava

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

33

• Članki na spletni strani zgodovinskega portala• Film

Španija

Ribiški predmeti, ki so jih prinesli udeleženci, so postali spominske slike in predmeti. Poz-neje smo jih ponovno uporabili in ustvarili umetniško predstavo.

Pomočnik je snemal celotni proces in ustvaril kratek dokumentarni film.

Izdelali smo lokalni zemljevid spominov, da smo vse spomine posameznikov zbrali in grafično prikazali. Udeleženci so z risalnimi žebljički označili, od kod izvirajo njihovi spomi-ni, in ustvarili mrežo.

Končni spominski predmeti in slike so:

• lokalni zemljevid spominov. Skica občine, na kateri so udeleženci označili, od kod izvirajo njihovi spomini. Nazadnje smo podobne spomine povezali z rumeno in zeleno vrvico, in nastala je »spominska mreža«.

• Starinski predmeti, ki predstavljajo posameznike. Vsak udeleženec je prinesel pred-met, povezan z ribištvom in osebno izkušnjo.

• umetniška predstava in skupinska fotografija ob izvedbi.• Kratek dokumentarni film, ki povzema celotno izkušnjo.

g. OceNjevANjeUčinkovitost spominskih predmetov in slik lahko po potrebi ocenimo z anketo, ki jo predložimo nosilcem interesov.

Med

gen

erac

ijsko

šir

jen

je e

vrop

skih

sp

omin

ov: z

god

ovin

ski s

pom

in p

ri d

ejav

nos

tih

med

gen

erac

ijske

ga

uče

nja

s s

tare

jšim

i in

od

rasl

imi.

Izve

db

eni p

riro

čnik

34

8.Evropska dodana vrednost

Eden od ciljev metodologije je primerjava izsledkov in strategij v različnih evropskih državah v okviru projekta. Oporne točke za obdelavo podatkov pred, med ali na koncu nove izkušnje, ki izhaja iz uvajanja metodologije, lahko vključujejo:• podobnosti in razlike med izkušnjami ter pristopi;• dojemanje in predstavitev preteklosti skozi pripovedovanja starejših;• dojemanje in predstavitev preteklosti skozi pripovedovanja odraslih in mlajših odraslih;• prenos znanja;• občutki in čustva, povezani s preteklostjo;• povezanost in vezi med generacijami zaradi pobude, da se vklopijo v življenje skupnosti;• sklepi in/ali dejanja za prihodnost.Ljudi, člane skupine ali skupnosti je treba spodbujati, da se osredotočajo na podobnosti ali razlike med izkušnjami drugih držav, kar omogoča razumevanje narodnih in evropskih spo-minov, globok razmislek o povezavah med lokalnim in globalnim spominom.

Vprašanje, na katerega si želimo odgovoriti, se glasi: Zakaj je to koristno v sedanjosti? Od-govor je lahko edino: Da vzdržujemo skupnost, občutek pripadnosti in upanje na prihodnost; da razumemo smisel dejavnega evropskega državljanstva, ki se zaveda pomena kolektiv-nosti v »raznolikosti celote«.

Pilotne izkušnje so pokazale, da je metodologija učinkovita in jo je mogoče izvajati v različ-nih evropskih kontekstih; poudarek je na tem, da lahko navkljub kulturnim razlikam upo-rabljamo spomin kot osnovo za ustvarjanje evropskega državljanstva.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

La metodologia è stata sperimentata nei 5 Paesi partecipanti, affrontando diversi aspetti del passato (eventi storici, vita quotidiana, patrimonio culturale,…), con diversi tipi di approcci ed attività.In base ai risultati delle esperienze pilota è stata redatta la versione finale della metodologia sopra descritta.Tra i frutti della metodologia ideata, diversi “micro-monumenti di vita" sono stati realizzati nei Paesi coinvolti, come ancore di memoria per la comunità. Hanno diver-si formati (oggetti fisici, prodotti on-line,…) e sono disponibili sul sito del progetto.

Descriviamo di seguito le esperienze svolte dal partenariato del progetto SEM.BET durante le azioni pilota. Questi esempi possono aiutare a comprendere meglio la metodologia e possono ispirare nuove esperienze, con gli stessi obiettivi, ma adattate alla situazione specifica nella quale devono essere realizzate.

Esperienze pilota

ITALIA

In Italia la metodologia di SEM.BET è stata testata su differenti Comuni della Provin-cia di Bologna: Medicina, Monzuno, San Pietro in Casale, Quarto inferiore, Bentivo-glio, San Lazzaro di Savena. Nella maggior parte dei casi sono stati coinvolti gruppi che erano già in parte strutturati. In generale si è proceduto con un confronto preliminare con i rappresentanti delle strutture, associazioni o cooperative ospitanti per analizzare il contesto, gli obiettivi e le aspettative del gruppo. I gruppi sono stati coordinati da un facilitatore, il quale ha indirizzato le conversazioni senza interviste strutturate e rigide. La metodologia ha creato uno scambio intergenerazionale attraverso le memorie dagli anni ‘40 agli anni ‘70.

A Bentivoglio è stato coinvolto l'"Amarcord il Cafè" al Centro Sociale Ricreativo Culturale "Il Mulino". Il gruppo coinvolto ha mostrato di apprezzare molto che il periodo da ricordare fosse quello del dopoguerra e in particolare il periodo compre-so tra gli anni 50 e 60. Le anziane più giovani hanno infatti sottolineato che general-mente ci si concentra soprattutto sul periodo bellico in cui erano troppo piccole per ricordare qualcosa. Il periodo successivo invece le ha rese protagoniste. Le anziane precedentemente informate della tematica dell’incontro hanno portato immagini e fotografie relative a quel periodo. I temi che sono principalmente emersi nel corso dell’incontro son quelli relativi ai mezzi di trasporto (con particolare riferimento alla Vespa e alle prime automobili) e all’avvento dei grandi elettrodomestici come la lavatrice e il frigorifero che hanno notevolmente cambiato il modo di vivere della donna.

A San Lazzaro di Savena è stato coinvolto l'"Amarcord al cafè". Sono emerse temati-che relative alla vita di comunità e ai luoghi di ritrovo: il cinema che al giovedì sera interrompeva il film per proiettare “Lascia o raddoppia” perché altrimenti in quella serata nessuno andava al cinema, le prime uscite domenicali per andare a ballare con i soldi contati per l’ingresso e il deposito della bicicletta, l’arrivo della calze di nylon, le prime uscite domenicali con i ragazzi e le tradizioni legate al matrimonio, le gare dei campanari. Al termine delle attività è stato organizzato un incontro aperto a tutti, anche ai non frequentanti il Cafè, nel quale si è chiesto ai partecipanti di portare oggetti che fossero legati a quel periodo storico. Molte delle anziane che avevano partecipato al gruppo in questa occasione hanno portato il loro abito da sposa, le bomboniere, le partecipazioni o parte del corredo che i genitori/nonni avevano loro preparato per la dote. Gli incontri sono stati piacevoli ed interessanti soprattutto per il coinvolgimento mostrato dagli anziani e la loro voglia di condivi-dere con il resto del gruppo i propri ricordi.

A San Pietro in Casale sono stati effettuati due incontri molto diversi tra loro. Nel primo sono state coinvolte otto persone adulte e anziane facenti parte del gruppo dei volontari dell’Associazione A.M.A. Amarcord onlus. L’incontro è apparso estre-mamente ricco di spunti e vivace. I partecipanti hanno mostrato di apprezzare molto la metodologia e i temi trattati tanto che più volte le discussioni si sono protratte anche al di fuori del contesto creato ad hoc. Dato che molti dei partecipanti hanno mostrato interesse e desiderio di continuare l’attività, la metodologia è stata sperimentataanche all’interno dell’Amarcord al Cafè di San Pietro in Casale nel quale sono stati coinvolti non soltanto i volontari del primo gruppo ma anche gli anziani con demen-za e due volontarie giovanissime.

Gli adulti e i volontari anziani hanno offerto agli anziani con demenza un "ancorag-gio" per i loro ricordi rendendo più facile l’accesso alla memoria episodica e autobiografica. Il gruppo in questa occasione è stato composto da una ventina di persone di cui 8 con demenza. A partire da qui si è organizzato un incontro tematico sul matrimonio partendo da oggetti portati dagli stessi partecipanti. Lavorare con l’anziano con demenza necessita inevitabilmente particolari attenzioni per permet-

tergli di raccontare, sfruttando e stimolando le abilità residue. I ricordi dei volontari sono stati utilizzati come "ancoraggi" per il racconto degli anziani. E’ stato molto importante tenere sotto controllo il setting, lasciando il giusto tempo per esprimersi e favorire il racconto intervenendo in caso difficoltà, senza comunque prevaricare o pressare eccessivamente l’anziano. Il feedback è stato molto positivo anche con questo specifico target a dimostrazione che la metodologia è flessibile ed adattabile a vari contesti. Gli anziani con demenza si sono espressi ampiamente e i loro raccon-ti sono stati apprezzati dagli altri partecipanti sia adulti che giovani adulti. La tecni-ca funziona se il gruppo che comprende anziani con demenza è composto anche da adulti che conoscono la patologia e per questo motivo interagiscono con gli anziani in maniera costruttiva e positiva.

A Medicina è stato coinvolto il Centro Diurno "Vita Insieme", insieme alle animatrici della Cooperativa Sociale Ida Poli, che già realizzavano alcuni progetti sulla memo-ria insieme agli anziani. Il primo incontro è stato di presentazione del progetto e degli obiettivi e alla conoscenza del gruppo per far emergere le tematiche d’interesse. Il clima è stato piacevole, divertente, molto emozionante e i partecipan-ti hanno portato, anche spontaneamente, numerose testimonianze e oggetti (foto, lettere, documenti). L'esperienza è terminata con una festa presso il Centro in cui erano presenti cittadini di ogni età: è stato ricreato il momento della “sfoglieria” delle pannocchie di mais. In questa occasione è stato presentato ufficialmente il progetto e il micro-monumento alla cittadinanza, con grande commozione dei partecipanti cha hanno visto le proprie memorie diventare parte di un contesto molto più grande.

A Quarto inferiore la Comunità dell’Arca “L’Arcobaleno”, è subentrata in corso d’opera, facendo richiesta di partecipare al progetto a seguito dell’attività di comu-nicazione svolta sul territorio. Si tratta di una struttura residenziale e semiresiden-ziale per adulti con handicap gravi. Si sono coinvolti i familiari degli ospiti della struttura e qualche volontario, creando così una prima esperienza di condivisione. La struttura, infatti, organizza normalmente attività a gruppi ma l'elemento nuovo

è stata la presenza dei familiari. Grazie al clima creatosi si è affrontato insieme il tema della disabilità visto dalla prospettiva del genitore e del figlio con handicap. Essendo il gruppo piuttosto eterogeneo per età, si è riusciti ad affrontare questo tema anche nelle sue diverse fasi storiche (es. quando c'erano le scuole speciali e quando, poi, sono state eliminate).

L’attività svolta invece sul Comune di Monzuno, è stata intrecciata con altri progetti locali. L’attività “Reminiscenze”, volta a raccogliere ricordi e testimonianze degli anziani del Comune si è sviluppata intorno ai tre centri principali del Comune (Vado, Rioveggio, Monzuno) e ha visto la partecipazione anche dei bambini. Il coinvolgi-mento degli anziani è avvenuto attraverso la partecipazione delle diverse realtà del territorio e grazie all'intermediazione della Pubblica Amministrazione. Il passaparo-la è stato poi l’elemento chiave per creare il gruppo e successivamente allargarlo. In questa sede è stato presentato il progetto “Borghi da vivere”, intrecciato al progetto SEM.BET, nei suoi diversi obiettivi e modalità. Si è dibattuto sulla possibilità di coinvolgere altre persone e sull'utilità del progetto che, molti di loro, hanno definito “utopistico” soprattutto riguardo la possibilità di coinvolgere ed interessare le giovani generazioni. Gli incontri iniziali sono stati un po' difficili, specie in quei territori in cui non è stato creato un contesto ad hoc ma ci si è inseriti in una quoti-dianità, andando così ad interrompere la routine. Gli incontri con gli anziani si sono sviluppati, generalmente, intorno a una tematica specifica relativa agli anni compre-si tra il '30 e il '60. Sono stati raccolti ricordi individuali e collettivi, ricordi familiari e comunitari, vissuti ed emozioni. I temi affrontati sono stati: la guerra, la scuola, i giochi di una volta, la casa di una volta, i lavori dei campi, la solidarietà all'interno della comunità, i personaggi del paese. La maggior parte degli incontri sono avve- nuti in contesti pubblici ma in alcuni casi, per motivi di salute, sono stati effettuati anche incontri a domicilio. La flessibilità del setting ha permesso di coinvolgere così un grande numero di persone, anche con limitazioni fisiche, e promuovere l'idea che fosse un progetto per e della comunità. Ciò a consentito ai più diffidenti di avvicinar-si con calma, osservare e verificare la “buona fede” del progetto e delle persone che

ci hanno lavorato. L'obiettivo comune posto ai tre diversi gruppi di anziani è stato quello di raccogliere testimonianze da trasmettere alle generazioni più giovani attraverso incontri specifici con i bambini e attraverso l'organizzazione della giorna-ta “Borgo animato” del 22 Giugno 2014.

Gli incontri con i bambini sono stati organizzati pensando ad alcune tematiche specifiche (per esempio i giochi di una volta) e, soprattutto, attraverso l'utilizzo di vecchi oggetti che i bambini hanno potuto maneggiare e su cui hanno potuto fare ipotesi, ragionare e, infine, ascoltare le storie degli anziani. I bambini sono stati invitati a ripensare a casa alle cose imparate e hanno prodotto alcuni disegni o elaborati in terracotta all'interno del laboratorio di ceramica proposto dall'associazione Artemisia. Gli incontri si sono fatti via via più coinvolgenti e più partecipati; gli anziani si sono mostrati contenti sia di essere ascoltati come impor-tanti “testimoni di vita” sia di ritrovarsi e avere un appuntamento settimanale. Autonomamente hanno deciso di portare una “merenda” e di condividere anche questo momento insieme.

Questo progetto ha avuto un'importante ricaduta sulla vita quotidiana: gli incontri hanno permesso un contatto più approfondito e hanno, quindi, contribuito ad avere maggiori scambi tra i partecipanti all'interno della vita del paese, soprattutto a livello intergenerazionale. Durante il periodo degli incontri con gli anziani il paese ha cominciato a parlare del progetto allargando l’interesse fino ad arrivare all'allestimento della mostra fotografica in della mostra di oggetti agricoli antichi e alla giornata conclusiva “Borgo animato” a cui hanno partecipato quasi 300 persone di tutte le età e provenienti da diversi comuni limitrofi e non solo.

Tutte le memorie emerse, le immagini, video e testi raccolti sono stati in seguito selezionati e rielaborati per la creazione di micro-monumenti della memoria distri-buiti sul territorio coinvolto. Per ogni Comune è stato creato un pannello riportante le immagini e i testi delle persone del luogo. I pannelli, presentati alla comunità, sono stati posizionati in luoghi pubblici e dotati di un QRCode collegato al sito di SEM.BET e al Database delle memorie, in cui è possibile visionare anche i micro-monumenti degli altri paesi. Sono stati inoltre realizzati video tematici, sottotitolati in inglese, visionabili dal sito web e presentati in occasione degli eventi di dissemi-nazione del progetto.

ROMANIA

L’11 Giugno IREA ha avviato la sperimentazione della metodologia in Romania, con il coinvolgimento di due gruppi: studenti provenienti dall’Associazione di Studenti della Facoltà di Sociologia e Psicologia dell’Università dell’Ovest di Timisoara, e gli anziani che sono membri dell’Associazione Anziani di Timisoara. Questa prima attività intergenerazionale è stata organizzata il 27 Giugno 2014 ed è stato il primo step di un viaggio nel passato che i giovani hanno fatto nel momento in cui hanno aderito a questa attività. Numerosi giocattoli e tante storie sono usciti dai loro ricordi e dalla loro esperienza di vita. Ma ciò che è stato davvero impressionante sono state le emozioni e i legami che entrambi i gruppi hanno sviluppato durante e dopo questa sessione.

Il processo di apprendimento e la curiosità di sapere di più sul passato hanno aumen-tato l’interesse del gruppo che ha richiesto un secondo incontro, al fine di trasformare e raccogliere i ricordi in un formato "materiale", in modo che potessero essere trasmessi nel tempo ad altre generazioni.

Nella seconda attività, scoprendo di più su gli anziani e scrivendo insieme a loro le memorie sul piacere dell’ infanzia, il principale obiettivo della sessione è divenuto il cogliere le caratteristiche generali dell'infanzia vissuta nel passato. IREA ha trasfor-mato tutti questi ricordi in un micro-monumento di vita, in forma di brochure.

POLONIA

Il progetto SEMBET ha coinvolto un gruppo di scout anziani che vivevano nel quartiere Środka a Poznań. I signori più anziani hanno condiviso il loro attaccamento sentimen-tale al territorio attraverso storie della loro giovinezza lì. Sono stati proprio questi racconti orali che hanno dato l’ispirazione per le sessioni “Gli Incontri di Śródka".

Gli incontri, raccogliendo insieme anziani e giovani, sono iniziati con una discussione sugli sforzi di rivitalizzazione e le possibilità di sviluppo del paesaggio culturale urbano senza cancellare memorie locali del passato. I due obiettivi generali di progetto sono stati 1) trovare un modo efficace di trasmettere memorie da una gene-razione a quella successiva, e 2) preservare e consolidare racconti orali degli anziani.Il più importante elemento degli incontri è stata la passeggiata attorno a Śródka, dove gli anziani hanno avuto la possibilità di parlare delle loro memorie connesse con il luogo. Mentre parlavano, hanno ricreato il clima specifico del luogo attraverso le loro storie accattivanti.

Gli incontri con gli anziani hanno avuto luogo da Giugno fino a settembre Al termine è stata realizzata una Guida sui dintorni di Śródka, per introdurre i lettori in un viaggio attraverso il tempo, conducendoli attraverso i ricordi degli anziani. I giovani partecipanti sono stati responsabili dell’annotazione dei ricordi e della creazione del progetto grafico, mentre gli anziani hanno recensito e corretto il lavoro. La guida è disponibile gratuitamente online sul sito di progetto e sul sito http://srodeckiespotkania.pl/

PAESI BASCHI

Aranzadi ha sperimentato SEMBET in Orio, città costiera basca molto conosciuta per le sue tradizionali pratiche di pesca delle giovani anguille. Focalizzandosi sulla tradizione di pesca e la trasformazione sociale, e tenendo il mondo dei pescatori come principale argomento, quattro anziani e quattro adulti hanno preso parte a quattro workshop duran-te due settimane. Insieme, hanno analizzato i cambiamenti affrontati da questa tradizio-nale professione, inserendo le proprie esperienze in una storia, generando memorie individuali.

Un insieme di diverse attività sono state proposte per collegare queste memorie indivi-duali e costruire una memoria comunitaria: Mappa dei ricordi e narrazione (Eventi felici e storie di vita di tutti i giorni dei partecipanti sono stati collocati in una mappa); Mostrare e Raccontare (spiegazioni e storie su antichi oggetti legati alla pesca delle giovani angui-lle) o progetti d’ispirazione (un'esperienza collettiva in una città vicina: il restauro di una vecchia nave di legno e la sua trasformazione in un simbolo e un monumento per la comunità).

Alla fine, è stata svolta vicino al mare una performance artistica: un fiume di sabbia realizzato dai partecipanti locali, dove ogni curva e ogni deviazione dal suo flusso ha rappresentato ogni memoria, tutti insieme immersi nel percorso di una storia condivisa. Come risultato, i partecipanti hanno mostrato un atteggiamento positivo e hanno colto l'importanza di portare il passato nel presente, come un modo per preservare le capacità e le conoscenze collegate alla pesca. Sono state costruite nuove relazioni, e il contatto tra le generazioni ha portato ad una riflessione sullo sviluppo della comunità locale e progetti per il futuro per preservare il patrimonio culturale.

SLOVENIA

La biblioteca Mestna knjižnica Kranj ha affrontato il tema della prima guerra mondiale. Le attività sono state rivolte in primo luogo a persone (anziani) che hanno alcune memo-rie (racconti, oggetti, foto ...) relative alla prima guerra mondiale, ma non connessi con le armi. Secondariamente, sono state coinvolte organizzazioni e anche persone con capaci-tà informatiche ed organizzative interessate ad imparare un po' di Storia direttamente dalle storie raccontate (giovani adulti).

Sono stati definiti diversi tipi di meeting per entrambe le generazioni e svolte attività consistenti principalmente nella narrazione, nel portare oggetti di quel tempo, nel processo di insegnamento agli anziani di nuove competenze tecnologiche, mettendo tutto insieme per la mostra finale e pubblicandolo sul portale on line Kamra (http://www.kamra.si/). Il portale regionale Kamra raccoglie contenuti culturali locali digitalizzati da biblioteche e altre istituzioni culturali locali. Il contenuto digitale è quindi disponibile attraverso un unico luogo e creato dalle organizzazioni più compe-tenti nei loro rispettivi campi.

Project number: 527479-LLP-1-2012-1-IT-GRUNDTVIG-GMP

Il presente progetto è finanziato con il sostegno della Commissione europea.L’autore è il solo responsabile di questa pubblicazione e la Commissione declina ogni responsabilità sull’uso che potrà essere fatto delle informazioni in essa contenute.

DurataGennaio 2013 - Dicembre 2014

Coordinatore di progettoFutura - San Giovanni in Persiceto (Bo) - Italiaprogetti_europei@cfp-futura.it

Per saperne di più: www.sembet.eu

Il contenuto archiviato su Kamra è presentato in forma di storie con il supporto di narrazioni, corrispondenti ad oggetti digitalizzati e metadati. Le azioni realizzate hanno avuto una risonanza a livello locale, così che altre organizzazioni culturali hanno dimostrato interesse a partecipare al progetto.

In questo modo l'evento finale della sperimentazione della metodologia ha avuto grande eco nella comunità locale. Oltre alla presentazione dei risultati, sono state organizzate tre mostre con lo stesso tema: una presso la biblioteca, una nel museo regionale e una mostra di pittura nella casa della cultura locale.Inoltre sono state realizzate una presentazione di autori che scrivevano durante la Prima Guerra Mondiale e la visione di film realizzati in quel periodo. Affinché tutta la comunità fosse coinvolta, sono stati organizzati anche laboratori per bambini, anche se non erano il gruppo target di progetto.

Tutto il lavoro svolto è stato filmato, insieme ad alcune delle storie raccontate e alcuni oggetti, in modo da avere un video di presentazione per la diffusione e la valorizzazione dei risultati, anche dopo la fine del progetto.

Project number: 527479-LLP-1-2012-1-IT-GRUNDTVIG-GMP