seizmičnost pregrad 2009

7/26/2019 seizminost pregrad 2009

1/26

OPAZOVANJE SEIZMINOSTI NA OBMOJU VELIKIHPREGRAD

Peter Sini,Renato Vidri,Mat!a" Gode#

POVZETEK

V$a%o &eto ' Ze(&!ini notran!o$ti na$tane 'e (oni )otre$o' * o+$e"ni(i)o$&edi#a(i t,di na 'e!i o+!e%ti- Medn!e .te!e(o t,di 'e&i%e )re/rade0 od%ateri $o (no/e */ra!ene na )otre$no a%ti'ni o+(o!i- Za )re$o!o)ro!e%tni o+te"+ in o+na.an!a )re/radni o+!e%to'0 $(o $e ' S&o'eni!iod&oi&i0 da !e *a *a/ota'&!an!e 'arno$ti )re/rad )otre+no nada&!e'ati

o)a*o'an!e $ei*(ino$ti &e1te- V Uradne( &i$t, RS !e +i& &eta 2333 o+!a'&!enPra'i&ni% o o)a*o'an!, $ei*(ino$ti na o+(o!, 'e&i%i )re/rad0 %i)red)i$,!e naine o)a*o'an!a $ei*(ino$ti0 tenine nor(ati'e $ei*(o&o.%iin$tr,(ento' ter )o/o!e0 %i !i (ora i*)o&n!e'ati i*'a!a&e# o)a*o'an!a ')&i'a$ei*(ino$ti na 'e&i%e )re/rade- Pra'i&ni% (ed na.teti( o)rede&!,!e t,di)o!e( 'e&i%e )re/rade0 nad*or nad n!e/o'i( i*'a!an!e( )a o)ra'&!a!oin.)e%tor!i0 )ri$to!ni *a 'ar$t'o o%o&!a- Zadn!a do/a!an!a $o )o%a*a&a0 da !e)ra'i&ni% )otre+no $)re(eniti0 *a %ar $e tr,di(o ' *adn!i &eti0 da +o &a%o)ro#e$ o)a*o'an!a $ei*(ino$ti $te%e& ne(oteno-

UVOD

Letno je na Zemlji zabeleenih preko 3 milijone potresov. Veina teh je tako ibkih,

da jih ljudje ne utimo. Toda vsaj !! potresov letno je monejih od ma"nitude #.

Takni potresi lahko povzroajo tudi obsene posledi$e. %d leta &!! je v potresih

iz"ubilo ivljenja ve kot ' milijona ljudi, posledi$e potresov v posameznih dravah

pomenijo pravo "ospodarsko katastro(o. )no"e pre"rade po svetu so z"rajene na

potresno aktivnih obmojih in po znanih podatkih je *+ pre"rad utrpelo pokodbe

zaradi potresov, od te"a '* pre"rad hude ali zelo hude pokodbe slika &-. Zaradi

potresa so tako utrpele pokodbe tudi nam blinje pre"rade v )akedoniji,

omuniji in Veliki /ritaniji.

4

4 )inistrstvo za okolje in prostor, 0"en$ija 1 za okolje, 2rad za seizmolo"ijo in "eolo"ijo, unajska+*, Ljubljana

4

44dr.. )inistrstvo za okolje in prostor, 0"en$ija 1 za okolje, 2rad za seizmolo"ijo in "eolo"ijo, unajska +*,

Ljubljana


2/26

)oni potresi vedno porajajo vpraanja na katera po"osto ni mo dati tonih

od"ovorov. To e posebej velja v primeru velikih pre"rad, kjer imamo postavljenih

premalo instrumentov, tako za beleenje potresov, kot za beleenje odziva

pre"rade.

/rez ustrezne"a zapisa ni mono opraviti primerjave v potresu pokodovane

pre"rade s predpostavljenimi projektnimi parametri in kriteriji4 prav tako pa je tudi

oteen sprejem ra$ionalnih odloitev za sana$ijo in ojaitev konstruk$ije. odatne

teave se pojavljajo, kadar potresi ne povzroajo velikih in vidnih pokodb. V takih

primerih je za o$eno uporabnosti konstruk$ije potrebno opraviti posebne meritve

za zahtevnimi pre"ledi konstruk$ije.

5oznavanje podatkov o "ibanju tal ob potresu na ojem obmoju, kjer lei

konstruk$ija, in poznavanje obnaanje konstruk$ije sta temeljne"a pomena za

o$eno potresne nevarnosti, tako za doloitev potresnih parametrov in kriterijev,

kot tudi za vse ostale dinamine preiskav. /rez teh podatkov so vse nadaljnje

preiskave in analize zasnovane le na predpostavkah. 6ajbolji nain za reevanje

teh problemov je instaliranje mree veje"a tevila intrumentov, tako za beleenje

"ibanja tal, kot tudi za beleenje odziva konstruk$ije v primeru potresa.

V potresnem inenirstvu je vse veja potreba po podatkih, ki jih lahko pridobimo s

postavljenimi mreami instrumentov za beleenje monih potresov. Tako

pridobljeni podatki so bistveni pri aktivnostih za zmanjevanje potresne

o"roenosti in tudi za zmanjevanje pokodb tako opazovanih konstruk$ij pri

morebitnih katastro(alnih potresih. 5ridobljeni rezultati so enako pomembni za

teoretine in sploh bazine raziskave na podroju potresne"a inenirstva, kot tudi

za uporabne raziskave na tem podroju.

V zadnjem asu je seizmoloko opazovanje konstruk$ij na splono aktivnost, ki ji v

seizmolo"iji in potresnem inenirstvu dajemo velik poudarek. 7n to ne brez razlo"a

8 tako dobljeni podatki bistveno pripomorejo k poveanju varnosti ob potresu.

5ole" te"a pa nam ti podatki predstavljajo osnovo za pripravo zakonodaje na tem

podroju. 6a ta nain pripomoremo k projektiranju potresno odpornejih

konstruk$ij, kar neposredno vpliva na manjanje potresne o"roenosti 9ode$,

Vidrih, '!!3-.


3/26

5rispevek je posveen problemom seizmoloke"a opazovanja pre"rad, zato so v

nadaljevanju obravnavane le teme vezane na opazovanje pre"rad. 5odobno

pozornost pa ponekod po svetu posveajo tudi dru"im velikim inenirskim

objektom mostovi, vodni rezervoarji, objekti v sklopu jedrskih elektrarn, izjemno

pomembni objekt ter objekti, ki se "radijo v vejih serijah-.

SPLO5NE ZAHTEVE POTRESNEGA OPAZOVANJA

5otresi so lahko po nainu svoje"a nastanka, kot po svojem delovanju na objekte

kompleksen pojav, ki vsebuje poten$ialno nevarnost, da v svojem zelo kratkem

trajanju povzroi poruitve objektov ali spremembe oblija zemlje velikih razmer.

5otrebno je poudariti, da je ena najvejih poten$ialnih nevarnosti nastanka kod

velikih razsenosti pri potresih prav poruitev pre"radnih objektov. Takna

poruitev ima e veje posledi$e, e so o"roena "osto naseljena in visoko

urbanizirana podroja.

1talna nevarnost nastanka potresa od nas zahteva, da s preventivnimi aktivnostmi

prinemo e v (azi nartovanja in projektiranja objekta. 2inki preventivnih in

zaitnih ukrepov so uinkoviteji in ra$ionalneji od tistih, kateri bi bili uporabljeni

pri odstranjevanju posledi$ uinkov potresa.

Velika pre"rada je posebej pomemben element pri o$enjevanju potresne

o"roenosti ire"a obmoja pre"rade, kot tudi pri opredeljevanju potresne

o"roenosti obmoja, kjer bo pre"rada postavljena. )no"o pre"rad po svetu je

postavljenih na obmojih velike potresne aktivnosti ali pa v neposredni bliini

podroij, kjer so v preteklosti e bili moni potresi. 5ri tem je potrebno upotevati

monost nastanka ne le naravnih temve tudi indu$iranih potresov. Tu je potrebno

posebej poudariti poten$ialno nevarnost nastanka hudih posledi$ zaradi popolne alidelne poruitve pre"rad zaradi potresa, kot tudi zaradi monosti nastanka

lokalne"a indu$irane"a potresa med polnjenjem akumula$ije.

7zmed mno"ih pokodovanih pre"rad zaradi :naravnih; potresov naj omenimo le

pre"rado klutna na 0laski Z0-

leta &?+, pre"rado Van 6orman v @ali(orniji Z0- leta &*& in pre"rado 1hih

@an" AiB9an"- na Tajvanu leta &.


4/26

6ajpomembneji podatki o "ibanju tal in odzivu pre"rade ob potresu se pridobijo s

postavitvijo instrumentov za beleenje potresov. /rez zapisa potresa ni mono

primerjati obnaanja pre"rade med potresom s projektnimi potresnimi parametri,

kot tudi ni mo sprejeti sklepov za nadaljnjo varno uporabo ali pa ra$ionalno

sana$ijo pre"rade po potresu 9ode$ in sod., '!!+-.

1lika &. %b potresu na Tajvanu leta & se je podrla na prelomu z"rajena pre"rada

AiB9an" (otoC . Vidrih-.

Za doloitev odziva pre"rade je potrebne postavitev ustrezne"a tevila

instrumentov na pre"radi in v njeni neposredni okoli$i.Atevilo instrumentov je odvisno od ve (aktorjev, in si$er odC seizmotektonskih

karakteristik obmoja, po"ojev temeljenja, tipa in namena pre"rade, materiala

pre"rade,D Zato ni mo kar splono doloiti tevila potrebnih instrumentov.

Zaeleno je, da se izdelajo predhodne tudije in analize za doloitev tako

optimalne"a tevila postavljenih instrumentov, kot tudi mest postavitve.

Ee leta &*' je 7Z771 7ntitut za potresno inenirstvo in inenirsko seizmolo"ijo-

iz 1kopja na obmoju tedanje Fu"oslavije priel s postavitvijo mree instrumentov


5/26

za beleenje monih potresov. 6a zaetku je bilo v tej mrei postavljenih &!!

instrumentov ak$elero"ra(i 1)0B& 8 @inemetri$s, Z0-. @asneje se je to tevilo

kontinuirano poveevalo in na kon$u osemdesetih let prejnje"a stoletja dose"lo

nekaj ve kot 3!! instrumentov. Ti instrumenti so bili postavljeni na osnovni

hribini, na karakteristinih tleh in na razlinih tipih konstruk$ij )ihailov, &=#,

&!, )ihailov, Trnko$zG, &!-.

SEIZMOLO5KO OPAZOVANJE PREGRAD

1eizmoloko opazovanje hidrotehninih objektov, posebno pre"rad, predstavlja

najra$ionalnejo obliko in metodo zaite pred uinki potresov. 5odatki, ki se

pridobijo z re"istra$ijo potresa na teh instrumentih se koristijo kot temeljni podatki

za de(iniranje potresnih parametrov in kasneje po"ojev za projektiranje. 5ole" te"a

8 brez ustrezne re"istra$ije ni mono opraviti primerjave obnaanja objekta

pre"rade- v asu potresa s projektnimi potresnimi parametri. 5rav tako tudi ni

mo sprejeti odloitve za nadaljnjo varno uporabo ali nujnost sana$ije pre"rade

takoj po potresu.

7z navedene"a je priporoeno izvajanje potresne"a opazovanja na vseh

hidrotehninih objektih, e posebej na visokih pre"radah, ki so z"rajene na

potresno aktivnih obmojih.

1kupno tevilo instrumentov na pre"radah po svetu je majhno. 5otrebno bo e

pre$ej asa za popolno de(iniranje obnaanja konstruk$ij 8 odziva pre"rad ob

potresu. Zato je zelo pomembno, da se iz te"a relativno majhne"a tevila

instrumentov dobi najveji moni nabor in(orma$ij. Zato je potrebno vloiti e

veje napore in pridobiti razumevanje investitorjev, da se tevilo instaliranih

instrumentov na obstojeih pre"radah povea.

5oveanje tevila je posebej pomembno za pre"rade z"rajene po najnovejih

tehnolo"ijah in metodah projektiranja. Tehnino in ekonomsko je to upravieno.

1troki instrumentiranja so zanemarljivi "lede na $elotno investi$ijo. 5o dru"i strani

nam pa tako postavljeni instrumenti omo"oajo pridobitev osnovnih podatkov o

obnaanju pre"rade ob potresu, sprejemanje odloitev o nadaljnjem izkorianju ali

potrebi za sana$ijo neposredno po potresu. 7stoasno tako pridobimo realne


6/26

podatke o uinkovitosti novih materialov ali metod projektiranja. Eal je za

potresno inenirstvo potres edini pravi eksperiment.

5omemben element pri seizmolokem opazovanju so izhodni podatki instrumentov.

Zaeleno je, da so ti v takni obliki, da se iz njih na li$u mesta, neposredno po

potresu, pridobi in(orma$ija o moi potresa in odzivu konstruk$ije. 6a osnovi te"a

je mo sprejeti odloitev o nadaljnji uporabi pre"rade. 6a primer, e je pre"rada

projektirana za pospeek aH!,'# ", kot projektni parameter, a je bila maksimalna

amplituda zabeleene"a pospeka manja od te vrednosti, potem se lahko z veliko

zanesljivostjo sprejme odloitev o nadaljnji uporabi brez posebnih potrebnih

ojaitvenih ali sana$ijskih del. Vkolikor pa je bil re"istriran pospeek veji od

!,'# " pa je priporoljivo, tudi kadar ni vidnih znakov pokodovanosti pre"rade,

da se naredi posebna tudija in da se preveri velikosti sil in de(orma$ij pre"rade

zaradi takne potresne sile.

V zadnjih treh desetletjih je bil narejen velik napredek v poznavanju delovanja

potresa na betonske in zemeljske pre"rade. azvoj instrumentov za tono

beleenje realnih premikov zaradi potresa kot tudi napredek v raunalniko

analitinih postopkih vodijo k boljim o$enam potresne"a odziva pre"rad. )no"o

naporov je bilo vloenih v pripravo analitinih in numerinih metod za simuliranje

odziva pre"rade na potres, ki je v splonem predstavljen z od"ovarjajoim

pospekom. /istven napredek je napravljen tudi pri de(iniranju potresnih vhodnih

podatkov za opredeljevanje izpostavljenosti konstruk$ije potresu.

)enimo, da je neobhodno, da projektanti bolje poznajo rezultate in pomen

zabeleenih podatkov 8 realne"a obnaanja pre"rade pri delovanju potresnih sil. Le

tako bodo lahko te podatke uporabljali v vsakodnevni praksi. 6a ta nain bomo

poma"ali pripraviti po"oje za im ra$ionalneji pristop pri potresno odpornemprojektiranju pre"rad


7/26

potresi. Zaradi spe$i(ine narave nastanka potresa in nje"ove"a delovanja na

objekte, predpisi ne morejo neposredno zajeti vseh vplivov potresa od katerih je

neposredno odvisno obnaanje, stabilnost in tudi ranljivost objekta. Zato je

potrebno, pole" upotevanja tehninih predpisov kot mere zaite, tudi iskati nove

vsebine in oblike zaite pred potresi v vseh podrojih tehninih strok.

5otresno opazovanje pre"rad je relativno zapleten pro$es predvsem zaradi

nezadostne de(iniranosti narave same"a potresa in obnaanja objektov pod

nje"ovim vplivom. V ve dravah obstajajo predpisi in normativi za potresno

opazovanje konstruk$ij na predpisani nain 8 v bistvu so de(inirani kriteriji za

potresno opazovanje.

V bivi Fu"oslaviji je bil v zaetku leta &== sprejet 5ravilnik o tehninih

normativih za seizmino opazovanje visokih pre"rad 2L 1IF ?J&==-, ki je e

vedno v veljavi v nekaterih dravah, ki so bile v sestavi bive 1IF. @on$em leta

& je bil v 1loveniji sprejet 5ravilnik o opazovanju seizminosti na obmoju

velike pre"rade 2L 1 'J- s imer je prenehala veljavnost prejnje"a

pravilnika.

%bveznost iz 5ravilnika 1IF je bilo opazovanje v tem primeru instrumentiranje-

ire"a obmoja pre"rade in akumula$ije kot tudi same pre"rade. To opazovanje je

sestavljeno iz dveh delovC

a- potresno opazovanje indu$irane seizminosti

b- potresno opazovanje za beleenje dinamine"a obnaanja tal, temeljev in

telesa pre"rade ob monem potresu.

Za za"otavljanje teh in(orma$ij, ki so po naravi razline, so potrebne preiskave in

opazovanje pre"rad s pomojoC

a- lokalne mree seizmolokih postaj 8 seizmo"ra(ov in

b- instrumentov za beleenje monih potresov 8 ak$elero"ra(ov

Lokalna seizmoloka mrea je sestavljena iz najmanj treh preminih seizmolokih

opazovalni$, ki so razporejene, da pokrivajo opazovano obmoje tako, da

omo"oajo vrednotenje lokalne potresne aktivnosti, lo$iranje epi$entrov in

doloitev ener"etskih karakteristik potresa. elo takne mree se mora zaeti vsaj

dve leti pred prietkom iz"radnje pre"rade, nadaljevati pa se mora do zakljuka


8/26

polnjenja oziroma e leto dni po prietku obratovanja. Zaeleno je, posebej na

obmojih velike potresne aktivnosti, da takna mrea deluje kot stalna mrea 8

brez prekinitve. 5ri tem opazovanju je zelo pomembno obdobje polnjenja

akumula$ije "lede na monost nastanka indu$iranih lokalnih potresov zaradi

poruitve naravne"a stanja zaradi spremembe napetostne"a stanja v tleh-.

7nstrumenti za beleenje monih potresov postavljeni na pre"radi nam omo"oajo

pridobivanje osnovnih podatkov o obnaanju pre"rade v asu potresa, oziroma

nam omo"oajo sprejem odloitev o nadaljnji uporabi ali potrebi po sana$iji

neposredno po potresu.

Zaradi spe$i(inih po"ojev loka$ij posameznih pre"rad "eoloke, seizmoloke,..-,

tipa konstruk$ije pre"rade, velikosti akumula$ije, kot tudi zaradi resnosti posledi$,

ki lahko nastanejo zaradi pokodb pre"rade lahko zahtevajo podrobno tudijo o

optimalnem tevilu in loka$iji instrumentov za beleenje monih potresov.

osedanje izkunje po svetu nam "ovorijo, da je indu$irana seizminost pri

polnjenju akumula$ij v "lavnem v neposredni povezavi z velikimi pre"radami

vijimi od &!! m-. )edtem pa predstavljajo manje pre"rade, "lede na njihovo

veliko tevilo, relativno visok poten$ial nevarnosti. 7z teh razlo"ov se predla"a, da

je lokalna mrea seizmolokih postaj vezana le na zelo visoke pre"rade, mrea

instrumentov za beleenje monih potresov pa na vse pre"rade na potresno

aktivnih obmojih. Zato bodo v nadaljevanju prikazani le nekateri od splonih

prin$ipov za instrumentiranje pre"rad z instrumenti za beleenje monih potresov.

5otresno opazovanje pre"rade in akumula$ije se planira, projektira, izvaja in

or"anizira posebej za vsak objekt. 5ri tem je obvezno, da se projekt opazovanja

seizminosti izdela na osnovi zahtev pravilnika in morebitnih podrobnejih raziskav

loka$ije pre"rade.

OPAZOVANJE SEIZMINOSTI

1estavni del o$ene potresne nevarnosti obmoij in loka$ij pre"radnih objektov je

opazovanje seizminosti pre"radnih objektov. 5ole" te"a je to opazovanje bistveno

za presojo potresne odpornosti objektov. Tako dobljeni podatki omo"oajo

smotrne projektne odloitve pri novo"radnjah, pri obstojeih pre"radah pa


9/26

omo"oajo im stvarneje odloitve pri popravilih ali ojaevanjih po morebitnih

pokodbah zaradi potresov. Zapisi dejanskih potresov nam pomenijo edine prave

rezultate. Tako dobljeni rezultati nam sluijo za presojo projektnih obteb,

obnaanja in $elovito o$eno varnosti pre"rad Iaj(ar, Zadnik, &?-.

6a osnovi 5ravilnika o tehninih normativih za seizmino opazovanje visokih

pre"rad 2L 1IF ?J==- in Zakona o varstvu okolja 2L 1 3'J3- smo se zato v

1loveniji odloili, da je za za"otavljanje varnosti pre"rad potrebno nadaljevati s

potresnim opazovanje leBteh. 5ri pripravi pravilnika so bile uporabljene pri

za"otavljanju potresne"a opazovanja tudi izkunje dru"ih drav. 7zkunje s

potresnim opazovanjem imajo med dru"imi v 0vstraliji, 0vstriji, @anadi, 7taliji

Faponski, Avi$i in Z0.

5ravilnik o opazovanju seizminosti na obmoju velikih pre"rad objavljen v

2radnem listu 1 t. ' leta & predpisujeC

o nain opazovanja indu$irane seizminosti, ki jo povzroa voda v

zbiralniku, zajezena z veliko pre"rado,

o nain opazovanja dinamine"a obnaanja telesa in temelja velikih

pre"rad, zbiralnikov oziroma prostora za njimi, ter proste"a povrja vnjihovi neposredni bliini ob delovanju potresov,

o tehnine normative seizmolokih instrumentov in normative za

njihovo vzdrevanje in

o po"oje, ki jih mora izpolnjevati izvajale$ opazovanja vpliva

seizminosti na velike pre"rade.

Ve&i%a )re/radaVelika pre"rada v nadaljnjem besediluC pre"rada- po tem pravilniku jeC

o vsaka pre"rada, ki je vija od metrov ali

o vsaka pre"rada med &! in metri viine, ki izpolnjuje vsaj ene"a od

naslednjih po"ojevC

o dolina krone ni manja od #!! metrov,


10/26

o vsebina zbiralnika, ki "a ustvari pre"rada, ni manja od ene"a

milijona kubinih metrov,

o

maksimalna visoka voda, ki vpliva na pre"rado, ni manja od '!!!kubinih metrov na sekundo,

o pre"rada je imela teke po"oje temeljenja in

o pre"rada je neobiajna konstruk$ija.

Viina pre"rade je opredeljena v skladu s privzeto terminolo"ijo velikih pre"rad, in

si$er se viina pre"rade meri od najnije toke temeljenja do vrha pre"rade.

Na(en )ra'i&ni%a

6amen pravilnika je za"otoviti opazovanje indu$irane seizminosti in opazovanje

dinamine"a obnaanja pre"rade.

5ri tem pomeniC

o opazovanje ind,#irane $ei*(ino$ti zaznavanje in zapisovanje

sprememb potresne dejavnosti, ki nastajajo zaradi vode v zbiralniku,

zajezene v prostoru za veliko pre"rado,

o opazovanjedina(ine/a o+na.an!a )re/radepa je zaznavanje in

zapisovanje odziva telesa in temelja pre"rade ter proste"a povrja

okoli nje na potres,

Zavezane$ za za"otovitev opazovanja indu$irane seizminosti in opazovanja

dinamine"a obnaanja pre"rad po pravilniku je lastnik pre"rade.

Zavezane$ za postavitev instrumenta oziroma instrumentov za opazovanje

indu$irane seizminosti seizmo"ra(- in instrumentov za opazovanje dinamine"aobnaanja pre"rade ak$elero"ra(- je lastnik pre"rade.

Zavezane$ za za"otavljanje izvajanja obratovalne"a monitorin"a je upravljale$

pre"rade.


11/26

Ind,#irana 7tri/erirana8)ro"ena9 $ei*(ino$t

5ojav potresov, ki so povezani s loveko dejavnostjo imenujemo indu$irana ali,

bolj pravilno, tri"erirana seizminost. LeBta se mani(estira v irokem prostorskoB

asovnem in ener"etskem razponuC od mikropotresov v neposredni bliini vira

sprememb do ruilnih potresov z ariem na "lobini veji od deset kilometrov.

5oznamo ve vzrokov za indu$irano tri"erirano- seizminost. 6ajbolj po"osti soC

o vodna zajetja,

o injektiranje tekoin ali plinov v Zemljino notranjost,

o rpanje na(te in plina,

o rudarjenje in kamnolomi,

o rpanje "eotermalne ener"ije,

o podzemni jedrski poskusi.

5otresi tri"erirani z vodnimi zajetji sodijo med moneje. o sedaj je nedvomno

u"otovljen in dokumetiran pojav sprememb potresne aktivnosti na vsaj &'! vodnih

zajetjih. 6ajmoneji so biliC

o @oGna, 7ndia, &!.&'.&?*, )H?,#

o @remasta, 9rija, !#.!'.&??, )H?,3

o @ariba, odezijaBZambija, '3.!.&?3, )H#,=

V vseh teh primerih je bila "lobina vode veja od =! m. >nostavna statistika poda,

da je vsako petdeseto vodno zajetje z "lobino vode vejo od =! m sproilo potres

ma"nitude #,* ali ve.

1loveniji najblija primera sta v 5iave de Kadore 7talija-, kjer je &3.!&.&?! nastal

potres in Vajont v 7taliji s potresi ma"nitude okoli 3.

eprav je raziskanost teh pojavov in znanje o njihovih vzrokih zaenkrat- pre$ej

pomanjkljivo, je pre$ej verjetno, da potresov ne povzroa loveka dejavnost. V

obmoju, kjer taki potresi nastajajo morajo obstajati tektonsko u"odni po"oji za

nastanek potresov in spremembe seizminosti.


12/26

Zaenkrat sta u"otovljena dva mona mehanizma, ki lahko sproita spremembo

naravne seizminosti. V obeh primerih "re za motnje v naravnem napetostnem

stanju. Tea vode v zajetju izvaja dodaten pritisk v vertikalni smeri. 5otresi,

sproeni s tem mehanizmom, so praviloma ibkeji ker je masa vode tudi pri

najvejih zajetjih relativno majhna v primerjavi z maso kamnine pod zajetjem- in se

pojavljajo kmalu nekaj dni ali mese$ov- po zaetku polnjenja zajetja na majhnih

"lobinah do 3 km- in v neposredni bliini. Zelo po"osto je tevilo potresov

povezano z viino vode ali s hitrostjo polnjenja in praznjenja zajetja. V doloenih

po"ojih je sprememba taka, da se naravna seizminost zmanja. Tako je v po"ojih,

kjer je najveja napetost vertikalna ali ima strm vpad, priakovati pojav novih

potresov obmoja, v katerih prevladujejo normalni in zmini prelomi-, ker teavode povea naravne napetosti. V obmojih, v katerih je najveja napetost

horizontalna, je po"ost pojav zmanjanja naravne seizminosti, ker tea vode

deluje nasprotno od naravnih po"ojev.

ru"i mehanizem je poveanje porne"a pritiska podzemnih voda, ki zmanjuje

upor kamnine ob prelomu proti zminim napetostim. 5otresi, proeni na ta nain

nastajajo v vejih "lobinah tudi ve kot &! km-, lahko tudi na vejih oddaljenostih

nekaj deset kilometrov- od vodne"a zajetja. @er voda potrebuje pre$ej asa, daprodre do "lobin odvisno od permeabilnosti kamnin-, se taki potresi lahko prvi

pojavijo tudi ve let po polnjenju do '! let-. 5otresi vejih ma"nitud nastajajo ob

vejih prelomih. Vodne zajezitve so praviloma v renih dolinah, ki so nastale z

erozijo v obmojih z aktivno tektoniko in jih veinoma sekajo tevilni prelomi, ali

so ob njih $elo nastale.

inamika pojava tri"erirane seizminosti je lahko razlina. Zaenkrat so spoznali

nekaj :tipinih; obnaanjCo potresi takoj po polnjenju najbolj po"osti-, so povezani s spremembo

nivoja vode in se vasih prenehajo ponavljati po nekaj letih,

o stalni potresi redkeji pojav- kaejo na stalno spremembo

seizminosti,

o seizminost v krakih obmojih, ki je vasih tudi v povezavi z zelo

majhnimi zajetji,


13/26

o aseizmina zajetja, pri katerih pride do zmanjanja potresne aktivnosti

in

o

meana, v katerih s asom pride do prehoda iz ene"a tipa v dru"e"a.5ojav indu$irane seizminosti predstavlja nevarnost tako za sam jez, kakor tudi za

okoli$o. V primeru moneje"a potresa lahko pride do pokodb pre"rade in

iztekanja vode, ali do plazov v vodno zajetje, ki hitro dvi"nejo vodno "ladino in

sproijo vodni val. Tve"anju so posebej izpostavljena obmoja z nizko naravno

seizminostjo, kjer pre"rade niso projektirane za moneje potrese, kot je to

praviloma v obmojih z visoko seizminostjo in monimi potresi v preteklosti.

5oznavanje problema indu$irane seizminosti v vodnih zajetjih je pomanjkljivo in nimono z "otovostjo trditi, da bi bilo kakno vodno zajetje kjerkoli v svetu varno

pred monostjo indu$iranih potresov. @ontinuirano spremljanje potresne aktivnosti

v bliini vodne"a zajetja pripomore k boljemu razumevanju pojava tri"erirane

seizminosti in mehanizmov, ki jo povzroajo, kot tudi tektonskih po"ojev, v

katerih je ta pojav bolj ali manj verjeten. Za opazovanje ibkih potresov je nujna

uporaba obutljivih instrumentov v neposredni bliini, da lahko u"otavljamo

nastanek potresov in "a skuamo korelirati s dru"imi parametri viina vode,

hitrost sprememb nivoja vode...-. Za vse do sedaj u"otovljene mone tri"erirane

potrese je u"otovljeno, da so jim predhodili tevilni manji potresi. %pazovanje

tri"eriranih potresov je spe$i(ino podroje seizmolo"ije, v katerem se strokovnjaki

strinjajo, da je napovedovanje potresov mo"oe. 6ekateri avtorji so $elo mnenja,

da je tri"erirano seizminost mo"oe kontrolirati z reimom delovanja vodne

pra"rade.

%pazovanje indu$irane seizminosti se mora izvesti na pre"radah, katerih viina je

veja od +! metrov, in si$erC

pre"rada, katere viina je veja od &!! m, mora imeti na prostem povrju v

oddaljenosti do pet kilometrov od obale zbiralnika lokalno mreo najmanj treh

seizmo"ra(ov,

pre"rada, katere viina je med +! in &!! m mora imeti na prostem povrju v

oddaljenosti do pet kilometrov od obale zbiralnika najmanj en seizmo"ra(.


14/26

Za za"otovitev optimalne"a zaznavanja in zapisovanja ter doloanja parametrov

lokalnih potresov je potrebno izdelati posebni projekt, v katerem se doloi loka$ije

seizmo"ra(ov, vrsto opreme in nain njene postavitve. 5osebni projekt odobri

ministrstvo, pristojno za varstvo okolja. Ta posebni projekt je sestavni del projekta

za pridobitev dovoljenja za pose" v prostor za "raditev pre"rade.

Lastnik pre"rade mora za"otoviti zaetek opazovanja indu$irane seizminosti

najmanj tri leta pred zaetkom polnjenja zbiralnika, oziroma prostora za pre"rado

ter za"otavljati to opazovanje najmanj deset let po prvi- zapolnitvi do kote

polnitve, doloene s projektom za pridobitev dovoljenja za pose" v prostor za

"raditev pre"rade.

)inistrstvo lahko po preteku predpisane dobe na predlo" zavezan$a odloi, da

opazovanje indu$irane seizminosti preneha, e iz analize z opazovanjem dobljenih

podatkov izhaja, da se seizminost ozemlja, na katerem stoji pre"rada, zaradi

pre"rade ni spremenila.

V pravilniku je opredeljena oprema seizmo"ra(ov.

OPAZOVANJE DINAMINEGA OBNA5ANJA PREGRADE

Zate'e )ra'i&ni%a:

o za pre"rade z viino ?! ali ve metrov mora biti postavljena mrea

najmanj tirih ak$elero"ra(ov, od katerih je eden v temelju, dva v

telesu pre"rade, eden pa na prostem povrju,

o za pre"rade viine od 3! do ?! metrov mora biti postavljena mrea

najmanj treh ak$elero"ra(ov, od katerih je eden v temelju, eden vtelesu pre"rade, eden pa na prostem povrju,

o za dru"e pre"rade morata biti postavljena najmanj dva ak$elero"ra(a,

od katerih je eden v temelju pre"rade, dru"i pa na prostem povrju.

Vsi ak$elero"ra(i, postavljeni na posamezni pre"radi, morajo biti povezani v enoten

sistem merjenja in zbiranja podatkov o opazovanju dinamine"a obnaanja

pre"rade.


15/26

5ravilnik predpisuje opremo ak$elero"ra(a in sestavine oz. lastnosti.

Na(e$tite' in$tr,(ento'

Instrumenti na prostem povrju

Zapisujejo potresno nihanje tal, na katero ne vpliva obstoj pre"rade in vodne"a

zajetja. 5rikazujejo nihanje, ki bi bilo na obmoju pre"rade, e le te ne bi bilo.

7nstrumenti morajo biti postavljeni im blije pre"radi, vendar dovolj dale, da

lahko zanemarimo vpliv objekta na zapise. Ta oddaljenost naj bi bila enaka dvojni

viini pre"rade.

Instrumenti v temelju pregrade

Te instrumente instaliramo na znailna temeljna tla. Loka$ijsko se postavljajo v

$eli$e na betonskih temeljih, ki omo"oajo povezavo z osnovno hribino, na kateri

stoji pre"rada.

Instrumenti v/na telesu pregrade

1 temi instrumenti se meri odziv konstruk$ije. %snovno mesto je na najveji viini

pre"rade, kjer priakujemo najveje pomike objekta.

Za/ota'&!an!e o)a*o'an!a

%pazovanje indu$irane seizminosti in dinamine"a obnaanja pre"rade lahko za

zavezan$a iz pravilnika izvaja pravna ali (izina oseba, ki ima pooblastilo)inistrstva. 5ooblastilo )inistrstva lahko pridobi pravna ali (izina oseba, ki ima

re"istrirano "eo(izikalno ali dru"o ustrezno dejavnost opazovanja, meritev in

kartiranja seizmoloki opazovale$-.

)inistrstvo izda pooblastilo ob izpolnjevanju po"ojev iz pravilnika v obse"u, za

katere"a zavezane$ oziroma oseba zaprosi, "lede na vrsto in obse" izvajanja

opazovanja.


16/26

1eizmoloki opazovale$ mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje

po"ojeC

o da je "ospodarska druba, zavod ali samostojni podjetnik,

o da ima sede v epubliki 1loveniji.

1eizmoloki opazovale$ dobi pooblastilo na podla"i vlo"e pri )inistrstvu. Vlo"a

mora vsebovati podatke o prosil$u ter navedbo vrste in obse"a izvajanja

seizmoloke"a opazovanja, za katere"a prosile$ eli pooblastilo.

1eizmolokemu opazoval$u se lahko izda pooblastilo za najve est let. 5ooblastilo

se lahko obnovi na podla"i ponovne vlo"e prosil$a, e izpolnjuje po"oje, doloene

v '?. lenu te"a pravilnika.

% opazovanju indu$irane seizminosti ter opazovanju dinamine"a obnaanja

pre"rade med potresi, je seizmoloki opazovale$ dolan vsako leto izdelati letno

poroilo v predpisani obliki, najkasneje do 3&. mar$a za preteklo leto.

1eizmoloki opazovale$ je dolan ob vsakem potresu, pri katerem vrni pospeek

na prostem povrju presee vrednost # odstotkov zemeljske"a pospeka, pripraviti

posebno poroilo, ki mora vsebovati vse izvirne re"istra$ije potresne"a nihanja in

pripadajoo obdelavo. To poroilo je potrebno dostaviti )inistrstvu v roku 3! dni

po do"odku. 5oroila mora zavezane$ hraniti deset let.

6adzor nad izvajanjem te"a pravilnika opravljajo inpektorji, pristojni za varstvo

okolja.

Zavezan$i za izvajanje seizmoloke"a opazovanja morajo za obstojee pre"rade

za"otoviti opazovanje v skladu s tem pravilnikom najkasneje v enem letu po

nje"ovi uveljavitvi. V enakem roku morajo zavezan$i uskladiti z dolobamipravilnika tudi obstojee sisteme seizmoloke"a opazovanja, ki so bili postavljeni

po 5ravilniku o tehninih normativih za seizmino opazovanje visokih vodnih

pre"rad 2radni list 1IF tevilka ?J==-.

6e "lede na dolobe =. lena te"a pravilnika morajo zavezan$i za"otoviti tudi

opazovanje indu$irane seizminosti za pre"rade iz #. lena pravilnika. To

opazovanje mora trajati najmanj tri leta, po preteku te"a asa pa lahko preneha ob

predpisanih po"ojih in po predpisanem postopku.


17/26

PROJEKT POTRESNEGA OPAZOVANJA

Za uinkovito in zanesljivo spremljanje seizminosti loka$ije pre"rade in

dinamine"a obnaanja same pre"rade je potrebno izdelati poseben projekt

izvajanja potresne"a opazovanja pre"rade.

%snovni parametri za izdelavo takne"a projekta so razdeljeni v dve skupiniC

a- "lobalni parametri, ki jih de(inira pravilnik in

b- parametri, ki so opredeljeni z loka$ijo in samo konstruk$ijo pre"rade.

5rva skupina parametrov je opredeljena v navedenem pravilniku. @ot taki morajo

biti upotevani v projektu potresne"a opazovanja.5arametri dru"e skupine se de(inirajo za vsako pre"rado posebej in so odvisni odC

a- reima seizminosti v mikro in makro re"iji4

b- dinaminih karakteristik lokalnih tal4

$- naina temeljenja4

d- tipa pre"rade in temeljenja4

e- dinaminih karakteristik pre"rade4

(- interak$ije tla 8 temelj pre"rade4"- "eometrijskih znailnosti pre"rade4

h- monostih izvedbe opazovanja in

i- povrine akumula$ije.

Vsi navedeni parametri imajo par$ialen in interaktiven uinek na dinamine

znailnosti obnaanja pre"rad. Te znailnosti, ki imajo velik vpliv na potresno

opazovanje, se na pre"radah obiajno opredeljujejo z dinamino analizo na

matematinem modelu pre"rade ali pa z raziskavami na pre"radah z metodo

vsiljenih vibra$ij ali pa z ambientnimi vibra$ijami. 6a ta nain se dobijoC

a- lastne naravne- (rekven$e,

b- koe(i$ient duenja konstruk$ije in

$- nihajne oblike pre"rade.

6a osnovi analize dobljenih rezultatov se izdela projekt za potresno opazovanje s

katerim se de(iniraC

a- optimalni sistem potresne"a opazovanja


18/26

b- loka$ije instrumentov, ki bodo instalirani v telesu pre"rade in

$- tip seizmolokih instrumentov s karakteristikami, ki ustrezajo zahtevam

5ravilnika in z monostjo njihove"a telemetrine"a povezovanja.

5riporoa se, da je posebej izdelan projekt telemetrine povezave postavljenih

instrumentov s srediem za opazovanje pre"rade.

Tako pridobljeni podatki imajo ve pomenov, med katerimi posebej poudarjamoC

a- veri(ika$ija vhodnih seizminih parametrov na osnovi katerih je bila

projektirana pre"rada in pripadajoi objekti,

b- monost kontrole 8 analize nivoja potresne odpornosti pre"rade "lede na

dobljene zapise

$- analiza uinkov akumula$ije na seizmini reim v blinji okoli$i

d- optimiza$ije postopkov projektiranja bodoih pre"rad.

Za potrebe instrumentiranja pre"rad v 1loveniji so bili v letih '!!3 in '!!+ izdelani

projekti za opazovanje posameznih pre"rad.

Vsi navedeni parametri in kriteriji so bili upotevani pri izdelavi projektov

opazovanja seizminosti na pre"radah 1avskih, ravskih in 1okih hidroelektrarn.

5ri izdelavi in o$enjevanju projektov so bile u"otovljene nekatere nedoslednosti in

pomanjkljivosti v 5ravilniku o opazovanju seizminosti na obmoju velike

pre"rade, ki so bile kasneje odpravljene ali pa so v (azi odpravljanja-.

STANJE V SLOVENIJI

1eizmoloko opazovanje pre"rad v 1loveniji ima relativno dol"o z"odovino. 5rvi

instrumenti za beleenje monih potresov 1)0B&, @inemetri$s, Z0- so bili

instalirani na pre"radah 1okih elektrarn. 6a oblar so bili instalirani kon$emosemdesetih let prejnje"a stoletja, nekaj let kasneje pa na pre"radi 1olkan.

Zatem sta bili instrumentirani pre"radi Iala in Zlatolije na ravi. V sredini

devetdesetih je bilo zaeto tudi seizmoloko opazovanje na pre"radi )oste.

Preglednica. Seznam pregrad v Sloveniji.


19/26

5.>9.00

7)>

Z0F>Z7TV>

L>T%7Z9.06F>

@%61T.2@T7V

60V7A760

,m-

,m-

5.%1T%.6760

Z0F>Z7TV>

,&!!!m

3-

%LE760Z0F>

Z7TV>,km-

V>L7@05.>9.00

AT>

V7L%

0@K>L>.%9.0I%V

AT>V7L%1>7Z)

%9.0I%V


20/26

& ravo"rad &+' '3,! =, &=! *!!! &!,! da '

' Vuzeni$a ' 3+,! &3,= && &+'!! &',! da 3

3 Vuhred ? 33,! &*,+ &?* &3!! &3,! da 3

+ %balt &?! 33,! &*,+ &?* &'==! &3,! da 3

# Iala &'= 3+,! &+,? '+= +!# =,! da 3

? )ariborski otok &+3 33,! &+,' &=+ &=*!! &?,! da 3

* )elje &** &*,! =,' &?! +?!! ?,! da '

= Zlatolije &?= #+,! '+,= #! &*,! da 3 &

)arkov$i 5tujsko jezero &?= &,! &&,# &'! '3!!! ?,! da '

&! Iormin &** +,! ',! + =,! da 3 &

&& )oste ' #,? +=,! #' ?'+! #,! da 3 &

&' Zavrni$a &&+ ,! 3' &3# &,! da '

&3 )avie &=? 3=,! &*,# &&= &!*!! *,! da 3

&+ )edvode Zbiljsko jezero 3!,! '&,' &3+ *!!! ?,! da 3

Vrhovo &3 '+,! =,& &+! =?#! &!,! da '

&? 5odsela oblarsko jezero &3 ##,! #? #=!! =,! da 3 &

&* 0jba &+! 3,! *' &?!! #,! da 3

&= 1olkan &=+ 3#,! '',! &3= *?!! &!,! da 3

& Loe Amartinsko jezero &*! &?,! &&,! '!# ?#!! ',! da '

'! Tratna 1livniko jezero &*# &*,! &3,! =& +!!! ',# da '

'& ai"aj /raslovko jezero$$a '!nepr. da '

'' Trnava Eovneko jezero &*= &3,# *,# 333 &*'! &,# da '

'3 Vodnarje 1otelsko jezero &=! &,! &3,3 &'! &'+!! ?,# da '

'+ 5ri"ori$a ,= *,3 ?! ==!! da '

'# Vo"rek &== 3*,! 3&,! '!! =#!! ',* da 3

'? 5ikolud &= ,# *,# '#! &!!! &,3 ne !

'* @livnik &=* '=,! '#' +3!! 3,! da '

'= )ola &* '3,# ! +3!! 3,* da '

' Van"anel &?+ &,! &*,3 &3! '++ !,' da '

3! /elne klave &*? &=,! 3# da !

3& 5utrihove klave &** ,! ++ da !

3' %vjake klave &=&' &?,! 3# da !


21/26

33 /ukovlak +&,! #'! da 3 &

3+ Za travnikom +,! ?3! da 3 &

1@250F *? ?

V tem asu je instaliranje, vzdrevanje in obdelavo podatkov v 1loveniji opravljal

7Z771 7ntitu za potresno inenirstvo in inenirsko seizmolo"ijo, 1kopje,

)akedonija-.

6a tem mestu bi poudarili, da so bili v tistem obdobju do leta &=- instrumenti

postavljeni na osnovi takratnih svetovnih znanstvenih in strokovnih znanj ter

izkustev na podroju seizmoloke"a opazovanja pre"rad in v skladu z zahtevami5ravilnik o tehninih normativih za opazovanje visokih pre"rad 2L 1IF ?J&==-.

6ovejemu slovenskemu pravilniku al tisto opazovanje ni ustrezalo, ker 5ravilnik

o opazovanju seizminosti na obmoju velikih pre"rad 2L 1 'J- zahteva

instrumente nove "enera$ije.


22/26

1lika '. Loka$ije velikih pre"rad v 1loveniji na "eoloki karti


23/26

1lika 3. Loka$ije velikih pre"rad v 1loveniji na karti potresne nevarnosti.


24/26

V letu '!! se seizmoloko opazovanje v skladu z veljavno zakonodajo izvaja na

pre"radahC

5odsela 8 oblar 1oa-,

0jba 8 5lave 1oa-

1olkan 8 1olkan 1oa-,

)avie 1ava-,

)oste 1ava-,

)edvode 1ava-,

Vrhovo 1ava-,

ravo"rad rava-,

Vuzeni$a rava-, Vuhred rava-,

%balt rava-,

Iala rava-,

)ariborski otok rava-,

Zlatolije rava-,

)arkov$i rava-,

Iormin rava-, Vo"rek Vo"rek-.

1kupno se izvaja seizmoloko opazovanje na &* pre"radah.

DOBLJENI REZULTATI

%d prietka izvajanja opazovanja pre"rad v 1loveniji in ire na obmoju tedanje

Fu"oslavije se je z"odilo nekaj monih potresov ) M #,#- in ve zmernih potresov

) M 3,!-. 5ri tem je bilo pridobljenih ve zapisov, katerih rezultati so bilineposredno uporabljeni v vsakodnevni inenirski praksi 8 pri projektiranju,

sprejemu odloitev o monosti nadaljnje uporabe pre"rade itd.

5otres &'.+.&= v Z"ornjem 5osoju z ma"nitudo )H#,? je bil zabeleen na

pre"radah oblar, 1olkan in )oste.

%b tem poudarjamo, da je to le majhen del izbranih podatkov, ki imajo za $ilj

ilustrirati rezultate, ki so dobljeni s seizmoloki opazovanjem pre"rad.


25/26

ZAKLJUEK

1tanje seizmoloke"a opazovanja pre"rad v 1loveniji je relativno dobro. V zadnjem

asu se je na posamezne pre"rade namestila nova oprema, kar je bistveno izboljalo

stanje 8 e vedno pa se opazovanje seizminosti na velikih pre"radah ne izvaja v

skladu zahtevami veljavne zakonodaje. 1eizmoloko opazovanje se izvaja na &*

pre"radah od skupno 3& velikih pre"rad na katerih bi "a bilo potrebno izvajati.

1eizmoloko opazovanje pre"rad je vedno aktualen problem v potresnem

inenirstvu. ezultati pridobljeni z obdelavo zapisov dajo velik doprinos

eksperimentalnim in analitinim tudijam dinamine"a obnaanja pre"rad. Vse to

vpliva na optimiza$ijo pro$esa projektiranja in iz"radnjo potresno odpornihpre"rad.

Atevilo instrumentov na pre"radah, ki se nahajajo na potresno aktivnih obmojih je

relativno majhen v svetovnih razmerah- in bo e dol"o nezadosten za popolno

de(iniranje obnaanje konstruk$ij 8 to je odziv pre"rade na potres. Zato je izjemno

pomembno, da se iz relativno male"a tevila instrumentov pridobi najveje mono

tevilo in(orma$ij. 6ujni pa so napori, da se lastniki pre"rad zavedajo svoje

od"ovornosti za opremljanje obstojeih pre"rad.5oveanje tevila opazovanih pre"rad je posebej pomembno za nove pre"rade

nove tehnolo"ije, novi pristopi k projektiranju, novi materiali-. im prej je

potrebno dobiti odziv na novosti, ki se "a lahko uporabi pri naslednjih pre"radah.

5rav tako pa je potrebno poudariti, da so stroki te opreme pri novih pre"radah

zanemarljivi "lede na $elotno investi$ijo.

5ri pripravi projekta za potresno opazovanje smo u"otovili nekatere nedoslednosti

in napake v 5ravilniku. 5osebej izstopataC

Atevilo instrumentov na pre"radah je vezano le na viino pre"rade.

%stali odloujoi parametri niso upotevani, eprav imajo lahko

bistven vpliv na doloitev minimalne"a tevila instrumentov na

telesu pre"rade. Vpliv ostalih parametrov se lahko doda vsaj kot

priporoilo pri pripravi projektne dokumenta$ije.


26/26

5roblem pre"rad v nizu 1ava, 1oa, rava- ni obdelan. eitev

te"a problema je vezan na ekonomske aspekte seizmoloke"a

opazovanja.

LITERATURA

Iaj(ar, 5., Zadnik, /., &?. 1trokovne podla"e za pravilnik o seizmolokem

monitorin"u velikih pre"rad. Iakulteta za "radbenitvo in "eodezijo, Ljubljana.

9ode$, )., Vidrih, ., '!!3. %pazovanje seizminosti na obmoju velikih pre"rad,

#. posvetovanje 1L%K%L, 0ktualne teme v pre"radnem inenirstvuC seizmika in

velike pre"rade, ?&B**, Ljubljana

9ode$, )., 1ini, 5., Vidrih, ., '!!+. %pazovanje seizminosti na obmoju

velikih pre"rad, 2F)0 &*B&=, '!=B'&*, Ljubljana.

arthNuake 7ndu$ed ama"e to ams 8 Klassi(i$ation and

1tatisti$al >valuation. 2niversitG o( Te$hnolo"G Vienna, Vienna.

5ravilnik o opazovanju seizminosti na obmoju velike pre"rade 2L 1 'J&,

2L 1 ++J'!!3-

5ravilnik o tehninih normativih za opazovanje visokih pre"rad 2L 1IF ?J&==-

)ihailov, V. &=#. Ou"oslav 1tron" )otion 6etPork, 5hGsi$s o( the >arth and

5lanetarG 7nteriors 3C&&!B&''. >lsevier 1$ien$e 5ublishers /.. 0msterdam.

)ihailov, V. &!. Ou"oslav 1tron" )otion 6etPorkB 1ome >Qperien$e and

esults. Kahiers du Kentre >uropien de 9eodinamiNue et de 1eismolo"ie. Volume

&, pp. +&B#&, Ral(eran"e, LuQembur".

)ihailov, V., Trnko$zG 0., &!. 7nstalation o( 6etPork o( 7nstrument (or

e$ordin" o( indu$ed 1eismi$itG and Gnami$s /ehavior o( /odG ams. Kahiers

du Kentre >uropien de 9eodinamiNue et de 1eismolo"ie. Volume &, pp. &!3B&&',

Ral(eran"e, LuQembur".

Zadnik, B., 1997. Tehnini slovar za pregrade. Slovenski nacionalni komite za

velike pregrade, str. 42, !"#$l"ana.

Documents

seizmičnost pregrad 2009