125
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Alenka Plemelj Mohorič SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIH TERAPEVTOV V SLOVENIJI Magistrsko delo Ljubljana, 2016

SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Alenka Plemelj Mohorič

SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIH

TERAPEVTOV V SLOVENIJI

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

Page 2: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Alenka Plemelj Mohorič

SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIH

TERAPEVTOV V SLOVENIJI

Magistrsko delo

MENTORICA

DOC. DR. OLGA POLJŠAK ŠKRABAN

Ljubljana, 2016

Page 3: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Olgi Poljšak Škraban za potrpežljivo vodenje in

vso pomoč pri nastajanju magistrskega dela. Posebej hvala, da je moje nerodnosti in

okornosti preoblikovala v berljivo besedilo.

Vsem sodelujočim delovnim terapevtom, posebej njihovim vodjem, iskrena hvala za

sodelovanje v raziskavi.

Hvala vsem tistim sodelavcem Zdravstvene fakultete Ljubljana, ki so mi velikodušno

nudili odgovore na moja številna vprašanja in jim čas ni bil nikoli problem.

Dragi moji, hvala Vam, za potrpežljivost, razpoložljivost, drobne stvari in vse tisto, s čimer

ste mi ljubeče izkazovali podporo.

Page 4: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

POVZETEK

Samoučinkovitost, kot determinanta človekove dejavnosti, je prikazana skozi pojmovanje

Alberta Bandure. V kontekstu delovnega mesta vpliva na izgorelost, zadovoljstvo pri delu,

povezuje se tudi z zadovoljstvom v življenju. Delovni terapevt spada med poklice nudenja

pomoči. Njegova domena je izvedba aktivnosti, predvsem pri osebah z zmanjšano

zmožnostjo. Namen raziskave je proučiti, kako delovni terapevti glede na področje dela

zaznavajo samoučinkovtost (splošno in delovno), ali se ta povezuje z zadovoljstvom pri

delu in izgorelostjo, ter kako vpliva na zadovoljstvo z življenjem. Udeleženci. V raziskavi

je sodelovalo 215 zaposlenih delovnih terapevtov iz vseh področij delovanja iz Slovenije.

Metode. Podatke smo pridobivali z Maslachovim vprašalnikom izgorelosti (Lamovec,

1994), lestvico splošne in delovne samoučinkovitosti, vprašalnikom zadovoljstva pri delu

in z življnejem. Podatke smo analizirali s programsko opremo SPSS, uporabili smo

Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo.

Rezultati in razprava. V splošni samoučinkovitosti glede na področje dela obstajajo

statistično značilne razlike. Najvišjo stopnjo izgorelosti izkazujejo delovni terapevti,

zaposleni na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju. Regresijski

koeficienti izkazujejo pozitiven vpliv samoučinkovitosti na zadovoljstvo pri delu in

zadovoljstvo z življenjem ter negativen vpliv čustvene izčrpanosti na zadovoljstvo pri delu

in z življenjem. Sklep. Najnižja stopnja samoučinkovitosti, zadovoljstva pri delu je

izkazana pri delovnih terapevtih, ki so zaposleni na področju obravnave oseb z motnjo v

duševnem zdravju, kjer je stopnja čustvene izčrpanosti najvišja. Nadaljnje proučevanje

izgorelosti in virov samoučinkovitosti bi morali dopolniti z analizo zahtev in virov na

delovnem mestu za poklic delovnega terapevta.

Ključne besede: samoučinkovitost, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, zadovoljstvo v

življenju, delovni terapevti

Page 5: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

ABSTRACT

Self-efficacy as a determinant of human activity is presented through the Albert Bandura’s

theory. Within the context of the workplace, self-efficacy causes burnout, affects job

satisfaction, and is also associated with the satisfaction in life. Occupational therapy is one

of the professions which cares for the well-being of people. Occupational therapy’s domain

includes the performance of activities, especially with individuals suffering from

functional disability. The purpose of the research was to determine how occupational

therapists in Slovenia perceive general and work self-efficacy and to what extent it effects

work satisfaction, burnout, and satisfaction with life. Participants. The study included 215

employed occupational therapists from Slovenia from different work areas. Methods. The

data were collected through a Maslach Burnout Inventory, through the general and work

self-efficacy scale, and job and life satisfaction questionnaire. The data were analyzed with

SPSS software, using Kruskal-Wallis test, Spearman's rank correlation coefficient and

multiple linear regression. Results and discussion. Statistically significant differences

were established in respect to the general self-efficacy related to the area of work. The

highest level of burnout was identified in occupational therapists caring for persons with

mental health disorders. The regression coefficients show a positive impact of self-efficacy

on job satisfaction and life satisfaction. By contrast, emotional exhaustion has proven to

have a negative impact on job and life satisfaction. Conclusion. The lowest level of self-

efficacy and job satisfaction has been identified in occupational therapists treating people

with mental health disorders, where the degree of emotional exhaustion is the highest.

Further study of burnout prevalence and sources of self-efficacy should be conducted,

including the analysis of job demands and resources of occupational therapists.

Key words: self-efficacy, burnout, job satisfaction, satisfaction in life, occupational

therapists

Page 6: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 SAMOUČINKOVITOST ............................................................................................ 5

2.1 OPREDELITEV SAMOUČINKOVITOSTI ................................................................................... 5

2.2 SAMOUČINKOVITOST IN URAVNAVANJE ČLOVEKOVEGA DELOVANJA ................... 8

2.2.1 SAMOUČINKOVITOSTI IN KOGNITIVNI PROCESI ................................................................ 8

2.2.2 SAMOUČINKOVITOST IN ČUSTVENI PROCESI ..................................................................... 8

2.2.3 SAMOUČINKOVITOST IN SELEKTIVNI PROCESI .................................................................. 9

2.3 MOTIVACIJA IN SAMOUČINKOVITOST V KONTEKSTU DELOVNE ORGANIZACIJE

... ……………………………………………………………………………………………………..10

2.3.1 ZAZNANI VZROKI DELOVANJA ............................................................................................. 11

2.3.2 PRIČAKOVANJE IZIDA DEJAVNOSTI .................................................................................... 11

2.3.3 POSTAVLJANJE CILJEV ............................................................................................................ 14

2.4 VIRI SAMOUČINKOVITOSTI ..................................................................................................... 17

2.5 SPLOŠNA IN SPECIFIČNA SAMOUČINKOVITOST .............................................................. 19

3 IZGORELOST ........................................................................................................... 22

3.1 OPREDELITEV IZGORELOSTI .................................................................................................. 22

3.2 FAZNI MODEL IZGORELOSTI .................................................................................................. 27

3.3 MERJENJE IZGOREVANJA ........................................................................................................ 29

3.4 SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST ................................................................................ 30

4 ZADOVOLJSTVO PRI DELU ................................................................................. 35

4.1 POVEZANOST SAMOUČINKOVITOSTI, IZGORELOSTI IN ZADOVOLJSTVA PRI

DELU .... ……………………………………………………………………………………………..36

4.1.1 IZGORELOST IN ZADOVOLJSTVO PRI DELU ....................................................................... 38

5 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM ...................................................................... 40

5.1 POVEZANOST SAMOUČINKOVITOSTI, IZGORELOSTI, ZADOVOLJSTVA PRI DELU

IN ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM ...................................................................................... 41

6 DELOVNA TERAPIJA ............................................................................................. 45

6.1 SAMOUČIKOVITOST DELOVNIH TERAPEVTOV ................................................................ 46

6.2 DELOVNA TERAPIJA IN IZGORELOST .................................................................................. 48

6.3 ZADOVOLJSTVO PRI DELU PRI DELOVNIH TERAPEVTIH ............................................. 48

7 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKAVE ....................................... 51

7.1 HIPOTEZE ....................................................................................................................................... 51

8 METODA .................................................................................................................... 53

8.1 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ......................................................................................... 53

Page 7: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

8.2 UDELEŽENCI ................................................................................................................................. 53

8.3 MERSKI INSTRUMENTARIJ ...................................................................................................... 55

8.3.1 ZAJEM OSNOVNIH PODATKOV .............................................................................................. 55

8.3.2 LESTVICA SPLOŠNE SAMOUČINKOVITOSTI – LSSU ......................................................... 55

8.3.3 LESTVICA DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI - LDSU. ...................................................... 56

8.3.4 VPRAŠALNIK IZGORELOSTI NA DELOVNEM MESTU - MBI ............................................ 56

8.3.5 VPRAŠALNIK ZADOVOLJSTVA PRI DELU – ZD .................................................................. 57

8.3.6 VPRAŠALNIK ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM – SZŽ ....................................................... 57

8.4 SPREMENLJIVKE ......................................................................................................................... 58

8.5 UPORABLJENE STATISTIČNE METODE ................................................................................ 60

8.6 UMERJANJE MERSKIH PRIPOMOČKOV ............................................................................... 61

9 REZULTATI .............................................................................................................. 63

9.1 ZAZNANAVANJE SPLOŠNE (LSSU) IN DELOVNE (LDSU) SAMOUČINKOVITOSTI .... 64

9.2 IZGORELOST DELOVNIH TERAPEVTOV V SLOVENIJI .................................................... 68

9.3 FAZE IZGORELOSTI .................................................................................................................... 75

9.4 POVEZANOST SPLOŠNE IN DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI Z IZGORELOSTJO . 76

9.5 ZADOVOLJSTVO PRI DELU IN NAPOVEDNIKI ZADOVOLJSTVA PRI DELU .............. 79

9.6 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM DELOVNIH TERAPEVTOV IN NAPOVEDNIKI

ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM ............................................................................................ 82

10 SKLEPNE MISLI ...................................................................................................... 87

11 VIRI ............................................................................................................................. 91

12 PRILOGE ................................................................................................................. 100

12.1 PRILOGA 1 VPRAŠALNIKI ....................................................................................................... 100

DEMOGRAFSKI PODATKI ................................................................................................................... 100

LESTVICA SPLOŠNE SAMOUČINKOVITOSTI (LICARDO, SCHWARZER, JERUSLEM, 2007) . 101

VPRAŠALNIK DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI ZA DELOVNE TERAPEVTE......................... 102

MASLACH VPRAŠALNIK IZGORELOSTI (MASLACH , 1974 po LAMOVEC, 1994) ..................... 103

ZADOVOLJSTVO PRI DELU (CROXSON, 2005) ................................................................................ 105

VPRAŠALNIK ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM ............................................................................. 106

12.2 PRILOGA 2 .................................................................................................................................... 107

FAKTORSKA ANALIZA LESTVICE DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI ..................................... 107

IZRAČUN NAPOVEDI ZADOVOLJTVA PRI DELU Z MULTIPLO LINEARNO REGRESIJO ....... 108

IZRAČUN NAPOVEDI ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM Z ZADOVOLJSTVOM PRI DELU Z

LINEARNO REGRESIJKO ANALIZO ................................................................................................... 110

IZRAČUN NAPOVEDNIKOV ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM Z MULTIPLO LINEARNO

REGRESIJO ............................................................................................................................................. 111

Page 8: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

KAZALO SLIK

Slika 1: Model delovnih zahtev in virov (Bakker in Dermerouti, 2007) ............................... 1

Slika 2: Osnovne človekove sposobnosti (Bandura, 1986) ................................................... 6

Slika 3: Koncept kognitivne motivacije, (Bandura, 1997, str. 123) .................................... 10

Slika 4: Vroomova teorija pričakovanja (Seongsin, 2007, str. 790; Rejec, 2012) .............. 12

Slika 5: Vroomova opredelitev pojmov v motivacijski sili, (Seongsin, 2007, str. 790 Rejec,

2012) .................................................................................................................................... 12

Slika 6: Prikaz odnosa med prepričanji o samoučinkovitosti in pričakovanjem izida

(Bandura, 1997, str.22) ........................................................................................................ 14

Slika 7: Motivacija za doseganje ciljev (Druckman in Bjork, 1994, str. 182 v Frlec 2005) 16

Slika 8: Odnos med viri samoučinkovitosti, pričakovanjem učinkovitosti in kognitivnimi

procesi (Druckman in Bjork, 1994, str. 181 v Frlec, 2005) ................................................. 18

Slika 9: Nastanek izgorelosti v modelu delovnih zahtev in resursov (Demerouti, Bakker,

Nachreiner in Schaufeli, 2001, str. 502) .............................................................................. 25

Slika 10: Karasekov model zahtev dela in nadzora (Schnall in Landsbergis v Dernovšček

Hafner, 2012, str.18) ............................................................................................................ 31

Slika 11: Shematski povezanosti modela delovnih zahtev in motivacije izidi dela ............ 32

Slika 12: Konceptualni model vpliva učiteljeve samoučinkovitosti na izvajanje poklica

(Canrinus idr., 2010) ............................................................................................................ 38

Slika 13: Prikaz vpliva na izgorelosti na zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo z življenejm

in pomen socialne opore na delovnem mestu (Hombrados-Mendieta in Cosano-Rivas,

2013, str.239) ....................................................................................................................... 43

Slika 14: Odstotki udeležencev po področjih dela .............................................................. 54

Slika 15: Odstotki udeležencev glede na delovno dobo zaposlenosti ................................. 54

Slika 16: Porazdelitev povprečnih vrednosti spremenljivk LSSU, izražena v odstotkih .... 64

Slika 17: Razporeditev ocen za DSU 1 ............................................................................... 66

Slika 18: Razporeditev ocen za DSU 2 ............................................................................... 67

Slika 19: Razporeditev udeležencev v posamezno fazo izgorelosti v faznem modelu

izgorelosti ............................................................................................................................ 75

Slika 20: Ocena zadovoljstva z življenjem delovnih terapevtov ......................................... 83

Slika 21: Preverjanje normalne porazdelitve rezidualov v modelu 3 ................................ 109

Slika 22: Prikaz normalne porazdelitve rezidualov ........................................................... 113

Page 9: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

KAZALO TABEL

Tabela 1: Faze izgorelosti po modelu Golombiewskega (Golembiewski idr., 1988 v Penko

1994) .................................................................................................................................... 28

Tabela 2: Prikaz korelacij s Spearmanovim r odvisnih spremenljivk ................................. 63

Tabela 3: Opisne statistike udeležencev za stopnjo LSSU glede na področje dela in izračun

statistično značilnih razlik s Kruskal Walis testom (p<0,05) .............................................. 65

Tabela 4: Izračun statistično značilnih razlik zaznane delovne samoučinkovitosti pri

zaposlenih delovnih terapevtih glede na področje dela s Kruskal- Wallis testom ( p<0,05)67

Tabela 5: Dimenzije izgorelosti pri delovnih terapevtih v SLO glede na področje dela..... 68

Tabela 6: Dimenzije izgorelosti pri delovnih terapevtih v SLO in primerjava z rezultati

slovenskih raziskav .............................................................................................................. 69

Tabela 7: Dimenzije izgorelosti pri delovnih terapevtih v SLO in primerjava z rezultati

raziskav pri delovnih terapevtih v tujini .............................................................................. 69

Tabela 8: Norme za uvrstitv v posamezno kategorijo izgorelosti po Maslach in Jackson

(Maslach in Jackson, 1981) ................................................................................................. 71

Tabela 9: Stopnja izgorelosti na posamezni dimenziji pri vseh delovnih terapevtih in

ločeno glede na področje dela v SLO .................................................................................. 71

Tabela 10: Izračun statistično značilnih razlik na dimenzijah izgorelosti pri zaposlenih

delovnih terapevtih glede na področje dela s Kruskal Wallis testom (p<0,05) ................... 73

Tabela 11: Izračun statistično značilnih razlik na dimenzijah izgorelosti pri zaposlenih

delovnih terapevtih glede na delovno dobo s Kruskal Wallis testom (p<0,05) ................... 74

Tabela 12: Prikaz korelacij s Spearmanovim r odvisnih spremenljivk zaznane

samoučinkovitosti in izgorelosti .......................................................................................... 76

Tabela 13: Izračun statistično značilnih razlik v izgorelosti delovnih terapevtov glede na

rang zaznane stopnje splošne samoučinkovitosti z Mann-Whitney U testom ( p<0,05) ..... 78

Tabela 14: Opisne statistike za zadovoljstvo pri delu za delovne terapevte ....................... 79

Tabela 15: Izračun statistično značilnih razlik zadovoljstva pri delu s Kruskal-Wallis

testom glede na področje dela pri vseh udeležencih ( p<0,05) ............................................ 80

Tabela 16: Izračun statistično značilnih razlik zadovoljstva pri delu s Kruskal-Waliss

testom glede na delovno dobo pri vseh udeležencih ( p<0,05) ........................................... 80

Tabela 17: Prikaz razlik zadovoljtva pri delu glede na stopnjo zaznane splošne

samoučinkovitosti (LSSU .................................................................................................... 81

Tabela 18: Povzetek regresijskega modela 1 (p < 0,05) ...................................................... 81

Tabela 19: Prikaz regresijskih koeficienov napovednikov zadovoljstva pri delu (p < 0,05)82

Tabela 20: Izračun statistično pomembnih razlik zadovoljstva z življenjem s Kruskal-

Waliss testom glede na področje dela ( p<0,05) .................................................................. 83

Page 10: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Tabela 21: Izračun statistično pomembnih razlik zadovoljstva z življenjem s Kruskal-

Waliss testom glede na delovno dobo (p<0,05) .................................................................. 84

Tabela 22: Prikaz razlik zadovoljtva z življenjem glede na stopnjo zaznane splošne

samoučinkovitosti (LSSU) .................................................................................................. 84

Tabela 23: Prikaz izračuna regresijskih koeficientov (p<0,05) ........................................... 85

Tabela 24: Povzetek regresijskega modela (p<0,05) .......................................................... 85

Tabela 25: Prikaz regresijskih koeficientov ß in signifikance (p<0,05) .............................. 86

Tabela 26: Komunaliteta manifestnih spremenljivk po izločitvi zgoraj navedenih .......... 107

Tabela 27: Lastne vrednosti, pojasnjena variance in dobljeno število .............................. 107

Tabela 28: Extrakcija faktorjev z Oblimin poševno rotacijo ............................................. 108

Tabela 29: Faktorska koleracijska matrika ........................................................................ 108

Tabela 30: Povzetek regresije ............................................................................................ 108

Tabela 31: Statistična značilnost ocenjenga regresijskega modela(ANOVA) .................. 109

Tabela 32: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost ................... 109

Tabela 33: Povzetek regresije (p<0,05) ............................................................................. 110

Tabela 34: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ................................. 110

Tabela 35:Prikaz izračuna regresijskih koeficientov (p<0,05) ......................................... 111

Tabela 36: Povzetek regresije ............................................................................................ 111

Tabela 37:Statistična značilnost regresijskega modela 3 .................................................. 112

Tabela 38:Ocena regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost v modelu 3 . 112

Page 11: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Nalogo posvečam mojim trem otrokom: Tilnu, Sari in Galu, da bi oblikovali takšna

prepričanja o sebi, ki bi jih pogumno vodila pri odločanju skozi Življenje.

Page 12: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati
Page 13: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

1

1 UVOD

Socialnokognitivna teorija razlaga delovanje posameznika kot triadno recipročno

vzročnost (Bandura, 1986), ki poudarja povezanost okolja, vedenja in posameznika. Oseba

je opredeljena kot stalno se učeči posameznik v socialnem kontekstu. Vedenje, oseba in

okolje ves čas vplivajo drug na drugega dvosmerno. Moč vplivanja posameznih dejavnikov

ni enako močna. Določajo jo samoregulatorni mehanizmi in stopnja nadzora, ki jo ima

oseba pri soočanju s posameznimi situacijami. Pomembno je, kako oseba vpliva na svoje

vedenje prek svoje osebnosti. Socialnokognitivna teorija poudarja, da ljudje sami

organizirajo, reflektirajo in regulirajo svoje vedenje. To pomeni, da delujejo proaktivno in

povzročajo spremembe (Pajares, 1996).

Teoretična izhodišča socialno kognitivne teorije so temelji modela delovnih zahtev in

virov (Job Demands Resurces Model; Bakker in Dermorouti, 2007), ki razložijo delovanje

osebe v delovnem okolju. Zaposlena oseba se na delovnem mestu srečuje z

organizacijskimi, socialnimi, čustvenimi in kognitivnimi zahtevami. Delovni viri

zaposlenega so socialna opora, avtonomnost dela, delo samo, samoučikovitost (Bakker in

Dermorouti, 2007). Samoučinkovitost predstavljajo posameznikova prepričanja o

zmožnostih in spretnostih, potrebnih za spoprijemanje, z različnimi situacijami (Bandura,

1997).

Model delovnih zahtev in virov ponazori zahteve dela na eni in vire za delo na drugi

strani v medsebojni interakciji z zaposleno osebo. Interakcija delovnih zahtev in virov je

shematsko prikazan na sliki 1.

Slika 1: Model delovnih zahtev in virov (Bakker in Dermerouti, 2007)

Delovna obremenjenost je odraz interakcije delovnih zahtev in virov. Model med

delovne zahteve uvršča fizične, emocionalne, kognitivne in organizacijske vidike. Delovne

Page 14: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

2

zahteve predstavljajo visoki časovni pritiski, intenzivnost dela, emocionalne obremenitve,

nejasnost delovnih vlog. Med delovne vire prišteva socialno oporo, avtonomijo, povratne

informacije, raznolikost delovnih nalog in samoučinkovitost (Bakker in Dermerouti, 2007).

Zahteve niso vedno negativne, vendar pogosto delujejo kot stresorji na delovnem mestu,

spoprijemanje z njimi je zahtevno. Viri so za izvajanje dela funkcionalni in nižajo tveganje

za slabšanje zdravja. Vključujejo motivacijski potencial, ki igra pomembno vlogo pri

storilnosti, avtonomiji in povratnih informacijah. Če na delovnem mestu primanjkuje

virov, se posameznik ni zmožen soočiti z negativnimi vplivi delovnih zahtev in ohraniti

svoje cilje. Motivacija za delo se posledično lahko zmanjša. Z namenom zmanjševanja

frustracije zaradi nedoseganja delovnih zahtev nastopi umikanje.

Vsak poklic ima svoje specifične dejavnike za nastanek stresnih situacij, vendar je

model delovnih zahtev in virov splošen in ga lahko uporabimo pri vseh poklicih. Uporablja

se za empirično preverjanje izgorelosti in posameznikove samoučinkovitosti, zlasti

delovne. Samoučinkovitost je v modelu opredeljena kot vir osebe na delovnem mestu

(Prieto, 2009).

Posameznikova prepričanja o tem kaj zmore, hoče, kako organizira svoja vedenja,

določajo način spoprijemanja v različnih situacijah. Kadar ima oseba nizko stopnjo

samoučinkovitosti, bo zahteve delovnega okolja lahko doživljala kot previsoke. Previsoke

zahteve predstavljajo stres. Stopnja samoučinkovitosti prispeva k načinu spoprijemanja s

stresom. Pomanjkanje učinkovitih strategij, občutka nadzora v situaciji ob stalni prisotnosti

stresa na delovnem mestu lahko vodi v izgorelost. Izgorelost je dalj časa trajajoč proces, za

katerega je najprej značilna čustvena izčrpanost, pojav depersonalizacije in nedoseganje

delovnih ciljev. Dejavnike izgorelosti prispeva oseba sama in delovna organizacija.

Samoučinkovitost se je na osnovi empiričnih proučevanj izkazala kot moderator, ki blaži

nastajanje izgorelosti. V delovnem okolju poleg splošne samoučinkovitosti igra pomembno

vlogo delovna samoučinkovitost. Vezana je na prepričanja osebe o zmožnostih za izvajanje

specifičnih delovnih nalog.

Želena posledica dela je zadovoljstvo pri delu. Zadovoljstvo pri delu bi najpreprosteje

lahko imenovali kot pozitivno naravnanost osebe do dela. Samoučinkovitost se v

raziskavah pozitivno povezuje z zadovoljstvom pri delu. Visoka stopnja samoučinkovitosti

in prisotna socialna opora blažita negativne učinke previsokih delovnih zahtev in

zmanjšujeta procese izgorevanja. Novejše raziskave pripisujejo raziskovanju

samoučinkovitosti velik pomen, saj se je izkazala kot napovednik posledic doživljanja

dela.

Osrednji temi, s katerima se v magistrskem delu ukvarjam, sta samoučinkovitost in

izgorelost. Zanimata me zaznana splošna in delovna samoučinkovitost ter izgorelost

zaposlenih delovnih terapevtih v Sloveniji. Delovni terapevt skuša osebi, kljub bolezni,

okvari ali zmanjšani zmožnosti, omogočiti izvedbo vsakdanjih aktivnosti. Upoštevanje

koncepta samoučinkovitosti je pomemben element delovno terapevtske obravnave.

Page 15: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

3

Prispeva k uporabnikovi izvedbi aktivnosti, kar je npr. prikazala raziskava oseb po

možganski kapi (Petzold, Korner-Bitensky, Nancy, Salbach, Ahmed, Menon in

Ogourtsova, 2012). Višje zaznana splošna samoučinkovitost je bila pri omenjenih osebah

povezana z učinkovitejšim izvajanjem skrbi za sebe in večjo samostojnostjo. Krepitev

samoučinkovitosti v poklicnem delu delovnega terapevta zmanjšuje izgorelost in prispeva

k višjemu zadovoljstvu pri delu (Vax, Schreurer in Sachs, 2012).

Poklic delovnega terapevta uvrščamo med skrbstveno delo. Izgorelost naj bi bila po

rezultatih prvotnih raziskav predvsem značilna za poklice dela z ljudmi (socialne in

zdravstvene delavce, učitelje). V Sloveniji smo leta 2014 zabeležili petdesetletnico

izobraževanja delovnih terapevtov. Empirične študije o izgorelosti, zadovoljstvu pri delu

delovnih terapevtov v Sloveniji do zdaj nisem zasledila. Proučevanje izgorelosti pri

delovnih terapevtih se mi je zdelo potrebno, saj so zaradi narave dela izpostavljeni

procesom izgorevanja. Delovni terapevti v Sloveniji izvajajo svoj poklic dolgo na istem

delovnem mestu, zamenjava delovnega mesta je pri njih zelo redka. Zato se mi je zdelo

povezovanje samoučinkovitosti in izgorelosti pri delovnih terapevtih bolj smiselno kot npr.

proučevanje samoučinkovitosti in stresa. S krepitvijo samoučinkovitosti delovni terapevt

zmanjšuje izgorelost in prispeva k višjemu zadovoljstvu pri delu. Izgorelost,

nezadovoljstvo pri delu za osebo, nima posledic le na delovnem mestu, ampak vpliva tudi

na zadovoljstvo z življenjem.

Obsežnost in kompleksnost tematike, ki se ji posvečam v magistrskem delu, bom

skušala predstaviti v teoretičnih utemeljitvah posameznih konstruktov in njihovi

medsebojni povezanosti. V teoretičnem delu najprej predstavim koncept

samoučinkovitosti, kot ga je pojmoval in opredelil Albert Bandura (1997). Povezanosti

motivacije s samoučinkovitostjo namenjam osrednji del drugega poglavja. V nadaljevanju

predstavljam zaznano splošno in specifično samoučinkovitost. Tretje poglavje posvetim

izgorelosti, kot jo je v zgodnjih raziskavah pojmovala pionirka tega področja, Christina

Maslach. Razumevanje izgorelosti razložim z modelom delovnih zahtev in virov, ki

izgorelost pojmuje kot njihovo medsebojno interakcijo z zaposlenim. Ker je izgorelost

dolgotrajen proces, dodajam fazni model izgorelosti, ki ga je na osnovi Maslachovega

pojmovanja izgorelosti razvil Golembiewski (1988 v Penko, 1994). V modelu nadzora dela

(Karasek, 1979) in modelu delovnih zahtev in virov (Bakker in Dermerouti, 2007),

predstavljam vpliv samoučinkovitosti na procese izgorevanja. Zadovoljstvo pri delu,

(Judge in Bono, 2001) razložim s koncepti že predhodno predstavljene motivacije. Bolj kot

samo zadovoljstvo pri delu me zanima njegova povezanost s samoučinkovitostjo in

izgorelostjo. Raziskave so pokazale, da se samoučinkovitost pozitivno povezuje z

zadovoljstvom pri delu, negativno povezanost pa izkazujeta čustvena izčrpanost in

depersonalizacija. Zadovoljstvo pri delu vpliva na zadovoljstvo z življenjem, ki ga Diener

(1984) opredeli kot posameznikovo kognitivno oceno življenjskega položaja. Splošna

Page 16: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

4

samoučinkovitost, kot determinanta človekovega delovanja, v številnih raziskavah

napoveduje zadovoljstvo z življenjem.

Posebno poglavje namenjam razumevanju delovne terapije, specifičnim delovnim

zahtevam poklicu delovnega terapevta in delovni samoučinkovitosti. V tem poglavju

predstavim nekaj tujih raziskav, ki so proučevale povezanost samoučinkovitosti na

delovnem mestu z izgorelostjo in zadovoljstvom pri delu.

V empiričnem delu proučujem splošno in delovno samoučinkovitost ter izgorelosti pri

delovnih terapevtih. Ugotavljam njuno medsebojno povezanost in njun vpliv na

zadovoljstvo pri delu. Zanima me, ali se dogajanje na delovnem mestu odraža na

zadovoljstvu z življenjem delovnih terapevtov v Sloveniji.

Page 17: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

5

2 SAMOUČINKOVITOST

2.1 OPREDELITEV SAMOUČINKOVITOSTI

V življenju neprestano ocenjujemo svoje sposobnosti, izkušnje, okolico in situacijo ter

odločamo o tem, ali bomo določeno dejavnost lahko izvedli. Sodba o lastni (ne)

učinkovitosti v določenem trenutku vpliva na odločitev in posledično začrta naše

življenjske poti.

Bandura pravi: »to, kar ljudje mislijo, o čemer so prepričani in kar čutijo, vpliva na to,

kako se vedejo« (Bandura, 1986, str. 25). Ljudje z močnim občutkom lastne učinkovitosti

vidijo težave kot izziv, ki ga zmorejo obvladati. Razvijejo globlje zanimanje za dejavnosti,

v katerih sodelujejo, oblikujejo močnejši občutek zavezanosti do lastnih interesov in hitreje

okrevajo od neuspehov in razočaranj. Ljudje s šibkim občutkom lastne učinkovitosti se

izogibajo zahtevnih nalog, preveč so usmerjeni v osebne napake in negativne rezultate in

hitro izgubijo zaupanje v osebne sposobnosti (Bandura, 1997; Frlec, 2005; Fesel

Martinčevič, 2004).

Samoučinkovitost je v modelu socialno kognitivne teorije predstavljena kot odločilni

dejavnik dejavnosti. Bandura (1997) navaja, da subjektivna prepričanja v večji meri kot

objektivna resničnost oblikujejo posameznikova čustvena stanja, raven motivacije in

vedenje ter vplivajo na učinkovitost posameznika. Goleman (2011) trdi, da smo ljudje

deset odstotkov svojih izkušenj in devetdeset odstotkov tistega, kako na te izkušnje

gledamo.

Bandura (1997, str. 2) opredeli samoučinkovitost kot: «prepričanja o posameznikovi

zmožnosti organiziranja lastnih vedenj, ki so potrebna za uspešno spoprijemanje z dano

situacijo«. Zaznana samoučinkovitost ni merilo spretnosti, ki jih oseba obvlada, temveč

predvsem prepričanje o tem, kaj lahko naredi pod določenimi pogoji s svojimi spretnostmi.

Bandura je prepričan, da zaznavanje samoučinkovitosti prispeva k razvoju spretnosti in

pridobivanju novih vedenj. Ljudje z visoko zaznano stopnjo samoučinkovitosti prek truda,

razvijejo več spretnosti kot ljudje z nizko zaznano stopnjo samoučinkovitosti, ki omejuje

razvoj spretnosti (Bandura, 1997).

Luthans, Stajkovic in Ibray (2000) samoučinkovitost opredeljujejo kot pričakovanje

uspešnega spoprijemanja z okoljem, navkljub potencialnim težavam. Samoučinkovitost

opredelijo kot prepričanja v posameznikove zmožnosti organizacije in izvedbe dejanj,

potrebnih za obvladovanje pričakovanih situacij. Oseba je oblikovalec svojih izkušenj

toliko bolj, kot lahko razvija oblike notranje motiviranosti in prepričanj. Turk (2013),

navaja, da se nadzor nad odločitvami v življenju utrjujejo z notranjo motivacijo. Cervone,

Mor, Orom, Shadel in Scott (2004) predvsem opozarjajo, da samoučinkovitost ni ključna le

za sedanjost, ampak za prihodnost. Tako ključno prispeva h graditvi posameznikovih

razmer, v katerih deluje.

Page 18: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

6

Bandura (1986) opredeljuje pet osnovnih človekovih sposobnosti, ki usmerjajo

delovanje posameznika: simboliziranje, predvidevanje in načrtovanje, posredno učenje

(opazovanje drugih), samoregulacija in samorefleksija. Osnovne sposobnosti so tiste, s

katerimi ljudje spreminjajo tako sebe – svoje vedenje - kot tudi svoje okolje. Na sliki 1 so

prikazane človekove sposobnosti, ki omogočajo vplivanje nase, da lahko začne, uravnava

in ohranja določeno vedenje (Bandura, 1986). Za človeka naj bi bili najbolj pomembni

zadnji dve, saj omogočata kontrolo lastnega vedenja, ta pa je ključna v procesih

spoprijemanja z zahtevami na delovnem mestu. Nadzor v socialno kognitivni teoriji je

razumljen kot zagotavljanje notranjega ravnotežja.

Slika 2: Osnovne človekove sposobnosti (Bandura, 1986)

V nadaljevanju zaradi pomembnosti v delovnem procesu podrobneje predstavljam le

zadnje tri.

Sposobnosti opazovanja (observational capabilities) pomeni, da se človek uči z

opazovanjem delovanja pomembnih drugih in tudi z opazovanjem posledic, ki jih imajo ti

posamezniki pri svojem ravnanju. Tako se posledično izogne tveganemu učenju po

principu poskusov in napak.

Samouravnavanje oziroma samoregulcaija1

(self-regulatory capabilities).

Samoregulacija vedenja najširše pomeni sposobnost usmerjanja sebe (Bandura, 1991) in je

za delovanje osebe, ena izmed najpomembnejših sposobnosti. Pomeni sposobnost izbire

ustreznih strategij uravnavanja in načinov odzivanja v življenjskih situacijah (Zimmerman,

1995). Samoregulacija, vključuje uravnavanje pozornosti, čustev in prepričanj o lastni 1 V nadaljevanju bom uporabljala izraz samoregulacija, ker se v stroki pogosteje uporablja in je vsebinsko

povezan z opredelitvijo koncepta samoregulacije pomembnih avtorjev( Bandura, Schwarzer). Slovenska

beseda, ki se uveljavlja je samoravnavanje (SSKJ).

Page 19: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

7

učinkovitosti je relativno stabilna komponenta osebnosti (Luszcynska, Diehl, Gutierrez-

Dona, Kuusinen in Schwarzer, 2004). Samoregulacija vključuje ocenjevanje lastnega

vedenja in usmerja sprejemanje sodb lastne dejavnosti. Vključuje bistveno sestavino

socialnokognitivne teorije, mehanizem samoučinkovitosti. Prepričanja o sebi ne vplivajo

samo na nadzor nad dejanji, temveč tudi na samoregulacijo mišljenja, motivacije, čustev in

fizioloških stanj (Bandura, 1997). Samoučinkovitost delno določa, kako bodo delovale

različne funkcije samoregulacije. Vpliva na samoopazovanje, kognitivno procesiranje ter

na zaznane vzroke uspehov in neuspehov. Namenska dejavnost ima vpliv na motivacijo le,

kadar ima oseba sposobnost usmerjati sebe (Bandura, 1991).

Samorefleksija (self – reflective capabilities). Posameznik reflektira svoja dejanja,

razmišlja o preteklih izkušnjah in jih analizira, ter določa verjetnost uspešne izvedbe iste

naloge v prihodnosti. Sposobnost refleksije posamezniku omogoča, da reflektira in oceni

lastne izkušnje in miselne procese (Bandura, 1986 v Frlec, 2005). S pomočjo

samorefleksije se lahko posameznik ocenjuje, spreminja in vrednoti lastna mišljenja in

vedenja. S samorefleksijo posameznik daje pomen svojim izkušnjam, raziskuje lastno

mišljenje o sebi in svoja prepričanja. Samorefleksijo Bandura (1986) obravnava kot najbolj

pomemben koncept v socialno kognitivni teoriji. Poznavanje svojih zmožnosti in

učinkovito delovanje v različnih okoliščinah je najpomembnejši zaključek samorefleksije.

Med prepričanji, ki izhajajo iz samorefleksije, so ključna prepričanja v lastno učinkovitost.

Samoučinkovitost deluje skupaj z drugimi procesi pri vodenju človekovih misli, motivacije

in dejavnosti (Bandura, 1986). Za izvedbo nalog in doseganje postavljenih ciljev

posameznik potrebuje močno prepričanje v svoje sposobnosti. Le tako lahko vztraja v

dokončanju naloge kljub oviram, neuspehu, nazadovanju. Posameznikova prepričanja

ustvarjajo različne vrste možnih scenarijev. Tisti, ki so visoko samoučinkoviti,

vizualizirajo uspehe, ki so vodila nadaljnjega delovanja. Tisti, ki niso prepričani o svojih

sposobnostih, predvidevajo, kaj vse bi lahko šlo narobe. Lahko se zgodi, da se ne odločijo

za začetek naloge, opustijo prizadevanja za dokončanje naloge, dvom v lastno učinkovitost

se lahko odraža v brezciljnosti (Bandura 1986; Fesel Martinčevič, 2004).

Poznavanje osnovnih človekovih sposobnosti nam pomaga razumeti, zakaj je vedenje

ljudi v istih okoliščinah, (tudi delovnih), tako različno. Osnovne sposobnosti osebi

omogočajo nadzor nad dejavniki (delovnega) okolja, kar tvori avtonomno delovanje in

občutek kompetentnosti. Nadzor je v socialno kognitivni teoriji razumljen kot

zagotavljanje notranjega ravnotežja. Predvidevanje in učinkovito ravnanje lahko

posameznik dosega le s kognitivnimi procesi (Frlec, 2005). Občutek nadzora v kontekstu

delovnega mesta se povezuje s samoučinkovitostjo, posledično pa tudi z izgorelostjo.

Nadzor in samoučinkovitost, kot del procesa spoprijemanja z delovnimi zahtevami razloži

tudi model nadzora/kontrole na delovnem mestu, poznan po imenu Job Demands Control

Model (Karasek, 1979), ki bo podrobneje predstavljen v poglavju o povezanosti

samoučinkovitosti in izgorelosti.

Page 20: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

8

2.2 SAMOUČINKOVITOST IN URAVNAVANJE ČLOVEKOVEGA

DELOVANJA

Samoučinkovitost uravnava posameznikovo delovanje preko vpliva na štiri psihološke

procese: kognitivne, motivacijske, čustvene in selektivne. Ti procesi vplivajo na to, kako

ljudje čutimo, razmišljamo, se motiviramo in delujemo (Bandura, 1997). Učinki

samoučinkovitosti prek omenjenih procesov se močno odražajo tudi v kontekstu delovnega

mesta. Opredelitve izgorelosti, zadovoljstva pri delu se navezujejo na zgoraj navedene

psihološke procese. Osrednje mesto pri vseh konceptih zavzema motivacija, zaradi

obširnosti jo predstavljam v podpoglavju 2.3.

2.2.1 SAMOUČINKOVITOSTI IN KOGNITIVNI PROCESI

Večina človekovega delovanja je namenskega, zato ga uravnava predvidevanje.

Posameznikova ocena lastnih sposobnosti vpliva na postavljanje ciljev; višja ocena ima za

posledico postavljanje zahtevnejših ciljev. Pomembna funkcija mišljenja je predvidevanje

dogodkov in razvoj strategij, za izvajanje nadzora nad potekom načrtovanih in

nenačrtovanih dogodkov.

Bandura in Jourden (1991 v Čot 2004) sta dokazala, da socialno primerjanje vpliva na

samoregulacijo, ta pa vpliva na posameznikovo motivacijo in rezultate delovanja.

Posamezniki, ki so prejeli informacijo, da so manj uspešni kot drugi, so pokazali nižje

prepričanje v lastno samoučinkovitost. Informacija drugih o uspešnosti posamezniku krepi

prepričanje v njegovo učinkovitost odločanja. Ljudje, ki imajo visoko zaznano

samoučinkovitost usmerjajo svojo pozornost v analiziranje težav in iskanje rešitev. Ljudje,

ki doživljajo dvome v svojo lastno samoučinkovitost, so nagnjeni k temu, da ob

doživljanju težav, svojo pozornost usmerijo vase in se (pre)zaposlijo s samoocenjevanjem

(Frlec, 2005), kar pa ni usmerjeno k reševanju težav. Za izvedbo nalog in doseganje

postavljenih ciljev posameznik potrebuje trdno prepričanje v svoje sposobnosti. Le tako

lahko vztraja v dokončanju naloge kljub oviram, neuspehu, nazadovanju. Posameznikova

prepričanja ustvarjajo različne vrste možnih scenarijev v mišljenju.

2.2.2 SAMOUČINKOVITOST IN ČUSTVENI PROCESI

Prepričanja v lastne sposobnosti vplivajo na to, kako posameznik doživlja različne

neprijetne ali nevarne situacije. Bandura (1997) meni, da igrajo mehanizmi

samoučinkovitosti pomembno vlogo pri uravnavanju čustvenih stanj. Prepričanja v lastno

učinkovitost vplivajo na naravo in moč čustvenih stanj na tri načine: z nadzorom nad

mišljenjem, aktivnostjo in čustvi. Občutek nevarnosti je sestavljen iz ocene nevarne

Page 21: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

9

situacije in posameznikove sposobnosti, da se uspešno sooči s to situacijo (Bandura, 1997).

Posamezniki, ki imajo trdna prepričanja v lastno učinkovitost, uporabljajo strategije in

dejanja, da se potencialno nevarne situacije nevtralizirajo. Nadzor nad čustvenimi stanji,

samoučinkovitosti omogoči uravnavanje stresa, posledično se zmanjša strah. Za

uravnavanje čustvenih procesov je pomembna tudi regulacija neprijetnih misli. Za to lahko

uporabljamo tehniko ustavljanja misli, preusmeritev pozornosti z izvajanjem različnih

aktivnosti, notranji govor, iskanje opore v socialnem okolju (Čot, 2004).

Posameznikova subjektivna ocena situacije in ocena sposobnosti spoprijemanja s težavo

določa težavnost oziroma ogroženost (Bandura, 1997). Zmožnost kontrole je bistvena za

zmanjševanje učinkov stresa (Bandura, 1997). Ustrezno spoprijemanje s stresom je še

posebej pomembno pri delu z ljudmi, še toliko bolj pri osebah, ki uporabnikom nudijo

pomoč. Stresno življenje samo po sebi za posameznika ni škodljivo, škodljiva pa je

zaznana nezmožnost obvladovanja te vrste dogodkov. Posameznik mora stresno situacijo

obvladati na kognitivni, čustveni in vedenjski ravni. Prepričanja o zmožnostih

obvladovanja, zaupanje v lastne sposobnosti vplivajo na ravnanje posameznika. Folkman

in Lazarus (1980) ločita dva koncepta soočanja s stresom: soočanje, usmerjeno na problem

in soočanje, usmerjeno na emocije. Prvo vključuje načine delovanja na stresno situacijo, na

to, kar je to situacijo izzvalo - na stresor. Aktivno ukvarjanje s situacijo, sprememba

zaznavanja in dojemanja našega položaja v situaciji, je učinkovita strategija spopadanja s

stresom (Folkman Lazarus, 1980). Soočanje, usmerjeno na emocije, katerega funkcija je

lažje prenašanje čustvenega vzburjenja, ki ga je povzročila stresna situacija, se običajno

smatra kot manj učinkovita strategija.

2.2.3 SAMOUČINKOVITOST IN SELEKTIVNI PROCESI

Ocena lastne samoučinkovitosti prispeva k izbiri posameznikovega okolja. Pri tem se

posamezniki odločajo tako, da se izognejo situacijam, ki presegajo njihove sposobnosti.

Velikokrat je izbira aktivnosti povezana s presojo, da aktivnost lahko uspešno izvedemo. V

vsakdanjem življenju se odločamo katere aktivnosti bomo izvajali. Mnoge izbire imajo

majhen vpliv na posameznikovo življenje. Moč prepričanj v lastno učinkovitost je

najtesneje povezana s selektivnimi procesi pri izbiri poklica. Višja stopnja

samoučinkovitosti odpira širše poklicne interese in povečuje vztrajnost pri doseganju

svojih ciljev (Bandura, 1997)

Page 22: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

10

2.3 MOTIVACIJA IN SAMOUČINKOVITOST V KONTEKSTU

DELOVNE ORGANIZACIJE

Psihologi motivacijo razumejo kot neki rezervoar človekove psihične energije (Musek,

1997). Motivacija je povezana s predstavo, ki jo ima posameznik o sebi, samozaupanjem in

samospoštovanjem. Pod vplivom zunanjih in notranjih dražljajev se motivacijska energija

izrazi v različnih dejavnostih v človekovem delovanju. Motivacija v socialno kognitivni

teoriji je opredeljena na osnovi kognitivnih procesov in se ustvarja iz kognitivnih predstav

prihodnjih dosežkov. Drugi vir motivacije so posameznikovi interni standardi in

samoocenjevalne reakcije delovanja (Bandura, 1997). Zaznano neskladje med osebnimi

standardi in dejansko izvedbo ustvarja napetost, ki posameznika aktivira h korektivnim

ukrepom. Ocene lastnega delovanja delujejo kot ojačitve na dva načina: dosežen uspeh

deluje kot pozitivni motivator, nezadovoljstvo, zaradi premalo vloženega napora kot

negativni motivator. Opisano dogajanje shematično prikazuje slika 3.

Slika 3: Koncept kognitivne motivacije, (Bandura, 1997, str. 123)

Bandura (1997) navaja tri različne oblike kognitivnih motivatorjev, vzročna

pripisovanja (causal attributions), pričakovani izidi delovanja (outcome expectancies) in

postavljanje ciljev (goals).

Page 23: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

11

2.3.1 ZAZNANI VZROKI DELOVANJA

Osnovno izhodišče teorij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem vzročnih zvez je, da ljudje

svojemu delovanju in dogodkom vedno pripišejo določene vzroke. Atribucija je vzrok, s

katerim lahko pojasnimo posledice oziroma uspešnost lastnega vedenja ali vedenja drugih2.

Samoučikovitost je povezana z zaznanimi vzroki uspehov in neuspehov. Posamezniki z

visoko stopnjo samoučikovitosti si vzroke za delovanje razlagajo kot nekaj, kar se razvija

in povečuje z vloženim trudom. Tako si neuspehe razložijo z nezadostno aktivacijo svojih

potencialov ali slabim situacijskim pogojem. Ljudje z nizko stopnjo samoučinkovitosti

pripišejo vzroke za svojo neuspešnost pomanjkanju lastnih sposobnosti, kar posledično

vpliva na zaupanje. Bandura (1997) je dejal, da zaznana raven posameznikove

samoučinkovitosti, prek dojemanja vzročnih atributov, pri posamezniku vpliva na

motivacijo. Raven samočuinkovitosti pa se bo znižala v primeru, da posameznik neuspeh

pripiše pomanjkanju sposobnosti (notranji razlog) namesto težavnosti naloge ali nesreči

(zunanji razlog) (Bandura, 1986).

Ena najbolj znanih teorij atribucije je Haiderjeva vzročna teorija atribucije (Ule, 1992).

Ljudje smo vzročni ustvarjalci dejanj. Temeljna naloga atribucije je pravilno prepoznati

vzročni delež posameznika in okolice pri dejanjih oz. učinkih dejanj. Haider (v Ule, 1992)

je že ločeval med dvema vrstama dejavnikov, ki vplivajo na dejavnost: tistimi, v

posamezniku in tistimi, v okolju. Weiner (1985, v Frlec, 2005) atribuciji pripisuje več

dimenzij, kot samo interno-eksterno dimenzijo: izvor, stabilnost in zmožnost kontrole.

Zaznana stabilnost vzrokov vpliva na spremembe v pričakovanju izida. Weiner trdi, (1985

v Frlec, 2005), da vplivajo na mnoga vsakdanja čustva: jezo, hvaležnost, krivdo, obup,

usmiljenje, ponos in sram. Pričakovanja in čustva pa vodijo motivirano vedenje.

Weinerjeva atribucijska teorija poveže miselne strukture z dinamiko čustev in dejanj.

Učinek atribucij na samoučinkovitost je odvisen od posameznikovega razumevanja

dejavnosti kot uspešne ali neuspešne. Pri tem sta izrednega pomena stabilnost in pogostost

pojavljanja dejavnikov atribucij, npr. uspeha. Bandura, (1997) razlaga, da

samočuinkovitosti ne večajo naključja, temveč uspešna dejavnost, ki jo posameznik

razume kot rezultat notranjih razlogov. Raven samočuinkovitosti se dvigne tudi, kadar

posameznik uspeh pripiše stabilnemu razlogu, saj bo enak izid z verjetnostjo pričakoval

tudi v prihodnje.

2.3.2 PRIČAKOVANJE IZIDA DEJAVNOSTI

Pomemben del motivacije, pri katerem je vpliv samoučinkovitosti velik, je pričakovanje

izida dejavnosti. Bandura (1997) je s konceptom samoučinkovitosti dopolnil Vroomovo

2 Vir: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja - Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja",

2008-2009, Agencija za raziskovanje RS

Page 24: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

12

teorijo pričakovanja (Vroom, 1964). V kontekstu delovnega mesta se zadovoljstvo pri delu

v povezavi s posameznikovimi pričakovanji pogosto naslanja na teoretična izhodišča

Vroomove teorije pričakovanja. Vroom (1967 v Treven, 1998) pojasnjuje motivacijske

procese in izbiro ciljev kot izbiro vedenja, kar prikazuje slika 4. Zagovarjal je stališče, da

je motivacija odvisna od posameznikove percepcije lastnih sposobnosti in pričakovanj, da

bo za svoje delo nagrajen. Vroom (1964) motivacijo razlaga s tremi izhodiščnimi pojmi: z

valenco, instrumentalnostjo in s pričakovanji, kar prikazuje slika 5.

Slika 4: Vroomova teorija pričakovanja (Seongsin, 2007, str. 790; Rejec, 2012)

Slika 5: Vroomova opredelitev pojmov v motivacijski sili, (Seongsin, 2007, str. 790; Rejec,2012)

Page 25: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

13

Vroom (1964) valenco, instrumentalnost in pričakovanja razloži sledeče:

Valenco Vroom opiše kot čustveno usmerjenost proti določenim rezultatom v

povezavi s pomembnostjo nagrade. Valenco opredeli kot privlačnost cilja za

posameznika. Valenca kot vrednost cilja je lahko pozitivna (cilji posameznika

privlačijo), ničelna (posameznik je ravnodušen do ciljev) ali negativna (posameznik

se cilju hoče izogniti).

Instrumentalnost predstavlja posameznikovo zaznavanje verjetnosti, da bo

delovanje vodilo k specifičnim rezultatom. Instrumentalnost je opredeljena kot

povezava, saj je posameznik prepričan, da je določen cilj neposredni instrument za

doseganje pravega cilja. Postopnost uresničevanja ciljev je neposredna posledica

instrumentalnosti. Vroomova teorija vključuje naslednje spremenljivke: privlačnost

posledice ali nagrade za opravljeno delo, povezavo vedenje – posledice in

povezavo napor vedenje.

Pričakovanje Vroom definira kot trenutno prepričanje, ki sledi nekemu rezultatu.

Tako se sestavni del pričakovanja nanaša na lastno mnenje posameznika o svojih

sposobnostih za izvršitev naloge. Posameznik bo za nalogo motiviran le, če bo

prepričan o svojih sposobnostih in v to, da se bo njegov vloženi trud izkazal v

uspešnem in učinkovitem delovanju (Vroom, 1964).

V Vroomovi teoriji ima poseben pomen posameznikovo prepričanje, ki ga avtor

opredeli kot subjektivno prepričanje posameznika, da bo določeno vedenje pripeljalo do

določenega cilja (Treven, 1998).

Napovedno vrednost teorije pričakovanj lahko zelo povečamo, če ji dodamo vplive, ki

jih ima zaznana samoučinkovitost. Bandura opozarja na pomanjkljivosti teorije, saj ljudje

kljub temu ne delujejo samo na podlagi domnevnih izidov, temveč tudi na podlagi

prepričanj o tem, česa so ljudje sposobni (Bandura, 1997). Na tem mestu se pojavi

pričakovanje učinkovitosti, ki pa ga Vroomova teorija pričakovanja izrecno ne navaja.

Pričakovanje učinkovitosti delno upravlja vpliv pričakovanja izida, ki je dejanski

motivator, kar prikazuje slika 6. Marsikdaj se ljudje zaradi subjektivne ocene, da za

izvedbo niso dovolj sposobni, ne lotijo dejavnosti, tudi če imajo privlačne rezultate. Ljudje

delujejo na podlagi svojih prepričanj in na podlagi teh načrtujejo svoje delovanje. Tako

teorija pričakovanj ne upošteva samoregulatorne funkcije in kognitivnega dela

motivacijskih procesov. Nezaupanje v samoučinkovitost lahko uniči še tako privlačen cilj.

Page 26: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

14

Slika 6: Prikaz odnosa med prepričanji o samoučinkovitosti in pričakovanjem izida (Bandura, 1997, str.22)

Bandura opozarja, da v določenih razmerah (npr. sistemi polni predsodkov) prepričanja

v lastno učinkovitost ne opravljajo svoje vplivne, napovedne in mediacijske funkcije.

Posamezniki, ki imajo nizka prepričanja v zvezi z rezultatom svojega delovanja, so

apatični in se niso sposobni in ne pripravljeni truditi. Posamezniki, ki imajo nizko

samoučinkovitost in visoka pričakovanja v zvezi z izidom, vedo, da niso sposobni doseči

cilja, zato doživljajo občutke podcenjevanja. To se pomembno odraža na delovnem mestu

(kar opisuje že predstavljen model delovnih zahtev in virov), ko so delovne zahteve visoke,

posameznikovo zaznavanje lastne učinkovitosti pa nizko. (Bandura, 1997) je mnenja, da je

najbolje zaznavati visoko stopnjo učinkovitosti in imeti visoka pričakovanja v zvezi z

izidom.

Prepričanja o samoučinkovitosti pomagajo spodbujati izid, ki ga posameznik pričakuje,

kar predstavlja jedro samouresničujoče se prerokbe (Pajares, 2006).

2.3.3 POSTAVLJANJE CILJEV

Postavljanje ciljev vpliva na izvedbo naloge. Cilji delujejo kot motivatorji, imajo

neposreden vpliv na dejavnost z osredotočenjem in mobiliziranjem truda in vztrajnostjo

(Locke in Latham, 1990 v Bandura, 1991). Vplivi postavitve ciljev pri preprostih nalogah

so močnejši kot pri zapletenih (Latham in Locke, v 1990 v Bandura, 1991). Bandura

(1986) trdi, da posameznikova samoučinkovitost vpliva na izbiro cilja, pri čemer se višja

učinkovitost povezuje s postavljanjem višjih ciljev in posledično z višjo delovno

samoučinkovitostjo. Iz tega sledi, da si posamezniki z višjo stopnjo zaznane

samoučinkovitosti postavljajo višje cilje in so jim bolj predani. Povratne informacije so

nujne, če želimo, da bi postavljanje ciljev zares delovalo. Cilji in povratne informacije so

osnovni sestavni deli motivacijskega sistema, ki deluje na vedenje, cilje in okolje.

Motivacija, ki izhaja iz postavljanja ciljev, vsebuje kognitivne primerjave. Posameznik,

ki se prizadeva za doseganje cilja, ustvarja zaznana negativna ujemanja med tem, kar je in

med tem, kar želi doseči. Nezadovoljstvo deluje kot motivacija za povečanje napora.

Posameznik pri doseganju ciljev išče zadovoljstvo. Kognitivna primerjava ustvarja

Page 27: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

15

proaktivne elemente in samoojačitve, da z naporom lažje vztraja, dokler ne doseže cilja

(Bandura in Jourden, 1991 v Frlec, 2005). Svojo dejavnost za doseganje ciljev usmerja s

samoregulativnimi mehanizmi. Na motivacijo postavljanja ciljev delujeta dve vrsti

vplivov: čustvena ocena (nezadovoljstvo / zadovoljstvo) in zaznana samoučinkovitost za

dosego ciljev. Bandura temu dodaja še vpliv osebnih standardov.

Locke in Latham (2002) pri svojem konceptu teorije izhajata iz dela Thomasa A. Ryana,

ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med prvimi trdil, da so človekova dejanja

zavestna, določena z nameni. Človekovo delovanje usmerjajo zavestni cilji. Teorija

postavljanja ciljev, izhaja iz Ryanovega mnenja, da je človekovo delovanje usmerjajo

zavestni motivi. Locke in Latham (2002) meni, da so ciljno usmerjena dejanja povezana s

samoregulacijo in izbiro ciljev ter sledenju dolgoročnim smislom. Locke in Latham (2002;

Rejec, 2012) poudarita, da cilji vplivajo na storilnost in uspešnost preko štirih komponent:

1. Cilji delujejo kot usmerjevalci. Usmerjajo pozornost in trud k aktivnostim, ki

peljejo k doseganjem ciljev in usmerjajo pozornost stran od nepomembnih

aktivnosti za doseganje cilja.

2. Cilji delujejo kot funkcija dajanja zagona in energije za izvedbo nalog. Visoko

postavljeni cilji prispevajo k večjemu naporu za dosego cilja.

3. Cilji vplivajo na vztrajnost, izmenjujeta se čas in intenzivnost (Locke in Latham,

2002). Raziskave so pokazale, da možnost nadzora časa za določeno nalogo

prispeva k vloženemu trudu, posebej pri visoko postavljenih ciljih. Pri visoko

zastavljenih ciljih lahko delamo hitreje in bolj intenzivno le kratkoročno obdobje,

posledično se čas za doseganje cilja podaljša.

4. Cilji vplivajo na ravnanje indirektno. Prinašajo razjasnitve in uporabo pomembnih

znanj in strategij za dokončanje določene naloge.

Raziskave teorije postavljanje ciljev so prispevala v nadaljevanju prikazana spoznanja.

Ljudje ob soočenju z nalogami in cilji, avtomatsko uporabijo svoje znanje in spretnosti, ki

jih posedujejo. Kadar ne zmorejo uporabljati svojih avtomatiziranih vzorcev delovanja,

pridobljena znanja iz podobnih situacij, uporabno prenesejo na obstoječo situacijo. Ljudje

ob nepoznanih nalogah premišljeno načrtujejo nove strategije, ki jih vodijo do

zastavljenega cilja. Osebe, ki imajo visoko samozaupanje, bodo verjetneje razvile

učinkovitejše strategije. Kompleksnost naloge osebo spodbuja k učinkovitejšim

strategijam.

Locke in Latham (2002, str. 714) menita, da je »fokus teorije« postavljanja ciljev v

bistvu karakteristika učinkovitega cilja. Teorija postavljanja ciljev navaja kot bistveno, da

postavljeni cilji pripeljejo do učinkovitosti in visoke storilnosti. K temu privedejo naslednji

dejavniki: predanost ciljem in prepričanje, da je cilj možno doseči, občutek pomembnosti,

ki ga drugi dajejo posamezniku in samozaupanje, ki vpliva na zahtevnost postavljanja

ciljev in posredno na učinkovitejše strategije za doseganje ciljev.

Page 28: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

16

Slika 7: Motivacija za doseganje ciljev (Druckman in Bjork, 1994, str. 182 v Frlec 2005)

Na motivacijo, ki temelji na postavljanju ciljev, delujejo: samoocenjevanje, zaznana

samoučinkovitost, lastno postavljeni in sprejeti cilji, (prikazano na sliki 7).

Samoocenjevalni procesi imajo svojo moč le, če poznamo raven lastne aktivnosti in osebne

standarde. Preprosto prevzetje cilja ne, da bi poznali raven lastne aktivnosti, skoraj nima

motivacijske vrednosti. Študije dokazujejo, da samoocenjevanje prispeva k motivaciji

(Bandura in Cervone, 1986) in da je nezadovoljstvo s podstandardnimi dosežki tem večje,

čim več napora je bilo vloženo v dejavnost.

Zaznana samoučinkovitost deluje na motivacijo prek postavljanja ciljev v smislu

postavljanja zahtevnosti cilja, na količino vloženega napora za doseganje cilja in

vztrajnost, da bi cilj dosegli. Frlec (2005) opozarja, da tudi jasno in specifično oblikovani

cilji, za razliko od nejasnih, prispevajo k večji motivaciji. Specifični cilji omogočajo

jasnejše povratne informacije, ki delujejo motivacijsko za razliko od slabo oblikovanih

ciljev. Nejasni cilji niso dobra priporočila, saj posameznik nima jasne predstave o tem, za

kaj si prizadeva. Na podlagi privlačnosti cilja in verjetnosti njegove uresničitve

posameznik izbira zase najugodnejše in najkoristnejše vedenje. Moč težnje posameznika

po izbiri vedenja je odvisna od pričakovanja določene posledice vedenja in od privlačnosti

te posledice.

Frlec (2005) navaja, da ljudje na delovnem mestu potrebujejo močan občutek

samoučinkovitosti, saj so s tem odpornejši na delovne pogoje, ki niso vedno v oporo. Trdi,

da le močno prepričanje o lastni učinkovitosti ob prisotnosti znanj, veščin in spretnosti,

vodi do uspeha. Teorija postavljanja ciljev je pogosto uporabljena v delovnem okolju za

pojasnitev zadovoljstva pri delu.

Page 29: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

17

2.4 VIRI SAMOUČINKOVITOSTI

Na vedenje posameznika vplivajo naslednji viri: (Bandura, 1997):

Lastne izkušnje obvladovanja,

Nadomestne izkušnje prek opazovanja (pomembnih) drugih,

Povratne informacije o sebi oziroma verbalno prepričevanje,

Psihofiziološka stanja.

Na osnovi teh štirih virov informacij posameznik oblikuje samoučinkovitost (Bandura,

1997). V nadaljevanju podrobno predstavljam vsakega od navedenih virov.

Neposredne izkušnje uspehov so najvplivnejši vir informacij splošne

samoučinkovitosti, saj so odraz posameznikovih pristnih dosežkov. Uspeh zvišuje oceno

lastne samoučinkovitosti, neuspeh pa jo znižuje (Bandura, 1997). Uspešnost opravljanja

nalog povečuje zaupanje v lastne sposobnosti. Bandura opozarja, da na samoučinkovitost

ne vplivajo le izkušnje uspeha. Na zaznano raven samoučinkovitosti vplivajo še zaznana

težavnost naloge, količina napora, ki ga posameznik porabi za izvedbo naloge, količina

zunanje pomoči, ki jo prejme, pogoji, v katerih se naloga izvaja, način, kako se izkušnje

neuspehov rekonstruirajo v spominu. Sama izvedba dejavnosti daje zelo nezanesljive

informacije o sposobnostih (Bandura, 1997).

Nadomestne izkušnje predstavljajo pomemben način razvoja človekovega vedenja.

Posameznik pogosto opazuje druge okrog sebe z namenom odkrivanja lastnih sposobnosti,

primerjanja sebe in izgradnje lastnega občutka kompetentnosti. Bandura (1997) poudarja,

da posameznik vedno išče modele, ki posedujejo sposobnosti, ki jih želi pridobiti sam.

Modelno učenje ima na zaznavanje samoučinkovitosti še večji vpliv, če posameznik

ocenjuje, da je modelu podoben. Modeli so različni posamezniki, lahko so živi ali v

simbolični obliki. Prikažejo lahko celovite, mojstrske spretnosti ali postopne,

spoprijemalne spretnosti in prikaže učinkovite spoprijemalne strategije (Čot, 2004).

Modeliranje lahko dvigne raven samoučinkovitosti tistih, ki imajo veliko slabih izkušenj

(Bandura, 1997). Uspešnost učenja po modelu je odvisna od štirih procesov, to je od

pozornosti, zapomnitve, sposobnosti za reprodukcijo nekega vedenja in motivacije

(Batistič Zorec, 2000).

Bandura (1997) navaja, da tudi samomodeliranje (self-modeling) vpliva na zaznavanje

lastne učinkovitosti. Opazovanje samega sebe pri uspešni izvedbi, posamezniku, ponuja

informacijo o učinkoviti uporabiti lastnih sposobnosti, kar lahko zviša prepričanje v lastno

učinkovitost (Bandura, 1997).

Verbalno prepričevanje ima na zaznano učinkovitost manjši vpliv, vendar lahko

prispeva k uspehu. Gre za besedno spodbujanje drugih, ki je učinkovito le, če je uspeh

realno možno doseči. Našo samopodobo oblikujejo informacije iz socialnega okolja o nas

samih. Posameznik gradi različne podobe o sebi, na podlagi različnih odnosov s

Page 30: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

18

pomembnimi drugimi. Na oblikovanje prepričanj o zaznavanju samoučinkovitosti, vplivajo

ocene drugih o nas samih (Bandura, 1997; Čot, 2004).

Psihofiziološka stanja

Fiziološka in emocionalna stanja, npr. vzburjenje ob stresni situaciji, posamezniku

prinaša vir informacij o osebnih kompetencah. Te vrste informacij, predelane s kognitivno

predelavo (npr. povezovanje vzburjenosti prinese informacijo o strahu, dvomu vase)

oblikujejo zaznavanje lastne neučinkovitosti. Omenjena stanja vzburjenosti ljudem nudijo

oceno o anksioznosti ali ranljivosti na stres. Stres, ki ga posameznik doživlja pri delu,

vpliva na prepričanja o samoučinkovitosti, vezanih na spoprijemalne strategije na delu

(Fesel Martinčevič, 2004). Odločilni dejavniki pri stresu niso objektivne informacije o

situaciji, temveč odnos do njih (Tomori, 1990). Visoko vzburjenje, povezano s stresom, je

pogosto povezano z razmišljanjem o nesposobnosti in zavira dejavnost posameznika.

Človek informacije iz različnih virov pretehta, združi oziroma transformira. Tako je

vpliv informacij na posameznikovo zaznavanje samoučinkovitosti odvisen od njegove

kognitivne ocene. Kognitivna ocena vključuje dve sestavini: vrsto oziroma vir informacij

in kombinacijska pravila, ki jih posameznik uporablja pri oblikovanju in določanju

zaznavne samoučinkovitosti (Bandura, 1986). Oblikovana samoučinkovitost na osnovi

predstavljenih virov vpliva na izbiro dejavnosti, na postavljanje ciljev, prizadevnost in

vztrajanje v dejavnosti, kar posledično vodi k dosežku. Odnos med viri samoučinkovitosti,

pričakovanjem izida in kognitivnimi procesi je prikazan na sliki 8.

Slika 8: Odnos med viri samoučinkovitosti, pričakovanjem učinkovitosti in kognitivnimi procesi (Druckman

in Bjork, 1994, str. 181 v Frlec, 2005)

Page 31: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

19

2.5 SPLOŠNA IN SPECIFIČNA SAMOUČINKOVITOST

Splošna samoučinkovitost je bližje osebnostni potezi in predstavlja stabilno mnenje

osebe, da bo zmožen učinkovitega delovanja. Splošna zaznana samoučinkovitost posredno

prek osnovanega samospoštovanja, vpliva na prepričanja, ki so povezana z delom (Frlec,

2005). Splošno samoučinkovitost avtorja (Jerusalem in Schwarzer, 1999; Schwarzer, 1993)

razumeta kot osnovo za zaznavanje samoučinkovitosti na različnih področjih. Zaznavanje

kompetentnosti je glavni vir informacij tako pri samopodobi kot pri samoučinkovitosti.

Obema so pomembne neposredne izkušnje uspehov in informacije socialne primerjave.

Specifična samoučinkovitost je pričakovanje, povezano s trenutnim stanjem in

uspešnostjo izvedbe konkretne naloge. Tako je specifična samoučinkovitost mnogo manj

stabilna od tradicionalno pojmovanih stabilnih lastnostih osebnosti (Bandura, 1997).

Trenutna prepričanja o sebi so lahko zelo močni motivatorji in pomembno vplivajo na

začetek dejavnosti o vloženem trudu in o vztrajanju pri dejavnosti. Stopnja lastne

učinkovitosti se nanaša na zaznavanje o tem, kako težko je delo, medtem ko se splošnost

nanaša na prenosljivost prepričanja o samoučinkovitosti iz ene dejavnosti v drugo

(Zimmerman, 2000).

Splošne mere samoučinkovitosti imajo za določen kontekst manjšo napovedno moč, saj

pojmujejo samoučinkovitost kot osebnostno potezo in ne kot presojo v določenem okolju.

Težava tega ocenjevanja je, da morajo ljudje oblikovati oceno o svojih zmožnostih, ne da

bi imeli v mislih jasno določeno dejavnost v določenem okolju (Frlec, 2005). Optimalna

raven specifičnosti oziroma splošnosti ocenjevanja samoučinkovitosti je odvisna od

kompleksnosti vedenjskih kriterijev, ki služijo za primerjavo ocen. Zelo splošna mera

učinkovitosti je lahko učinkovit napovednik samoučinkovitosti, če je dejavnost zelo široka.

Brian in Wilson (1981 v Frlec, 2005) raziskovalno potrjujeta Bandurovo teorijo nastajanja

posploševanja samoučinkovitosti. Kljub temu, da je samoučinkovitost specifična, je

splošna za nalogo. Ideja splošnosti tako dovoljuje širšo uporabo samoučinkovitosti in

hkrati odreja pogoj za tako uporabo: naloge morajo biti med seboj povezane. Tako se npr.

pri kariernih odločitvah lahko sklicujemo na samoučinkovitost, saj so naloge, ki tvorijo

poklic, med seboj povezane (Frlec, 2005).

Splošna samoučinkovitost je bolj stabilen osebni vir, ki je uporaben tudi pri

obvladovanju specifičnih zahtev. Raziskave dokazujejo, da splošna samoučinkovitost igra

pomembno vlogo pri premagovanju težkih življenjskih zahtev. Splošna samoučinkovitost

je za napovedovanje izida različna glede na vsebino dejavnosti in glede na prisotnost

vedenjskih, kognitivnih in čustvenih komponent v dejavnostih. Po mnenju nekaterih

avtorjev, se zdi, da je boljši napovedovalec izida dejavnosti kot specifična

samoučinkovitost. Druge študije kažejo, da sta obe vrsti, splošna samoučinkovitost in

specifična pozitivno povezani in delujeta na komplementaren način (Jex in Bliese, 1999; v

Grau, 2001). Kljub temu, avtorji poudarjajo, da je treba razviti specifične spretnosti za

Page 32: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

20

izvajanje različnih poklicev (Bandura, 1997 v Grau, idr., 2001). Cherniss (1993 v Grau,

idr., 2001), samoučinkovitost na področju dela razume kot poseben konstrukt. Predstavil je

koncept strokovne/delovne samoučinkovitosti, ki se razume kot zaupanje v sposobnosti

ustrezne izpolnitve poklicne vloge in ugotavljal povezanosti ter vplive obeh vrst (splošne

in specifične) samoučinkovitosti na izgorelost.

Slana (2008) se sklicuje na Satow (1999 v Slana, 2008), ki navaja, da ni dovolj

raziskano, ali se specifična samoučinkovitost dejansko lahko posploši na splošna

prepričanja o kompetentnosti, ali pa se ta splošna prepričanja o kompetentnosti loči na

specifična.

Znotraj posameznikovega delovanja v socialnih okoljih (npr. šola, delovno okolje) je

pomembna tudi socialna samoučinkovitost. Prepričanja o samoučinkovitosti, ki

obravnavajo obvladovanje socialnih zahtev in konfliktnih situacij, aktiviranje socialnih

mrež, ravnanje pod pritiskom skupine ali socialno sprejemljivo vedenje, so veljavnost

dobila v sedanjem času. Socialna samoučinkovitost vključuje obvladovanje socialnih

konfliktnih situacij, ki so tipične za določeno socialno okolje, pogosto šolo in določeno

starostno skupino, ki pa se pojavljajo tudi izven šole. Satow in Schwarzer (2003) definirata

socialno samoučinkovitost kot optimistično zaupanje v lastno socialno kompetentno

vedenje ob zahtevnih socialnih in konfliktnih situacijah.

V kontekstu delovne organizacije sta predvsem pomembni delovna in poklicna

samoučinkovitost. Poklicna samoučinkovitost zajema prepričanje v lastno sposobnost

poklicnega udejstvovanja in spoprijemanja s poklicnimi izzivi oziroma možnostmi. Izraža

se v odnosu do poklicne izbire in poklicnih interesov (Bandura, 1998 v Fesel-Martinčevič,

2004). Delovna samoučinkovitost je bolj specifična in se uporablja v povezavi s točno

določenimi nalogami v okviru delovnega mesta. Delovna samoučinkovitost je vezana na

specifične zahteve, kompetence opravljanja določenega poklica (Frlec, 2005; Fesel-

Martinčevič, 2004). Opredeljujemo jo kot posameznikovo zaznano sposobnost za

spoprijemanje s specifično delovno situacijo. Fesel in Martinčevič (2004) navajata, da

imata obe vrsti samoučinkovitosti (poklicna in delovna) pomemben vpliv na posledice

izvajanja dela, kot so: zadovoljstvo pri delu, izgorelost, absentizem. Frlec (2005) navaja,

da delavci kažejo interese za dejavnosti, v katerih se počutijo učinkovite in iz katerih

črpajo samozadovoljstvo. Ocene učinkovitosti delavcev so lahko v pomoč managerjem, ki

jih zanimajo tako njihovi potenciali kot čustveni vplivi na njihove dosežke (Pajares, 1996 v

Frlec, 2005).

Delovna učinkovitost je najbolj raziskana pri poklicu učitelja. Vključuje prepričanja o

učinkovitem izvajanju specifičnih nalog in zahtev na delovnem mestu, ki so vezane na

kompetenco izvajanja profesionalne vloge. Njeno povezanost, kot dejavnika delovnih

virov ali kot mediatorja na izgorelost in zadovoljstvo pri delu, so preverjali v različnih

modelih (Caprara, Barbaranelli, Steca in Malone, 2006).

Page 33: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

21

Samoučinkovitost je v modelu delovnih zahtev in virov (Bakker idr., 2007) pogosto

definirana kot osebni vir. Prepričanja o samoučinkovitosti imajo vpliv na količino napora,

ki ga posameznik vloži v delo, zmožnost prilagajanja delovnim situacijam, koliko stresa in

depresivnih reakcij ob zahtevah dela oseba lahko prenese (Bandura, 1997). Opisana je kot

ključni dejavnik pri zaznavanju organizacijskih dejavnikov.

Lestvice delovne smoučinkovitosti so bile oblikovane na osnovi Bandurovih izhodišč

pri delavcih v gradbeništvu (Prieto, 2009), pri delavcih v klicnih centrih, pri zaposlenih v

elektronski komunikacijski tehnologiji (Grau idr., 2001). Specifične lestvice so nastale na

izhodiščih splošne lestvice samoučinkovitosti, prenesene in oblikovane v specifičen

delovni kontekst. Spremenljivke (trditve) na lestvici so bile rezultat analize

polstrukturiranih intervjujev z izbranimi delavci iz različnih področij dela in iz analiz

zahtev dela. Metodologija oblikovanja specifične lestvice delovne samoučinkovitosti je

vključevala preliminarno študijo in validacijo lestvice s faktorsko analizo. Lestvica

delovne samoučinkovitosti je ključna ne samo kot napovedovalec varnega vedenja

delavcev v gradbeništvu, temveč kot napovedovalec posledic določenega vedenja, npr.

malomarnosti (Prieto, 2009). Podobno so oblikovali lestvico delovne samoučinkovitosti za

delavce v klicnih centrih. Lestvica delovne samoučinkovitosti delovnega terapevta je

nastajala iz rezultatov kvalitativnih analiz, seznama aktivnosti in kompetenc (Sample

Dormer, 2013; Vax, Schreurer in Sachs, 2012).

Page 34: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

22

3 IZGORELOST

Zaznana samoučinkovitost ima pomembne vplive na delovne posledice, kot so delovna

uspešnost, absentizem, izgorelost in zadovoljstvo pri delu. Cherniss (1980) je predvideval,

da je pomanjkanje zaupanja v lastno učinkovitost kritični dejavnik pri razvoju izgorelosti.

Osebe, ki izgorevajo, se že v prvih fazah srečujejo s pomanjkanjem občutka obvladovanja

situacij. Bandura (1997) navaja, da visoke zahteve na delovnem mestu ne prizadenejo

tistih, ki so močno prepričani o svoji učinkovitosti. Poudariti je potrebno, da osebam z

visoko stopnjo samoučinkovitosti prenizke zahteve predstavljajo stres in frustracijo, saj ne

morejo uveljaviti svojih potencialov. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim situacijam pa v

organizacijskem okolju lahko privede do izgorelosti.

3.1 OPREDELITEV IZGORELOSTI

Izraz burnout (angl.), v slovenščini izgorelost oz. izpraznjenost, je prvi uporabil

klinični psiholog Freudenberger (1974 v Penko, 1994). Po njegovem mnenju pride do

izgorelosti takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove

sposobnosti (energijo, moč, sredstva). Izgorelost je opredelil kot primanjkljaj energije, ki

se pojavlja v poklicih nudenja pomoči3, kadar so zaposleni preplavljeni s težavami drugih.

Penko (1994) z izrazom izgorelost opredeli specifičen sindrom, ki je posledica daljše

izpostavljenosti stresu na delovnem mestu. Številni avtorji se strinjajo, da je bolj prisotna v

poklicih, za katere je značilno predvsem delo z ljudmi, v čustveno obremenjujočih

situacijah.

Maslach že leta 1982 poroča, da je v literaturi našla vsaj 30 vrst opredelitve pojma

izgorelosti. Opredelitev izgorelosti v Maslach Burnout Inventory (Maslach, Jackson in

Leiter, 1996) je ena najpogostejših v literaturi. Hombrados-Mendieta in Cosano Rivas

(2013) navajata, da je bila zgornja opredelitev izgorelosti uporabljena pri več kot 90

odstotkih prispevkov in disertacij od konca leta 1990.

Izgorelost se razume kot odgovor na kronično prisotnost stresa na delovnem mestu;

manifestira se kot tridimenzionalni konstrukt. Zanj je značilna čustvena izčrpanost ali

izguba emocionalnih virov, s katerimi se zaposleni soočajo pri delu; depersonalizacija ali

razvoj negativnega odnosa, neobčutljivosti in cinizma do uporabnikov, kot tudi nizka raven

osebnih dosežkov, ki se izraža kot negativna ocena lastnega dela in nizka strokovna

samozavest (Maslach, 1982). Izgorelost je kronična, negativna in emocionalna reakcija na

delovni stres, predvsem na kronične čustvene in medosebne dejavnike. Pojavi se zaradi

utrujenosti in izčrpanosti, je značilna predvsem za skrbstvene poklice (Maslach in Leiter,

3 Izraz skrbstveni poklici tukaj nadomeščam s starejšim, poklici nudenja pomoči, kot ga navajajo navedeni

avtorji.

Page 35: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

23

2002; Leskovic, 2014). Konec devetdesetih let se je spremenil pogled na izgorelost, k

čemur je prispevalo tudi empirično raziskovanje. Izkazalo se je, da pojav ni značilen le za

skrbstvene poklice, temveč se pojavlja v poklicih računalniške tehnologije, vojski in

poklicih povezanih z vodenjem in nudenjem duhovne oskrbe (Maslach idr., 2002).

Maslach (1982) je sindrom izgorelosti opredelila kot telesno in čustveno izčrpanost, ki

vodi do negativnega odnosa do sebe, do lastnega poklica, zaskrbljenosti in izostajanja

čustev zaposlenih pri delu do svojih klientov oziroma uporabnikov.4 Izgorelost najkrajše

opišemo kot stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, raziskovalci jo skoraj

izključno povezujejo s stresom v delovnem okolju (Maslach idr., 2002; Pšeničny, 2006).

Maslach in Leiter (2002) izhajata iz predpostavke, da je izgorelost kroničen proces in da

gre za pomanjkanje strategij in nadzora (le-ta izhaja iz prepričanj o lastni učinkovitosti), ki

bi osebi omogočila uspešno prilagoditev ob previsokih zahtevah v delovnem okolju. Pojavi

se zaradi utrujenosti in izčrpanosti, je značilna predvsem za skrbstvene poklice (Mascalch

in Leiter, 2002; Leskovic, 2014). Zaznamuje jo izčrpanost, cinizem in neučinkovitost pri

delu (Maslach, Schaufeli, Leiter (2001).

Poklicna izgorelost se opredeljuje kot psihološki sindrom, ki je kumulativni odgovor na

dolgotrajne neustrezne psihološke okoliščine dela. Delovno mesto zaposlenim ne prinaša

delovnega zadovoljstva ter osebne izpolnitve. Ljudje postanejo čustveno, telesno in

duhovno izčrpani, kar vodi v izgorelost posameznika, pojavi se neskladjem med naravo

dela in naravo človeka (Maslach idr., 2002). Schmidel (2011) izgorelost opredeljuje kot

stanje fizične, čustvene in psihične izčrpanosti, ki je razmeroma stalna. Opozarja, da je, da

se simptomatika pri posamezniku različno odraža in da je težko izmerljiva, saj v telesu/krvi

ni jasnega označevalca sindroma.

K nastanku sindroma izgorevanja prispevajo številni dejavniki, ki izvirajo iz delovne

situacije in iz posameznikove socialne situacije, kot so socialno stanje, osebne težave,

želje, pričakovanja. Zato so dejavnike izgorevanja razdelili na situacijske (dejavniki, ki

izvirajo iz človekovega okolja) in individualne (dejavniki, ki izvirajo iz človeka samega)

dejavnike. Izkazalo se je, da delovno okolje skupaj z delovno situacijo močno korelira z

izgorelostjo (Maslach idr., 2001).

Študije opozarjajo, da so posameznikove osebnostne lastnosti med najpomembnejšimi

dejavniki izgorelosti. Vsak posameznik doživlja izgorelost na svoj način, simptome

izgorelosti na ravni posameznika lahko razdelimo v naslednje skupine (Maslach idr.,

2001):

Vedenjski simptomi. Zaradi izgorelosti se posamezniki vedejo drugače: težko se

sprostijo, prehitro vozijo, povečajo zlorabo kave, tobaka, zdravil. Do svojih

sodelavcev in uporabnikov postanejo cinični, neosebni in negativni.

Čustveni simptomi. Zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu osebe postanejo

depresivne, obdajajo jih občutki nemoči, razočaranja, jeze, počutijo se ujete v svojo

4 V nadaljevanje besedila bom uporabljala izraz uporabniki.

Page 36: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

24

situacijo. Poudariti je potrebno, da ne gre za občasno javljanje navedenih občutkov,

temveč jih posameznik doživlja prepogosto ali celo kronično.

Fizični simptomi. Izgorele osebe najpogosteje poročajo o pogostih glavobolih,

slabem spancu, kronični utrujenosti in bolečinah v hrbtenici. Pojavlja se večja

občutljivost za različne bolezni.

Čebašek Travnik (2002) omenja še duševne simptome, kot so izguba empatije, pojav

odpora, nerazpoloženosti do sodelavcev, dvom vase, čustvene težave v obliki

razdražljivosti, agresivnosti, izgubo veselja in zanimanja.

Izgorelost se pri zaposlenem posamezniku odraža v treh dimenzijah: izčrpanosti,

depersonalizaciji (razosebljenosti) in osebni izpolnitvi (Maslach in Jackson, 1996 v

Maslach idr., 2002). Večina avtorjev je podprla tridimenzionalni model izgorelosti, ki je bil

ugotovljen na podlagi raziskav.

Izčrpanost je prva reakcija na stres, osebe se počutijo čustveno in telesno

preobremenjene, z občutki da si ne morejo obnoviti moči. Primanjkuje jim energije, da bi

se soočale z novimi težavami uporabnikov. Čustvena izčrpanost se kaže z občutki

napetosti, anksioznosti in nespečnosti in je osrednja značilnost izgorelosti in najhitreje

prepoznana (Maslach idr., 2001). Pšeničny (2006) navaja, da je čustvena izčrpanost nujen

element izgorelosti, ki se v poklicih pomoči kaže v odnosu do ljudi kot manjša zavzetost

pri delu in manjša odzivnost na probleme ljudi.

Depersonalizacija je poskus obvarovanja osebe pred nadaljnjo izčrpanostjo in

razočaranjem. Osebe zavzamejo hladen, odmaknjen odnos do dela in sodelavcev.

Depersonalizacija posamezniku omogoča lažje spoprijemanje z zahtevami dela na način

zmanjšanja intenzivnosti čustvenega doživljanja. Lahko bi jo opisali kot poskus

distanciranja zaposlenega z namenom neosebne obravnave. Depersonalizacija je takojšen

odgovor na čustveno izčrpanost, zato sta ti dve dimenziji izgorelosti med seboj močno

povezani (Maslach idr., 2001; Pšeničny, 2006).

Neučinkovitost oziroma znižana osebna izpolnitev je povezana z doživljanjem

neustreznosti lastnega dela, s pomanjkanjem zaupanja v svojo zmožnost, da oseba lahko

kaj spremeni, izvede in doseže uspeh pri delu. Znižana osebna izpolnitev se kaže v

občutkih neuspešnosti in neučinkovitosti. Zaradi čustvene izčrpanosti je zaposlenemu

težko ohraniti občutek delovne učinkovitosti. Nizek osebni dosežek odraža zaznavanje

nizke učinkovitosti, pomanjkanje dosežka in produktivnosti ter občutek nesposobnosti.

(Maslach idr., 2001). Pšeničny (2006) navaja, da je težko ostati kompetenten in nuditi

pomoč drugim, če zaposleni doživlja izčrpanost in se vede indiferentno do težav ljudi.

Raziskave Maslach in Leiter (2002) kažejo, da izgorevanje ni samo problem ljudi, ampak

organizacijskega okolja, v katerem ljudje delajo, torej predvsem problem organizacije.

Predstavila sta šest področij dela, kjer prihaja do največjih neskladij med pričakovanji

zaposlenega in njegovim delom: preobremenjenost z delom, pomanjkanje nadzora,

nezadostno nagrajevanje, razpad skupnosti, pomanjkanje poštenosti, nasprotujoče si

Page 37: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

25

vrednote. Gorkin (2008) opisuje štiri dejavnike, ki lahko povzročijo izgorevanje:

pomanjkanje rezultatov ali občutkov dosežka, odsotnost nagrad tako materialnih, kot

nematerialnih, pomanjkanje priznanja za dosežek in izguba upanja za umik stresorja iz

delovnega mesta.

Cheirniss (1980) je predpostavljal, da določene delovne karakteristike: prenaporno delo,

neposreden stik z osebami, nejasni cilji, slaba supervizija v interakcijah z osebnostnimi

značilnostmi vodijo do stresnih situacij na delovnem mestu, pogoste stresne situacije pa do

izgorelosti. Hombrados-Mendieta in Cosano Rivas. (2013) navajata številne raziskave, ki

ugotavljajo, da je izgorelost povezana s pomanjkanjem samostojnosti pri delu, pretirano

birokratizacijo, nejasno definiranimi vlogami, nizko stopnjo strokovnega samospoštovanja,

pomanjkanjem socialne podpore in obremenitvami pri delu z ljudmi.

Selič, Rus Makovec in Petek (2008) ugotavljajo, da so dejavniki tveganja za izgorelost

večje zahteve pri delu, pomanjkanje opore, stres, nevrotičnost, manjša avtonomnost pri

delu, previsoki cilji, težave pri usklajevanju med delom in družino, ter pomanjkanje

občutka, da je poklic cenjen. To velja predvsem za skupine ljudi, ki ljudem nudijo različne

vrste pomoči, oziroma skrbstveno delo. To so po navedbah Selič idr. (2008) socialni

delavci, zdravstveni delavci, skrbniki za starejše, delavci v klicnih centrih in drugi.

Model delovnih zahtev in resursov navaja sledeče dejavnike, prikazane na sliki 10, ki

prispevajo k dimenzijam izgorelosti na dimenziji izčrpanosti in na dimenziji distanciranega

odnosa do dela.

Slika 9: Nastanek izgorelosti v modelu delovnih zahtev in resursov (Demerouti, Bakker, Nachreiner in

Schaufeli, 2001, str. 502)

Page 38: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

26

Razvoj izgorelosti v modelu delovnih zahtev in virov poteka v dveh procesih. Prvi

proces povzročajo zahteve dela, ki vodijo v čezmerno obremenjenost, ta se čez čas razvije

v izčrpanost. Drugi proces vodijo šibki viri dela, ki ob previsokih zahtevah, še dodatno

vodijo k umiku od delovnih zahtev. Dolgotrajno umikanje zahtevam dela vodi k

distciranemu odnosu do dela. Teoretične predpostavke modela je podpirajo raziskave

nadzora pri delu, (Karasek 1979). Model nadzora pri delu bo v nadaljevanju podrobnje

predstavljen.

Definicije izgorelosti so si enotne v tem, da je izgorelost reakcija na dolgotrajno

izpostavljenost stresnemu delovnemu okolju (Maslach idr., 2001; Pšeničny, 2006, Bilban

in Pšeničny, 2007). Stres in izgorelost na delovnem mestu se razlikujeta predvsem v tem,

da gre pri izgorelosti za posledico dolgotrajni izpostavljenosti stresu, s stresom pa

označujemo stanje posameznika pod fizičnim ali psihičnim pritiskom. Večina definicij za

izgorelost vključuje tri glavne komponente: čustveno izčrpanost (pomanjkanje energije),

depersonalizacijo in zmanjšano učinkovitost na delovnem mestu.

Maslachova označuje nadzor nad delom, kot pomemben dejavnik pri prestopu meje k

izgorelosti. S tem se strinjata tudi slovenski raziskovalki Pšeničny in Findeisen (2005).

Pšeničny (2006) opozarja, da vzrok izgorelosti ni le daljša prisotnost stresa, temveč

povezuje izgorevanje z nesorazmerjem med vloženo energijo in pričakovanji. Nekateri

avtorji (Bakkar, 2000 v Pšeničny, 2006) imenujejo to nesorazmerje kot recipročnost, iz

tega neskladja izpelje recipročni model izgorevanja. Opozarja da izgorevajo osebe, z

močno notranjo avtentično motivacijo, o kateri govorita Ryan in Deci (2000). Te osebe so

vztrajnejše in bolj zahtevne od drugih, so pogosto najbolj zavzete, najučinkovitejše,

najodgovornejše in najuspešnejše. Notranja motivacija lahko sproži pojav izgorelosti v

neugodnih psiholoških okoliščinah, če izhaja iz lažnega selfa (Pšeničny, 2006). Opozoriti

želim še na razumevanje sindroma adrenalne izgorelosti, v recipročnem modelu

izgorelosti, ki je plod novejših raziskav na osnovi spoznanj Christine Maslach. Model

opisuje štiri faze izgorelosti, v zadnji nastopi adrenalni zlom, zaradi funkcionalne blokade

hipotalamus – hipofiza- adrenalne osi (disfunkcija HH-S osi), ki povzroči pomanjkanje

izločanja kortikozola (Bilban in Pšeničny, 2007; Pšeničny, 2008). V Sloveniji izgoreva več

kot 50 odstotkov ljudi, skoraj 10 odstotkov jih je v zadnji stopnji (Pšeničny, 2008), na kar

opozarja avtorica v raziskavi med 225 zaposlenimi v starosti med 20 do 50 let. Približno 15

odstotkov jih izkazuje izčrpanost (Kužet, 2005 v Pšeničny, 2008). Svetovna zdravstvena

organizacija opozarja, da izgorelost poleg depresije postaja glavna poklicna bolezen 21.

stoletja (Bilban in Pšeničny, 2007).

V nadaljevanju bom predstavila fazni model izgorelosti, ki sem ga uporabila kot

izhodišče pri proučevanju izgorelosti pri delovnih terapevtih.

Page 39: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

27

3.2 FAZNI MODEL IZGORELOSTI

Stalno prisotni stresorji na delovnem mestu vodijo v izčrpanost in cinizem. Maslach

(1982; Maslach idr., 2001) ugotavlja, da se najprej pojavi čustvena izčrpanost, kot odgovor

na previsoke zahteve na delovnem mestu. Pojavijo se občutja frustriranosti, jeze, strahu in

tesnobe. Obrambni mehanizmi ovirajo posameznika v stikih z drugimi. Čustva navdušenja,

veselja, zadovoljstva in ponosa se razkrojijo in ne izravnajo negativnih čustev, razvija se

cinizem. Zaradi razhajanj med prejšnjimi pričakovanji in sedanjimi stališči, se pojavlja

občutek lastne neustreznosti, nesposobnosti sodelovanja z drugimi in neuspešnosti pri

izvajanju dela. Previsoke zahteve okolja vodijo v čustveno izčrpanost, ta pa v

depersonalizacjo. To pa vpliva na dostop do virov pri spoprijemanju s stresom, kar

prispeva k nizki stopnje osebne izpolnitve (Cooper idr., 2001 v Celin, 2012). Vsi avtorji so

si enotni v tem, da je izgorelost proces, katere razvoj poteka v večih fazah (Baker in

Dermerouti, 2007; Chemis, 1980; Maslach, 1982; Pšeničny, 2008)

Fazni model izgorelosti po Maslach sta prilagodila Golembiewski in Munzenrider

(1988, v Penko, 1994) in ga tudi empirično preverjala. Model je usmerjen na

posameznikovo doživljanje izgorelosti. Golembiewski, Boudreau, Sun, in Luo (1988)

predvidevajo, da se v procesu izgorelosti najprej pojavi depersonalizacija. Distanca je v

določeni meri v odnosu do posameznikov na delovnem mestu lahko funkcionalna, ko pa

zahteve prerastejo zmožnosti spoprijemanja, ta preraste v depersonalizacijo. Nedoslednost

in neskladnost posameznikovega vedenja z njegovimi vrednotami, ima za posledico

zmanjšan občutek osebne izpolnitve. Zadnja se v procesu izgorevanja pojavi še čustvena

izčrpanost. Avtorji Golembiewski idr., (1988). predvidevajo v procesu izgorevanja osem

faz. Celoten proces izgorevanja je pri posamezniku lahko zelo različen glede na stopnjo

izgorelosti na posamezni dimenziji in časovnem trajanju posamezne faze. Posameznikovo

fazo razlagamo glede na nizke ali visoke rezultate depersonalizacije, zmanjšan dosežek

glede osebne izpolnitve in čustvene izčrpanosti, izmerjene na Maslach Burnout Inventory

(v nadaljevanju MBI)5. Čustvena izčrpanost se pojavi najprej in prispeva k izgorelosti več

kot depersonalizacija. Obe dimenziji sta pri izgorelosti značilnejša dejavnika od

osebnostne izpolnitve in med seboj močno sovpadata (Maslach idr., 2001). Na podlagi

pilotske študije so mediano določili kot vrednost, ki loči visok rezultat od nizkega in tako

določili stopnjo izgorelosti (Golembiewski idr, 1988).

Izhodišče za opredelitev nizke ali visoke stopnje izgorelosti na posamezni dimenziji, je

seštevek točk posamezne dimenzije. Stopnja čustvene izgorelosti je nizka, če posameznik

na tej dimenziji doseže 23 točk ali manj, visoka pa, če doseže 24 točk in več. Stopnja

depersonalizacije je nizka, če posameznik doseže 18 točk ali manj in visoka, če doseže 19

točk ali več. Stopnja osebnostne izpolnitve je visoka, če posameznik doseže 27 točk ali

več, in nizka, če doseže 26 točk ali manj. Pri tej dimenziji je rezultat obrnjen, saj nižja

5 V slovenščino je vprašalnik prevedla Tanja Lamovec (1994).

Page 40: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

28

osebnostna izpolnitev prispeva k višji stopnji izgoreslosti. Točkovanje posamezne

dimenzije izgorelosti služi kot osnova za razvrščanje v posamezno fazo izgorelosti

(Golembiewski idr., 1988 v Penko, 1994). Možnih je osem faz, na vsaki naslednji višji

stopnji, je izgorelost izrazitejša. Faze na osnovi stopnje posamezne dimenzije so

predstavljene v tabeli 1.

Tabela 1: Faze izgorelosti po modelu Golombiewskega (Golembiewski idr., 1988 v Penko 1994)

Faze izgorelosti I II III IV V VI VII VII

Čustvena

izčrpanost

Nizka Nizka Nizka Nizka Visoka Visoka Visoka Visoka

Depersonalizacija Nizka Visoka Nizka Visoka Nizka Visoka Nizka Visoka

Osebnostna

izpolnitev

Visoka Visoka Nizka Nizka Visoka Visoka Nizka Nizka

I., II., in II. faza predstavljajo nizko izgorelost, IV. in V. faze zmerne izgorelost, VI., VII.,

in VIII. faza pa visoko izgorelost. Model predvideva izrazitejšo izgorelost na vsaki

naslednji stopnji, posameznik pa iz posameznih faz lahko prehaja kronično ali akutno. Pri

kroničnem prehodu visoka depersonalizacija posameznika prikrajša za pomembne

informacije, kar ga čez čas ovira pri izvajanju nalog. Posledično se pojavljajo takšne

stopnje napetosti, ki prekoračujejo posameznikove zmožnosti spoprijemanja in sprožijo

čustveno izčrpanost (Penko, 1994). V Sloveniji so ga v glavnem uporabljali študentje

psihologije v diplomskih delih: Bertoncelj (2005), Primožič (2005), Maček (2007), Celin

(2012).

V Sloveniji med 2004 in 2010 lahko izločimo 148 raziskav o poklicni izgorelosti, med

katerimi je bil v 27-ih uporabljen Maslach-ov vprašalnik izgorelosti. Skoraj polovica študij

je bila narejena, na izobraževalnem kadru, v drugi polovici pa je največ raziskav na

zdravstvenem in vojaškem kadru. Izsledke raziskav je težko primerjati med seboj, saj

avtorji uporabljajo različne norme za določanje stopnje izgorelosti. Nekateri uporabljajo

norme Golembiewskega (1988), ki so osnovane na osnovi rezultatov, pridobljenih z

uporabo Maslachov vprašalnika izgorelosti. Visoko izgorelost predstavljajo rezultati po

Maslach in Jacksona (Penko, 1994), ki so na podlestvicah čustvene izčrpanosti in

depersonalizacije v zgornji tretjini porazdelitve, na podlestvici osebne izpolnitve pa v

spodnji tretjini rezultatov (Sedlar, Novak in Sprah, 2012).

Študije so potrdile negativno povezanost med izgorelostjo in samoučinkovitostjo: nižja

kot je zaznana samoučinkovitost, višji so pokazatelji izgorelosti (Fesel Martinčevič, 2004).

Page 41: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

29

3.3 MERJENJE IZGOREVANJA

Najbolj znan in zelo pogosto uporabljen je vprašalnik o izgorelosti je MBI (Maslach in

Jackson, 1979, v Penko, 1994), ki meri tri dimenzije izgorelosti: čustveno izčrpanost,

depersonalizacijo in osebno izpolnitev. Vprašalnik je preveden v slovenščino, prevedla ga

je Tanja Lamovec in je objavljen v knjigi Psihodiagnostka osebnosti (Lamovec, 1994)

prosto dostopen. Udeleženec naj bi na vsako trditev (22 trditev) v vprašalniku odgovoril

kako pogosto in kako intenzivno jo doživlja. Vsaka dimenzija se meri na lestvici pogostosti

in intenzivnosti doživljanja občutkov. Koeficient korelacije obeh lestvic v raziskavah

Maslach in Jackson, (1981) v povprečju znaša 0,56; kar nam govori o zmerni povezanosti

med tem kako pogosto nekdo zaznava občutke izgorelosti in kako intenzivni so. Lestvici

pogostosti in intenzivnosti različno kolerirata s situacijskimi in osebnostnimi

spremenljivkami. V novejših slovenskih raziskavah, ki so uporabljale vprašalnik o

izgorelosti (Lamovec, 1994) je pogosteje uporabljena le lestvica pogostosti (Celin, 2012;

Košir, Licardo, Tement in Habe, 2014).

Čustvena izčrpanost je najhitreje razpoznavna, je nujen del izgorelosti, vendar je

povezana le s stresno dimenzijo izgorelosti. Ne zajema odnosa, ki ga ima posameznik s

svojim delom. Depersonalizacija se v poklicih pomoči izkazuje kot distanca zaposlenega

od svojih uporabnikov, tako da se jih obravnava kot neosebne objekte, na ta način pa naj bi

posameznik zmanjšal možnost intenzitete čustvenega doživljanja. Depersonalizacija je

takojšen odgovor na čustveno izčrpanost, zato sta ti dve dimenziji med seboj močno

povezani.

Znižana osebna izpolnitev se izraža v občutkih neuspešnosti, neučinkovitosti, pa tudi v

občutkih nespoštovanja in nezadostnem opravljanju delovnih nalog.

Udeleženec naj bi na vsako trditev v vprašalniku odgovoril kako pogosto in kako

intenzivno jo doživlja. Vsaka dimenzija se meri na lestvici pogostosti in intenzivnosti

doživljanja občutkov. Koeficient povezanosti obeh lestvic v raziskavah Maslach in

Jackson, (1981) v povprečju znaša 0,56; kar nam govori o zmerni povezanosti med tem

kako pogosto nekdo zaznava občutke izgorelosti in kako intenzivni so. Lestvici pogostosti

in intenzivnosti različno korelirata s situacijskimi in osebnostnimi spremenljivkami.

Izgorelost je obravnavana kot zvezna spremenljivka, ki se lahko izraža od nizkih do

visokih stopenj občutenja. Maslach je predlagala sledečo interpretacijo rezultatov (Maslach

idr., 1996):

Visoko stopnjo izgorelosti odražata visoka nivo na dimenzijah čustvene izčrpanosti

in depersonalizacije ter nizek nivo na dimenziji osebne izpolnitve.

Povprečno stopnjo izgorelosti odražajo povprečni nivoji na vseh treh lestvicah.

Nizko stopnjo izgorelosti odražata nizka nivoja na dimenzijah čustvene izčrpanosti

in depersonalizacije ter visok nivo na dimenziji osebnostne izpolnitve.

Page 42: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

30

Visoki nivoji so tisti, ki se nahajajo v zgornji tretjini normativne distrubucije rezultatov,

povprečni nivoji so tisti, ki so v srednji tretjini distribucije rezultatov. Nizki nivoji so tisti,

ki se nahajajo v spodnji tretjini omenjene distribucije.

Izvirna verzija vprašalnika (MBI-HSS-Human Service Survey, Maslach idr., 1996 ) je

namenjena uporabi v poklicih pomoči, kasneje so avtorji razvili tudi različico za pedagoške

poklice (MBI-ES- Educators Survey). Ker se je izkazalo zanimanje za uporabo vprašalnika

tudi pri poklicih, ki niso pri svojem delu tako orientirani k človeku, so razvili še tretjo,

splošno obliko vprašalnika (MBI-GS-General Servey). Več analiz je potrdilo trifaktorski

model, pri tem so mnoge raziskave pokazale visoko povezanost med čustveno izčrpanostjo

in depersonalizacijo

Med vprašalniki merjenja izgorelosti velja omeniti vsaj še dva. Prvi je Oldenburg

Burnout Inventory (v nadaljevanju OLBI) (Dermerouti, Bakker, Vardakon in Kantes,

2003). Osnovan je na osnovi modela delovnih zahtev in resursov (Bakker in Dermerouti,

2007). Vprašalnik ima dvofaktorsko strukturo, meri dimenzijo izčrpanosti (exhausition) in

dimenzijo distanciranega odnosa do dela (disengagement). Po vsebini je blizu MBI, vendar

poleg telesne izčrpanosti vključuje tudi kognitivne in psihične indikatorje. V slovenščino je

preveden, vendar ni standardiziran.

Kopenhagenski vprašalnik izgorelosti (KVI, ang. Copenhagen Burnout Inventory),

avtorjvev Kristansen, Borritz, Villadsen in Christensen (2005), je eden najpogosteje

uporabljenih vprašalnikov izgorelosti. Vključuje 19 postavk, na dimenziji osebne

izgorelosti, izgorelosti, povezane z delom in izgorelosti, povezane s strankami. Dimenzija

izgorelosti v povezavi s strankami, ima nizko veljavnost. V Sloveniji je bil uporabljen za

raziskavo izgorelosti pri radiologih, mentorjih klinične prakse in visokošolskih učiteljih,

zaposlenih na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani (Starc, 2008).

3.4 SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST

Zveza med samoučinkovitostjo in izgorelostjo je v tem, da se delovna motivacija in

zadovoljstvo zvišata, če oseba doseže cilj, ki ima zanjo smisel. Takšen dosežek predstavlja

psihološki uspeh, ki osebo spodbudi k večji zavzetosti za delo. Oseba si postavi višje cilje.

Pomemben je osebni občutek uspeha in ne objektivni uspeh. Neuspeh pri osebi lahko

izzove psihološki umik iz situacije. Psihološki umik je glavna značilnost, povezana z

izgorelostjo. Določene delovne situacije, ki povečajo občutek uspešnosti in kompetence,

zmanjšajo izgorelost, medtem ko situacije neuspeha, povečajo izgorelost (Zdovc, 1998).

Proces izgorevanja moramo razumeti skozi dogajanje posameznika na delovnem mestu.

V magistrsko delo zaradi pomena nadzora, ki je ključen za razvoj izgorelosti in tesno

povezan s stopnjo posameznikove samoučinkovitosti, sem vključila model nadzora na

delovnem mestu (Job Demand Control). Model avtorja Karasek (1979), je eden pogosto

citiranih psiholoških modelov. Izhaja iz predpostavke, da interakcija med delovnimi

Page 43: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

31

zahtevami in stopnjo nadzora v smislu avtonomije (svobode odločanja) določa psihološke

pritiske v zvezi z delom. Delovne zahteve so psihološki pritiski, ki so prisotni pri vsakem

delu. V poklicu delovnega terapevta so to časovni pritiski, konfliktnost zahtev (npr. pritiski

po določeni storitvi s strani nadrejenih, ki ni delovno terapevtska; izdelek, organizacija

dogodka), količina storitev, ki jih je treba opraviti, pritiski nadrejenih in nerealne zahteve

svojcev. Možnost odločanja v zvezi z delom se nanaša na posameznikov nadzor nad

nalogami, ki jih pri delu opravlja. Ta dimenzija vključuje sposobnosti prave presoje in

zmožnost sprejemanaja odločitev glede svojega dela.

Model nadzora dela (Karasek, 1979), je enostaven dvodimenzionalni model na delovnem

mestu, ki je služil avtorjem za empirično raziskovanje dejavnikov, povezanih z

izgorelostjo. Model, shematično prikazan na sliki 10, temelji na naslednjih predpostavkah

(Dernovšček Hafner, 2012; Karasek, 1979)

1. Visoke zahteve delovnega mesta in nizka stopnja nadzora so povezani z visoke

obremenjenostjo zaposlenih na delovnih mestih. To dogajanje predstavlja

potencialno prisotnost stresa in škodljivo deluje na osebo.

2. Visoke zahteve delovnega mesta in visok nivo odločanja so povezane z visoko

motivacijo, gre za ravno pravšnjo mero zahtev, ki spodbuja živahnejšo aktivnost.

3. Nizke zahteve delovnega mesta in visoke možnosti odločanja, so povezane z

nizkim nivojem doživljanja obremenjenosti, interes za delo se zmanjša.

4. Nizke zahteve delovnega mesta in nizka možnost odločanja so povezane z nizko

obremenjnostjo in stopnjo motivacije zaposlenega, posledica je pasivnost in

dolgočasje.

Slika 10: Karasekov model zahtev dela in nadzora (Schnall in Landsbergis v Dernovšček Hafner, 2012,

str.18)

Glavni poudarek je v doživljanju visoke obremenitve ob visokih zahtevah in nizkih

možnostih odločanja, kar shematično prikazuje slika 10. Visoka napetost se zaradi nizke

možnosti odločanja ne more pretvoriti v akcijo. Ta napetost ostane znotraj posameznika in

povzroča utrujenost, izčrpanost, psihične težave, anksioznost, lahko tudi zlorabo alkohola

Page 44: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

32

in zdravil. Točka, ki predstavlja zagon aktivnosti je avtonomnost. To daje možnost, da

posameznik sam odloča in izbira kako bo načrtoval in izpeljal svoje delo. Pomemben vidik

za uspešno delo je notranja motivacija, zaradi dela samega, veselja in izpolnitve, ki jo delo

prinaša. Notranjo motivacijo lahko povečamo z dimenzijo socialne opore, ki je bila kasneje

dodana v model. Socialna opora je mreža odnosov, ki so za posameznika zadovoljujoči in

mu nudijo, emocionalno, instrumentalno in informacijsko oporo. Pomembnost socialne

opore se je empirično izkazala med zdravstvenimi delavci in je povečala motivacijo za

delo (Karasek, 1979; Dernovšček Hafner, 2012). Model se teoretično povezuje in

nadgrajuje z že predstavljenim modelom delovnih zahtev in virov (Bakker idr., 2007).

Razlike v modelih so v motivacijskem procesu, čustveni komponenti in širših vidikih

virov. Podobnosti modela najdemo v predvidevanju padca energije in motivacijski

komponenti. Dopolnjuje povezanost zahtev na delu s stopnjo motivacije in izidom dela, kar

je prikazano na sliki 11.

Slika 11: Shematski povezanosti modela delovnih zahtev in motivacije izidi dela (Dernovšček Hafner, 2012).

V novejšem razumevanju izgorelosti se nizka osebna izpolnitev ne šteje kot glavna za

pojav izgorelosti. Bakker in Dermerouti (2007), razširita konceptualizacijo izčrpanosti iz

čustvene dimenzije, (Maslach,1982), tudi na telesno in kognitivno izčrpanost, kot

posledico dolgotrajne izpostavljenosti zahtevam delovnih mest. Umik iz delovne situacije

izkazuje nizko pripadnost, odtujenost od lastnega dela, in vključuje tudi deperosnalizacijo

v odnosu do uporabnikov. Pogosto je povezan s težnjo po odhodu iz poklica oziroma

delovnega mesta. Bakker in Dermerouti, (2007) razvijeta nov koncept izgorelosti z

modelom delovnih zahtev in resursov. Model omogoča razumevanje osebnih in

profesionalnih dejavnikov v neravnovesju delovnih zahtev in resursov. Pojasnjuje, kako

Page 45: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

33

lahko zahteve delovnega mesta (na primer: visoka birokratizacija dela, preobremenjenost s

težavami uporabnika) presegajo profesionalne in osebne resurse posameznika (na primer:

spretnost »reči ne«, ali »izklopiti se«, imeti čas za okrevanje od previsokih zahtev), kar

vodi do izgorelosti (Bakker in Dermerouti, 2007). Nasprotno pa, če posameznik s svojimi

osebnimi in profesionalnimi viri uspe uravnotežiti zahteve, se za razliko od procesa

izgorevanja aktivirajo energetski potenciali in delovna angažiranost.

Model nadzora dela je bil na eni strani zaradi preprostosti deležen številnih kritik, po

drugi, pa je spodbudil empirične raziskovanje in razvoj. Kasneje so v model dodali

dimenzijo socialne odpore (Johnson, 1989 v Černigoj Sadar, 2002). Socialna opora je

mreža odnosov, ki so za posameznika zadovoljujoči in mu nudijo emocionalno,

instrumentalno in informacijsko oporo. Izkazalo se je, da socialna opora zmanjša učinek

avtonomije na izčrpanost. V raziskavi pri medicinskih sestrah (de Jonge, Anssen in van

Breukelen, 1997 v Černigoj Sadar, 2001) so odkrili, da je čustvena izčrpanost večja na delu

z visoko avtonomijo, kot na delu z nizko avtonomijo. Socialna opora ima izredno velik

vpliv pri sestrskem delu v zdravstvu, kjer je občutek avtonomije zelo velik.

Samoučinkovitost deluje kot moderator ob visokih zahtevah in avtonomnosti, saj visoka

stopnja samoučinkovitosti vključuje večjo prisotnost nadzora in zmanjšuje možnost

doživljanja tako delovne kot stresne situacije. Interakcijo med stopnjo samoučinkovitosti in

stopnjo prisotne avtonomije na delovnem mestu, ter posledicami na dimenzijah izgorelosti

proučuje Grau idr., (2001).

Samoučinkovitost« odraža posameznikovo prepričanje, da lahko uspešno opravi neko

nalogo. »Samoučinkovitost« in podpora iz okolja zmanjšujeta stres in izgorelost. Pri

nekaterih kulturah je za zmanjšanje stresa pomembnejše individualno, pri drugih pa

skupinsko prepričanje v »samoučinkovitost« (Schaubroeck, Lam in Xie, 2000 v Selič idr.,

2008). Nekateri avtorji ugotavljajo, da »samoučinkovitost« zmanjša stres le pri osebah, ki

uporabljajo aktivne prilagoditvene tehnike. Zaščitni dejavniki pri izgorelosti so

»samoučinkovitost« in pozitiven odnos, optimizem, čustvena podpora iz okolja,

ekstravertiranost in sposobnost dobrega komuniciranja (Selič idr., 2008).

Trden občutek samoučinkovitosti veča posameznikove dosežke in dobro počutje na več

načinov. Ljudje s tem občutkom zahtevne in težke naloge obrnejo v izziv, ki ga je treba

obvladati in jih ne doživljajo kot grožnje, ki jih je treba preprečiti. Takšno prepričanje

spreminja notranjo motivacijo in oblikuje močno predanost nalogi in kljub težavam veča

posameznikova prizadevanja. Posamezniki k nevarnim situacijam pristopajo s prepričanjem,

da bodo nadzor lahko izvajali. Ob neuspehu se posamezniki hitro opomorejo. Vzroke

neuspeha pripišejo pomanjkanju znanja in veščin ali nezadostnim naporom. Trden občutek

samoučinkovitosti in prizadevanja vodi posameznike k dosežku, zmanjšujejo stres in

ranljivost za depresijo (Bandura, 2001).

Samoučinkovitost je povezana s predanostjo izvajanja delovnih nalog in opravljanjem

poklica. Nizka stopnja samoučinkovitosti v študiji pri učiteljih se je izkazal kot napovednik

Page 46: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

34

depersonalizacije in emocionalne izčrpanosti, vendar se je pod vplivom nadzora in

zavzetosti za delo zmanjšala ali izginila (Prieto, 2009).

Zaznana samoučinkovitost je negativno povezana z dimenzijami čustvene izgorelosti in

depersonalizacije, pozitivno pa z osebno izpolnitvijo tudi pri zaposlenih v slovenski vojski

(Tušak, Dimec, Masten in Tušak, 2008). Želja vojakov, da ostanejo pri delu v slovenski

vojski, je statistično pozitivno povezana z devetimi spremenljivkami, med njim s splošno

samoučinkovitostjo (nizka pozitivna povezanost), osebno izpolnitvijo in drugimi.

Posamezniki, ki izražajo visoko osebno izpolnitev se s stresom spoprijemajo zelo

konstruktivno in aktivno (z logično analizo, pozitivno oceno, reševanjem težav in iskanjem

alternativnega zadovoljstva). Visok občutek čustvene izčrpanosti in depersonalizacije

(visoka stopnja izčrpanosti) se povezuje z doživljajem večje količine stresa na delovnem

mestu, z napetostjo in z negativnimi čustvi. To pomeni, da tisti posamezniki, ki bolj

izgorevajo, doživljajo še več stresa na delovnem mestu, so manj aktivni pri reševanju

problema in napetost doživljajo predvsem z negativnimi čustvi (Tušak idr., 2008).

Page 47: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

35

4 ZADOVOLJSTVO PRI DELU

Zadovoljstvo pri delu je koncept, ki ga raziskovalci različno pojmujejo. Povezujejo ga z

motivacijo in se običajno definira kot notranje stanje in odnos posameznika do zanj

pomembnih vidikov dela. Navezuje se na dejavnike, ki so pomembni na nivoju

organizacije kot na zadovoljstvo, ki ga zaposleni čutijo ob teh dejavnikih. Zadovoljstvo pri

delu bi najkrajše lahko opredelili kot pozitivno naravnanost, oziroma pozitivno

emocionalno stanje posameznika do dela (Locke, 1976; Judge in Bono, 2001; Mihalič,

2008). Je rezultat posameznikovega doživljanja, pojmovanja in vrednotenja delovnega

okolja in lastnih izkušenj (Judge in Bono, 2001), ter načina občutenja vseh elementov

delovnega mesta. Prijeten občutek, kot rezultat serije uspešnih dogodkov na delovnem

mestu pa oblikuje zadovoljstvo pri delu (Caprara, Barbaranelli, Steca, in Malone, 2006).

Poleg tega je zadovoljstvo pri delu osebna ocena dela in izkušenj pri delu, ki jo oseba

zaznava na temelju izpolnitve z delom povezanih pričakovanj v delovnem kontekstu

(Fister, 2003).

Zadovoljstvo pri delu lahko razumemo z vidika posameznikovega zadovoljevanja

osnovnih in višjih potreb. Lahko ga pojmujemo z vidika možnosti zadovoljevanja in

izpolnjevanja pričakovanj zaposlenih, pri uresničevanju osebnih in skupnih ciljev (Mihalič,

2008). Na osnovi motivacije izhajata oba koncepta, samoučinkovitost in zadovoljstvo.

Zadovoljstvo pri delu se pojmuje kot želena posledica dela. Samoučinkovitost, kot

posmaznikov vir na delovnem mestu, je povezana z zadovoljstvom pri delu. Teorije

motivacije, ki jih povezujejo z zadovoljstvom pri delu, izhajajo v temelju iz Maslowe

teorije potreb, ki se je stalno dopolnjevala in nadgrajevala. Te so že bile predstavljene v

poglavju 2. V tem delu za dodatno razumevanje zadovoljstva pri delu predstavljam le

Herzbergerjevo dvofaktorsko teorijo higienikov in motivatorjev.

Herzbergerjeva dvofaktorska teorija higienikov in motivatorjev

Herzberg, Mausner in Snyderman (2010) so izhajali iz preprostega dejstva,

pridobljenega na osnovi raziskav, da kljub kulturološkim razlikam, delavci po svetu

nakazujejo na tendenco, da je zadovoljstvo povezano z notranjimi dejavniki dela (angl. job

intristics), nezadovoljstvo pa z zunanjimi dejavniki dela (angl. job extrinsics). Po

Herzbergovi interpretaciji torej na delovno motivacijo vplivata dve skupini faktorjev,

motivatorji in higieniki. Higieniki, kot jih Herzberg imenuje so fizične in fiziološke

razmere in pogoji delovnega mesta, nadzor, medosebni odnosi, delovni pogoji, politika

upravljanja podjetja, delovna varnost, plačilo in ugodnosti. Vsi ti faktorji so povezani s

kontekstom delovnega okolja. Če ti faktorji niso ustrezni, se po teoriji pojavi delovno

nezadovoljstvo. Če so ti faktorji ustrezni in pozitivni, so ovire za zadovoljstvo pri delu

odstranjene. Zadovoljitev higieničnih potreb še ne vodi v zadovoljstvo pri delu, temveč le

v zmanjšanje ali odsotnost nezadovoljstva (Herzberg idr., 2010).

Page 48: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

36

Avtorji navajajo, da so motivatorji: dosežki, priznanje, delo samo, odgovornost,

osebnostna rast. Motivatorji so povezani z naravo dela samega in posledicami dela.

Faktorji, ki vodijo v delovno zadovoljstvo so tisti, ki zadovoljujejo posameznikovo potrebo

po aktualizaciji pri delu. Vsebina motivatorjev (Herzberg idr., 2010) je podobna opisu

delovnih virov, kot jih navajata (Bakker in Dermerouti, 2007): delo samo, avtonomija,

raznolikost delovnih nalog, fleksibilnost.

Za razliko od higienikov, ki s svojo prisotnostjo ne povzročijo delovnega zadovoljstva,

temveč neko nevtralno stanje, pa prisotni motivatorji vodijo v zadovoljstvo pri delu. Po

teoriji, odsotnost motivatorjev ne pomeni nezadovoljstvo, temveč nevtralno stanje kot

prisotnost higienikov, ki ni ne zadovoljstvo in ne nezadovoljstvo pri delu (Herzberg idr.,

2010).

Zadovoljstvo pri delu je odraz kvalitete življenja organizacije, hkrati pa tudi napovednik

nefunkcionalnih vedenj kot sta absentizem, zamenjava delovnih mest znotraj organizacije.

Zadovoljstvo pri delu je opredeljeno kot vsota pozitivnih naravnanosti do različnih

dejavnikov kot so: plača, delo samo, stil vodenja, možnosti promocije lastnega dela in

delovnimi pogoji. Raziskave so proučevale odnos zadovoljstva pri delu z osebnostnimi in

delovnimi dejavniki. Abbu-Bader (1998) jih je razvrstil v štiri skupine. Prva se nanaša na

osebne značilnosti, kot so spol, starost, izobrazbo in etnično pripadnost. Druga skupina se

nanaša na delovne razmere, kot so konflikt vlog, število strank, delovne obremenitve in

samostojnost pri delu. Tretja skupina se nanaša na delovne spodbude, kot so možnosti za

promocijo, dobra plača in nagrajevanje. Četrta skupina se nanaša na medosebne odnose na

delovnem mestu, kot so nadzor in delo s sodelavci.

Vedno več študij potrjujejo pomen socialne opore v okviru dela. Tako kakovost opore s

strani nadrejenih povečuje zadovoljstvo pri delu (Maslach idr., 2001). Hombrados-

Mendieta in Cosano Rivas (2013) se strinjata z Maslach idr., (2001), ki navaja, da je

socialna opora socialni vir, ki deluje na več ravneh in zato je bolj učinkovita kot druge

posamezne strategije.

4.1 POVEZANOST SAMOUČINKOVITOSTI, IZGORELOSTI IN

ZADOVOLJSTVA PRI DELU

Opredelitev samoučinkovitosti (Bandura, 1997) vključuje teorijo notranje motivacije in

teorijo postavljanja ciljev. Ti dve pogosto služita za teoretična izhodišča različnih

empirično preverjenih modelov, ki povezujejo samoučinkovitost in zadovoljstvo pri delu.

Ryan in Deci (2000) v teoriji samodeterminacije navajata, da se občutek kompetentnosti

povezuje s stopnjo notranje motivacije. Bandura (1997) teorijo samoučinkovitosti povezuje

z razvojem notranje motivacije. Ljudje z višjo stopnjo samoučinkovitosti v večji meri

kažejo notranji interes za delovne naloge, kar je povezano z zadovoljstvom pri delu (Fesel

Martinčevič, 2004). Judge, Bono, Erez in Locke, (2005) navajajo, da motivacija deluje kot

Page 49: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

37

mehanizem, ki lahko poveže nivo pozitivnega samovrednotenja in zadovoljstva pri delu

skozi teorijo postavljanja ciljev.

Caprara, Barbaranelli, Steca in Malone, (2006) so preverjali predpostavko zaznane

splošne samoučinkovitosti kot glavne determinante zadovoljstva pri delu. Z metodo

strukturiranega modeliranja so potrdili konceptualni model, da se zaznana

samoučinkovitost povezuje z zadovoljstvom neposredno, kakor tudi posredno prek zaznane

kolektivne samoučinkovitosti (strukturni koeficient med kolektivno samoučinkovitostjo in

zadovoljstvom znaša 0,70). Judge in Bono sta v metanalitični študiji (2001) ugotovila, da

znaša koeficient korelacije med splošno samoučinkovitostjo in zadovoljstvom pri delu

0,45.

Samoučinkovitost je pogosto proučevana pri učiteljih, pogosto se preverja njen vpliv na

učiteljevo zadovoljstvo pri delu. Canrinus, Helms Lorenz, Beijard, Buitink in Hofman

(2010) so proučevali vpliv samoučinkovitost kot motivatorja na zadovoljstvo pri delu pri

učiteljih. Konceptualno so izhajali iz teorije pričakovanj, atribucijkse teorije za opredelitev

zadovoljstva pri delu, za razumevanje samoučinkovitosti pa je služil Bandurin koncept.

Canrinus idr., (2010) poudarjajo, da je proučevan model možno uporabiti tudi pri drugih

poklicih, ki imajo podobnosti v poklicni identiteti. Poklic delovnega terapevta je vsebinsko

povezan z delom učitelja z osredotočenostjo na osebo, obvladovanjem medsebojnih

odnosov, skupinskim delom in z uporabo posameznikovih virov za doseganje šolske

uspešnosti oziroma uspešne izvedbe aktivnosti. Model Canrinus idr., (2010) vključujem v

teoretična izhodišča za nazornejši prikaz vpliva samoučinkovitosti na zadovoljstvo pri

delu, saj podobnega shematskega prikaza povezanosti samoučinkovitosti in zadovoljstva

pri delu pri delovnih terapevtih nisem našla.

Samoučinkovitost učiteljev (teahers self-efficacy) bi najbolj strnjeno lahko opredelili

kot zaznano zmožnost vpliva na učno uspešnost učencev v razredu, če vzamemo razred,

kot šolsko okolje (Canrinus idr., 2010). Učiteljeva zaznana samoučinkovitost se sestoji iz

sposobnosti izvajanja zahtev poklicnih nalog in obvladovanja medsebojnih odnosov, ki so

vpeti v proces poučevanja, kakor tudi izvajanja organizacijskih nalog v sistemu šole.

Učiteljeva samoučinkovitost, zadovoljstvo pri delu, poklicna pripadnost in stopnja

motivacije so del poklicne identitete učitelja. Na osnovi proučevanih študij so predstavili,

da učiteljeva samoučinkovitost prispeva k spremembi stopnje motiviranosti, na

zadovoljstvo pri delu in na poklicno pripadnost. V nadaljevanju zadovoljstvo pri delu

vpliva na stopnjo motiviranosti, sprememba v stopnji motiviranosti pri opravljanju poklica

pa vpliva na poklicno pripadnost. Ugotovili so, da je poklicna učinkovitost velik motivator

učiteljevega dela, in da imata skupaj z zadovoljstvom pri delu ključno vlogo. Teoretični

model, prikazana na sliki 12, so empirično preverili pri 1214 srednješolskih učiteljih.

Parametri za različne starostne skupine učiteljev, navedeni raziskavi, so podobni (Canrinus

idr., 2010).

Page 50: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

38

Slika 12: Konceptualni model vpliva učiteljeve samoučinkovitosti na izvajanje poklica (Canrinus idr., 2010)

Učiteljevo samoučinkovitost so krepili vplivi na predstavljene dejavnike v sliki 12. Učitelji

v raziskavi so navajali, da so se počutili učinkovite in okrepljene, če so imeli podporno

delovno okolje, med katerim so poudarili pomembnost podpore šolskih odborov.Ta je bila

izkazana prek poslušanja in upoštevanjem učiteljevega mnenja.

Turk (2013) v raziskavi vpliva socialnih veščin in obvladovanjem stresa na

samoučinkovitost, ugotavlja značilno spremembo v zaznavanju samoučinkovitosti. Višji

občutek samoučinkovitosti se odraža v boljših obvladovanjih stresnih procesov, višji

samozavesti, večji kondiciji in boljši adaptaciji.

Splošna samoučinkovitost prek samovrednotenja posredno vpliva tako na zadovoljstvo

pri delu kot na zadovoljstvo z življenjem. Zadovoljstvo pri delu vključuje kognitivne in

afektivne odzive na delo in delovno situacijo (Fister, 2003), oziroma posameznikova

splošna stališča do lastnega dela, do dejavnikov, ki so z njim povezani, tudi do življenja

nasploh.

4.1.1 IZGORELOST IN ZADOVOLJSTVO PRI DELU

Raziskovanje izgorelosti in zadovoljstva pri delu izkazuje med njima negativno

povezanost, koeficienti korelacije se gibljejo med – 0,40 in – 0,52 (Maslach idr., 2001).

Narava te povezave ostaja odprto vprašanje, saj se ne ve, ali izgorelost na delovnem mestu

povzroča nezadovoljstvo ali obratno. Možno je, da sta oba koncepta posledica kakšnega

drugega dejavnika, na primer slabih delovnih pogojev. Večina jih meni, da je

nezadovoljstvo pri delu posledica izgorelosti (Cherniss, 1980). Cherniss (1980) je

predpostavljal, da so določene delovne karakteristike (prenaporno delo, direkten kontakt z

Page 51: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

39

osebami, nejasni cilji, slaba supervizija) v interakcijah z osebnostnimi značilnostmi vodile

do stresnih situacij na delovnem mestu, pogoste stresne situacije pa do izgorelosti.

Um in Harrison (1998) sta na podlagi zgoraj omenjenih modelov naredila nov teoretični

model izgorelosti in zadovoljstva z delom. Predvidevala sta, da bo izgorelost vplivala na

zadovoljstvo pri delu. Izpostavila sta konfliktnost in nejasnost vlog kot glavna dejavnika

izgorelosti, ki vplivata na zadovoljstvo pri delu. Strategije spoprijemanja s stresom in

socialna opora naj bi delovala kot mediacijska dejavnika. Preverjala sta veljavnost modela

z linearno regresijo in odkrila, da ima konfliktnost vlog velik vpliv na izgorelost in

zadovoljstvo pri delu. Socialna opora deluje kot mediator med izgorelostjo in

zadovoljstvom pri delu, povezava v njunih raziskavah pa se je izkazala kot zelo šibka (r =

0,29).

Hurt, Grist, Malesky in David (2013) so v študiji terapevtov, ki delajo z osebami z

motnjo avtističnega spektra, našli pozitivne korelacije med samoučinkovitostjo in osebno

izpolnitvijo (dimenzija izgorelosti) in zadovoljstvom pri delu. Povezanost med čustveno

izčrpanostjo, depersonalizacijo in zadovoljstvom pri delu se je izkazala negativna, medtem

ko je osebna izpolnitev z zadovoljstvom pri delu izkazala pozitivno korelacijo (r = 0,56).

Avtorji so potrdili navedbe drugih, da je izgorelost zaposlenih, ki delajo z osebami, ki

imajo »kognitivne zmanjšane zmožnosti« (osebe z avtizmom, z motnjo v duševnem

zdravju) na dimenziji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije višja, kot pri zaposlenih, ki

obravnavajo osebe z drugo vrsto težav.

Perič (2004) je raziskovala povezanost izgorelosti z zadovoljstvom pri delu pri

slovenskih šolskih psihologih. Ugotovila je, da je zadovoljstvo pri delu povezano z nižjo

stopnjo izgorelosti.

Page 52: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

40

5 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM

Zadovoljstvo z življenjem predstavlja temeljno komponento subjektivnega blagostanja,

ki ga lahko opredelimo kot splošno oceno dobrega počutja, zadovoljstva in sreče. Tudi

teorije zadovoljstva z življenjem, tako kot teorije zadovoljstva pri delu, izhajajo iz teorij

motivacijskih dejavnikov, druga skupina teorij pa poudarja vplive izkušenj in socialnega

okolja (Musek in Avsec, 2002).

Zadovoljstvo z življenjem se opisuje kot posameznikovo vrednotenje in doživljanje

lastnega življenja (Diener, Emmons, Randy, in Griffin, 1985). Dienerjeva teorija vključuje

dve plati zadovoljstva, kognitivno in emocionalno komponento zadovoljstva, ki vključuje

pozitivno in negativno komponento. Zadovoljstvo z življenjem predstavlja kognitivno

komponento subjektivnega blagostanja, večina raziskovalcev pa se strinja, da predstavlja

posameznikovo oceno lastnega blagostanja, zdravja, prijateljstva in partnerstva kot tudi

zadovoljstva s seboj. Povezuje se z doživljanjem prijetnih čustev in nizko stopnjo

negativnih čustev (Diener idr.,1985; Poljšak Škraban, 2010). Diener (1984) zadovoljstvo z

življenjem pojasnjuje kot subjektivno oceno splošne kakovosti življenja. Pozitivne ocene

zadovoljstva z življenjem so povezane s srečo in zadovoljstvom, medtem ko so negativne

ocene zadovoljstva z življenjem povezane z depresijo. Diener (1984) označuje tri glavne

dejavnike zadovoljstva z življenjem. Prvi poudarja, da je zadovoljstvo subjektivno in tako

obstaja v individualnem doživljanju osebe. Drugi kriterij določa, da subjektivno

zadovoljstvo vsebuje pozitivna merila. Zadnji, tretji dejavnik, pa pravi, da subjektivno

zadovoljstvo vsebuje celotno oceno vseh vidikov življenja osebe. Če ravno oseba doseže

zadovoljstvo le na posameznem področju življenja, je subjektivno zadovoljstvo integrirana

ocena posameznikovega življenja. Subjektivno doživljanje zadovoljstva se odraža v

pozitivnih izidih v treh osnovnih in primarnih življenjskih področjih: delu, socialnih

odnosih in zdravju (Dimec, Mahnič, Marinšek, Mastnek in Tušak, 2008). Različni

raziskovalci (Diener in Biswas Diener, 2000; Diener, Suh in Oishi, 1997; Myers in Diener,

1995, vsi v Dimec idr., 2008) so ugotovili, da so na splošno ljudje prej zadovoljni kot

nezadovoljni s svojim življenjem.

Biti zadovoljen s specifičnimi vidiki življenja, kot so socialni odnosi, zdravje in delo,

prispeva k splošnemu zadovoljstvu z življenjem. Zadovoljstvo z življenjem je opredeljeno

kot splošna ocena, o tem, kaj oseba dejansko naredi iz svojega življenja, v primerjavi med

dosežki in pričakovanji. Ocena zadovoljstva z življenjem pomeni, da oseba v dejanskih

življenjskih okoliščinah preuči in pretehta konkretne vidike svojega življenja, dobre in

slabe in to primerja z izbranimi merili zadovoljstva s svojim življenjem (Diener idr., 1985).

Zadovoljstvo z življenjem je pogosto uporabljen kot globalni kazalnik kakovosti življenja

v vseh njegovih razsežnostih.

Zadovoljstvo z življenjem predstavlja temeljno komponento subjektivnega blagostanja,

ki ga lahko opredelimo kot splošno oceno dobrega počutja, zadovoljstva in sreče. Tudi

Page 53: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

41

teorije zadovoljstva z življenjem, tako kot teorije zadovoljstva pri delu, izhajajo iz teorij

motivacije, druga skupina teorij pa poudarja vplive izkušenj in socialnega okolja (Musek in

Avsec, 2002).

Zadovoljstvo z življenjem se odraža tudi na delovnem področju, v večji delovni

učinkovitosti posameznikov, ki so s svojim življenjskim stanjem zadovoljni, temveč tudi v

večji učinkovitosti in uspešnosti prav tako na drugih področjih življenja – naj omenimo

socialni vidik, mentalno in fizično zdravje posameznikovega življenja. Osebe, ki so bolj

zadovoljne s svojim življenjem, dosegajo bolj zadovoljujoče socialne odnose, v

interakcijah so uspešnejše, imajo širšo, bolj razvejano socialno mrežo in več socialne

podpore. Zadovoljstvo z življenjem prispeva tudi k boljšemu zdravju (Lyubomirsky idr.,

2005). Posamezniki, ki so s svojim življenjem bolj zadovoljni, ne dosegajo samo višje

učinkovitosti, ampak so na svojem delovnem mestu deležni tudi drugih prednosti oziroma

ugodnosti, med drugim dosegajo pomembnejša, bolj avtonomna in raznovrstna delovna

mesta, več zaslužijo, poleg tega na delovnem mestu kažejo manj neproduktivnih vedenj in

izgorelosti kot posledice delovnih obremenitev (Lyubomirsky idr., 2005). Vendar pa je

malo študij analiziralo odnos med zadovoljstvom pri delu in zadovoljstvo z življenjem

(Hombrados Mendieta in Cosano Rivas, 2013).

5.1 POVEZANOST SAMOUČINKOVITOSTI, IZGORELOSTI,

ZADOVOLJSTVA PRI DELU IN ZADOVOLJSTVA Z

ŽIVLJENJEM

Karademas (2006) je v svoji raziskavi iskal povezanosti osebnostnih dejavnikov:

samoučinkovitosti, optimizma (v povezavi z zadovoljstvom z življenjem) in socialnim

suportom (zaznavanjem sveta kot pozitivnega). Ugotovil je, da je optimizem povezan z

dnevno čustveno podporo drugih in samoučinkovitostjo. Biti ljubljen, spoštovan in biti

sposoben učinkovito razreševati svoje težave v življenju, ima osnovni pomen za

samoučinkovitost posameznika (Turk, 2013). Turk (2013) v svojih ugotovitvah raziskave

navaja, da je visok občutek samoučinkovitosti pomembna osebnostna lastnost, ki v

kombinaciji s samouravnavanjem in empatijo posamezniku omogoča osebnostni razvoj in

zadovoljstvo v življenju (Turk, 2013). Karademus (2006) opozarja, da lahko visok občutek

samoučinkovitosti, veliko socialnega suporta sproži tudi preoptimistična pričakovanja.

Navaja, da je raziskava pokazala nekonsistentno povezanost med odporno

samoučinkovitostjo in zadovoljstvom v življenju. Odporna samoučinkovitost pomeni

učinkovito in optimistično prenašati breme negativnih posledic stresa. Neprestano

srečevanje s stresnimi situacijami je neprijetno, zato se občutek visoke odporne

samoučinkovitosti ob tem, lahko poveže s splošnim življenjskim nezadovoljstvom

(Karademus, 2006).

Page 54: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

42

Odnos med zadovoljstvom pri delu in zadovoljstvom z življenjem opisujejo in razlagajo

štirje glavni modeli. Spilloverjev model oziroma model generalizacije pravi, da se

zadovoljstvo z enim področjem prenese tudi na drugo področje. Kompenzacijski model

poudarja negativno povezavo med obema spremenljivkama. Nezadovoljstvo z enim

področjem se kompenzira z zadovoljstvom na drugem področju. Segmentacijski model

domneva, da spremenljivki nista medsebojno povezani. Disagregacijski model navaja, da

posameznikova ocena pomembnosti njegovega dela določa odnos med delovnim in

življenjskim zadovoljstvom, pri čemer je povezava bolj pozitivna pri tistih, ki svoje delo

cenijo (Cramer, 1995).

Zadovoljstvo z življenjem je po nekaterih raziskavah celo boljši napovednik

posameznikove delovne učinkovitosti kot zadovoljstvo z delom (Dimec idr,. 2008). Tušak,

Dimec, Masten in Tušak (2008) so raziskovali povezanost samoučinkovitosti, izgorelosti,

zdravja, prisotnosti stresa na delu in zadovoljstva z življenjem pri zaposlenih v slovenski

vojski. Splošno zadovoljstvo z življenjem je statistično povezano s štirinajstimi

spremenljivkami. Pozitivne korelacije se pojavijo s splošno samoučinkovitostjo, osebno

izpolnitvijo. Zadovoljstvo z življenjem negativno korelira s številom stresnih dogodkov,

stresom na delovnem mestu, čustveno izčrpanostjo, depersonalizacijo in drugimi.

Hombrados Mendieta in Cosano Rivas (2013) navajajo, da nekatere študije izgorelosti

pri socialnih delavcih v Španiji kažejo, da izgorelost negativno vpliva tudi na kakovost

življenja izven delovne organizacije. Socialna opora na delovnem mestu neposredno

povečuje zadovoljstvo pri delu dela in posredno povečuje zadovoljstvo z življenjem prek

zadovoljstva pri delu. V nadaljevanju predstavljam proučevan model neposrednega in

posrednega vpliva izgorelosti na zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo z življenjem pri

socialnih delavcih v Španiji (Hombrados Mendieta in Cosano Rivas, 2013). Avtorja sta v

modelu poleg navedenega preverjala tudi vpliv socialne opore na delovnem mestu, tako na

izgorelost kot na oba vidika zadovoljstva, kar prikazuje slika 13.

Page 55: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

43

Slika 13: Prikaz vpliva na izgorelosti na zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo z življenejm in pomen socialne

opore na delovnem mestu (Hombrados-Mendieta in Cosano-Rivas, 2013, str.239)

Neposredni vplivi so prikazani z ravnimi puščicami, posredni pa s krivimi in s

puščicami s prekinjeno črto. Koeficienti kažejo, da povečanje izgorelosti neposredno in

znatno zmanjša socialno oporo na delovnem mestu (γ = – 0,42) in zadovoljstvo pri delu (γ

= – 0,33). IzgoreIost ima tudi posreden in zelo močan učinek prek socialne opore na

delovnem mestu na zadovoljstvo pri delu (γ = – 0,22). Opora na delovnem mestu ima

dvojno vlogo: povečuje zadovoljstvo in zmanjša učinke izgorelosti. Izgorelost neposredno

in negativno vpliva na zadovoljstvo z življenjem (γ = – 0,15) prek socialne opore na

delovnem mestu in na zadovoljstvo pri delu. Socialna opora na delovnem mestu ima

neposreden pozitiven učinek na zadovoljstvo pri delu (β = 0,52), in posredni učinek prek

zadovoljstva na delovnem mestu, na zadovoljstvo z življenjem (p = 0,14). Končno,

povečano zadovoljstvo na delovnem mestu povečuje tudi zadovoljstvo z življenjem (β =

0,27) pri socialnih delavcih (Hombrados Mendieta in Cosano Rivas, 2013).

V raziskavi je glavni poudarek na socialni opori na delovnem mestu, ki s svojo

prisotnostjo zmanjšuje vpliv izgorelosti na zadovoljstvo pri delu in na zadovoljstvo z

življenjem. V tem modelu ima socialna opora vpliv na zadovoljstvo z življenjem, vendar

samo prek zadovoljstva pri delu. Rezultati raziskave kažejo na pomen socialne opore na

delovnem mestu (opora nadrejenih, sodelavcev, institucije). Če se socialna opora zveča, se

izgorelost zmanjša, če se socialna opora zmanjša, se zmanjša zadovoljstvo pri delu in

posredno prek tega zadovoljstvo z življenjem. Nezadovoljstvo pri delu vpliva na

zadovoljstvo z življenjem (Hombrados Mendieta in Cosano Rivas, 2013). Avtorja navajata,

da je bil model potrjen v longitudinalnih študijah (Wolpin idr., 1991 v Hombrados

Mendieta in Cosano Rivas, 2013). Posledice izgorelosti na delovnem mestu segajo dlje od

delovnega mesta, posredno prek nižje socialne opore se zmanjša tudi kakovost življenje

izven delovnega mesta. Čeprav obstaja nekaj prispevkov na to temo (npr. Rice idr., 1992 v

Page 56: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

44

Hombrado Mendieta idr., 2013), večina študij posledice izgorelosti proučuje bolj na

delovnem mestu.

V magistrskem delu sem se osredotočila na analizo zaznanih ravni zadovoljstva z

življenjem zaposlenih delovnih terapevtov, zadovoljstva pri delu v razmerju do

samoučinkovitosti in izgorelosti.

Page 57: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

45

6 DELOVNA TERAPIJA

Delovna terapija je na osebo usmerjena zdravstvena stroka, ki spodbuja/promovira

zdravje in dobro počutje skozi dejavnost/aktivnost. Primarni cilj delovne terapije je

omogočiti ljudem, da sodelujejo v aktivnostih vsakdanjega življenja (World Federation of

Occupational Therapists, b. d, v nadaljevanju WFOT 2012). Delovni terapevt je

zdravstveni sodelavec, ki je pri svojem delu usmerjen na osebo. V Sloveniji deluje v

institucijah in v skupnosti na področju izobraževanja, duševnega zdravja, zaposlitvene

rehabilitacije, somatike, obravnave otrok in mladostnikov in v socialnih zavodih (Šuc in

Galof, 2014).

Delovni terapevt obravnava posameznike, katerih vsakdanje življenje je ovirano,

omejeno ali oteženo zaradi posledic poškodb, bolezni ali motenj v duševnem in telesnem

razvoju ter staranja. Pri opravljanju poklica se največkrat srečuje z osebami z zmanjšanimi

zmožnostmi (WHO, 2007)6. Delovna terapija pomaga ljudem razvijati »sposobnosti za

življenjske naloge«, potrebne za samostojno in zadovoljno življenje. Ko sposobnosti ni

mogoče razviti ali izboljšati, delovna terapija ponuja ustvarjalne rešitve in možnosti za

izvedbo posameznikovih (dnevnih) aktivnosti s prilagajanjem okolja in z vzpostavljanjem

socialne podpore .

Domena delovne terapije so aktivnosti, ki jih ljudje izvajajo v vsakdanjem življenju;

pomen, ki jim ga pripisujejo in vpliv, ki ga ima to delovanje na njihovo zdravje in dobro

počutje. To pomeni, da delovni terapevt ne prispeva le k povrnitvi zdravja in funkcije,

ampak tudi k zadovoljevanju posameznikovih potreb, ki izhajajo iz širokega socialnega

konteksta. Namen delovne terapije je tako pomagati ljudem z motnjami v razvoju,

fizičnimi in duševnimi boleznimi/motnjami, po nesrečah, s starostnimi težavami ali

okoljskimi omejitvami pri soočanju z izzivi vsakdanjega življenja (Baum in Christiansen,

1997).

Delovni terapevt naj bi bil pri svojem delu empatičen, kar pomeni, da se zna vživeti v

uporabnika, ga razumeti na njegov lastni način. Terapevtski odnos predstavlja delovnemu

terapevtu čustvene, kognitivne in vedenjske zahteve ob težavah, stiskah, nezmožnostih in

oviranosti uporabnikov. Delovno terapevtski proces je strokovna zahteva poklica, ključno

je omogočiti izvedbo ali vključiti uporabnika v zanj pomembno aktivnost. Ta zahteva

delovnemu terapevtu, lahko predstavlja frustracijo, stres, ali izziv. Če izhajam iz empirično

preverjenih teoretskih osnov pri drugih omenjenih poklicih, (npr. učitelju), bi delovnemu

terapevtu z visoko stopnjo učinkovitosti takšna zahteva predstavljala izziv, v katerega bi

vložil veliko svojih prizadevanj. V praksi tako srečujemo terapevte, ki si nenehno

prizadevajo iskati možnosti za izvedbo in vključenost uporabnika v aktivnosti, ne glede na

njihove zmanjšane zmožnosti, za razliko od nekaterih, katerih prizadevanja se hitro

6 Osebe z zmanjšano zmožnostjo po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije.

Page 58: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

46

končajo. Raziskave navajajo delovne zahteve za poklic delovnega terapevta: previsoka

pričakovanja svojcev, uporabnikova nizka motiviranost, premalo denarja, neustrezna

zakonodaja, nizek poklicni status, razkorak v ciljih delodajalca in delovnega terapevta,

časovni pritiski, preveliko število uporabnikov, prevelika količina obveznega

dokumentiranja (Gupta idr. 2012; Scanlan Still, 2013). Navedeni dejavniki lahko

prispevajo k izgorelosti (Maslach idr., 2002).

V nalogi me zanima le povezanost samoučinkovitosti z zadovoljstvom pri delu delovnih

terapevtov.

Poklicno identiteto tvorijo splošne in specifične kompetence. Te so po navedbah

svetovnega in ameriškega združenja delovnih terapevtov sledeče: komunikacija, timsko

delo, proces delovne terapije, uveljavljanje zahtev, strokovna obrazložitev, profesionalno

vedenje, kakovost storitev in vodenje ljudi (AOTI, 2008). Velkavrh (2012) v svojem

magistrskem delu, na podlagi izdelave posebnega postopka poudari sledeče strokovne

kompetence za poklic delovnega terapevta: strokovnost, sodelovanje, timsko delo,

ustvarjalnost in inovativnost, odličnost, obvladovanje sprememb, usmerjenost k

uporabniku, odprtost in prepričljivost. Doseganje kompetenc v poklicnih nalogah prispeva

k zaznavanju specifične delovne samoučinkovitosti.

6.1 SAMOUČIKOVITOST DELOVNIH TERAPEVTOV

Samoučinkovitost pri delovnih terapevtih je raziskana le v tujini (Sample Dormer, 2013;

Vax idr., 2012). Koncept samoučinkovitosti je prisoten v teoretičnih modelih delovne

terapije (Kielhofner, 2008). Zaznana samoučinkovitost je pomembna za izvedbo aktivnosti,

vendar premalo integrirana v delovnoterapevtsko prakso. Pri osebah po poškodbah ali

bolezni v delovnoterapevtski obravnavi zaznana samoučinkovitost posameznika vpliva na

učinkovitost izvedbe vsakdanjih aktivnosti (Gage, Noh, Polatajko in Kaspar, 1994).

Malo študij proučuje zaznano samoučinkovitost pri delovnih terapevtih v kontekstu

njihovega delovnega mesta. Študija splošne in delovne samoučinkovitosti pri delovnih

terapevtih v Izraelu, ki delujejo na področju duševnega zdravja, je izkazala visoko stopnjo

obeh zaznanih samoučinkovitosti in pozitivno korelacijo med obema vrstama

samoučinkovitost (Vax idr., 2012). Na šolskem področju v Massachusettsu so oblikovali

postavke za merjenje splošne samoučinkovitosti, samoučinkovitosti sodelovanja,

organiziranosti in zagotavljanja storitev. Vprašalnik samoučinkovitosti za delovne

terapevte je bil osnovan na lestvici šolske samoučinkovitosti in kompetencah delovnega

terapevta iz ameriškega združenja delovnih terapevtov. Postavke vprašalnika so bile

pregledane s strani profesorjev delovne terapije in v malih skupinah delovnih terapevtov.

Delovni terapevti so pri obravnavi otrok v šolah v Massachusettsu izkazali visoko stopnjo

merjene samoučinkovitosti v celoti, pri posamezni specifični samoučinkovitosti pa je bil

delež visoke stopnje nekoliko nižji (Sample Dormer, 2013).

Page 59: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

47

Študija, izvedena v centru za brezdomce, kjer izvajajo program podpore za duševno

zdravje, je proučevala vpliv delovno-terapevtskega svetovanja na samoučinkovitost. Ta

študija je imela dva namena: prvič, da razišče, v kakšnem obsegu je dodajanje

svetovalnega modula delovne terapije vplivalo na zadovoljstvo pri delu in

samoučinkovitost vodjem programa in drugič, da prepozna dejavnike, ki tako pozitivno kot

negativno, vplivajo na storitve delovne terapije. Namen študije je bil, proučiti v kolikšni

meri bo dvoletno svetovanje 14 delovnim terapevtom, vodjem primerov, vplivalo na

zaznavanje samoučinkovitosti in zadovoljstvo pri delu. Statistično pomembne razlike pri

zadovoljstvu na delovnem mestu in zaznavanju lastne učinkovitosti, so se izkazale po 18

mesecih, ko so vodje primerov bolj aktivno iskali storitve, uporabniki pa so poročali o

boljšem izidu delovno terapevtske obravnave. Rezultati kažejo, da trening in profesionalna

podpora za vodje primerov, lahko izboljšata zadovoljstvo pri delu in samoučinkovitost.

Delovnoterapevtsko svetovanje bi bilo lahko v pomoč pri storitvah za promocijo zdravja,

in sprememb na področju varnosti v domačem okolju (Seroczynski, Susan Meyers, Lamb,

in Haynes (2011).

Koncept zaznane delovne samoučinkovitosti delovnega terapevta vključuje zahteve

delovnih nalog, poklicne kompetence in kako jih doživlja delovni terapevt. Delovno

samoučinkovitost lahko delimo na dve domeni: splošno samoučinkovitost in delovno

samoučinkovitost, ki se nanaša na to, kako posameznik obvladuje zahteve, spremembe in

izzive pri delu v danih delovnih pogojih (Vax idr. 2012). Avtorja Bong in Skaalvik (2003)

poudarjata, da ima pri zaznavanju samoučinkovitosti (in tudi samopodobe)7 kompetentnost

osrednje mesto.

Razumevanje in dvig delovne samoučinkovitosti je ključnega pomena za opravljanje

poklica v delovnem okolju (Vax idr., 2012). Visoka delovna samoučinkovitost lahko

prispeva k ponosu ob dosežkih, večji predanosti in kompetentnosti pri izvajanju poklicnih

aktivnosti. Posledično visoka samoučinkovitost zmanjšuje izgorelost (Vax idr., 2012). Vax

idr., (2012) so razvili lestvico delovne samoučinkovitosti delovnih terapevtov na področju

obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju. Izhajali so iz značilnih aktivnosti tega

področja dela, ki jih je v svoji študiji navedel Cottrell (1990) in zahtev dela na tem

področju. Vprašalnik delovne samoučinkovitosti je vključeval 56 postavk, ki so združene v

šest kategorij, predstavljale temeljne naloge oziroma zahteve v poklicu. Posamezne

postavke v vsaki kategoriji pa predstavljajo kompetence, kar potrjuje izpolnjevanje nalog

in doseganje zahtev.

Kominkacija z uporabniki in drugimi.

7 Kompetonst je glavni vir informacij tako za samoučinkovitost, kot samopodobo. Razlike so v relativni

časovni stabilnosti samopodobe nasproti samoučinkovitosti. Avtorja Bong in Skaalvik (2003) zagotavljata,

da je samoučinkovitost hierarhično nižji vidik samopodobe, saj samoučinkovitost deluje kot predhodnik

razvoja samopodobe.

Page 60: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

48

Ocenjevanje (evalvacija) uporabnikovih zmožnosti, potreb in virov.

Načrtovanje delovno-terapevtskih posegov.

Izvedba delovno-terapevtske obravnave.

Svetovanje, manegement in supervizija.

Poročanje in dokumentiranje.

Visoka stopnja zaznane samoučinkovitosti je povezana z nivojem dosežka, medtem ko je

nizka stopnja pogosto povezana z izčrpanostjo in depresivnostjo (Aftah, Ali Shah in

Mehmood, 2012).

6.2 DELOVNA TERAPIJA IN IZGORELOST

Izgorelost pri delovnih terapevtih je v tujini dobro raziskana. Raziskave kažejo, da je

najbolj prisotna pri tistih, ki delajo z osebami s težavami v duševnem zdravju (Jahrami,

2009; Scanlan in Still, 2013), in pri delovnih terapevtih, ki delajo z osebami, s kroničnimi

obolenji (Painter, Akroyd, Elliot in Adams, 2003). Izsledki tujih raziskav kažejo na srednjo

(Rogers in Dodson, 1988; Schlenz, Guthrie in Dudgeron, 1995) ali visoko stopnjo

izgorelosti pri delovnih terapevtih na dimenziji čustvene izčrpanosti (Balagun, Titiloye,

Oyeyemi in Katz, 2002; Jahrami, 2009; Painter idr., 2003). Scanlan Still (2013) v svoji

raziskavi med delovnimi terapevti v Avstraliji ugotavlja, da je izgorelost povezana z nižjo

stopnjo zadovoljstva, občutkom utrujenosti in visokimi zahtevami uporabnikov in njihovih

družin na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju. Nizka osebna izpolnitev

se nanaša na občutek nizke učinkovitosti pri delu, pri delovnih terapevtih ga redko

zasledimo (Gupta idr., 2012).

Rastoče delovne obremenitve, nerealne zahteve vodij v delovni organizaciji,

uporabnikov in njihovih družin, so izkazale povezanost z izgorelostjo pri delovnih

terapevtih v Španiji (Gupta idr. 2012). Preživljanje prostega časa z družino, podporne

socialne mreže in telesne aktivnosti so bile največkrat uporabljene strategije za

obvladovanje stresno delovnih razmer. Vzdrževanje smisla za humor in njegova uporaba,

sta krepila občutek nadzora pri visokih delovnih obveznostih.

6.3 ZADOVOLJSTVO PRI DELU PRI DELOVNIH TERAPEVTIH

Zadovoljstvo pri delu v delovni terapiji izhaja iz občutka dosežka pri zagotavljanju

učinkovite delovno terapevtske obravnave. V zadnjih tridesetih letih pri delovnih

terapevtih najdemo visoko raven zadovoljstva pri delu (Bordieri, 1988; Davis in Bordieri,

1988; Hummell in Koelmeyer, 1999; Lysack, Stadnyk, Paterson, McLeodi n Krefting,

1995; Nordholm & Westbrook, 1981; Pringle, 1996; Rees in Smith, 1991 v Moore,

Cruickshank, in Haas, 2006). Le nekaj raziskav navaja nizke stopnje zadovoljstva pri delu

Page 61: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

49

in to pri delovnih terapevtih, ki delajo na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem

zdravju. Avstralska študija poroča o nizki stopnji zadovoljstva pri delu delovnih terapevtov

na področju duševnega zdravja, prav tako navaja nižje zaznan občutek dosežka v delovno-

terapevtski obravnavi (Sturgess in Poulsen, 1983). Teoretična izhodišča razumevanja

zadovoljstva pri delu so opredeljena na osnovi Herzbergove dve faktorski teorije

zadovoljstva in nezadovoljstva (Herzberg, 1966).

Delovni terapevti v Grčiji generalno izkazujejo visoko stopnjo zadovoljstva pri delu

(Politis, Tzonichaki in Gioftsos, 2015), medtem ko delovni terapevti v javnem zdravstvu v

Južni Afriki izkazujejo nizko stopnjo zadovoljstva (Swanepoel, 2010).

Delovni terapevti v študiji zadovoljstva pri delu (Jenkins, 1991) izražajo raznolikost

dela in izzivov kot dejavnika, ki pozitivno vplivata na zadovoljstvo pri delu. Izkušnja

uživanja v skupinskem delu in medsebojno sodelovanje sta predstavljala drugi pomembni

vir zadovoljstva pri delu. Študija Wesley in Clemson (1992) navaja, da so viri zadovoljstva

pri delu delovnih terapevtov izkušnja delovanja v multidisciplinarnem timu, podporni

odnosi in status poklica med drugimi strokami.

K splošnemu zadovoljstvu pri delu delovnih terapevtov, ki delajo v psihiatrični oskrbi

na Švedskem, prispevajo komunikacija, sodelovanje med zaposlenimi (Eklund in Hallberg,

1999). Največji vir delovnega nezadovoljstva je bil vpliv sorodnikov na bolnikovo

zdravstveno nego. Avtorji navajajo, da so starejši terapevti, z več delovnimi izkušnjami,

poročali o višji stopnji zadovoljstva pri delu.

V svoji študiji, Bush, Powell in Herzberg (1993: 927) navajajo, da so poklicna/karierna

pričakovanja v končni fazi vplivala na poklicno zadovoljstvo delovnih terapevtov in

posledično tudi na nadaljevanje opravljanja dela v tem poklicu. Visoke delovne

obremenitve in slab poklicni status med drugimi strokami so bili navedeni kot

najpogostejši razlog za nezadovoljstvo pri delu in razlog, za odhod iz delovnega mesta.

Raziskava (Moore idr., 2006) v Avstraliji, je pokazala, da je bila večina anketiranih

delovnih terapevtov zadovoljna. Raznolikost dela, značilna za delovno terapijo in

samostojnost pri opravljanju delovnih nalog se povezujejo z zadovoljstvom pri delu.

Finančnimi viri, skupaj z nedefiniranimi vlogami in status poklica delovnega terapevtov

prispevajo k nezadovoljstvu pri delu (Moore idr., 2006). Avtorji so intervjuvali 14

delovnih terapevtov z delovno dobo od 6 mesecev do 20 let, intervjuji so bili dolgi

povprečno 45 min. Enajst delovnih terapevtov je bilo zaposlenih v bolnišnicah, trije pa v

skupnostni obravnavi. V kvalitativni analizi je izšlo šest tem:

všeč mi je delo, ki sem ga izbral, zadovoljen sem v svojem poklicu,

delo z uporabniki »me dela drugačnega«,

raznolikost delovne terapije,

avtonomija,

neznan poklic, njegov status in vloge,

želja po večji razpoložljivosti finančnih sredstev v sistemu.

Page 62: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (teoretični del)

50

Zadovoljstvo z delom je povezano z zadovoljstvom v življenju (Rus in Toš, 2005).

Nekateri ga celo imenujejo kot enega izmed najmočnejših napovednikov zadovoljstva in

kvalitete z življenjem, zato sem v raziskavi proučevala še povezanost teh dveh konceptov.

Page 63: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

51

7 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKAVE

V Sloveniji raziskave o samoučinkovitosti v kontekstu delovnega mesta delovnega

terapevta še ni bilo, prav tako za razliko od drugih zdravstvenih poklicev (npr. medicinskih

sester, zdravnikov), pri delovnih terapevtih izgorelost empirično še ni bila proučevana.

Temeljno se v raziskavi posvečam samoučinkovitosti ter z njo povezanimi korelati na

delovnem mestu. Proučujem zaznana prepričanja o lastni učinkovitosti delovnih terapevtov

v delovnem kontekstu, kar je z vsebinskega vidika zanimivo tudi za socialno pedagogiko.

Z raziskavo analiziram, ali je pri delovnih terapevtih v Sloveniji prisotna izgorelost in

kakšna je stopnja izgorelosti na posameznih dimenzijah. Proučujem stopnje zaznane

splošne in delovne samoučinkovitosti pri delovnih terapevtih in njihovo povezanost z

izgorelostjo. Raziskujem stopnjo zadovoljstva pri delu pri delovnih terapevtih. Proučujem,

ali zaznana splošna in delovna samoučinkovitost ter morebitna izgorelost napovedujeta

zadovoljstvo pri delu pri delovnih terapevtih v Sloveniji, ali zadovoljstvo pri delu vpliva na

zadovoljstvo z življenjem in ali splošna samoučinkovitost vpliva na zadovoljstvo z

življenjem.

Glede na namen raziskave želim odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kakšna je zaznana splošna in delovna samoučinkovitost pri zaposlenih delovnih

terapevtih v Sloveniji na posameznem področju dela?

2. Kakšna je zaznana stopnja izgorelosti zaposlenih delovnih terapevtov v

Sloveniji na različnih področjih dela delovnega terapevta?

3. Ali se zaznana raven splošne in delovne samoučinkovitosti pri delovnih

terapevtih povezuje z dimenzijami izgorelosti in kako?

4. Ali zaznana raven splošne in delovne samoučinkovitosti in stopnja izgorelosti

pri delovnih terapevtih lahko napovedujeta zadovoljstvo pri delu pri delovnih

terapevtih?

7.1 HIPOTEZE

Glede na teoretične izsledke in na zgoraj navedena raziskovalna vprašanja bom

preverjala sledeče hipoteze:

Hipoteza 1. Stopnja zaznane splošne samoučinkovitost se pri delovnih terapevtih

statistično pomembno razlikuje po področjih dela.

Page 64: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

52

Hipoteza 2. Stopnja zaznane delovne samoučinkovitosti se pri zaposlenih delovnih

terapevtih razlikuje glede na področje dela.

Hipoteza 3. Zaznana stopnja izgorelosti delovnih terapevtov se na posamezni dimenziji

(čustvena izčrpanost, depersonalizacija in osebna izpolnitev) statistično pomembno

razlikuje glede na področje dela in na delovno dobo.

Hipoteza 4. Zaznana stopnja izgorelosti na vseh treh dimenzijah (čustvena izčrpanost,

depersonalizacija in osebna izpolnitev) se pri delovnih terapevtih razlikuje glede stopnjo

zaznane splošne samoučinkovitosti.

Hipoteza 5. Zaznana stopnja splošne in delovne samoučinkovitosti ter izgorelosti

(čustvena izčrpanost, depersonalizacija in osebna izpolnitev) napovedujejo zadovoljstvo

pri delu.

Hipoteza 6. Zadovoljstvo pri delu delovnih terapevtov napoveduje zadovoljstvo z

življenjem.

Hipoteza 7. Zaznana stopnja splošne samoučinkovitosti in izgorelosti (čustvena izčrpanost,

depersonalizacija in osebna izpolnitev) ter zadovoljstvo pri delu delovnih terapevtov

vplivajo na njihovo zadovoljstvo z življenjem.

Page 65: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

53

8 METODA

8.1 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

K raziskavi sem povabila zaposlene delovne terapevte, s katerimi sem vstopila v stik

preko vodij delovnih terapevtov v posamezni instituciji, ki sem jih preko telefonskega klica

prosila za sodelovanje v raziskavi. Telefonske številke sem pridobila na spletni strani

posamezne institucije. Vodje so zaposlene delovne terapevte seznanili z možnostjo

sodelovanja v raziskavi, ki je bila prostovoljna in anonimna. Tistim delovnim terapevtom,

ki so bili pripravljeni sodelovati v raziskavi, sem prek njihovih vodij posredovala

vprašalnike in ovojnico z znamko in izpisanim naslovom za vračilo izpolnjenih

vprašalnikov. Poslanih je bilo 245 vprašalnikov, vrnjenih pa 183. Po pregledu izpolnjenih

vprašalnikov sem ugotovila, da udeleženci niso bili primerljivo razporejeni po področjih

dela, glede na realen delež zaposlenih v socialnih zavodih. Zato sem na novoletnem

srečanju z osebnim anketiranjem dne 23. 12. 2015 pridobila še 32 sodelujočih delovnih

terapevtov. Tako sem zagotovila boljšo razpršenost udeležencev po različnih področjih

dela, glede na realno število zaposlenih po posameznih področjih.Zbiranje podatkov je

potekalo od 10. septembra do 23. decembra 2015.

Izpolnjene vprašalnike sem najprej pregledala in izločila tri vprašalnike, ki niso bili

izpolnjeni v celoti in dva, ki nista bila ustrezno izpolnjena. V vzorec sem tako vključila

215 vprašalnikov, podatke vnesla v bazo in obdelala s programskim paketom SPSS, verzija

23.

8.2 UDELEŽENCI

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije je bilo konec leta 2013

zaposlenih skupno 481 delovnih terapevtov v javnem in zasebnem sektorju (Šuc in Galof,

2014). 95 % vseh delovnih terapevtov je ženskega spola.

V raziskavi je sodelovalo 215 zaposlenih delovnih terapevtov v Sloveniji, od tega je 9

moških in 206 žensk. Zaposleni so na petih področjih: zaposlitvena rehabilitacija (N=13),

obravnava oseb z motnjo v duševnem zdravju (N=68), somatsko področje (N=46),

obravnava otrok in mladostnikov (N=32) in obravnava v socialnih zavodih (N=56).

Povprečna starost sodelujočih je 40,6 let, najmlajši so stari 23 let, najstarejši 61 let. 172

sodelujočih ima visoko-strokovno izobrazbo, 20 višjo, 16 univerzitetno in 7 magisterij ali

doktorat.

Slika 14 prikazuje udeležence glede na področje dela.

Page 66: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

54

Slika 14: Odstotki udeležencev po področjih dela

Največ udeležencev je zaposlenih na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem

zdravju (31,6 %), najmanj na področju zaposlitvene rehabilitacije (6 %).

Na sliki 15 je prikazana delovna doba udeležencev.

Slika 15: Odstotki udeležencev glede na delovno dobo zaposlenosti

Dobra četrtina udeležencev je zaposlena od 10 do 20, druga četrtina od 20 do 30 let.

Ostali udeleženci so zaposleni do 5 let (15 %), od 6 do 10 let(16 %) in od 30 do 40 let

(15 %).

Page 67: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

55

8.3 MERSKI INSTRUMENTARIJ

V raziskavi sem uporabila pogosto uporabljene vprašalnike, ki jih ni bilo treba umerjati.

Umerjala sem samo lestvico delovne samoučinkovitosti za delovne terapevte. Uporabljene

lestvice in vprašalniki so priloženi v prilogi 1.

8.3.1 ZAJEM OSNOVNIH PODATKOV

Na začetku vprašalnika so delovni terapevti navedli demografske podatke: spol, starost,

stopnjo izobrazbe, število let delovne dobe in področje, kjer opravljajo delo delovnega

terapevta.

8.3.2 LESTVICA SPLOŠNE SAMOUČINKOVITOSTI – LSSU

Lestvica splošne samoučinkovitosti (General Efficacy Scale) (Licardo, Schwarzer in

Jerusalem, 2007, v Schwarzer, b. d). Meri širok in stabilen občutek osebne kompetentnosti

za učinkovito ravnanje v različnih situacijah. Matthias Jerusalem in Ralf Schwarzer sta leta

1981 razvila izvirno nemško verzijo z 20 postavkami, kasneje sta jo skrajšala na 10

postavk. Dosedanje študije so opisane v mednarodnem priročniku (Schwarzer, 1993), ki

vsebuje več verzij lestvice (angleško, nemško, špansko, in druge). Na svetovnem spletu

najdemo zbrane podatke za več kot 18000 udeležencev.

Lestvico splošne samoučinkovitosti je v slovenščino prevedla Marta Licardo in je prosto

dostopna na spletu (Licardo idr., 2007, v Schwarzer, b. d). Schwarzer in Jerusalem (1981,

revidirana 1993) opozarjata, da se lahko oblikuje tudi splošna samoučinkovitost v

nasprotju s specifično, kot jo pojmuje Bandura (1997). Splošna samoučinkovitost deluje

kot vir za vrsto prepričanj lastne učinkovitosti na različnih področjih dejavnosti. Lestvica

meri subjektivno prepričanje uspešnega obvladovanja kritičnih situacij. Mišljene so težke

situacije, ki jih je treba premagati.

Lestvica je bila uporabljena v številnih raziskavah, vrednosti koeficienta interne

konsistentnosti pa so se gibale med 0,75 in 0,90 (Schwarzer in Jerusalem, 1993). V

raziskavi, ki sta jo izvedla Frlec in Vidmar (2001), je znašala zanesljivost lestvice za

zaposlene 0,87, Cronbach α v naši raziskavi je 0,818. Faktorska analiza na vseh vzorcih je

potrdila, da je lestvica enodimenzionalna. Lestvica ni le zanesljiva, potrjeni sta bili tudi

njena konvergentna in diskriminativna veljavnost. Na štiristopenjski lestvici (1= nikakor ne

drži, do 4= popolnoma drži) udeleženci ocenjujejo deset trditev. Vse postavke so pozitivne

smeri, torej višja ocena pomeni višjo splošno samoučinkovitost.

8 Mere zanesljivosti za koeficient Cronbach alpha so: α >0,50 : nesprejemljiva, α od 0,50 do 0,60:slaba, α od

0,60 do 0.70: sprejemljiva, α od 0,70 do 0,90: dobra, α več od 0,90: odlična (Bucik, 2003).

Page 68: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

56

Schwarzer (1993) navaja, da lestvico lahko točkujemo na dva načina. Prvi način je

seštevanje točk na vseh trditvah. Možen razpon točk vseh odgovorov je med 10 in 40.

Drugi način je izračun povprečnega števila točk za vseh deset postavk skupaj, pri čemer

aritmetična sredina v številnih raziskavah znaša 2,9. V raziskavi bosta uporabljena oba

načina. Seštevek točk bo uporabljen za izračun mediane in določanje stopnje splošne

samoučinkovitosti. Aritmetična sredina bo uporabljena za primerjavo splošne

samoučinkovitosti delovnih terapevtov po področjih dela, za izračun vpliva na

zadovoljstvo pri delu in na zadovoljstvo z življenjem.

8.3.3 LESTVICA DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI - LDSU

Lestvica je izdelana za namen magistrskega dela, sestavljena na osnovi teoretičnih

izhodišč o specifični smaoučinkovitosti (Bandura, 1997) in na osnovi pregleda raziskav

(Grau, 2001; Fesel Martinčevič, 2004; Frlec, 2005; Slana, 2008). Meri občutek osebne

kompetentnosti za učinkovito obvladovanje specifičnih nalog in zahtev za poklic

delovnega terapevta. Upoštevala sem splošne in strokovne kompetence za poklic

delovnega terapevta in zahteve delovnih nalog. Izhajala sem iz nekaterih primerov

oblikovanja vprašalnikov delovne samoučinkovitosti za poklic delovnega terapevta

(Sample Dormer, 2013; Vax idr., 2012). Teoretsko izhodišče za nastanek lestvice delovne

samoučinkovitosti in kompetence delovnega terapevta so predstavljene v podpoglavju 6.2.

Vsebinsko ustreznost vprašalnika so pregledali in popravili trije raziskovalci na področju

delovne terapije.

Na štiristopenjski lestvici od 1 (nikakor ne drži) do 4 (popolnoma drži) ocenjujejo

sodelujoči deset trditev. Vse postavke so pozitivne smeri, torej višja ocena pomeni višjo

splošno samoučinkovitost. Prvi način vrednotenja lestvice je seštevanje točk na vseh

trditvah, drugi pa izračun aritmetične sredine. V pričujoči raziskavi je bil uporabljen

izračun aritmetične sredine.

Lestvica LDSU je sprva vključevala deset trditev. Po faktorski analizi sem tri

spremenljivke (LDSU 1, LDSU 2 IN LDSU 6) izločila (glej poglavje 8.6: umerjanje

merskih pripomočkov). Končno verzijo lestvice sestavlja 7 trditev. Koeficient notranje

zanesljivosti Cronbach α v naši raziskavi za faktor strokovnost (LDSU 3, LDSU 4, LDSU

5, LDSU 7) znaša 0,75, za faktor sodelovanje (LDSU 8, LDSU 9, LDSU 10) pa 0,65.

8.3.4 VPRAŠALNIK O IZGORELOSTI NA DELOVNEM MESTU - MBI

Vprašalnik o izgorelosti na delovnem mestu (Maslach in Jackson, 1979 v Lamovec,

1994) je različica Maslachovega vprašalnika o izgorelosti in vključuje 22 trditev.

Posameznik za vsako trditev oceni pogostost pojavljanja znakov, na lestvici od 1 do 7. Če

meni, da trditev velja le nekajkrat na leto, označi s številko 1, s številko 6 in 7, če velja

Page 69: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

57

vsak dan. Številke 2, 3,4 in 5 predstavljajo vmesne stopnje med obema skrajnima

možnostma. Če stanja, ki ga opisuje posamezna trditev, nikoli ni izkusil, označi z 0.

Točkovanje izvedemo tako, da seštejemo dobljene točke na vsaki podlestvici.

Dimenzijo čustvene izčrpanosti predstavlja 9 trditev, (trditev 1,2,3,6,8,13,14,16,20).

Dimenzijo depersonalizacije predstavlja 5 trditev, (5,10,11,15,22).

Dimenzijo osebne izpolnitve predstavlja 8 trditev, (4,7,9,12,17,18,19,21).

Višje število točk na dimenziji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije pomeni večjo

čustveno izčrpanost. Nižje število točk na dimenziji osebne izpolnitve predstavlja višjo

prisotnost izgorelosti.

Vprašalnik MBI ima od vseh vprašalnikov največjo mero zanesljivosti. Maslach in

Jackson (1981 v Lamovec, 1994) sta poročala o Cronbach α = 0,81 za celoten vprašalnik,

za posamezno dimenzijo zanesljivosti pa se je Cronbach α gibal med 0,72 in 0,89. Veliko

analiz, v različnih državah, je potrdilo tri faktorsko analizo vprašalnika, pri čemer

dimenziji čustvena izčrpanost in depersonalizacija močneje korelirata med seboj kot z

osebno izpolnitvijo.

Koeficient notranje zanesljivosti Cronbach α v naši raziskavi je na dimenziji čustvene

izgorelosti (v nadaljevanju EE) znašal α = 0,91; na dimenziji depersonalizacije (v

nadaljevanju DP) α = 0,74 in na dimenziji osebnostne izpolnitve (v nadaljevanju AP) je α =

0,72.

8.3.5 VPRAŠALNIK O ZADOVOLJSTVU PRI DELU – ZD

Vprašalnik o zadovoljstvu pri delu (Croxon, 2005), vključuje 11 postavk, ki

predstavljajo dejavnike zadovoljstva pri delu. Vprašalnik meri stopnjo zadovoljstva z

delom (koliko ste zadovoljni oziroma nezadovoljni z vašim delom), ki jo posameznik

označi na Likertovi lestvici. Pri tem številke pomenijo: 1: popolnoma nezadovoljen/a; 2:

srednje nezadovoljen/a; 3: niti zadovoljen/a niti nezadovoljen/a; 4: srednje zadovoljen/a; 5:

popolnoma zadovoljen/a.

Vprašalnik je bil uporabljen v slovenski raziskavi o stresu in zadovoljstvu zaposlenih na

področju zaposlitvene rehabilitacije (Pastrik idr., 2010), koeficient notranje zanesljivosti

Cronbach α je znašal 0,81, v naši raziskavi znaša 0,84.

8.3.6 VPRAŠALNIK O ZADOVOLJSTVU Z ŽIVLJENJEM – SZŽ

Vprašalnik o zadovoljstvu z življenjem, Satisfaction With Life Scale (Diener, Emmons,

Randy, in Griffin, 1985) (slovenska verzija), je kratek instrument s petimi postavkami.

Zasnovan je za merjenje globalnih kognitivnih presoj zadovoljstva z lastnim življenjem.

Meri oceno, ki se nanaša na izpolnitev življenjskih ciljev, dojemanju posameznikovih

Page 70: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

58

življenjskih pogojev in doseganje stvari, ki so pomembne za to temo. Lestvica se vrednoti s

petstopenjsko Likertovo lestvico, in sicer: od 1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3

– delno se ne strinjam, 4 – se strinjam do 5 – delno se strinjam. Seštevek točk na koncu

pokaže, kako zadovoljni so anketiranci s svojim življenjem: 31 – 35 = zelo zadovoljen, 26

– 30 = zadovoljen, 21 – 25 = delno zadovoljen, 20 = nevtralen, 15 – 19 = delno

nezadovoljen, 10 – 14 = nezadovoljen, 5 – 9 = zelo nezadovoljen (Diener idr., 1985).

Vprašalnik je bil v slovenskem prostoru že velikokrat uporabljen, koeficient notranje

zanesljivosti znaša 0,79 (Poljšak Škraban, 2010), v naši raziskavi pa 0,87.

8.4 SPREMENLJIVKE

V procesu umerjanja sem nekatere spremenljivke na lestvici delovne učinkovitosti (na

osnovi faktorske analize) izločila, zato v nadaljevanju navajam le tiste, ki so bile

uporabljene v analizi rezultatov.

a) neodvisne spremenljivke

spol

starost

stopnja izobrazbe

delovna doba

področje dela

b) odvisne spremenljivke

LSSU (Splošna samoučinkovitost)

LSSU1 sposobnost iskanja sredstev in poti

LSSU2 sposobnost reševanja problemov

LSSU3 sposobnost uresničevanja svojih namenov in ciljev

LSSU4 poznavanje strategij vedenja v nepričakovanih situacijah

LSSU5 sposobnost ravnanja v nepričakovanih situacijah

LSSU6 sposobnost mirnega soočanja s težavami

LSSU7 sposobnost iznajdljivosti, ne glede na to, kaj se zgodi

LSSU8 sposobnost reševanja različnih problemov

LSSU9 sposobnost ravnanja v novi situaciji

LSSU10 sposobnost reševanja problemov na več načinov

DSSU (Delovna samoučinkovitost)

LDSU3 sposobnost verodostojne ocene uporabnikovih zmožnosti

LDSU4 sposobnost izvajanja obravnave po DT procesu

LDSU5 sposobnost postavljanja DT cilja

Page 71: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

59

LDSU7 sposobnost sprotne evalvacije

LDSU8 sposobnost timskega reševanja težav, povezanih z delom

LDSU9 sposobnost in možnost supervizije

LDSU10 sposobnost dokumentiranja in poročanja

IZGORELOST

Čustvena izčrpanost – EE

EE1 čustvena izčrpanost

EE2 občutek izrabljenosti

EE3 utrujenost

EE6 občutek napora

EE8 občutek izgorelosti

EE13 občutek duševne stiske

EE14 občutek, da pretežko delam

EE16 obremenjenost zaradi dela z ljudmi

EE20 občutek nemoči

Depersonalizacija - DP

DP5 neosebno ravnanje z ljudmi

DP10 neobčutljivost do ljudi

DP11 zaskrbljenost zaradi izgubljanja čustvene občutljivosti

DP15 pojav brezbrižnosti

DP22 prisotnost občutka krivde zaradi problemov drugih

Osebnostna izpolnitev - AP

AP4 občutek razumevanja drugih

AP7 učinkovitost ukvarjanja s problemi uporabnikov

AP9 pozitiven vpliv na druge

AP12 prisotnost energije

AP17 sproščen odnos z uporabniki

AP18 delo z ljudmi poživlja

AP19 občutek koristnosti

AP21 umirjeno reševanje problemov

Zadovoljstvo pri delu - ZD

ZD1 komunikacija v organizaciji

ZD2 odnos s sodelavci

ZD3 služba

ZD4 motiviranost za delo

Page 72: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

60

ZD5 način reševanja konfliktov

ZD6 delovne naloge

ZD7 obseg dela

ZD8 organiziranost ustanove

ZD9 višina plače

ZD10 fleksibilnost in svoboda pri delu

ZD11 delovno okolje

Zadovoljstvo z življenjem - SZŽ

SZŽ1 življenjski ideal

SZŽ2 življenjske razmere

SZŽ3 zadovoljstvo z življenjem

SZŽ4 pridobiti pomembne stvari

SZŽ5 možnost spreminjanja življenja

8.5 UPORABLJENE STATISTIČNE METODE

Zanesljivost lestvic sem preverjala s koeficientom notranje zanesljivosti (Cronbach α).

Konstruktivne veljavnosti uveljavljenih in preverjenih vprašalnikov nisem preverjala, s

faktorsko analizo sem preverila le za namen magistrske naloge sestavljeno lestvico delovne

samoučinkovitosti za delovne terapevte.

Normalno porazdelitev vrednost vseh spremenljivk sem najprej preverjala s koeficienti

sploščenosti in simetričnosti. Ker so bile vrednosti večje od -2 do +2, sem upoštevala

preverjanje z občutljivejšimi testi, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk testom.

Vrednosti spremenljivk niso bile normalno porazdeljene, saj je p manjši od vrednosti p <

0,05. Razlike v zaznavanju samoučinkovitosti, delovne samoučinkovitosti, dimenzij

izgorelosti, zadovoljstva pri delu in zadovoljstva z življenjem med posameznimi skupinami

zaposlenih delovnih terapevtov sem ugotavljala s Kruskal Wallis testom, za izračun

korelacij med posameznimi spremenljivkami uporabljam Spearmanov koeficient

korelacije, saj spremenljivke, kot že omenjeno, niso normalno porazdeljene. Za prikaz

srednjih vrednosti (aritmetično sredino (M), mediano (Me) uporabim deskriptivno

statistiko.

Linearno in multiplo linearno regresijo sem uporabila za napovedne zveze med

posameznimi spremenljivkami. Spremenljivke, ki so imele na testu sploščenosti in

asimetričnosti, vrednost, večjo od -3 do + 3, sem izločili iz analize. Šifrer in Bren (2011),

navajata, da so te vrednosti še sprejemljive za linearno in multiplo linearno regresijo. Za

analizo sem tako izločila naslednje spremenljivke, ki niso ustrezale omenjenim merilom.

DP5; neosebno ravnanje z ljudmi,

DP15; pojav brezbrižnosti,

Page 73: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

61

DP22; prisotnost občutka krivde zaradi problemov drugih,

EE16; obremenjenost zaradi dela z ljudmi,

AP19; občutek koristnosti,

ZD3; služba.

8.6 UMERJANJE MERSKIH PRIPOMOČKOV

Umerjala sem le lestvico delovne samoučinkovitosti za delovne terapevte, ostali merski

instrumenti so že preverjeni in uveljavljeni, zato umerjanje ni bilo potrebno. Na podlagi

mediane sem določila stopnje zaznane splošne samoučinkovitosti (LSSU). Izračun

mediane je prikazan v podpoglavju 9.4.

Faktorska analiza lestvice delovne samoučinkovitosti

Faktorsko analizo sem uporabila, ker konstruktivna veljavnost lestvica delovne

samoučinkovitosti še ni bila preverjena. Z njo sem identificirala latentne faktorje. Vsi

postopki faktorske analize so prikazani v prilogi 2. S Kaiser-Mayer-Olkinovim testom

(KMO-test), ter Bartlettovim testom sferičnosti sem ugotavljala upravičenost uporabe

faktorske analize na sistemu spremenljivk. Izločila sem spremenljivke DSU1, DSU2 in

DSU6, saj je bila komunaliteta nižja od vrednosti 0,30.

Po ekstrakciji sem izvedla Oblimin poševno rotacijo, saj so bili rezultati med različno

izvedenimi rotacijami najbolj smiselni, spremenljivke je predstavljala na dveh faktorjih.

Na podlagi izvedene faktorske analize sem iz spremenljivk na lestvici DSU izluščila dva

faktorja, ki skupaj pojasnjujeta 58 % 9celotne variance sistema spremenljivk.

1. faktor pojasnjuje 42,78 % variance celotnega vprašalnika, imenovala sem ga

strokovnost. Največje projekcije ima na naslednjih spremenljivkah:

DSU3: Potrudim se, da za verodostojno oceno uporabnikovih zmožnosti

izbiram ustrezne ocenjevalne instrumente.

DSU4: Obravnavo vedno načrtujem in izvajam po korakih DT procesa.

DSU5: Potrudim se, da skupaj z uporabnikom sooblikujeva zanj dosegljiv in

merljiv DT cilj.

DSU7: Pomembno je, da terapevtske posege v obravnavi sprotno beležim in

preverjam.

2. faktor pojasnjuje 15,64 variance celotnega vprašalnika, imenovala sem ga

sodelovanje (s sodelavci). Največje projekcije ima na naslednjih spremenljivkah:

DSU8: Svoje težave, povezane z delom, skušam razložiti in reševati s

sodelavci, zato sem bolj učinkovit/a.

9 V družboslovju naj bi bil delež skupne pojasnjene variance vseh izločenih faktorjev vsaj 30 % (Šifrer in

Bren, 2011).

Page 74: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

62

DSU9: Supervizija veča mojo samoučinkovitost terapevtskega dela.

DSU10: Ker redno dokumentiram in poročam o DT obravnavi drugim članom

tima, sem bolj prepričan o svoji učinkovitosti.

Za omenjena faktorja je bila izračunana tudi zanesljivost, Cronbach α v naši raziskavi

za faktor strokovnost (LDSU 3, LDSU 4, LDSU 5, LDSU 7) znaša 0,75, za faktor

sodelovanje (LDSU 8, LDSU 9, LDSU 10) pa 0,65.

Page 75: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

63

9 REZULTATI

Najprej se preverjala medsebojno povezanost proučevanih konstruktov.

Tabela 2: Prikaz korelacij s Spearmanovim r odvisnih spremenljivk

Spremenljivka LSSU LDSU1 LDSU2 EE DP AP ZD SZŽ

Splošna samoučinkovitost

(LSSU) 0,22

** 0,22

** -0,23

** -0,22

** 0,39

** 0,31

** 0,30

**

Strokovnost

(LDSU, faktor1) 0,43

** -0,04 -0,15

* 0,20

** 0,06 0,11

Sodelovanje

(LDSU, faktor 2) -0,20

** -0,14 0,15

* 0,23

** 0,16

*

Čustvena izčrpanost (EE) 0,48**

-0,27**

-0,38**

-0,33**

Depersonalizacija (DP) -0,32**

-0,19**

-0,23**

Osebnostna izpolnitev (AP) 0,32**

0,34**

Zadovoljstvo pri delu (ZD) 0,38**

Zadovoljstvo z življenjem

(SZŽ)

Legenda. * povezava je statistično značilna na nivoju 0,05; -

** povezava je statistično značilna na nivoju 0.01 (2-dvosmerna).

V tabeli 2 je prikazana povezanost odvisnih spremenljivk med seboj. Med vsemi

spremenljivkami obstaja povezanost, kar potrjuje predstavljena teoretična izhodišča o

medsebojni povezanosti raziskovanih pojavov na delovnemu mestu. Splošna

samoučinkovitost z vsemi skupinami spremenljivk, razen s čustveno izčrpanostjo in

depersonalizacijo, korelira pozitivno. Korelacije so glede na kriterije (Sagadin, 2003)10

nizke, najvišja je korelacija z osebno izpolnitvijo (r =0,39), podobna je z zadovoljstvom pri

delu (r = 0,31) in z zadovoljstvom z življenjem (r = 0,30). Najbolj šibka povezanost obstaja

med strokovnostjo na lestvici delovne samoučinkovitosti in vsemi drugimi

Interpretacija višine korelacijskega koeficienta (Sagadin, 2003)

r<0,20 pomeni, da je korelacija neznatna;

0,20 <0,40 r, pomeni, da je korelacija nizka,

0,40<0,70 r, pomeni, da je korelacija zmerna,

0,70<0,90 r, pomeni, da je korelacija visoka.

Page 76: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

64

spremenljivkami. Čustvena izčrpanost z vsemi pojavi korelira negativno, razen z

depersonalizacijo, s katero izraža zmerno stopnjo povezanosti (r = 0,47). Najvišje izražena

negativna korelacija je med čustveno izčrpanostjo in zadovoljstvom pri delu (r = – 0,39),

čustvena izčrpanost negativno korelira tudi s splošnim zadovoljstvom z življenjem (r = –

0,33), in osebno izpolnitvijo (r = – 0,32). Zadovoljstvo pri delu pozitivno korelira s

splošnim zadovoljstvom v življenju (r = 0,38).

Podobne vrednosti in smeri korelacij zasledimo tudi pri drugih raziskavah.

9.1 ZAZNANAVANJE SPLOŠNE (LSSU) IN DELOVNE (LDSU)

SAMOUČINKOVITOSTI

Aritmetična sredina na lestvici splošne samoučinkovitosti (LSSU) za vse zaposlene

delovne terapevte je M = 31,5.

Slika 16: Porazdelitev povprečnih vrednosti spremenljivk LSSU, izražena v odstotkih

66 % vseh delovnih terapevtov izkaže visoko stopnjo zaznane splošne

samoučinkovitosti, v zgornjem kvartilu vsote vseh možnih točk (od seštevka točk 31 do

vključno 40), 34 % v tretjem kvartilu (od seštevka točk 21 do vključno 30). Aritmetične

sredine LSSU za zaposlene delovne terapevte glede na področje dela, so prikazane v tabeli

3. Najnižjo aritmetično sredino na LSSU (M = 30,31) izkažejo delovni terapevti, zaposleni

na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju, najvišjo pa zaposleni v

zaposlitveni rehabilitaciji in socialnih zavodih (M = 33,0).

Aritmetična sredina ocen na vseh postavkah je bila v nemški raziskavi (Schwarzer,

1993) M = 29,28, (SD = 4,6). V slovenski raziskavi Frlec (2007) je bila srednja vrednost

Page 77: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

65

pri različnih skupinah zaposlenih11

od M, je od 32,79 (SD = 4,05) do 34,79 (SD = 4, 32).

Najvišjo samoučinkovitost so izkazali vodstveni delavci, sledijo jim mladi direktorji,

najnižjo stopnjo samoučinkovitosti, pa so izkazali izvedbeni delavci. V vzorcu naše

raziskave prevladujejo ženske z visoko strokovno stopnjo izobrazbe v starosti med 30 in 50

let. Korelacija stopnje izobrazbe (r = – 0,08) in starostne skupine (r = – 0,06) s splošno

samoučinkovitostjo je nepomembna. V Sloveniji je raziskav splošne samoučinkovitosti v

kontekstu delovnega mesta malo, splošna samoučinkovitost je pogosteje merjena v

šolskem kontekstu, pri učencih (npr. Slana, 2008).

Srednja vrednost na lestvici splošne samoučinkovitosti v študiji pri fizioterapevtih (N =

127) na Norveškem je bila M = 30. 72 fizioterapevtov (57 %) je izrazilo vrednost v

zgornjem kvartilu, in 55 fizioterapevtov (43 %) v tretjem kvartilu. Paradoksalno je, da

korelacija med samoučinkovitostjo in izgorelostjo v študiji ni bila izkazana (Mandy,

Saeterin in Lucas, 2004).

Hipoteza 1: Stopnja zaznane splošne samoučinkovitost se pri delovnih terapevtih

statistično pomembno razlikuje po področjih dela.

Tabela 3: Opisne statistike udeležencev za stopnjo LSSU glede na področje dela in izračun statistično

značilnih razlik s Kruskal Wallis testom

Vrednosti splošne samoučinkovitosti

Področje dela N M SD Me Popvprečni

rang

χ2

p

vrednost

Zaposlitvena

rehabilitacija 13 31,31 4,47 33 109,69

12,79 0,01

Motnja v duševnem

zdravju 68 30,31 3,46 30 86,61

Somatsko področje 46 31,85 3,09 31 112,64

Otroci in

mladostniki 32 32,34 3,23 32 120,89

Socialni zavodi 56 32,39 3,49 33 121,40

Vsi udeleženci 216 31,54 3,51 31

Najnižja povprečna vrednost splošne samoučinkovitosti je izražena pri delovnih

terapevtih, ki obravnavajo osebe z motnjo v duševnem zdravju, najvišja pa pri zaposlenih v

socialnih zavodih. Zanimivo je, da zaposleni na obeh področjih obravnavajo osebe,

največkrat z dolgotrajnimi težavami in izkazujejo največjo razliko v povprečnih vrednostih

splošne samoučinkovitosti.

11

V raziskavo (Frlec, 2007) so bile vključene tri delovne organizacije z različnimi značilnostmi zaposlenih

glede na starost, izobrazbo in delovno dobo. V dveh delovnih organizacijah prevladujejo moški, zaposleni so

za nedoločen delovni čas, v eni je struktura po spolu in zaposlenosti glede na nedoločen ali določen čas

enaka.

Page 78: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

66

Delovni terapevti na področju šol v Massachusetts-a so izkazali visoko splošno

samoučinkovitosti v 67 %, visoko stopnjo samoučinkovitosti sodelovanja v 51 % in visoko

samoučinkovitost pri zagotavljanju storitev v 49 % (Sample-Dormer, 2013). Študija

splošne in delovne samoučinkovitosti pri delovnih terapevtih v Izraelu, ki delujejo na

področju duševnega zdravja, je izkazala visoko stopnjo obeh zaznanih samoučinkovitosti

in pozitivno korelacijo med njima (Vax idr., 2012). Visoka stopnja zaznane

samoučinkovitosti je povezana z nivojem dosežka, medtem ko je nizka stopnja pogosto

povezana z izčrpanostjo, depresivnostjo (Aftah, Ali Shah in Mehmood, 2012).

Izračun je izkazal statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi

zaznane splošne samoučinkovitosti za delovne terapevte na različnih področjih dela.

Torej lahko sprejmem hipotezo, da se zaznana splošna samoučinkovitost pri

zaposlenih delovnih terapevtih razlikuje glede na področje dela.

Zaznana delovna samoučinkovitost na dimenziji strokovnosti (DSU 1) znaša M = 3,4,

na dimenziji sodelovanja (DSU 2) pa M = 3,25 za vse delovne terapevte v Sloveniji.

Slika 17: Razporeditev ocen za DSU 1

Page 79: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

67

Slika 18: Razporeditev ocen za DSU 2

V nadaljevanju me je zanimalo ali se stopnja zaznane delovne samoučinkovitosti pri

zaposlenih delovnih terapevtih razlikuje glede na področje dela.

Hipoteza 2: Stopnja zaznane delovne samoučinkovitosti se pri zaposlenih delovnih

terapevtih razlikuje glede na področje dela.

Tabela 4: Izračun statistično značilnih razlik zaznane delovne samoučinkovitosti pri zaposlenih delovnih

terapevtih glede na področje dela s Kruskal- Wallis testom ( p<0,05)

Področje dela N

Povprečni

rang

χ2

p

vrednost

Faktor

strokovnosti

(LDSU1)

zaposlitvena

rehabilitacija 13 137,08

6,50 0,16

motnja v duševnem

zdravju 67 106,99

somatsko področje 46 116,89

otroci in mladostniki 32 104,41

socialni zavodi 56 95,29

skupaj 214

Faktor

sodelovanja

(LDSU2)

zaposlitvena

rehabilitacija 13 125,46

7,44 0,11

motnja v duševnem

zdravju 60 102,00

somatsko področje 44 105,45

otroci in mladostniki 32 115,72

socialni zavodi 55 87,56

skupaj 204

Page 80: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

68

Najvišja stopnja delovne samoučinkovitosti pri faktorju strokovnost in sodelovanje se je

izkazala na področju zaposlitvene rehabilitacije, najnižja stopnja delovne

samoučinkovitosti pri obeh faktorjih delovne samoučinkovitosti pa v socialnih zavodih. Ta

rezultat preseneča, saj iz teoretičnih izhodišč in raziskav sledi, da se visoka stopnja splošne

samoučinkovitosti povezuje z visoko stopnjo delovne samoučinkovitosti (Vax idr., 2012).

Z izračunom Kruskal-Wallis sem ugotovila tudi, da se zaznana splošna in delovna

samoučinkovitost pri delovnih terapevtih ne razlikuje glede na delovno dobo zaposlenih.

Zaznana delovna samoučinkovitost z obema faktorjema (strokovnost in

sodelovanje) pri zaposlenih delovnih terapevtih glede na področje dela ne izkazuje

statistično pomembnih razlik, zato hipotezo, da se zaznana delovna samoučinkovitost

pri zaposlenih delovnih terapevtih razlikuje glede na področje dela, zavrnem.

9.2 IZGORELOST DELOVNIH TERAPEVTOV V SLOVENIJI

Zanimala me je izgorelost delovnih terapevtov na posamezni dimenzijami (čustveni

izčrpanosti, depersonalizaciji in osebni izponitvi). Izračunala sem srednje vrednosti (M) za

vse sodelujoče in za zaposlene delovne terapevte po posameznih področjih dela, kar

prikazuje tabela 5.

Tabela 5: Dimenzije izgorelosti pri delovnih terapevtih v SLO glede na področje dela

Vsi

delovni

terapevti

(N=215)

Zaposlitvena

rehablitacija

(N=13)

Obravnava

oseb

z motnjo v

duševnem

zdravju

(N=68)

Somatsko

področje

(N=46)

Obravnva

otrok in

mladostnikov

(N=32)

Socialni

zavodi

(N=56)

Dimenzije M SD M SD M SD M SD M SD M SD

Čustvena

izčrpanost (EE) 19,11 11,39 20,31 14,16 20,28 11,41 17,51 11,68 16,6 7,98 20,11 12,01

Depersonalizacija

(DP) 5,08 5,06 3,62 3,39 5,36 5,11 4,29 3,55 3,91 4,08 6,41 6,48

Osebna

izpolnitev (AP) 39,92 6,71 37,69 6,82 37,00 6,22 41,91 6,30 40,81 7,00 41,79 6,26

Srednje vrednosti izgorelosti na dimenziji čustvene izčrpanosti so nizke pri delovnih

terapevtih, ki obravnavajo otroke in mladostnike in na somatskem področju obravnave.

Višje srednje vrednosti čustvene izčrpanosti so izkazane pri delovnih terapevtih zaposlenih

na ostalih treh področjih.

Page 81: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

69

Rezultate raziskave sem primerjala z raziskavami o izgorelosti v Sloveniji in pri

delovnih terapevtih v tujini (tabela 6). Upoštevala sem le tiste raziskave, ki so uporabile

enak merski instrument, Maslachov vprašalnik izgorelosti (MBI).

Tabela 6: Dimenzije izgorelosti pri delovnih terapevtih v SLO in primerjava z rezultati slovenskih raziskav

Plemelj

(2016)

delovni terapevti

(N=215)

Celin

(2006)

športni

trenerji

(N=148)

Maček

(2007)

zdravstveni

delavci

(N=130)

Kaker

(2008)

socialni

delavci

(N=50)

Dimenzije M SD M SD M SD M SD

Čustvena

izčrpanost (EE) 19,11 11,39 13,66 8,83 20,4 10,02 21,30 13,22

Depersonalizacija (DP) 5,08 5,06 4,36 4,07 7,82 5,34 4,94 4,74

Osebna

izpolnitev (AP) 39,92 6,71 36,63 5,61 34,38 6,67 32,48 7,69

Zanimivo je, da delovni terapevti v primerjavi z drugimi poklici pomoči, izkazujejo

najnižje aritmetične sredine (M) na vseh dimenzijah izgorelosti. To izkazuje tudi raziskava

pri učiteljih pri delu z učenci s posebnimi potrebami v osnovnih šolah (N = 866; Košir,

Licardo, Tement in Habe, 2014), kjer je povprečna vrednost (M) na dimenziji čustvene

izčrpanosti (M = 3,81) in depersonalizacije (M =3,15) višja kot v naši raziskavi (M = 2,2

za dimenzijo čustvene izčrpanosti in M = 1,01 za dimenzijo depersonalizacije). Dimenzija

osebne izpolnitve v raziskavo pri učiteljih ni bila vključena.

Zanimale so me aritmetične sredine (M) na posamezni dimenziji izgorelosti pri delovnih

terapevtih v tujini.

Tabela 7: Dimenzije izgorelosti pri delovnih terapevtih v SLO in primerjava z rezultati raziskav pri delovnih

terapevtih v tujini

Plemelj

(2016)

delovni terapevti

(N=215)

Schhenz,

Guthre, Dudgeon

(1994)

Painter

Akroy, Elliot in Adams

(2003)

N=519

Jahrami

(2009)

N=13

Dimenzije M SD M SD M SD M SD

Čustvena

izčrpanost (EE)

19,11

11,39

26,3

9,4

23,3

11,0

28,07

10,6

Depersonalizacija

(DP)

5,08

5,06

6,7

3,7

4,2

4,4

11,92

5,67

Osebna

izpolnitev (AP)

39,92

6,71

38,37

4,7

37,4

6,3

36,07

5,72

Zaposleni delovni terapevti v Sloveniji v primerjavi z drugimi delovnimi terapevti v

navedenih raziskavah izkazujejo najnižje aritmetične sredine na vseh dimenzijah

izgorelosti (tabela 7). Presenetljivo je, da izkazujejo precej nižje vrednosti na vseh

dimenzijah.

Page 82: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

70

Zdravstveni delavci v Psihiatrični bolnici Bahrain, med njimi 13 delovnih terapevtov,

so sodelovali v raziskavi o izgorelosti (Jahrami, 2009). Delovni terapevti (13 od 153

sodelujočih) so izkazali najvišjo stopnjo čustvene izčrpanosti in depersonalizacije.

Delovni terapevti (N =521) v Ameriki (Painter idr., 2003) so izkazali visoko stopnjo

čustvene izčrpanosti, nizko depersonalizacijo in visoko osebnostno izpolnitev. Rezultate

lahko interpretiramo z avtorji, ki navajajo, da osebna izpolnitev prispeva k izgorelosti

manj kot čustvena izčrpanost in depersonalizacija. V raziskavah o izgorelosti, čustvena

izčrpanost in depersonalizacija korelirata med seboj močneje kot z osebno izpolnitvijo.

Raziskava je pokazala razlike v vrednostih izgorelosti, glede na področje dela. Najvišjo

stopnjo čustvene izčrpanosti (M = 29,1) so izkazali delovni terapevti, zaposleni z

obravnavo oseb z dolgotrajnimi, kroničnimi obolenji. Delovni terapevti na tem področju

dela so izkazali visoko stopnjo depersonalizacije (M = 6.0) in najnižjo vrednost na

dimenziji osebne izpolnitve. Izgorelost na vseh dimenzijah je bila pri delovnih terapevtih v

Ameriki najmanj izražena pri delu v skupnosti, šolskem okolju in v domači oskrbi. V tem

delovnem okolju so imeli delovni terapevti največ avtonomije, fleksibilnosti in nadzora

nad potekom obravnave. Obravnavani uporabniki so imeli najmanj težav v aktivnostih

vsakdanjega življenja.

Maslach (1996) je na podlagi raziskave pri 729 zaposlenih pri osebah z motnjami v

duševnem zdravju, predlagala za njih, drugačne vrednosti norm na dimenzijah izgorelosti.

Vrednost 21 (ameriška norma za druge poklice 27 in več), naj bi predstavljala izgorelost na

dimenziji čustvene izčrpanosti, 8 na dimenziji depersonalizacije ter 28 in manj na

dimenziji osebnostne izpolnitve. Upoštevajoč navedene norme, v raziskavi Lloyd in King

(2004) navajata, da je 57 % zaposlenih na področju duševnega zdravja, izražalo izgorelost

na čustveni izčrpanosti, 32,7 % na depersonalizaciji in 8,9 % na dimenziji osebnostne

izpolnitve. 45 % delovnih terapevtov na področju duševnega zdravja v Avstraliji je

izkazalo visoko stopnjo izgorelosti (Lioyd in King, 2004). V naši raziskavi je z

upoštevanjem te, zgoraj navedene norme, 53 % delovnih terapevtov na področju

duševnega zdravja izkazalo izgorelost na čustveni izčrpanosti, 27 % na depersonalizaciji in

10,4 % na osebnostni izpolnitvi. Seveda je ta primerjava le orientacijske narave, saj

Slovenci nimamo svojih norm, izkazuje pa podobne ugotovitve.

Zanimala me je stopnja izgorelosti delovnih terapevtov v Sloveniji na posamezni

dimenziji, upoštevala sem norme, ki sta jih predlagala Maslach in Jackson (1981).

Seštevek točk na posamezni dimenziji izgorelosti, ki velja, kot norma za uvrstitev v

posamezno fazo, predstavljam v tabeli 8. Na osnovi teh norm sem rezultate udeležencev

razdelila v predlagane stopnje izgorelosti na posamezni dimenziji.

Page 83: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

71

Tabela 8: Norme za uvrstitv v posamezno kategorijo izgorelosti po Maslach in Jackson (Maslach in Jackson,

1981)

Seštevek točk na poamezni dimenziji izgorelosti

Stopnja izgorelosti Čustveana izčrpanost

(EE) Depersonalizacija (DP) Osebna izpolnitev (AP)

Nizka stopnja 16 ali manj 6 ali manj 39 ali več

Srednja stopnja 17 - 26 7 - 12 32 - 38

Visoka stopnja 27 ali več 13 ali več 31 ali manj

V tabeli 9 so prikazane stopnje izgorelosti na posamezni dimenziji pri vseh sodelujočih

delovnih terapevtih v raziskavi in ločeno glede na področje dela v SLO.

Tabela 9: Stopnja izgorelosti na posamezni dimenziji pri vseh delovnih terapevtih in ločeno glede na

področje dela v SLO

PODROČJE

DELA

Stopnja

čustvene izgorelosti

(EE)

Stopnja

depersonalizacije

(DP)

Stopnja

osebne izpolnitve

(AP)

N % N % N %

Zaposlitvena

rehabilitacija

nizka 6 46.2 10 76.9 8 61.5

srednja 4 30.8 3 23.1 3 23.1

visoka 3 23.1 0 0 2 15.4

Obravnava

oseb z motnjo

v duševnem

zdravju

nizka 27 39.7 45 67.2 34 50.7

srednja 22 32.4 15 22.4 24 35.8

visoka 19 27.9 7 10.4 9 13.4

Somatsko

področje

nizka 29 64.4 35 77.8 35 76.1

srednja 5 11.1 9 20.0 8 17.4

visoka 11 24.4 1 2.2 3 6.5

Obravnava

otrok in

mladostni-

kovi

nizka 12 40.0 27 84.4 21 67.7

srednja 16 53.3 4 12.5 8 25.8

visoka 2 6.7 1 3.1 2 6.5

Socialni

zavodi

nizka 26 46.4 38 67.9 45 80.4

srednja 21 37.5 12 21.4 8 14.3

visoka 9 16.1 6 10.7 3 5.4

Vsi udeleženci nizka 100 46,5% 155 72,8% 143 67,1%

srednja 68 31,6% 43 20,2% 51 23.9%

visoka 44 20,5% 15 7% 19 8,9%

celota 212 213 213

Delovni terapevti skupaj izražajo največji odstotek visoke stopnje izgorelosti na

dimenziji čustvene izčrpanosti (20,5 %), najnižji odstotek visoke stopnje izgorelosti pa na

dimenziji osebne izpolnitve (8,9 %). Največji odstotek nizke stopnje izgorelosti pri vseh

udeležencih je prisoten na dimenziji depersonalizacije.

Page 84: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

72

Največji odstotek visoke stopnje čustvene izčrpanosti izražajo delovni terapevti na

področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju, teh je 27,9 %. Visoka stopnja

izgorelosti na dimenziji depersonalizacije se v približno 10 % izraža prav tako pri delovnih

terapevtih na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju in tudi zaposlenih v

socialnih zavodih. Nekoliko drugačne rezultate sem dobila na dimenziji osebne izpolnitve,

kjer največji odstotek visoke stopnje izgorelosti izražajo delovni terapevti s področja

zaposlitvene rehabilitacije (15,4 %), najmanjši pa delovni terapevti v socialnih zavodih

(5,4 %). Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati raziskav izgorelosti pri delovnih

terapevtih v tujih raziskavah, vsi rezultati izražajo najvišjo stopnjo izgorelosti na dimenziji

čustvene izčrpanosti.

Zaposleni terapevti v rehabilitacijskem centru Schhenz (Guthre, Dudgeon, 1994), ki

obravnavajo osebe po poškodbi glave, izkazujejo visoko izgorelost na vseh treh

dimenzijah, tako na čustveni izčrpanosti, depersonalizaciji in osebni izpolnitvi.

Delovni terapevti (N = 83) raziskave v Ontoriu (Gupta idr., 2012) so izrazili visoko raven

čustvene izčrpanosti v 34,8 %, visoke ravni depersonalizacije v 43,5 % in nizko poklicno

učinkovitost v 24,6 %. Raziskava pri delovnih terapevtih v Španiji (N = 83) je prav tako

pokazala visoko stopnjo čustvene izgorelosti (González Gutiérrez idr., 2004).

V pričujoči raziskavi me je zanimalo, ali se izražena izgorelost na posamezni dimenziji

pri delovnih terapevtih razlikuje glede na področje dela in glede na delovno dobo

zaposlenih, kar je prikazano v tabeli 10 in 11.

Hipoteza 3: Izgorelost delovnih terapevtov na posamezni dimenziji se statistično

pomemebno razlikuje glede na področje dela in glede na delovno dobo zaposlenih.

S pomočjo Kruskal-Wallis testom smo le delno potrdili hipotezo, ki pravi, da obstajajo

statistično pomembne razlike (p < 0,05) med delovnimi terapevti, zaposlenimi na različnih

področjih dela. Na dimenziji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije med zaposlenimi, po

različnih področjih dela, statistično pomembne razlike niso prisotne, prisotne so le na

dimenziji osebnostne izpolnitve.

Page 85: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

73

Tabela 10: Izračun statistično pomembni razlik na dimenzijah izgorelosti pri zaposlenih delovnih terapevtih

glede na področje dela s Kruskal Wallis testom (p<0,05)

Dimnezija

izgorelosti PODROČJE DELA

N

povprečni

rang

χ2 p

vrednost

Čustvena izčpanost

(EE)

Zaposlitvena rehabilitacija 13 111,77

4,67 0,32

Motnja v duševnem zdravju 68 115,27

Somatsko področje 45 94,38

Otroci in mladostniki 30 94,50

Socialni zavodi 56 110,79

Skupaj 212

Depersonalizacija

(DP)

Zaposlitvena rehabilitacija 13 91,15

5,652 0,23

Motnja v duševnem zdravju 67 109,16

Somatsko področje 45 102,99

Otroci in mladostniki 32 91,75

Socialni zavodi 56 120,03

Skupaj 213

Osebna izpolnitev

(AP)

Zaposlitvena rehabilitacija 13 80,73

23,77 0,00

Motnja v duševnem zdravju 67 80,91

Somatsko področje 46 126,34

Otroci in mladostniki 31 114,74

Socialni zavodi 56 124,14

Skupaj 213

Hipotezo, ki je predvidevala, da se izgorelost delovnih terapevtov statistično

pomembno razlikuje glede na področje dela, lahko potrdim le na dimenziji osebne

izpolnitve, na dimenziji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije pa ni bilo statistično

pomembnih razlik.

Izgorelost glede na delovno dobo

Z delovno dobo se pomembno pozitivno povezuje čustvena izčrpnost (r= 0,33; p <

0,01), negativno osebna izpolnitev (r= – 0,16; p < 0,05), negativna povezanost z

depersonalizacijo (r = – 0,01, statistične pomembnosti ni) pa je zanemarljiva. V tabeli 11

so prikazane aritmetične sredine (M) po posameznih dimenzijah in razlike v izgorelosti

glede na delovno dobo.

Page 86: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

74

Tabela 11: Izračun statistično značilnih razlik na dimenzijah izgorelosti pri zaposlenih delovnih terapevtih

glede na delovno dobo s Kruskal Wallis testom (p<0,05)

Dimnezija

izgorelosti

Delovna doba

N

M SD Povprečni

rang χ2

p

vrednost

Čustvena izčpanost

(EE)

do 5 let 33 11,61 6,60 62,17

26,808 0,00

6 do 10 let 36 18,86 15,52 95,85

11 do 20 let 57 19,33 9,81 111,86

20 do 30 let 53 21,26 10,74 120,11

30 do 40 let 33 23,06 10,55 131,33

212

Depersonalizacija

(DP)

do 5 let 33 4,03 3,39 99,05

2,241 0,69

6 do 10 let 36 6,56 7,19 119,82

11 do 20 let 55 4,85 4,50 105,75

20 do 30 let 56 4,98 4,70 106,51

30 do 40 let 33 5,09 5,12 103,89

213

Osebna izpolnitev

(AP)

do 5 let 33 43,24 6,95 140,62

14,458 0,01

6 do 10 let 36 39,67 7,12 102,67

11 do 20 let 57 38,82 5,85 95,85

20 do 30 let 54 40,22 7,16 111,15

30 do 40 let 33 38,24 5,79 90,58

213

Izgorelost na dimenziji čustvene izčrpanosti in osebne izpolnitve z delovno dobo

narašča, najvišja je v delovni dobi 30 do 40 let. Visoko stopnjo čustvene izčrpanosti izraža

največ delovnih terapevtov (13 od 33) v delovni dobi od 30 do 40 let. Izgorelost na

dimenziji depersonalizacije se glede na delovno dobo izraža najvišje pri delovnih

terapevtih, zaposlenih med 6 in 10 let. V delovni dobi do 5 let, je izgorelost na vseh

dimenzijah najnižja. Stopnje izgorelosti glede na delovno dobo bi lahko interpretirala glede

na profesionalni razvoj in s stališča procesa razvoja izgorelosti, saj je izgorelost

dolgotrajen proces.

Primerjava naših rezultatov z drugimi raziskavami ne izkazuje podobnosti. Maslach idr.,

(2001) je zaznal upad izgorelosti s starostjo in delovno dobo. To je razložil z dejstvom, da

osebe, ki doživljajo izgorelost na delovnem mestu, poklic zapustijo že v zgodnjem

obdobju. To ne velja za slovenske delovne terapevte, pri katerih je zapuščanje poklica in

spreminjanje delovnega mesta, sodeč iz prakse, zelo redko. Daljša delovna doba pri

slovenskih delovnih terapevtih je pogosto pridobljena na enem delovnem mestu.

Negativno povezanost med delovno dobo in izgorelostjo, je v svoji raziskavi dobil Perič

(2004) pri slovenskih psihologih, nasprotno pa povezanosti izgorelosti z delovno dobo v

raziskavi pri šolskih svetovalnih delavcih Bertoncelj (2005) ni našel. Izgorelost delovnih

terapevtov glede na delovno dobo je bila v raziskavi (Poulsen, Meredith, Khan, Henderson,

Page 87: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

75

Castrisos, in Khan, 2013) najvišja v delovni dobi med 6 in 10 let, pri delovnih terapevtih

starih med 25 in 35 let.

Hipotezo, ki je predvidevala, da se izgorelost sodelujočih delovnih terapevtov

statistično pomembno razlikuje glede delovno dobo, sem le delno potrdila. Na

dimenziji čustvene izčrpanosti in osebne izpolnitve so prisotne statistično pomembne

razlike glede na delovno dobo zaposlenih, zato hipotezo na teh dveh dimenzijah sprejmem.

Na dimenziji depersonalizacije, glede na delovno dobo pri sodelujočih, statistično

pomembne razlike niso prisotne, zato hipotezo na tej dimenziji ovržem.

9.3 FAZE IZGORELOSTI

Uvrstitev udeležencev v faze izgorelosti sem upoštevala po Golombewskem idr.(1988).

Kriteriji za uvrstitev v posamezno fazo so bili podrobno prikazani v podpoglavju 3.2: Fazni

model izgorelosti. Na podlagi dobljenega seštevka točk na posamezni dimenziji izgorelosti

se opredeli stopnjo izgorelosti te dimenzije. To točkovanje posamezne dimenzije služi kot

osnova za razvrščanje v posamezno fazo izgorelosti (Golembiewski idr., 1988 v Penko

2004).

Spodnja slika 19 predstavlja razporeditev udeležencev v posamezno fazo v faznem

modelu izgorelosti.

Slika 19: Razporeditev udeležencev v posamezno fazo izgorelosti v faznem modelu izgorelosti

Največ delovnih terapevtov (N = 153 ali 72, 9 % delovnih terapevtov) se po ocenah

izgorelosti uvršča v fazo I, kar pomeni, da izgorelost ni prisotna. V fazi pet (V), ki

predstavlja čustveno izgorelost, je skupno 54 udeležencev. 27 % vseh sodelujočih delovnih

terapevtov izraža izgorelost. Največ delovnih terapevtov izraža izgorelost iz področja

obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju (N = 20) in 14 iz somatskega področja. 17

udeležencev v fazi izgorelosti V, ima delovno dobo med 20 in 30 let in le en udeleženec

Page 88: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

76

izkazuje izgorelost z delovno dobo do 5 let. Zanimivo je, da se čustvena izčrpanost

pojavlja v vseh delovnih dobah, izraziteje je prisotna v delovni dobi po 11 letih, odstotek

udeležencev v fazi čustvene izgorelosti narašča z daljšanjem delovne dobe.

Fazni model izgorelosti po Golombiewski idr., (1988) je bil s Sloveniji največkrat

proučevan v diplomskih delih študentov psihologije. V slovenski raziskavi pri šolskih

svetovalnih delavcih (N = 153) (Bertoncelj, 2005) v diplomskem delu navaja, da je 30 %

šolskih svetovalnih delavcev v fazi ena (I), kar 55 % učiteljev pa v fazi pet (V). 13,7 %

učiteljev izraža šesto fazo (VI), kar izkazuje visoko izgorelost.

Maček (2008) je izvedel raziskavo pri slovenskih zdravstvenih delavcih (N = 130,

zdravniki in zdravstveni tehniki). 55 % zdravstvenih delavcev se uvršča v fazo ena (I),

približno 30 % pa v fazo pet (V), 2 v VII in 1 v fazo VI in VII. Rezultati navedene

raziskave med zdravstvenimi delavci izkazujejo višjo prisotno izgorelost kot pri delovnih

terapevtih. V obeh raziskavah je najbolj izrazita čustvena izčrpanost, več izgorelosti je pri

učiteljih kot med zdravstvenimi delavci.

9.4 POVEZANOST SPLOŠNE IN DELOVNE

SAMOUČINKOVITOSTI Z IZGORELOSTJO

Povezanost spremenljivk zaznane splošne in delovne samoučinkovitosti in dimenzij

izgorelosti je prikazana v tabeli 12.

Tabela 12: Prikaz korelacij s Spearmanovim r odvisnih spremenljivk zaznane samoučinkovitosti in

izgorelosti

Spremenljivke LSSU LDSU1 LDSU2 EE DP AP

Splošna samoučinkovitost (LSSU) 0,22

** 0,22

** -0,23

** -0,22

** 0,39

**

Stokovnost (LDSU, faktor1) 0,43**

-0,04 -0,15* 0,20

**

Sodelovanje (LDSU, faktor 2) -0,20**

-0,14 0,15*

Čustvena izčrpanost (EE) 0,48**

-0,27**

Depersonalizacija (DP) -0,32**

Osebnostna izpolnitev (AP)

Legenda. * povezava je statistično pomembna na nivoju 0,05; - ** povezava je je statistično pomembna na

nivoju 0.01

Page 89: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

77

Splošna samoučinkovitost je pozitivno povezana z delovno samoučinkovitostjo.

Korelacijski koeficient splošne samoučinkovitosti s faktorjem sodelovanja je r= 0,22 (p <

0,01), s faktorjem strokovnosti pa r= 0,22 (p < 0,01). Oba faktorja delovne

samoučinkovitosti se med seboj razumljivo pomembno pozitivno povezujeta (r = 0,43, p <

0,01).

Povezanost splošne in delovne samoučonkovitosti z dimenzijami izgorelosti na čustveni

izčrpanosti in depersonalizaciji je negativna, pri čemer pri delovni učinkovitosti večjo

povezanost izkazuje faktor sodelovanja (ki je bližji splošni samoučinkovitosti), kot faktor

strokovnosti. Povezanost splošne samoučinkovitosti z vsemi dimenzijami izgorelosti je

močnejša, kot povezanost izgorelosti z delovno samoučinkovitostjo. Korelacijski

koeficient za čustveno izčrpanost znaša r = – 0,23 (p < 0,01), za depersonalizacijo pa

r= –0,22 (p < 0,01). Najmočnejša povezanost je med splošno samoučinkovitostjo in osebno

izpolnitvijo (r = 0,48; p < 0,01).

Študija pri medicinskih sestrah je izkazala statistično povezanost med nizko stopnjo

samoučinkovitosti in izgorelostjo, medtem ko je za medicinske sestre z višjo zaznano

stopnjo samoučinkovitosti zaznana višja stopnja doseganja delovnih ciljev (Bešević-

Čomić, Bosankić in Draganović, 2014). V raziskavi pri zdravnikih v Pakistanu (Aftah, idr.,

2012) so avtorji odkrili pomembno negativno povezanost med samoučinkovitostjo in

izgorelostjo na dimenziji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije.

Proučevanje splošne in specifične samoučinkovitosti v Španiji (Grau idr., 2001) je

pokazalo, da kažejo posamezniki z nizko stopnjo splošne samoučinkovitosti, višjo

čustveno izčrpanost tedaj, ko se njihova avtonomnost na delovnem mestu poveča.

Zaposleni z nizko stopnjo strokovne samoučinkovitosti pa kažejo višjo stopnjo

depersonalizacije v primerih, ko je prisotna visoka konfliktnost vlog in imajo ob tem nizko

raven organizacijske pripadnosti. Povečanje stresorjev ni obremenilno za delavce z visoko

stopnjo lastne učinkovitosti (Grau idr., 2001).

Hipoteza 4: Zaznana stopnja izgorelosti na vseh treh dimenzijah (čustvena izčrpanost,

depersonalizacija, osebna izpolnitev) se pri delovnih terapevtih razlikuje glede stopnje

splošne samoučinkovitosti.

Na podlagi mediane sem zaznano stopnjo splošne samoučinkovitosti razvrstila v višjo in

nižjo raven. Mediana pri vseh udeležencih znaša, Me = 31. Za določitev visoke in nizke

stopnje sem izbrala za mejno vrednost 3112

. Seštevek ocen na številski lestvici LSSU do

vključno 30 predstavlja nizko stopnjo splošne samoučinkovitosti, kar predstavlja rang 1.

Seštevek ocen na številski lestvici LSSU 31 in več, sem upoštevala kot visoko stopnjo

splošne samoučinkovitosti, kar predstavlja rang 2. 84 delovnih terapevtov izkazuje nizko

12

Mediano sem uporabila kot mejno vrednost za ločevanje visoke in nizke stopnje splošne

samoučinkovitosti. Pri tem sem se sklicevala na Schwarzer, 2008 in Slana, 2007.

Page 90: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

78

stopnjo zaznane splošne samoučinkovitosti, 131 visoko stopnjo zaznane splošne

samoučinkovitosti.

Zanimalo me je ali se izgorelost delovnih terapevtov razlikuje glede na stopnjo njihove

zaznane splošne samoučinkovitosti, kar prikazuje tabela 13.

Izračun z Mann-Whitney U testom je v naši raziskavi izkazal, glede na rang stopnje

splošne samoučinkovitosti, statistično pomembne razlike v aritmetičnih sredinah na vseh

treh dimenzijah izgorelosti. To pomeni, da delovni terapevti z višjo stopnjo splošne

samoučinkovitosti, v rangu LSSU 2, izkazujejo nižjo izgorelost na vseh dimenzijah.

Tabela 13: Izračun statistično značilnih razlik v izgorelosti delovnih terapevtov glede na rang zaznane

stopnje splošne samoučinkovitosti z Mann-Whitney U testom

Splošna

samoučinkovitost

(LSSU)

rang

N

Dimenzije izgorelosti

Povprečni

rang

Vrednost t

testa

p

vrednost

rang 1 57

Čustvena izčrpanost

(EE) 127,45

3223,50

0,00

rang 2 155 98,80

rang 1 56

Deperonalizacija

(DP) 134,02

2883,00

0,00 rang 2 157 97,36

rang 1 56

Osebna izpolnitev

(AP) 72,75

2478,00

0,00 rang 2 157 119,22

Legenda: rang 1= nizka stopnja samoučinkovitosti; rang 2 = visoka stopnja samoučinkovitosti ,p<0,05

Podobne raziskave pri delovnih terapevtih nisem našla. Študija splošne

samoučinkovitosti pri medicinskih sestrah v (N = 102) Bihaću (Bešević-Čomić in

Bosankić in Draganović, 2014) je proučevala razlike v stopnji zaznane samoučinkovitosti,

izgorelosti na dimenziji čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in osebne izpolnitve ter

težnjo po zamenjavi delovnega mesta. Merilo za razvrstitev udeležencev v visoko oziroma

nizko stopnjo samoučinkovitosti ni točno podano. Statistično pomembne razlike so

izkazane na dimenziji osebne izpolnitve glede na rang visoke in nizke samoučinkovitosti in

tendenco po zamenjavi delovnega mesta.

Hipotezo, da visoka stopnja splošne samoučinkovitosti pri delovnih terapevtih,

izkazuje statistično značilne razlike na vseh dimenzijah izgorelosti glede na nizko

stopnjo splošne samoučinkovitoati, lahko na osnovi izračuna z Mann-Whitney U

testom v celoti potrdim.

Page 91: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

79

9.5 ZADOVOLJSTVO PRI DELU IN NAPOVEDNIKI

ZADOVOLJSTVA PRI DELU

Delovni terapevti izražajo na celotni lestvici malo skoraj srednjo stopnjo zadovoljstva

(M = 3,68) pri delu. (Številska lestvica je od 1 do 5, pri čemer ocena 4 pomeni srednjo

stopnjo zadovoljstva.) Opisne statistike ocene zadovoljstva pri delu v naši raziskavi

predstavlja tabela 14.

Tabela 14: Opisne statistike za zadovoljstvo pri delu za delovne terapevte

Zadovoljstvo pri delu M SD

Komunikacija v organizaciji (ZD1) 3,23 0,92

Odnos s sodelavci (ZD2) 4,13 0,74

Služba (ZD3) 4,30 0,74

Motiviranost za delo (ZD4) 4.12 0,82

Način reševanja konfliktov (ZD5) 2,97 0,96

Delovne naloge (ZD6) 4,10 0,79

Obseg dela (ZD7) 3,63 0,94

Organiziranost ustanove (ZD8) 3,17 0,92

Višina plače (ZD9) 2,99 1,08

Fleksibilnost in svoboda pri delu (ZD10) 4,08 0,86

Delovno okolje (ZD11) 3,82 0,86

Skupno zadovoljstvo pri deu 3,68

Delovni terapevti v Sloveniji izražajo najnižjo oceno zadovoljstva pri delu z načinom

reševanja konfliktov v delovni organizaciji (M = 2,97) in z višino plače (M = 2,99). Bolj so

zadovoljni z vsebino dela in odnosi s sodelavci. Pod povprečjem zaznavajo tudi

zadovoljstvo pri dejavnikih na nivoju organizacije (komunikacija v organizaciji,

organiziranost ustanove). Najvišjo oceno zadovoljstva izražajo z vsebino dela (M = 4,30),

motiviranostjo za delo (M = 4,12) in odnosi s sodelavci (M = 4,13).

V raziskavi zaposleni na področju zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji (N = 120)

izkazujejo nekoliko višjo stopnjo skupnega zadovoljstva pri delu (M = 3,74), najnižjo

oceno pa ima postvaka višina plače (M =3,02), najvišjo pa odnos s sodelavci (M = 4,42)

(Pastrik idr., 2010). Zanimive so ugotovitve raiskave zadovoljstva pri delu v 54 slovenskih

podjetjih, ki jih je predstavil Pogačnik (2000). Ugotavlja namreč, da zaposleni v slovenskih

podjetjih ne izražajo nekega nezadovoljstva, niso pa tudi posebej zadovoljni. Podobno, na

osnovi rezultatov naše raziskave, bi lahko dejali tudi za slovenske delovne terapevte.

Delovni terapevti v tujih raziskavah izkazujejo relativno visoko stopnjo zadovoljstva

(Burley de Wesley in Clemson, 1992;. Davis in Bordieri, 1988; Randolph, 2005; Meade

idr., 2005 v Linz, 2011); Moore idr., 2006; Politis idr., 2015), le vnekaterih raziskavah

izražajo nizko stopnjo zadovoljstva pri delu (Swanepoel, 2010).

Zadovoljstvo pri delu se statistično pomembno ne razlikuje glede na področje dela, kar

prikazuje tabela 15.

Page 92: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

80

Tabela 15: Izračun statistično pomembnih razlik zadovoljstva pri delu s Kruskal-Wallis testom glede na

področje dela pri vseh udeležencih ( p<0,05)

Področje dela N Povprečni

rang χ2

p

vrednost

Zaposlitvena rehabilitacija. 13 99,81

7,25 0,12

Motnja v duševnem zdravju 68 94,74

Somatsko področje 45 102,00

Otroci in mladostniki 31 118,50

Socialni zavodi 55 121,26

Najnižje zadovoljstvo pri delu izkazujejo delovni terapevti na področju obravnave oseb

z motnjo v duševnem zdravju. Zadovoljstvo pri delu v naši raziskavi je najvišje izraženo

pri delovnih terapevtih v socialnih zavodih. Rezultati glede na normative (približno 1

delovni terapevt na 150 uporabnikov) presenečajo, vendar kot rečeno, lahko komentiram le

trende, saj pomembnih razlik med njimi ni. Predvidevam, da področje dela vključuje vire

delovnega mesta (neproučevane spremenljivke v naši raziskavi), npr. povratna informacija

oskrbovancev, hvaležnost. Nekatere delovne terapevtke iz navedenega področja dela,

omenjajo pogosto izrečeno hvaležnost za izvedene terapevtsko obravnavo.

Avstralska študija (Sturgess in Poulsen, 1983) navaja najnižjo stopnjo zadovoljstva pri

delu pri delovnih terapevtih, ki so obravnavali osebe z motnjo v duševnem zdravju, enako

navajajo Moore idr. (2006).

Zadovoljstvo pri delu delovnih terapevtov izkazuje statistično pomembne razlike glede

na delovno dobo, kar prikazuje tabela 16.

Tabela 16: Izračun statistično značilnih razlik zadovoljstva pri delu s Kruskal-Waliss testom glede na

delovno dobo pri vseh udeležencih

Delovna doba

N

Povprečni

rang χ2

p

vrednost

do 5 let 33 146,47

18,14 0,00

6 do 10 let 36 108,63

11 do 20 let 56 92,93

20 do 30 let 56 104,42

30 do 40 let 32 93,61

skupaj 213

Najnižje zadovoljstvo pri delu izkazujejo delovni terapevti z delovno dobo od 11 do 20

let, najvišje delovni terapevti z najkrajšo delovno dobo. Nižje zadovoljstvo zaposlenih z

daljšo delovno dobo lahko povezujem z izkazano višjo stopnjo izgorelosti v daljši delovni

dobi in najnižje izraženimi vrednostmi splošne in delovne samoučinkovitosti. Zadovoljstvo

pri delu je nižje v opravljanju poklica po 10 letih, kot prej. To bi lahko povezali s

poklicnimi pričakovanji in cilji zaposlenih.

Page 93: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

81

Rezultati naše raziskave se razlikujejo od rezultatov raziskave pri delovnih terapevtih na

Švedskem (Eklund in Hallberg, 1999). Starejši terapevti, z več delovnimi izkušnjami, so

poročali o višji stopnji zadovoljstva pri delu.

V nadaljevanju me je zanimalo ali obstajajo razlike v zadovoljstvu pri delu glede na

stopnjo zaznane splošne samoučinkovitosti (rang 1 in rang 2). Za izračun sem uporabila

Mann Whitney U test, kar prikazujem v tabeli 17.

Tabela 17: Prikaz razlik zadovoljtva pri delu glede na stopnjo zaznane splošne samoučinkovitosti (LSSU

Zadovoljstvo pri delu

N M Povprečni rang

Mann-Whitney

U test p vrednost

Stopnja splošne

samoučinkovitosti

LSSU rang 1

56 3,53 90,60

4034,00 0,00 LSSU rang 2

157 3,76 117,47

Zadovoljstvo pri delu delovnih terapevtov se statistično pomembno razlikuje glede na

stopnjo zaznane splošne samoučinkovitosti, kar je primerljivo z rezultati drugih raziskav.

Višja stopnja zaznane splošne samoučinkovitosti se povezuje z višjo stopnjo zadovoljstva

pri delu, navajajo (Fesel Martinčevič, 2004) in raziskave pri učiteljih (Canrinus in dr.,

2010). Jex in Bliese, (1999 v Mandy idr., 2004) sta raziskovala splošno samoučinkovitost

kot vlogo moderatorja pri stresnih situacijah in našla močno povezavo med splošno

samoučinkovitostjo in zadovoljstvom pri delu.

Hipoteza 5: Splošna samoučinkovitost (LSSU), delovna samoučinkovitost (LDSU) in

izgorelost na dimenzijah čustvene izčrpanosti (EE), depersonalizacije (DP) in osebne

izpolnitve (AP) napovedujejo zadovoljstvo pri delu (ZD).

Zanimalo me je ali splošna samoučinkovitost, delovna samoučinkovitost in dimenzije

izgorelosti: čustvena izčrpanost, depersonalizacija, osebna izpolnitev napovedujejo

zadovoljstvo pri delu. Za izračun sem uporabila metodo multiple linearne regresije z

upoštevanjem vseh pogojev, ki morajo biti prisotni, da model regresijskih koeficientov

drži. Glede na merila (Šifrer in Bren, 2011) sem spremenljivke, ki so imele na testu

sploščenosti in asimetričnosti, drugačno vrednost, kot je vrednost od - 3 do + 3, izločila iz

analize. Izločene spremenljivke so (DP5, DP15, DP22, EE16, AP19 in ZD3). Izračun z

metodo multiple linearne regresije je natančno predstavljen v prilogi 2. Tabela 18

prikazuje, da je 22 % variance zadovoljstva pri delu pojasnjeno s proučevanimi

spremenljivkami. Model pokaže statistično pomembnost na ravni, p<0,05.

Tabela 18: Povzetek regresijskega modela 1 (p < 0,05)

Model R R kvadrat Standardna napaka p vrednost Durbin-Watson test

1 0,47 0,22 0,49 0 ,00 1,86

Page 94: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

82

V tabeli 19 so prikazani regresijski koeficienti napovednikov zadovoljstva pri delu.

Tabela 19: Prikaz regresijskih koeficienov napovednikov zadovoljstva pri delu (p < 0,05)

Model β0

Standardna

napaka

Parcialni

koeficient

β

T

test

p

vrednost

konstanta 1,88 4,67 0,00

Splošna samoučnkovitost 0,27 0,40 0,18 2,40 0,01

Delovna samoučinkovitost 0,10 0,12 0,08 1,28 0,20

Čustvena izčrpanost -0,11 0,08 -0,27 -3,67 0,00

Depersonalizacija 0,03 0,03 0,09 1,16 0,25

Osebna izpolnitev 0,14 0,03 0,23 3,15 0,00

β0 = regresijska konstanta, ß = parcialni regesijski koeficient

Statistična analiza prikazuje, da je p vrednost pri spremenljivkah splošna

samoučinkovitost (LSSU), čustvena izčrpanost (EE) in osebna izpolnitev (AP) nižja od

0,05, kar pomeni, da LSSU in AP statistično pozitivno pomembno vplivata na zadovoljstvo

pri delu (ZD). Vrednost čustvene izčrpanosti EE statistično pomembno negativno vpliva na

zadovoljstvo pri delu (ZD), β koeficient ima negativno vrednost. Signifikanca pri faktorjih

delovne samoučinkovitosti (faktor strokovnosti in sodelovanja), depersonalizacije (DP) ni

statistično pomembna, kar pomeni, da ne napoveduje zadovoljstva pri delu (ZD) v tem

modelu.

Hipotezo 5, da splošna samoučinkovitost, delovna samoučinkovitost in izgorelost

na dimenzijah čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in osebne izpolnitve

napovedujejo zadovoljstvo pri delu, lahko delno potrdim. Splošna samoučinkovitost,

čustvena izčrpanost in osebna izpolnitev napovedujejo zadovoljstvo pri delu. Delovna

samoučinkovitost in depersonalizacija zadovoljstva pri delu v tem modelu ne

napovedujeta.

9.6 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM DELOVNIH TERAPEVTOV

IN NAPOVEDNIKI ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM

Delovni terapevti izkazujejo visoko stopnjo zadovoljstva z življenjem. 25,9 % vseh jih

izraža, da so z življenjem zelo zadovoljni, 43 % da so zadovoljni, in 23,1 % jih je delno

zadovoljnih. S študenti delovne terapije sem v letu 2015 izvajala raziskavo zadovoljstva z

življenjem pri odraslih v Sloveniji (N = 540); več kot polovica sodelujočih (51,2 %), je

izkazala zadovoljstvo z življenjem (zelo zadovoljen in zadovoljen) (Plemelj, Čepar,

Klemenc in Palčnik (2016).

Page 95: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

83

Slika 20: Ocena zadovoljstva z življenjem delovnih terapevtov

Ocena zadovoljstva z življenjem pri delovnih terapevtih v Sloveniji (M = 5,81) je

bistveno višja od ocene zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji (M =4,6) na 7-stopenjski

lestvici (Pastrik idr., 2010; Tabaj, Pastrik, Bitanc in Masten, 2014). Tudi raziskava

zadovoljstva z življenjem pri odraslih Slovencih (N =540), (Plemelj idr., 2016) izkazuje

nižjo aritmetično sredino (M = 4,91), kot je pri sodelujočih delovnih terapevtih.13

Zadovoljstvo z življenjem se pri delovnih terapevtih statistično pomembno razlikuje

glede na področje dela, kar prikazuje tabela 20.

Tabela 20: Izračun statistično pomembnih razlik zadovoljstva z življenjem s Kruskal-Waliss testom glede na

področje dela

Področje dela

N

Povprečni

rang χ2

p

vrednost

Zaposlitvena rehabilitacija. 13 112,08

Motnja v duševnem zdravju 68 83,29

Somatsko področje 45 122,00 14,90 0,01

Otroci in mladostniki 31 118,50

Socialni zavodi 55 114,43

Skupaj 212

Zadovoljstvo z življenjem je najnižje pri delovnih terapevtih, zaposlenih na področju

obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju, najvišjo stopnjo zadovoljstva z življenjem

pa izražajo delovni terapevti na somatskem področju. Delovni terapevti, zaposleni na

področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju izražajo najnižjo stopnjo splošne

13

V raziskavi (Plemelj idr., 2016) je bilo 73 % žensk in 27 % moških. Povprečna starost je bila nižja (350 udeležencev je bilo starih med 18 in 37 let), za razliko od povprečne starosti sodelujočih delovnih terapevtov: M = 40,6.

Page 96: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

84

samoučinkovitosti, zadovoljstva pri delu in zadovoljstva v življenju. Rezultati glede na

teoretična izhodišča sicer niso presenetljivi, lahko pa nas skrbijo.

Delovna doba je z zadovoljstvom z življenjem negativno povezana, r = – 0,20 pri p < 0,05.

V tabeli 21 so prikazane statistično pomembne razlike zadovoljstva z življenjem glede na

delovno dobo.

Tabela 21: Izračun statistično pomembnih razlik zadovoljstva z življenjem s Kruskal-Waliss testom glede na

delovno dobo

Delovna

doba N

Povprečni

rang χ2

p

vrednost

do 5 let 33 129,64

6 do 10 let 35 124,96

11 do 20 let 56 94,00 13,086 0,01

20 do 30 let 55 104,22

30 do 40 let 33 88,80

skupaj 212

Izkazuje se, da je zadovoljstvo z življenjem najnižje pri zaposlenih z najdaljšo delovno

dobo. To lahko povezujem z izkazano višjo stopnjo izgorelosti v tej delovni dobi in

najnižje izraženimi vrednostmi zadovoljstva pri delu, splošne in delovne samoučinkovitosti

samoučinkovitosti.

Pastrik idr. (2010) v raziskavi pri zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije

niso našli statistično pomembnih razlik pri zadovoljstvu v življenju glede na delovno dobo.

Ugotovili pa so padec zadovoljstva z življenjem glede na starost, najbolj intenziven padec

so zabeležili v starosti po 35 letih, manj intenziven pa v starosti po 45 letih.

Zanimalo me je, ali stopnja splošne samoučinkovitosti izkazuje razlike tudi v

zadovoljstvu z življenjem delovnih terapevtov, kar z izračunom Mann-Whitney U testa

prikazuje tabela 22.

Tabela 22: Prikaz razlik zadovoljtva z življenjem glede na stopnjo zaznane splošne samoučinkovitosti (LSSU)

Zadovoljstvo z življenjem

N M Povprečni rang Mann-Whitney

U test p vrednost

Stopnja splošne

samoučinkovitosti

LSSU rang 1 56 5,23 87,87

7293,5 0,00 LSSU rang 2 157 5,66 118,48

Delovni terapevti z visoko stopnjo splošne samoučinkovitosti (LSSUrang 2) izkazujejo

višje zadovoljstvo v življenju. Statistično pomembna razlika se izkaže z zadovoljstvom v

življenju glede na rang nižje oziroma višje splošne samoučinkovitosti.

Page 97: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

85

Zanimalo me je, katere spremenljivke so napovedniki zadovoljstva z življenjem.

Hipoteza 6: Zadovoljstvo pri delu (ZD) vpliva na zadovoljstvo z življenjem (SZD).

Za preverjanje hipoteze sem uporabila linearno regresijsko analizo. Preverili smo

pogoje regresijskega modela, ki so skupaj z izračunom podrobno predstavljeni v prilogi 2.

Z izračunom R kvadrata sem pojasnila da je 17 % variance odvisne spremenljivke

zadovoljstva z življenjem pojasnjeno z neodvisno spremenljivko zadovoljstva pri delu.

Preverili smo vrednosti ß koeficient (p vrednost < 0,05). Neodvisna spremenljivka

zadovoljstvo pri delu (ZD) statistično značilno vpliva na odvisno, zadovoljstvo s

življenejm( SZD).

Tabela 23: Prikaz izračuna regresijskih koeficientov (p<0,05)

Model

p

vrednost β0 Stdandardna

napaka

ß

Konstanta

Zadovoljstvo pri delu

3.266 0,36 0,00

0,64 0,98 0,41 0,00

β0 = regresijska konstanta, ß = parcialni regesijski koeficient

Hipotezo 6: Zadovoljstvo pri delu napoveduje zadovoljstvo z življenjem, na osnovi

izračuna linearne regresije sprejmem.

Zanimalo me je tudi, ali zaznana splošna samoučinkovitost, čustvena izčrpanost,

depersonalizacija in osebna izpolnitev napovedujejo zadovoljstvo z življenjem delovnih

terapevtov. V model sem vključila zadovoljstvo pri delu, splošno samoučinkovitost in

izgorelost (čustveno izčrpanost, depersonalizacijo in osebno izpolnitev) kot odvisne

spremenljivke in zadovoljstvo z življenjem kot neodvisno spremenljivko.

Hipoteza 7: Splošna samoučinkovitost, izgorelost in zadovoljstvo pri delu delovnih

terapevtov vplivajo na njihovo zadovoljstvo z življenjem.

Tabela 24: Povzetek regresijskega modela (p<0,05)

Model R R kvadrat Standardna napaka p vrednost Durbin-Watson

test

0,50 0,25 0,78 0,00 1,85

Vrednost R kvadrat pove, da je 25 % variance neodvisne spremenljivke zadovoljstva z

življenjem, pojasnjene z odvisnimi spremenljivkami. Ostali del variance zadovoljstva z

življenjem pojasnjujejo druge spremenljivke, ki niso proučevane v naši raziskavi. Model

pokaže statistično pomembnost, ker je p < 0,05.

V tabeli 25 prikazujem vrednosti koeficientov, ki napovedujejo zadovoljstvo z

življenjem.

Page 98: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

86

Tabela 25: Prikaz regresijskih koeficientov β in signifikance (p<0,05)

β0 Standardna napaka ß

T

test

p

vrednost

konstanta 2,25 0,60 3,74 0,00

Zadovoljstvo pri delu 0,37 0,11 0,22 3,30 0,00

Splošna samoučin-kovitost 0,38 0,18 0,16 2,12 0,03

Deprsonaliza-cija -0,01 0,04 -0,01 -0,17 0,86

Čustvena izčrpanost -0,12 0,05 -0,17 -2,28 0,02

Osebna izpolnitev 0,20 0,07 0,19 0,59 0,01

β0 = regresijska konstanta, ß = parcialni regresijski koeficient

Statistična analiza prikazuje, da je p vrednost pri spremenljivkah zadovoljstvo pri delu

(ZD), splošna samoučinkovitost (LSSU), čustvena izčrpanost (EE) in osebna izpolnitev

(AP) nižja od p = 0,05, torej predstavljajo te spremenljivke napovednike zadovoljstva z

življenjem. Vrednosti čustvene izčrpanosti (EE) statistično pomembno negativno vplivajo

na zadovoljstvo z življenjem (SZD) (negativna vrednost β koeficienta). Depersonalizacija

(DP) ne vpliva na zadovoljstvo z življenjem, saj p vrednost ni statistično pomembna (p =

0,86). V naši raziskavi se samoučinkovitost izkaže kot determinanta delovanja, saj

napoveduje izgorelost, zadovoljstvo pri delu in z življenjem.

Izkaže se, da se dimenzije izgorelosti ne odražajo le v kontekstu delovnega mesta,

temveč vplivajo tudi na zadovoljstvu z življenjem. Na to sta opozarjala Hombrados

Mendieta in Cosano Rivas (2013) pri raziskavi izgorelosti pri socialnih delavcih v Španiji.

Splošna samoučinkovitost vpliva tako na zadovoljstvo pri delu kot na zadovoljstvo z

življenjem, kar ugotavlja Fister (2013) in v svoji raziskavi potrjuje Judge s sodelavci

(2005). Tušak idr. (2008) v raziskavi navaja podobne ugotovitve, kot jih izkazuje naša

raziskava, saj splošna samoučinkovitost, osebna izpolnitev pozitivno vplivata na

zadovoljstvo z življenjem in čustvena izčrpanost negativno.

Hipotezo 7, v kateri trdim, da samoučinkovitost, zadovoljstvo pri delu, izgorelost

(čustvena izčrpanost in osebna izpolnitev) delovnih terapevtov napovedujejo

zadovoljstvo z življenjem sprejmem. Čustvena izčrpanost negativno vpliva na

zadovoljstvo z življenjem. Depersonalizacija pa edina od vnesenih spremenljivk ne

napoveduje zadovoljstva z življenjem, zato hipotezo v tem delu zavrnem.

Page 99: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

87

10 SKLEPNE MISLI

Delovni terapevti v 66 % izkazujejo visoko stopnjo zaznane splošne samoučinkovitosti.

Le ta se pri zaposlenih delovnih terapevtih razlikuje glede na področje dela in je najnižja

pri tistih, ki delajo z osebami z motnjo v duševnem zdravju.

Zaznana delovna samoučinkovitost s faktorjema strokovnost in sodelovanje izkazuje

višje vrednosti kot splošna in se ne razlikuje glede na področje dela. Lestvice delovne

samoučinkovitosti pri delovnih terapevtih v prikazanih raziskavah (Vax idr., 2012; Sample

Dormer, 2013) so zelo raznolike. Vključujejo splošne in specifične kompetence delovnega

terapevta. Oblikovane so skladno s kontekstom delovnega mesta delovnega terapevta, za

šolsko okolje (Sample Dormer, 2013) in za obravnavo oseb z motnjo v duševnem zdravju

(Vax idr., 2012). Ugotavljam, da je treba prvič uporabljeno lestvico delovne

samoučinkovitosti v pričujoči raziskavi, nadalje razvijati in empirično preverjati. Lestvica

se izkazuje kot dvofaktorska (kot tudi nekatere v tujih raziskavah), medtem ko se lestvice

delovne samoučinkovitosti pri poklicu učitelja, socialnega delavca, gradbenega delavca

izkazujejo kot enofaktorske. Postavlja se mi vprašanje, ali sem dovolj sledila specifični

kontekstualni naravi prepričanj, na kar opozarja Fesel Martinčevič (2004), ali bi morala biti

lestvica delovne samoučinkovitosti specifična za posamezno področje. Sprašujem se ali je

bila izbrana primerna rast težavnosti in ustrezna mera posplošljivosti, kar problematizira že

Bandura (1997), pa tudi drugi raziskovalci (Fesel Martinčevič, 2004).

Slovenski delovni terapevti izkazujejo izgorelost, vendar je ta v primerjavi z drugimi

skrbstvenimi poklici ali pedagoškimi delavci v Sloveniji, nižja. Najvišja stopnja izgorelosti

je prisotna na dimenziji čustvene izčrpanosti. Visoko stopnjo čustvene izčrpanosti izraža

20,5 % sodelujočih delovnih terapevtov. Njen največji delež izkazujejo delovni terapevti

na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju, in sicer v 27,9 %. Čustvena

izčrpanost je pogosto izkazana tudi pri delovnih terapevtih, zaposlenih v socialnih zavodih.

To potrjuje rezultate drugih raziskav, v katerih je čustvena izčrpanost oziroma izgorelost

nasploh najvišje izražena pri delu z osebami z motnjo v duševnem zdravju in s kronično

bolnimi. Delovni terapevti v tujih raziskavah, za razliko od slovenskih, izkazujejo več

izgorelosti (Jahrami, 2009; Painter idr., 2003; Schhenz idr., 1994). Izgorelost delovnih

terapevtov glede na področje dela izkazuje statistično pomembne razlike le na dimenziji

osebne izpolnitve, ne pa na čustveni izčrpanosti in depersonalizaciji. V fazi izgorelosti V

(pet) (Golembievski idr., 1988), ki predstavlja visoko čustveno izčrpanost, je 54 (25,6 %)

vseh delovnih terapevtov. Dva udeleženca sta v fazi VI in dva v fazi VIII, kar predstavlja

visoko stopnjo izgorelosti. Čustvena izčrpanost z delovno dobo narašča, osebna izpolnitev

glede na delovno dobo je nižja, izkazane so statistično pomembne razlike v procesih

izgorevanja glede na delovno dobo. Rezultati naše raziskave se razlikujejo od drugih.

Povezanost splošne in delovne samoučinkovitosti s čustveno izčrpanostjo in

Page 100: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

88

depersonalizacijo je negativna, z osebno izpolnitvijo pa pozitivna. To izkazujejo tudi druge

raziskave.

Splošna samoučinkovitost in izgorelost na dimenzijah čustvene izčrpanosti,

depersonalizacije in osebne izpolnitve napovedujejo zadovoljstvo pri delu. Čustvena

izčrpanost negativno vpliva na zadovoljstvo pri delu, osebna izpolnitev pozitivno. Delovna

samoučinkovitost v naši raziskavi ne napoveduje zadovoljstva pri delu. Pri nekaterih

učiteljih delovna samoučinkovitost izkazuje večji vpliv na zadovoljstvo pri delu kot

splošna (Canrinus idr., 2010). Slovenski delovni terapevti v raziskavi izkazujejo skoraj

srednjo stopnjo zadovoljstva pri delu. Načina reševanja konfliktov in višine plače ne

opredelijo niti z zadovoljstvom niti z nezadovoljstvom. Najvišje ocenjujejo naravo,

fleksibilnost, svobodo dela in odnos s sodelavci, kar bi lahko interpretirali kot vire na

delovnem mestu. Delovni terapevti v tujini večkrat izkazujejo visoko zadovoljstvo pri delu,

za razliko od redkih raziskav, kjer je izkazano nizko zadovoljstvo pri delu.

Skupno 69 % slovenskih delovnih terapevtov v raziskavi izraža, da so zelo zadovoljni

ali zadovoljni v življenju. Zadovoljstvo z življenjem se razlikuje glede na področje dela in

delovno dobo zaposlenih, najnižje ga ocenijo delovni terapevti, zaposleni na področju

duševnega zdravja. Zadovoljstvo pri delu, splošna samoučinkovitost in osebna izpolnitev

pozitivno vplivata na zadovoljstvo z življenjem, čustvena izčrpanost negativno.

Depersonalizacija na zadovoljstvo z življenjem ne vpliva.

Splošna samoučinkovitost se v raziskavi izkazuje kot determinanta v delovanju, tako na

delovnem mestu, kot v življenju. To potrjuje navedbe Bandure (1997), ugotovitve Turka

(2013), Tušak idr. (2008), da je samoučinkovitost lastnost, ki poleg drugih prispeva k

zadovoljstvu z življenjem. Zanimivo je, da podoben odstotek sodelujočih delovnih

terapevtov izkazuje visoko stopnjo splošne samoučinkovitosti (66 %) in zadovoljstva z

življenjem (69 %). Višja stopnja splošne samoučinkovitosti pomeni višjo stopnjo

zadovoljstva pri delu in z življenjem in nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti. To izkazujejo

statistično pomembne razlike med obema zaznanima stopnjama samoučinkovitosti.

Področje dela zaposlenih izkazuje statistično pomembne razlike pri splošni

samoučinkovitosti, osebni izpolnitvi, zadovoljstvu z življenjem. Delovna doba izkazuje

statistično pomembne razlike pri čustveni izčrpanosti, osebni izpolnitvi, zadovoljstvu pri

delu in zadovoljstvu z življenjem. Zadovoljstvo pri delu je nižje pri osebah z daljšo

delovno dobo, pri teh je stopnja izgorelosti višja. Pomembno je, da vemo, da so delovni

terapevt zaposleni na enem delovnem mestu deset let in več, mnogo od njih poklic izvaja

na istem delovnem mestu polovico, nekateri tudi celoten čas zaposlenosti. Zato se v oceni

posamezne spremenljivke, npr. zadovoljstvo pri delu, glede na dolžino delovne dobe,

hkrati odraža tudi področje dela. V raziskavi pri zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji

opažajo, da so manj zadovoljni pri delu tisti z daljšo delovno dobo na področju

zaposlitvene rehabilitacije kot tisti, ki imajo na tem področju krajšo delovno dobo. Avtorji

se sprašujejo, ali je to povezano z izzivi, neizpolnjenimi pričakovanji, procesi izgorevanja,

Page 101: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

89

ki privedejo do faze stagnacije, v kateri posameznik ugotovi, da ne more izpolniti zahtev

(Pastrik idr., 2008).

Rezultati raziskave izkazujejo potrebo proučevanja zahtev in virov delovnega mesta

delovnih terapevtov in njihovega vpliva na izgorelost. Pomanjkljivost raziskave je, da ne

prouči dejavnikov procesa izgorevanja tako na ravni organizacije kot na ravni

posameznika. Vemo, da terapevtski odnos predstavlja delovnemu terapevtu čustvene,

kognitivne in vedenjske zahteve in da so delovne zahteve po delovnih področjih različne.

Delovne zahteve v tujih raziskavah (Bakker idr., 2007) za poklic delovnega terapevta so:

previsoka pričakovanja svojcev, nizka motiviranost uporabnika, premalo denarja, nizek

poklicni status, časovni pritiski, preveliko število uporabnikov, kar je sodeč iz poznavanja

delovno terapevtske prakse prisotno tudi pri zaposlenih delovnih terapevtih v Sloveniji.

Kadar so zahteve previsoke, se zmanjša občutek nadzora, pojavi se stres, ki od delovnega

terapevta zahteva ustrezne strategije spoprijemanja. Ustrezno spoprijemanje s stresom je še

posebej pomembno pri delu z ljudmi, saj neustrezne strategije spoprijemanja ob

dolgotrajnem stresu vodijo v izgorelost (Bilban in Pšeničny, 2007). Obvladovanje stresnih

situacij je tesno povezano s čustveno regulacijo oziroma čustvenim uravnavanjem. Na

podlagi rezultatov (visoka stopnja čustvene izčrpanosti pri tistih, ki obravnavajo osebe z

motnjo v duševnem zdravju) raziskave bi bilo na ravni posameznika v prihodnosti

smiselno proučevanje strategij čustvenega uravnavanja (Smrtnik Vitulić, 2007). To bi

skupaj s poznavanjem delovnih virov in zahtev, lahko podalo smernice za ukrepe

zmanjševanja čustvene izčrpanosti. Te so glede na delež delovnih terapevtov z visoko

stopnjo čustvene izčrpanosti (ena tretjina), potrebne.

V teoretičnem delu navajam pomen socialne opore, ki v raziskavi ni bila proučevana.

Socialna opora je poleg samoučinkovitosti pogosto omenjena in proučevana kot moderator,

ki blaži učinke delovnih zahtev na proces razvoja izgorelosti. Pri iskanju in uporabi

socialne opore bi svoja znanja lahko pomembno prispeval socialni pedagog v obliki

supervizijskih srečanj Supervizija, predstavlja pomemben del informacijske podpore, ob

srečevanju z visokimi strokovnimi delovnimi zahtevami. Povratne informacije s strani

sodelavcev so pomemben vir samoučinkovitosti, s katerimi preverjeno lahko vplivamo na

dvig zaznane samoučinkovitosti (Frlec, 2005). Druga oblika možnega vplivanja na dvig

samoučinkovitosti je oblika intervizijskih srečanj. Ta omogoča pomembno čustveno

podporo. Izkazan vpliv zaznane splošne samoučinkovitosti, izgorelosti na zadovoljstvo pri

delu in posredno na zadovoljstvo z življenjem v naši raziskavi prinaša pomembno

spoznanje tudi za socialno pedagogiko. Predlagala bi socialno pedagoških intervencije v

kontekst delovnega mesta, tako na raven posameznika kot organizacije. Samoučinkovitost,

kot izkazana determinanta delovanja v naši raziskavi, potrjuje njihovo smiselnost. Trdna

prepričanja o tem, da zmorem, imajo vpliv na zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvu z

življenjem.

Page 102: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (empirični del)

90

Delovni terapevti, zaposleni na področju obravnave oseb z motnjo v duševnem zdravju

izkazujejo najvišjo stopnjo izgorelosti. Izkazujejo najnižjo povprečno oceno splošne

samoučinkovitosti, zadovoljstva pri delu in zadovoljstva z življenjem. To ne preseneča;

raziskave navajajo, da so med najbolj izpostavljenimi poklici, tisti, ki delujejo na področju

pomoči duševno bolnim (psihoterapevti, psihologi, socialni delavci, medicinske sestre). Pri

zaposlenih, ki so dolgo delali z osebami s hudimi ponavljajočimi se motnjami v duševnem

zdravju, je bil sindrom izgorelosti pogostejši (Lloyd in King, 2004; Pastrik idr., 2010).

Smiselno bi bilo proučiti delovne vire in zahteve na njihovem področju dela, kakor tudi

osebnostne dejavnike in že omenjene strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami. Na

osnovi rezultatov raziskave menim, da delovni terapevti, ki obravnavajo osebe z motnjo v

duševnem zdravju, nujno potrebujejo ukrepe za zmanjševanje izgorelosti in dvig

zadovoljstva pri delu. To bi prispevalo k zvišanju stopnje zadovoljstva z življenjem. Nizka

prisotnost fluktuacije in dolga delovna doba na tem delovnem mestu, to še dodatno

potrjujeta.

Page 103: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

91

11 VIRI

Abbu-Bader, S. H. (1998). Predictors of work satisfaction between Arabic and Jewish

social workers in Israel. Pridobljeno s http://www.researchgate.net/.

Aftah, N., Ali Shah, A. in Mehmood, R. (2012). Relationship of self-efficacy and

burnout among physicians. Academic Research International, 2(2), 541-548.

American Occupational Therapeutic Assocciation.(b.d.) Pridobljeno s http:// www

American Occupational Therapeutic Assocciation.

Balagun, J. A., Titiloye,V. A., Oyeyemi in Katz, J. (2002). Prevalence and Determinants

of burnout among physical and occupational therapists. Journal of Aplied

Health,31(3).

Bakker, A. B. in Dermerouti, E. (2007). The Job Demands Rescudurces Model: State of

the art. Journual of Managerial Psychology, 22(3), 319-328.

Bandura, A. (1986). Social foundations of thought and action: A social cognitive theory.

Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall.

Bandura, A. (1989). Regulation of cognitive processes through perceived self-efficacy.

Developmental psychology, 25 (5), 729-735.

Bandura, A. (1991). Social cognitive theory of self regulation. Organizational behavior

and human decision processes, 50, 248-278.

Bandura, A. (1997). Self-efficacy: The Excersise of Control. New York. Freeman and

Company.

Bandura, A. (2001). Social cognitive theory: an agentic perspective. Annual Review of

Psychology,52,1-26.

Bandura, A. in Cervone, D. (1986). Diferential engagement of self-reactive influences

in cognitive motivation. Organisational Behavior and Human Decision Processes,

38 (1), 92-113.

Batistič Zorec, M. (2000): Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

Baum, C., M. in Christiansen, C. H. (1997). Occupational therapy: enabling function

and well-being. Slack.

Bertoncelj, A. (2005). Povezanost izgorelosti šolskih in svetovalnih delavcev z

osebnostno čvrstostjo. Ljubljana: (Diplomsko delo, Filozofska fakulteta).

Bilban, M. in Pšeničny, A. (2007). Izgorelost. Delo in varnost 1(52): 22-29.

Bong, M. in Skaalvik, E. M. (2003). Academic self concept and self efficacy in

academic motivation research. Educational Psychologist, 34, 139-153.

Bešević-Čomić, V., Bosankić, N. in Draganović, S. (2014). Burnout syndrome and self-

efficacy among nurses. Scripta medica,45(1), 26-29.

Bush, J. V., Powell, N. J. in Herzberg, G. (1993). Career Self-Efficacy in Occupational

Therapy Practice. The American Journal of Occupational Therapy, 47(10):927-933.

Page 104: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

92

Canrinus, E. T., Helms Lorenz, M., Beijaard, D., Buitink J. in Hofman A. (2010). Self-

efficacy, job satisfaction, motivation and commitment: exploring the relationships

between indicators of teachers’ professional identity. Europain Journal

Psychological Educ ation 27:115–132.

Caprara, G. V., Barbaranelli, C., Steca, P., in Malone, P. S. (2006). Teachers’ self-

efficacy beliefs as determinants of job satisfaction and students’ academic

achievement: A study at the school level. Journal of School Psychology, 44, 473-

490.

Celin, I. (2012). Stres in izgorelost pri ravnateljih v srednjih šolah. Ljubljana:

(Magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede.). Pridobljeno s https://repozitorij.uni-

lj.si/.

Cervone, D., Mor, N., Orom, H., Shadel, W. G. in Scott, W. D. (2004) Self-efficacy

beliefs and the Architecture of Personality: On knowledge, appraisal and Self-

regulation.V R. F. Baumeister in K. D. Vohs. (ur). Handbook of Self Regulation:

Research, Theory and Applications (str.188-210). New York: The Guiolford Press.

Cherniss, C. (1980). Staff burnout: Job stress in the human services. Beverly Hills:

Sage.

Cramer, D. (1995). Life and Job Satisfaction. Journal of Psychology, 129(3), 261-

267.

Croxson, A. (2005). Employment information Questionarie. University of Newcastle’s

Engineering and Built Environment Research. Pridobljeno s

http://www.scribd.com/doc/49186092/ Croxton-Stress-Survey.

Cottrell, R (1990). Perceived Competence among Occupational Theraphy in Mental

Health. American Journal of Occupational Theraphy, 44,118-24.

Čebašek-Travnik, Z. (2002). Izgorelost kot posledica poklicne preobremenjenosti.

Zdravstveno varstvo, 41(3/6),182-186.

Černigoj Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Teorija in praksa1(39), 81-102.

Čot, D. (2004). Bandurin koncept zaznane samoučinkovitosti. Socialna pedagogika

(2),173-196.

Demerouti, E., Bakker, A. B., Nachreiner, F. in Schaufeli,W. B. (2001). The Job

Demands –Resources Model of Burnout. Journal of Applied Psychology, 86(3), 499-

512.

Dermerouti, E., Bakker, A. B., Vardakon, in Kantes. (2003). Oldenburg Burnout

Inventory.

Dernovšček Hafner, N. (2012). Stres pri srednjem menedžmentu. Delo in varnost, (VII),

17-19.

Diener, E. (1984). Subjective Well - Being. American Psychological Association, 3

(95), 542– 575.

Page 105: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

93

Diener, E., Emmons, R. A., Randy, J. in Griffin, L. S. (1985). The Satisfaction With

Life Scale. ZDA: Journal of Personality Assessment, 49,71-5.

Dimec, T., Mahnič, J., Marinšek M., Masten, R. in Tušak M. (2008). Zadovoljstvo z

življenjem in delovno zadovoljstvo zaposlenih v Slovenski vojski. Društvo

psihologov Slovenije: Psihološka obzorja. 17, 4, 117-130.

Eklund, M. in Hallberg, I. (1999). Factors Influencing Job Satisfaction Among Swedish

Occupational Therapists in Psychiatric Care. Scandinavian Journal Caring Science.

Fesel Martinčevič, M. (2004). Samoučinkovitost v kontekstu organizacijske psihologije.

Psihološka obzorja,13(3), 77-106.

Fister, K. (2003). Osebni cilji pri delu in zadovoljstvo z delom. Psihološka obzorja,

12(4), 33–48.

Folkman, S. in Lazarus, R.S. (1980). An analysis of coping in middle-aged community

sample. Journal of Health and Social Behavior, 21, 219–239.

Frlec, Š. (2005). Samoučinkovitost v kontekstu delovnega mesta. Ljubljana: (Doktorska

disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http//pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/.

Gage, M., Noh, S., Polatajko, J. H. in Kaspar, V. (1994). Measuring percived Self-

efficacy in Occupational therapy. The American Journal Occupational Therapy.

48(99), 783-790.

Goleman, D. (2011). Čustvena inteligenca:zakaj je lahko pomembnejša od IQ.

Ljubljana. Mladinska knjiga.

Golembiewski, R. T. in Munzenrider, R. (1988). Phases of burnout: Developments in

concepts and applications. New York: Praeger.

Golembiewski, R. T., Boudreau, R. A., Sun, B. C., in Luo, H. (1998). Estimates of

burnout in public agencies: Worldwide how many employees have which degress of

burnout, and with what consequences? Public Administration Review, 58, 5.

González Gutiérrez, J. L., Rodríguez, R. M., Puente, C. P., Costa, N. A., Recio, L. A.,

Barco Cerro, P. in Cuadros, J. A. (2004). Burnout In Occupational Therapy: An

Analysis Focused on the Level of Individual And Organizational Consequences .

Psychology in Spain, 8, 98-105.

Gorkin, M. (2008). The four stages of burnout. Pridobljeno s http://www.stressdoc.com

Grau, R., Salanova, M. in Peiró, J. M. (2001). Moderator Effects of Self-Efficacy on

Occupational Stress. Psychology in Spain,. 5.(1), 63-74.

Gupta, S., Margo, S., Paterson, M. L., Rosemary, M., Lysaght in von Zweck C. M.

(2012). Experiences of burnout and coping strategies utilized by Occupational

Therapists. Canadian Journal of Occupational Therapy, 79, 86-95.

Herzberg, F., Mausner, B. in Snyderman, B. (2010) The Motivation to Work. New

Brunswick: Transaction Publishers.

Page 106: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

94

Hombrados Mendieta, I., CosanoRivas, F. (2013). Burnout, workplace support, job

satisfaction and life satisfaction among social workers in Spain: A structural equation

model. International Social Work 56 (2), 228 –246.

Hurt, A., Grist, C. L., Malesky, L. A. in McCor, D. M. (2013). Personality Traits

Associated with Occupational ‘Burnout’ in ABA Therapists. Journal of Applied

Research in Intellectual Disabilities, 26, 299–308.

Jahrami, H. (2009). Asurvey of burnout of the mental health occupational therapy staff

in the psychiatric hospital, Bahrain. British Journal of Occupational Theraphy,

72(10), 458-464.

Jenkins, M. (1991). The problems of recruitment: A local study. British Journal of

Occupational Therapy, 54, 449–452.

Judge, T. A. in Bono, J. E. (2001). Relationship of core self evaluation traits - self-

esteem, generalized self-efficacy, locus of control, and emotional stability - with job

satisfaction and job performance: A meta analysis. Journoal of Applied Psychology,

86(1), 80-92.

Judge, T. A., Bono, J. E., Erez, A. in Locke, E. A. (2005). Core self-evaluations and job

and life satisfaction: The role of self-concordance and goal attainment. Journal of

Applied Psychology, 90, 257–268.

Karademas, E. E. (2006). Selff-efficacy, social suport and well-being. Personality and

individual differences, 40(69), 1281-1290.

Karasek, R. A., (1979). Job Demands, job decision, latitude, and mental strain.

Implication for job redisgn. Administrative Science Quaterly ,24, 285-308.

Kielhofner, G. (2008). Model of human occupation. Lippincott Willims & Wilkins.

Košir,T., Licardo, M., Tement, S. in Habe, K. (2014). Doživljanje stresa in izgorelosti,

povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli.

Psihološka obzorja 23,110-124.

Kristansen,T. S, Borritz, M., Villadsen, E. in Christensen K. B. (2005). Copenhagen

Burnout Inventory.

Lamovec, T. (1994). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Linz, M. J. (2011). Understanding Reports of Job Satisfaction of Licensed Occupational

Therapists in Minnesota. (St. Catherine University Sophia). Master of Arts in

Occupational Therapy Theses. Paper 2. Pridobljeno s ttp://sophia.stkate.edu/ma_osot.

Lloyd, C., King, R. (2004). A Survey of burnout among Australian mental health

occupational therapists and social workkers. Soc Psychiatry Psychiatric Epidemiol

39, 752-757.

Leskovic, L. (2014). Vpliv delovnih in organizacijskih spremenljivk na nastanek

sindroma izgorevanja v socialnovarstvenih zavodih. (Doktorska disertacija).

Fakulteta za organizacijske vede, Maribor.

Page 107: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

95

Locke, E. A. (1976). The Nature and Causes of Job Satisfaction. V M. D. Dunnette

(ur.), Handbook of industrial and organizational psychology (1297–1349). Chicago:

Rang McNally College Publishing Company.

Locke, E. A in Latham, G. P. (1990). A theory of goal setting and task performance.

New York: Prentice Hall.

Locke, E. A. in Lathman, G. P. (2002) Building a Practically Useful Theory of Goal

Setting and Task Motivation. American Psychologist 57(9), str. 705-771.

Luszcynska, A., Diehl, M., Gutierrez-Dona, B., Kuusinen, P. in Schwarzer, R. (2004).

Measuring One Component of Dipositional Self –Regulation: Attention Control in

Goal Pursuit. Personality and Individual Differences.

Luthans, F., Stajkovic, A. D. in Ibray, I. (2000). Environmental and psychological

challenges facing entrepreneurial development in transitional economies. Journal of

World Business, 35, 95-110.

Lyubomirsky, S., King, L. in Diener, E. (2005). The Benefits of Frequent Positive

Affect: Does Happiness Lead to Success? Psychological Bulletin, 131(6), 803-855.

Maček, N. (2007) Izgorelost, stres in osebnostna čvrstost zdravstvenih delavcev.

(Diplomsko delo) Filozofska fakulteta, Ljubljana.

Mandy, A., Saeter, M., in Lucas, K. (2004). Burnout and Self Efficacy in Norvegian

Phsiotherapists. International Journal of Therapy and Rehabilitation 11,6.

Maslach, C.(1982). Burnout; The Cost of Caring. Englewood Cliffs: Prentice-Hall.

Maslach C., Jackson, S. E in Leiter, M. P. (1996). MBI Manual (tretja izdaja). Paolo

Alto:CPP.

Maslach, C., Schaeufeli, W. B., in Leiter, M. P. (2001). Job burnout. Annual Review of

Psychology, 52, 397-422.

Maslach, C. in Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu.

Ljubljana: Educy.

Mihalič, R. (2008). Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. Škofja Loka.

Mihalič in partner.

Moore, K., Cruickshank, M. in Haas, M. (2006). Job satisfaction in occupational

therapy: a qualitative investigation in urban Australia. Australian Occupational

Therapy Journal 53:18-26.

Musek, J. (1997). Znanstvena podoba osebnosti. Educy.

Musek, J. in Avsec, A. (2002). Pozitivna psihologija. Subjektivni (emocionalni) blagor

in zadovoljstvo z življenjem. Anthrops 34(1-3):41-68.

Painter, J., Akroyd, D., Elliot, S. in Adams, R. (2003). Burnout among occupational

therapists. Occupational Theraphy in Health Care, 17(1), 63-78.

Pajares, F. (1996). Self-efficacy in academic settings. Review of Educational Research,

66, 543-578

Page 108: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

96

Pajares, F. (2006). Self-efficacy during Childhood and Adolescence. V Pajares, F.,

Urdan, T. (ur). Self-Efficacy Beliefs of Adolescents (307-339). Greenwich,

Connecticut: Information Age Publishing.

Pastirk, S., Tabaj, A., Petrovič, A., Ponikvar, J., Matsen, R., Belec, S. in Čučnik, T.

(2010). Stres pri delu, zadovoljstvo z delom, izgorelost in strategije spoprijemanja s

stresom delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije. Ljubljana: Univerzitetni

rehabilitacijski institut Soča. Razvojni center za poklicno rehabilitacijo. Pridobljeno s

http://www.ir-rs.si/f/docs/.

Penko, T. (1994). Izgorelost pri delu. V T. Lamovec (Ur.), Psihodiagnostika osebnosti

1(str. 323-324). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Perič, E. (2004). Sindrom izgorelosti pri šolskih psihologih v slovenskih osnovnih in

srednjih šolah. (Diplomsko delo). Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.

Petzold, A., Korner Bitensky, N., Nancy M., Salbach, N., M., Ahmed, S., Menon, A. in

Ogourtsova, T. (2012). Increasing Knowledge OF Best Practices For Occupational

Therapists Treating Post-Stroke Unilateral Spatial Neglect: Results OF A

Knowledge-translation Intervention Study. Journal Rehabilitation Medicine 44,118–

124.

Plemelj, A., Čepar, N.,Klemenc, K. in Palčnik, A. (2016). Prosti čas in zadovoljstvo z

življenjem pri osebah brez in z zmanjšano zmožnostjo. Neobjavljeno delo.

Pogačnik, V. (2000). Uporaba lestvic delovnega zadovoljstva v slovenskih podjetjih

[The use of the Job Satisfaction Scale in Slovenian companies]. Psihološka obzorja,

9(4), 105–114.

Poljšak Škraban, O. (2010). Zadovoljstvo z življenjem v odraslosti in z njim povezani

dejavniki. Socialna pedagogika. 14(4), 405-416.

Politis, I., Tzonichaki, I. in Gioftsos, G. (2015). Job satisfaction of occupational

therapists in Greece. International Journal of Prevention and Treatment, 4(2A), 29-

35.

Poulsen, A., Meredith, P., Khan, A., Henderson, A., Castrisos,V. in Khan, S. R. (2013).

Burnout and work engagement in occupational therapists.

Prieto, L. L. (2009). Exploring the power of self efficacy at work. Universitat Javme

Primožič, S. (2005). Sindrom izgorevanja pri negovalkah v domovih za starejše občane.

(Diplomsko delo). Filozofska fakulteta, Ljublana.

Pšeničny, A. (2006). Recipročnim model izgorelosti; prikaz povezave med

interpersonalnimi in intrapersonalnimi dejavniki. Ljubljana; Psihološka obzorja,

15(3), 19-36.

Pšeničny, A., in Findeisen, D., (2005). Poklicna izgorelost ali zavzetost za delo, to je

zdaj vprašanje, Andragoška spoznanja, 11(3), 53-64.

Pšeničny, A. (2008). Prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti. Radovljica: Didakta

Page 109: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

97

Rejec, V. (2012). Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorijepri geberaciji X in Y.

(Doktorska disretacija). Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica.

Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2000). Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic

Definitions and New Directions. Contemporary Educational Psychology 25, 54–67.

Pridobljenos : http://www.idealibrary.com.

Rogers, J. C. in Dodson, S. C. (1988). Bournt in occupational therapists. American

Journal Occupational Therapists. 42,787-792.

Rus, V. in Toš, N. (2005). Vrednote Slovencev in Evropejcev. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Obzorja.

Sample Dormer, Y. (2013) The State of Self –efficacy among Massachusetts Schol-

based Occupational Therapists. Journal of occupational Therapy, Schools, Early

Intervention 6(4), 372-387.

Satow, L. in Schwarzer, R. (2003). Entwicklung schulischer und sozialer

Selbstwirksamkeitserwartung: Eine Analyse individueller Wachstumskurven.

Pridobljeno s http://userpage.fu-berlin.de/~satow/publications.htm.

Scanlan, J. N. in Still, M. (2013). Job satisfaction, burnout and turnover intention in

occupational therapists working in mental health. Australian Occupational Therapy

Journal (60). 310–318.

Schlenz, K. C., Guthrine, M. R. in Dudgeon, B. (1995). Burnout in occupational

therapists working in head injury rehabilitation. American Journal Occupational

Therapists, 49, 986-993.

Schmidel, V. (2011). Izgorelost, ko nas delo, družina in vsakdanjost izčrpavajo.

Maribor. Mettis Bukvarna.

Schwarzer, R. in Jerusalem, M. (1993). General perceived self- efficacy. Pridobljeno s

http://web.fu- Berlin.

Schwarzer, R. (1999). Self-regulation. Pridobljeno s htpp://www. Ralf Schwarzer.de.

Sedlar, N., Novak, T. in Šprah, L. (2012). Izgorelost pri zaposlenih v Sloveniji.

Metaanalitični pregled korelatov izgorelosti. 10th Conference of Occupational Health

Psychology. 11-13th April 2012 Zurich.

Selič, P., Rus Makovec, M. in Petek, D. (2008). Predstavitev razultatov študije vedenja,

odzivov in občutja pripadnikovSlovenske vojske v mirodobnih razmerah in na

vojaških misijah z vidika stresa in izgorevanja. Bilten slovenske vojske10(2), 17-49.

Seongsin, L. (2007). Vroom's expectancy theory and the public library customer

motivational model. Library Review 56 (9),788-79.

Seroczynski A. D., Susan Meyers, S., Lamb, K. in Haynes, S. (2011). Occupational

therapy consultation for case managers in community mental health: Exploring

strategies to improve job satisfaction and self-efficacy. Professional Case

Management, 16(2), 71-79.

Page 110: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

98

Slana, S. (2008). Zaznavanje samoučinkovitosti pri dijakih in njena testna povezanost.

(Magistrska naloga). Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s http//pefprints.pef.uni-

lj.si/id/eprint/.

Smrtnik Vitulić , H. (2007). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.

Starc, T. (2008). Burnout pri radioloških inženirjih, učiteljih in mentorjih kliničnih vaj

na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Prispevek na konferenci, str. 9-12.

Sturgess, J. in Poulsen, A. (1983). The prevalence of burnout in occupational therapists.

Occupational Therapy in MentalHealth, 3, 47–60

Swanepoel, M. J. (2010). Job satisfaction of occupational therapists in the public health

sector, Free state province. (Dissertation. Faculty of Health Sciences. University of

the Free State Blomfontein.). Pridobljeno s http://etd.uovs.ac.za/ETD-

db/theses/available/etd-10042011-103520/.

Šifrer, J. in Bren, B. (2011). SPSS - Multivariantne metode v varstvoslovju. Ljubljana.

Fakulteta za varnostne vede.

Šuc, L. in Galof, K. (2014). Načrtovanje podiplomskega izobraževanja delovnih

terapevtov, 7. kongres delovnih terapevtov Ptuj. Zbornica delovnih terapevtov

Slovenije. 296-306.

Tabaj, A., Pastrik, S., Bitanc, Č. in Masten, R. (2014). Work-Related Stress, Burnout,

Compassion, and Work Satisfaction of Professional Workers in Vocational

Rehabilitation. Rehabilitation Counseling Bulletin 1–11.

Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja (2008-2009) Projekt "Terminološki slovar

vzgoje in izobraževanja". Agencija za raziskovanje RS.

Tomori, M. (1990). Psihologija telesa. Ljubljana. DZS.

Treven, S. (1998). Management človeških virov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Turk, S. (2013). Krepitev samoučinkovitosti z razvijanjem empatije in

samouravnavanja. Ljubljana. (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta).

Pridobljeno s http//pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/.

Tušak, M., Dimec T., Masten, R. in Tušak, M. (2008). Stress and health in Slovenian

army. Kinesiologia Slovenica, 14, 1, 39–55.

Ule, M. (1992). Socialna Psihologija. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana.

Um, M. Y. in Harrison, D. F. (1998). Role stressors, burnout, mediators, and job

satisfaction: A stress – stain – outcome model amd empirical test. Social Work

Research, 22(2), 100-115.

Vax, S., Schreurer, N. in Sachs, D. (2012). Work-related self-efficacy of occupational

therapists in mental health. Scandinavian Journal of Occupational Therapy, 19(1),

42-48.

Velkavrh, M. (2012). Dopolnitev sistematizacije dela s kompetencami in njihova vpetost

v razvoj kadrov v URI Soča. (Magistrska naloga, Fakulteta za organizacijske vede).

Kranj.

Page 111: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (literatura)

99

Vroom, H. V. (1964). Work and Motivation. New York: Wiley.

Zdovc, A. (1998). Izgorelost strokovnjakov na Centrih za socialno delo. Socialno delo,

37 (3), 319-327.

Zimmerman, B. J. (1995). Self Regulation Involves More Than Metacognition: A Social

Cognitive Perspective. Educational psychologist, 30(4), 217- 221.

Zimmerman, B. J. (2000). Attaining Self –regulation: A Social Cognitive Perspective. V

Boekaerts, M, Pintrich, P. R. in Zeidner, M. Handbook of Self –regulation. (13-39).

Academic Press.

Wesley, A. B. in Clemson, L. (1992). Job satisfaction issues: The focus group approach.

Australian Occupational Therapy Journal, 39, 7–15.

World Federation of Occupational Therapists. (b.d.). Pridobljeno s http:// www. World

Federation of Occupational Therapists.

Page 112: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

100

12 PRILOGE

12.1 PRILOGA 1 VPRAŠALNIKI

DEMOGRAFSKI PODATKI

1. Spol. Obkrožite številko pred ustreznim spolom.

2. Vaša starost (PROSIM napišite):_____________________

3. Stopnja izobrazbe. Obkrožite številko pred vašo stopnjo izobrazbe.

1. Višja šola

2. Visoko strokovna šola

3. Univerzitetna izobrazba

4. Magisterij, doktorat

4. Število let delovne dobe . Obkrožite številko pred vašo kategorije delovne dobe.

1. do 5 let

2. 6 – 10 let

3. 11 – 20 let

4. 20 - 30 let

5. 30 - 40 let

5. Področje, kjer opravljate delo delovnega terapevta. Obkrožite številko pred področjem,

kjer vi delujete.

1. Obravnava oseb v zaposlitveni rehabilitaciji

2. Obravnava oseb z motnjo v duševnem zdravju

3. Obravnava oseb na somatskem področju

4. Obravnava otrok in mladostnikov

5. Obravnav v socialnih zavodih

1. Moški

2. Ženska

Page 113: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

101

LESTVICA SPLOŠNE SAMOUČINKOVITOSTI (LICARDO, SCHWARZER,

JERUSLEM, 2007)

NAVODILO

Pred vami je 10 trditev. Prosimo da vsako trditev pozorno preberete in na številčni skali

obkrožite številko, ki pove, kako trditev za vas velja. Pri tem številke pomenijo sledečo

oceno veljavnosti trditve za vas:

1 – ne drži

2 – malo drži,

3 - delno drži ,

4 - popolnoma drži.

Zaporedna številka trditve

Ocene:

1-ne drži;

2-malo drži;

3-delno drži;

4-popolnoma drži

1. Vedno uspem rešiti težave, če se le dovolj potrudim. 1 2 3 4

2. Tudi kadar mi kdo nasprotuje, najdem načine in poti, da dosežem to,

kar želim.

1 2 3 4

3. Z lahkoto ostajam pri svojih namerah in dosegam svoje cilje. 1 2 3 4

4. Prepričan sem, da se znam učinkovito spoprijeti z nepričakovanimi

dogodki.

1 2 3 4

5. Zaradi svoje iznajdljivosti se znam spoprijeti z nepredvidljivimi

situacijami.

1 2 3 4

6. Lahko razrešim večino problemov, če si za to dovolj prizadevam. 1 2 3 4

7. Ko se soočam s težavami, lahko ostanem miren/a zato, ker se znam

obvladati.

1 2 3 4

8. Kadar imam problem, lahko običajno poiščem več rešitev. 1 2 3 4

9. Če sem v težavah, se zmeraj lahko spomnim kakšne rešitve. 1 2 3 4

10. Karkoli mi pride na proti, obvladam brez večjih naporov. 1 2 3 4

Page 114: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

102

VPRAŠALNIK DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI ZA DELOVNE TERAPEVTE

Pripravila Alenka Plemelj, predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.

Pred vami je kratek vprašalnik o zaznavanju vaše učinkovitosti pri delu. Ocenite, kako

spodnje trditve držijo za vas. V tabeli za vsako trditev obkrožite ustrezno številko, kot je

prikazano v obrazložitvi ocen. Pri tem številke pomenijo sledečo oceno:

1 – ne drži

2 – malo drži,

3 - delno drži ,

4 – popolnoma drži.

Zaporedna številka

trditve

Ne

drži

Malo

drži

Delno

drži

Popolnoma

drži

1. Če uporabnika zavzeto poslušam in se vanj

vživim, se z vsakim lahko sporazumem.

1 2 3 4

2. Uporabniku, ki pride na obravnavo, vedno

jasno razložim, kaj bova izvajala in zakaj.

1 2 3 4

3.

Potrudim se, da za verodostojno oceno

uporabnikovih zmožnosti izbiram ustrezne

ocenjevalne instrumente.

1 2 3 4

4. Obravnavo vedno načrtujem in izvajam po

korakih DT procesa.

1 2 3 4

5.

Potrudim se, da skupaj z uporabnikom

sooblikujeva zanj dosegljiv in merljiv DT

cilj.

1 2 3 4

6.

Prepričan sem, da za doseganje

uporabnikovih ciljev, izbiram učinkovite DT

modele in strategije.

1 2 3 4

7. Pomembno je, da terapevtske intervencije v

obravnavi sprotno beležim in preverjam.

1 2 3 4

8. Če imam težave, povezane z delom, jih

lahko razložim in rešujem s sodelavci.

1 2 3 4

9. Supervizija veča samoučinkovitost mojega

terapevtskega dela.

1 2 3 4

10.

Ker redno dokumentiram in poročam o DT

obravnavi drugim članom tima, sem bolj

prepričan v svojo učinkovitost.

1 2 3 4

*DT-delovno-terapevtski/ ega

Page 115: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

103

MASLACH VPRAŠALNIK IZGORELOSTI (MASLACH , 1974 po LAMOVEC,

1994)

NAVODILO

Pred vami so različne trditve, ki opisujejo počutja in stališča, povezana z delom. Pazljivo

preberite vsako trditev in označite na lestvici od 1 do 7, kako pogosto velja posamezna

trditev za vas. Če menite, da velja le nekajkrat na leto označite številko 1, številko 6 in 7,

če velja vsak dan. Številke 2,3,4 in 5 predstavljajo vmesne stopnje med obema skrajnima

možnostma. Če stanja, ki ga opisuje posamezna trditev, niste nikoli izkusili, označite z 0.

Prosimo da odgovorite na vse trditve, tako, da obkrožite ustrezno številko.

1. Počutim se čustveno izčrpan/a

zaradi svojega dela. 0 1 2 3 4 5 6 7

2. Počutim se izrabljenega ob koncu

svojega delovnega dneva. 0 1 2 3 4 5 6 7

3.

Počutim se utrujen/a, ko zjutraj

vstanem in se moram soočiti z

novim delovnim dnem.

0 1 2 3 4 5 6 7

4. Brez težav lahko razumem občutja

svojih uporabnikov. 0 1 2 3 4 5 6 7

5.

Čutim, da ravnam z nekaterimi

uporabniki neosebno, kot z

objekti.

0 1 2 3 4 5 6 7

6. Delo z ljudmi je zame resnično

naporno. 0 1 2 3 4 5 6 7

7. Zelo učinkovito se ukvarjam s

problemi svojih uporabnikov. 0 1 2 3 4 5 6 7

8. Počutim se izgorela zaradi svojega

dela. 0 1 2 3 4 5 6 7

9.

Čutim da s svojim delom

pozitivno vplivam na življenje

drugih ljudi.

0 1 2 3 4 5 6 7

10. Postal/a sem bolj neobčutljiv/a do

ljudi, odkar sem sprejela to delo. 0 1 2 3 4 5 6 7

11. Skrbi me, da zaradi svojega dela

čustveno otrdevam. 0 1 2 3 4 5 6 7

12. Počutim se poln/a energije. 0 1 2 3 4 5 6 7

13. Moja delo me spravlja v duševno

stisko. 0 1 2 3 4 5 6 7

Page 116: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

104

14. Imam občutek, da v službi

pretrdo delam. 0 1 2 3 4 5 6 7

15. Ni mi dosti mar , kaj se dogaja

nekaterim uporabnikom. 0 1 2 3 4 5 6 7

16. Neposredno delo z ljudmi je zame

preveč obremenjujoče. 0 1 2 3 4 5 6 7

17. S svojimi uporabniki z lahkoto

vzpostavim sproščeno vzdušje. 0 1 2 3 4 5 6 7

18. Delo z ljudmi me poživlja. 0 1 2 3 4 5 6 7

19. Pri svojem delu sem naredila že

mnogo koristnega. 0 1 2 3 4 5 6 7

20. Počutim se, kot da sem na koncu

svojih moči 0 1 2 3 4 5 6 7

21. Pri svojem delu zelo umirjeno

rešujem čustvene probleme. 0 1 2 3 4 5 6 7

22. Čutim, da me uporabniki krivijo

za nekatere od svojih problemov. 0 1 2 3 4 5 6 7

Page 117: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

105

ZADOVOLJSTVO PRI DELU (CROXSON, 2005)

Vprašalnik meri stopnjo zadovoljstva z delom (koliko ste zadovoljni oziroma nezadovoljni

z vašim delom). Spodaj so navedene trditve, povezane z vašim delom. Prosimo vas, da v

skladu z opisano lestvico točkujete vsako posamezno trditev in tako izrazite vaše

zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo z delom, ki ga opravljate. To naredite tako, da

obkrožite številko, ki predstavlja vaše zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo.

Pomen števil na ocenjevalni lestvici:

1: Popolnoma nezadovoljen/a; 2: Srednje nezadovoljen/a; 3: Niti zadovoljen/a niti

nezadovoljen/a; 4: Srednje zadovoljen/a; 5: Popolnoma zadovoljen/a

ZAP. ŠTEVILKA

TRDITEV

1:

Popolnoma

nezadovoljen/a

2:

Srednje

nezadovo-

ljen/a

3:

Niti zado-

voljen/a, niti

nezado-

voljen/a

4:

Srednje

zadovoljen/a

5:

Popolnoma

zadovoljen/a

1. Komunikacija in način

pretoka informacij v vaši

organizaciji

1 2 3 4 5

2. Vaš odnos s sodelavci

1 2 3 4 5

3. Služba, ki jo opravljate

. 1 2 3 4 5

4. Stopnja motiviranosti

pri delu. 1 2 3 4 5

5. Način, kako se običajno

rešujejo konfliktov v vaši

organizaciji.

1 2 3 4 5

6. Delo in vrsta nalog, ki

jih morate izvajati. 1 2 3 4 5

7. Obseg dela (preveč ali

premalo). 1 2 3 4 5

8. Način organiziranosti

vaše ustanove. 1 2 3 4 5

9. Višina plače glede na

vaše izkušnje, usposobl-

jenost in izobrazbo.

1 2 3 4 5

10. Fleksibilnost/

svoboda, ki jo imate pri

delu.

1 2 3 4 5

11. Vaše delovno okolje.

1 2 3 4 5

Page 118: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

106

VPRAŠALNIK ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM

(Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985)

Pred vami je 6 trditev, ki so povezane z vašim doživljanjem življenja.

Pred vsako spodnjo trditev obkrožite številko, ki predstavlja, kako se z napisano

trditvijo strinjate.

Posamezna številka ima sledeč pomen:

1 – sploh se ne strinjam

2 – večinoma se ne strinjam

3 – delno se ne strinjam

4 – niti se strinjam niti se ne strinjam

5 – delno se strinjam

6 – večinoma se strinjam

7 – popolnoma se strinjam

Zap.št. TRDITEV OCENE TRDITEV

1 – sploh se ne strinjam

2 – večinoma se ne strinjam

3 – delno se ne strinjam

4 – niti se strinjam niti se ne

strinjam

5 – delno se strinjam

6 – večinoma se strinjam

7 – popolnoma se strinjam

1. Moje življenje je večinoma blizu mojemu

idealu. 1 2 3 4 5 6 7

2. Moje življenjske razmere so zelo dobre.

1 2 3 4 5 6 7

3. Zadovoljen/na sem s svojim življenjem.

1 2 3 4 5 6 7

4. Doslej sem v življenju dobil/a stvari, ki so mi

pomembne. 1 2 3 4 5 6 7

5. Če bi ponovno živel/a svoje življenje, nebi

skoraj ničesar spreminjal/a. 1 2 3 4 5 6 7

Page 119: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

107

12.2 PRILOGA 2

FAKTORSKA ANALIZA LESTVICE DELOVNE SAMOUČINKOVITOSTI

Vrednost indeksa KMO znaša 0,80, kar kaže na ustreznost vzorčenja in sprejemljivo

izhodišče za faktorsko analizo. Optimalno je, da je KMO večja od 0,8, še sprejemljiva

mera pa je med 0.5 in 0.6 (Šifrer in Bren, 2011). Bartlett-ov test sferičnosti znaša 325,16,

(p = 0,00). Komunaliteta posameznih faktorjev naj bi ne bila pod 0,30. Odstranila sem

spremenljivke DSU1, DSU2 IN DSU6, saj je bila komunaliteta, nižja od vrednosti 0,30.

Tabela 26: Komunaliteta manifestnih spremenljivk po izločitvi zgoraj navedenih

Komunaliteta

spremenljivke

DSU 3 0,65

DSU 4 0,50

DSU 5 0,36

DSU 7 0,39

DSU 8 0,35

DSU 9 0,46

DSU 10 0,46

Tabela 27: Lastne vrednosti, pojasnjena variance in dobljeno število

faktor

Lastna vrednost

Ekstarkcija

vsote kvadratov

Rotacija

vsote

kvadratov

variance (%) Kumulativa v

%

varinca (%) Kumulativa v

%

celota

1 42,78 42,78 35,19 35,19 2,25

2 15,65 58,43 7,57 42,76 1,82

3 10,82 69,25

4 9,17 78,42

5 8,17 86,60

6 7,87 94,46

7 5,54 100,00

Po extraciji sem izvedla Oblimin poševno rotacijo, zdela sem mi je najbolj smiselna med

različno izvedenimi rotacijami (tabela 28), spremenljivke je predstavljala na dveh faktorjih

(tabela 29).

Page 120: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

108

Tabela 28: Extrakcija faktorjev z Oblimin poševno rotacijo

faktor

1 2

DSU 3 0,76

DSU 4 0,75

DSU 7 0,56

DSU 5 0,51

DSU 9 0,68

DSU 8 0,60

DSU 10 0,52

Tabela 29: Faktorska koleracijska matrika

Faktor 1 2

1 1,00 0,58

2 0,58 1,00

Interfaktorska matrika kaže na nizko povezanost med vsemi faktorji, zato to dodatno

opravičuje primernost poševnokotne rotacije. (Vsak faktor korelira sam s sabo zato

vrednosti 1.000)

IZRAČUN NAPOVEDI ZADOVOLJTVA PRI DELU Z MULTIPLO LINEARNO

REGRESIJO

Zanimalo me je, ali LSSU, LDSU, in dimenzije izgorelosti: EE, DP in AP lahko

napovedujejo zadovoljstvo pri delu (ZD). Za izračun sem uporabila metodo multiple

linearne regresije. Spremenljivke, ki so imele na testu sploščenosti in asimetričnosti,

drugačno vrednost od -3 do + 3, sem izločila iz analize. Izločene spremenlivke so (DP5,

DP15, DP22, EE16, AP19 in ZD3).

Najprej sem preverila posamezne pogoje, če model regresijskih koeficientov drži.

V tabeli je prikazan R kvadrat, ki pove koliko variance odvisne spremenljivke je

pojasnjeno z neodvisnimi spremeljivkami. Pojasnjeno je 22,4% variance odvisne

spremenljivke, kar pomeni, da ostalo variance pojasnjujejo druge spremenljivke, ki niso

zajete v naši raziskavi. Model pokaže statistično značilnost, ker je p<0,05.

Tabela 30: Povzetek regresije

Model R R kvadrat Standardna napaka p vrednost Durbin-Watson test

0,47 0,22 0,49 0,00 1,86

22,4% variance odvisne spremenljivke (ZD) je pojasnjeno z vsemi neodvisnimi

spremenljivkami. Z Durbin Watson testom smo razjasnili ali obstaja avtokoleracija 1. reda.

Ta obstaja kadar obstaja odvisnost med zaporednimi vrednostmi neodvisne spremenljivke,

Page 121: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

109

s tem pa tudi med zaporednimi vrednostmi odvisne spremenljivke. Avtokoleracija ne

obstaja, kadar se vrednosti Durbin Watson testa nahajajo med 1,5 in 2,5.

Tabela 31: Statistična značilnost ocenjenga regresijskega modela(ANOVA)

Model Vsota kvadratov df Povprečni rang F p vrednost

1 regression 13,24 5 2,65 11,06 0,00b

reziduali 45,98 19 0,24

celota 59,22 19

Neodvisna spremenljivka: zadovoljstvo pri delu:

Prediktorji: Splošna samoučnkovitost, Delovna samoučinkovitost, Čustvena izčrpanost, depersonalizacija, čustvena

izčrpanost

Tabela 32:Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost

β0 Standardna napaka β T test

p

vrednost

Toleranca VIF

konstanta 1,88 4,68 0,00

Splošna samoučnkovitost 0,28 0,40 0,18 2,40 0,02 0,75 1,33

Delovna samoučinkovitost 0,10 0,12 0,08 1,28 0,20 0,94 1,06

Čustvena izčrpanost -0,11 0,08 -0,27 -3,67 0,00 0,73 1,37

Depersonalizacija 0,03 0,03 0,09 1,16 0,25 0,72 1,38

Osebna izpolnitev 0,14 0,03 0,23 3,15 0,00 0,79 1,27

Neodvisna spremenljivka: zadovoljstvo pri delu:

Prediktorji: Splošna samoučnkovitost, Delovna samoučinkovitost, Čustvena izčrpanost, depersonalizacija, čustvena

izčrpanost

Testirala sem normalno porazdelitev rezidualov, kar prikazuje slika 21.

Slika 21:Preverjanje normalne porazdelitve rezidualov v modelu 3

Pri multipli linearni regresiji bom preverila še predpostavko o multikolinearnost. Pogoj, za

regresijski model je, da ne obstaja multikolinearnost. Le-ta se v regresijskem modelu

Page 122: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

110

pojavi takrat, ko se pokaže odvisnost med pojasnjevalnimi spremenljivkami.

Multikolinearnost bom preverila s pomočjo toleranca koeficienta. Toleranca koeficienta ne

sme biti manj kot 0,2. Ta predpostavka je izpolnjena.

Multiplo linearno regresijsko enačbo v tem primeru zapišemo kot:

Y = β0 + β 1 *X1 + β2 *X2 + β3*X3+ β4 *X4 + β5 *X5 + SE

ZD= β0 + β 1 *LSU + β3*EE+ + β5 *AP

ZD= 1,885+ 0,278*LSU + -0,115*EE+ 0,145*AP

Pri tem je β0 regresijska konstanta, β1, β2, β3, β4, β5 pa so parcialni regresijski koeficienti.

β1, β2,β3, β4, β5 so regresijski koeficienti, ki kažejo, za koliko se poveča/zniža vrednost

regresijske funkcije, če se vrednost neodvisne spremenljivke poveča za enoto, vse ostale

neodvisne spremenljivke pa pri tem ostanejo nespremenjene.

Statistična analiza prikazuje, da je p-vrednost pri spremenljivkah SSU, EE, in AP nižja od

0.05, kar pomeni, da SSU in AP statistično pozitivno značilno vplivajo na ZD. Vrednosti

EE statistično značilno negativno vplivajo na ZD, vrednost p je nižja od 0,05, oba β

koeficienta pa imata negativno vrednost.

Signifikanca pri faktorjih delovne samoučinkovitosti (DSU1 in DSU2) in depersonalizacije

(DP) pa ni statistično značilna, kar pomeni, da statistično značilno ne vpliva na

zadovoljstvo pri delu (ZD) in tako ne napoveduje zadovoljstva pri delu v tem modelu.

IZRAČUN NAPOVEDI ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM Z

ZADOVOLJSTVOM PRI DELU Z LINEARNO REGRESIJKO ANALIZO

V model sem vključila zadovoljstvo z življenjem kot neodvisno spremenljivko,

zadovoljstvo pri delu pa kot odvisno spremenljivko. Preverila sem pogoje regresijskega

modela.

Tabela 33: Povzetek regresije (p<0,05)

Model R R kvadrat Prialagojeni

(adjusted) R kvadrat

Standardna

napaka

0,39a

0,15

0,15

0,82

V tabeli 34 je prikazano, da z zadovoljstvom pri delu pojasnimo le 15,1% variance

zadovoljstva v življenju. To pomeni, da ostalo varianco pojasnjujejo druge spremenljivke,

ki niso zajete v naši raziskavi. Model pokaže statistično pomembnost, ker je p<0,05.

Ocenjujem zanesljivost regresijskega modela, kar predsatvlja tabela 35.

Tabela 34: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela

Page 123: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

111

ANOVAa

Model Vsota kvadratov df Povprečje kvadratov F p vrednost

Regresija 25,39 1 25,39 37,18 0,00b

Rezidual 142,70 209 0,68

Skupno 168,09 210

a.odvisna spremenljivka: SZD

b. prediktor: (konstanta), ZD

Rezultati kažejo, da je p vrednost manjša od 0,05, kar pomeni,da je model je statistično

pomemben pri 5 % tveganja.

Preverila sem vrednosti ß koeficienta (p vrednost <0,05). Neodvisna spremenljivka

zadovoljstvo pri delu (ZD) statistično značilno vpliva na odvisno, zadovoljstvo z

življenejm( SZD). Če je ß +, pomeni da pozitivno vpliva na odvisno spremenljivko. β0 je

regresijska konstanta, β1 pa je parcialni regresijski koeficient. β1 je regresijski koeficienti,

ki pove za koliko se poveča/zniža vrednost regresijske funkcije, če se vrednost neodvisne

spremenljivke poveča za enoto.

Tabela 35:Prikaz izračuna regresijskih koeficientov (p<0,05)

Model β Std.napaka β

konstanta

Zadovoljstvo pri delu

3,21 0,38 0,00

0,63 0,10 0,39 0,00

V našem primeru so p vrednosti: 0,00 za regresijsko konstanto ß, in 0,00 za regresijski

koeficient β1.

Statistična analiza prikazuje, da je p vrednost pri spremenljivki zadovoljstvo pri delu (ZD)

nižja od 0,05, kar pomeni, da ZD statistično značilno pozitivno vpliva na zadovoljstvo z

življenejm (SZD). Če se bo povečala vrednost ZD, se bo povečala vrednost SZD.

Enačba: Y = ß0 +ß1 x X1 + SE

Y = 3,21 +0,63 x ZD (4) + SE (0.38)

IZRAČUN NAPOVEDNIKOV ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM Z MULTIPLO

LINEARNO REGRESIJO

Zanimalo me je ali splošna samoučinkovitost, čustena izčrpanost, depersonalizacija,

osebna izpolnitev napovedujejo zadovoljstvo v življenju. V model sem vključila

zadovoljstvo z življenjem, splošno samoučinkovitost in izgorelost (čustveno izčrpanost,

depersonalizacijo in osebno izponitev) kot kot odvisne spremenljivke in zadovoljstvo z

življenjem kot neodvisno spremenljivko.

Tabela 36: Povzetek regresije

Model R R kvadrat Standardna napaka p vrednost Durbin-Watson test

3 0,50 0,25

0,78

0,00

1,85

Page 124: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

112

Tabela 37:Statistična značilnost regresijskega modela 3

ANOVAa

Model Vsota kvadratov df Povprečje kvadratov F Sig.

Regresija 41,95 5 8,39 13,64 0,00b

Residual 123,65 201 615

Celota 165,60 206

a.odvisna spremenljivka: SZD

b. prediktor: AP, DP, ZD, LSU, EE

Tabela 38:Ocena regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost v modelu 3

Model β Stdandardnan

apaka

β

konstanta 2,26 0,60 3,74 0,00

ZD 0,37 0,11 0,23 3,30 0,00

LSU 0,38 0,18 0,15 2,12 0,04

DP -0,01 0,04 -0,01 -0,17 0,86

EE -,12 0,05 -0,17 -2,28 0,02

AP 0,20 0,07 0,19 0,06 0,01

Page 125: SAMOUČINKOVITOST IN IZGORELOST DELOVNIHpefprints.pef.uni-lj.si/3583/1/Alenka_Plemelj... · Kruskal-Waliss test, Spearmanov koeficient korelacije in multiplo linearno regresijo. Rezultati

Alenka Plemelj Mohorič: Samoučinkovitost in izgorelost delovnih terapevtov v Sloveniji (priloge)

113

Na sliki prikazujem še normalno porazdelitev regresijskih rezidualov.

Slika 22: Prikaz normalne porazdelitve rezidualov