________________»s^j^j^j^H*' * '^/^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^B 1*"^ Š$ m^A m W^^^ mmmm * mmmmmmmmmmm *^k mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm i "*%&*■___________________________ *' "«^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^&J ______r*^KS -"^ii^B^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^ilfc. Am**********************

m^ m^m^ m^ m^ m^ m^m^ m^ m^ m^m^ m^ m^ m^m^ m^ m^ m^ m^m^ m^ m^m^ m^ m^ m^k^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^ m^»^^^^^ i^Ha|i^H jj^i^i^i^i^i^i^i^H/2******% 3***********%r — ■-*__ ,______________________________________■

i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^^^^i^i^i^Hi^Kift.^^^i^i^i^i^V TBP-- ■

i^Jm J^^SpZmmr\:mm**********WS^mA mJA***************************^^^^> J_______r #___^___________________________________R__t__£_^£____$&^_____ ________■■_____« '_f /l_______M. e ' * **

11 *"wmi !■■ lini j\ iiiiIiiJ^^^^^^^^^^^^Mm ' ' '" 'pjjg^^^^^^^^flB|^^^^^^^^^^^^^^^^^^wP^^^^^a^^^^^______i^___nl_______________^- r_^___PV^I^E_P9____^__^__^___S_^_______________IM>I^Biil

mmip!f?jm^m Wm 1m9fA*:'^j**££^r^__________ - -^_^____E______^^_____?9K__________P *^_. **^m^Emm mmmmmmmm m^m mmE m*w mm £^ mm m! mmm^ m^r'3K^mm mP *_____EKv..vjflF *-;^r_j____^__^____£j^_i____['___^ J______MV____^^jMfcJMfflfe'^_B__BWBBM___MRB___i___^_FcBW^^M_____Bfoij^5^»^^ŽSSi^________S_____f^_____C__ 3 *i* lB___H______H__^_Mi__^_B______H_________P9i^_

Slovenska »trojka«, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, finančni minister Uroš Gufer in premierkaAlenka Bratušek, naj bi bila Slovenijo rešila pred pritiski. Kako hudi so bili? / Foto: Borut Krajnc

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

SALONSKIBOJEVNIKI

Kako je evropska komisija »pritiskala« na Slovenijo.In kako se ji je Slovenija »upirala«.

Piše Borut Mekina

Kaj je to pritisk Evropske unije?Kako se kaže in kako se mu va-ruhi slovenskega nacionalne-ga interesa postavijo po robu?Se borijo kot levi? Gredo na

nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve invse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to nebi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto po-stavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnikepodrejenih obveznic,« je nedavno na primerukrpanja bančne luknje in razlaščanja malihlastnikov obveznic NLB razmere dramatič-no opisal guverner Banke Slovenije BoštjanJazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil na-zadnje poražen.

Najpomembnejši dosežki vlade Alen-ke Bratušek so bili seveda sanacija bančne-ga sistema, izvedba stresnih testov in do-kapitalizacija bank, kjer se je t. i. slovenskatrojka postavila po robu tujim silam. Boj najbi bil hud. Še celo v formalni odločbi BankeSlovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je tabanka nazadnje tri slovenske državne bankedokapitalizirala z več kot tremi milijardamievrov, so razmerja opisana srhljivo odkrito.V dokumentu piše, daje stresne teste, za ka-tere smo plačali 30 milijonov evrov, »zahte-vala od Vlade RS Slovenije« evropska komisi-ja. Prav - bilo je napeto. A kako je, čisto kon-kretno, »Bruselj« vse to zahteval? Stresne te-ste, dokapitalizacijo bank po svojem modelu

in sedaj še privatizacijo? Kako se ti domnev-ni pritiski kažejo čisto praktično in plastič-no, iz prve roke?

V uredništvu smo pridobili elektron-ska sporočila, ki so sijih pošiljali predstavni-ki finančnega ministrstva in evropske komi-sije v času krpanja bančne luknje, torej slo-venskih priprav na dokapitalizacijo bank le-ta 2013. Iz tega dopisovanja izhaja, da pose-bej krvavega boja, vsaj prvoborcev na slo-venski strani, ni bilo. Dejansko so sloven-ski uradniki brez prevelikega upiranja po-samezne sporne rešitve bruseljskih uradni-kov razmeroma hitro sprejeli in jih prepisaliv slovensko zakonodajo. Če je upor, ki ga re-cimo omenja guverner Jazbec, obstajanje bilbolj miselni. Evrokrati, nižji uradniki, članidelovne skupine »finančna kriza« iz direkto-rata evropske komisije za konkurenčnost, sonaše uradnike poučevali, zavračali predloge,spreminjali nekatere formulacije in se celo vimenu finančnega ministrstva opredeljevalido zahtev slovenske civilne družbe.

Primer, ki ga opisujemo, se nanaša nanoveliranje zakona o bankah. Noveliranjebil septembra lani zaradi priprav države nadokapitalizacijo bank. Evropska komisija jenamreč 1. avgusta lani sprejela novo inter-pretacijo pravil o državnih pomočeh; v EUtorej ni bila sprejeta obvezna uredba ali di-rektiva, temveč so v komisiji sprejeli zgolj

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Elektronska pisma, ki so sijih pošiljalislovenski in bruseljski uradniki v časuslovenskega reševanja bančne luknje, kažejo,da se Slovenija pritiskom ni uprla.

Seje morala Bratuškova ukloniti tedanjemu predsedniku evropske komisije JosejuManuelu Barrosu? Dovolj so bile že pripombe nižjih uradnikov. / Foto: Profimedia

drugačno, svojo interpretacijo splošnih do-ločb pogodbe o EU. Natančneje, iz evrop-ske komisije so tedaj sporočili, da morajo šepred državnim posredovanjem pri reševanjubank pomagati tudi t. i. imetniki hibridnih alipodrejenih obveznic, ki so sprejeli višje tve-ganje od navadnih komitentov in so na svojevložke (obveznice) lahko dobivali tudi (mal-ce) višje obresti. Po mnenju evropske ko-misije bi morali biti ti deloma razlaščeni šepred dokapitalizacijo, bodisi s konverzijo vdelnice bodisi z delnim odpisom vrednosti.Čepravje šlo le za drugačno interpretacijo,je Slovenija »upoštevala predlog bodočih pred-pisov«, kot zadevo upravičujejo v Banki Slo-venije.

Zamisel je sicer logična in vredna upo-števanja. A konkretno sta pri NLB obstajaladva tipa takšnih papirjev. Enega so večinoma

kupovali t. i. dobro poučeni vlagatelji, druge-ga pa navadni državljani. Toda razlika medtema dvema skupinama ni bila zgolj v pou-čenosti. NLB je še pred začetkom spreminja-nja zakonodaje zaprosila za dve analizi, enopri domačem Inštitutu za primerjalno pra-vo, drugo pri frankfurtski odvetniški pisar-ni Clifford Chance. Obe ustanovi sta pouda-rili, da glede razlastitve t. i. dobro poučenihimetnikov obveznic t. i. tipa UT2 ni nejasno-sti, saj so kupci tveganje prevzeli nase. Dru-gače pa je pri skupini imetnikov podrejenihobveznic tipa LT2, saj so te kupovali navadnidržavljani, takšno prakso pa je dovolila tudiBanka Slovenije. V tem primeru, so poudariliClifford Chance ter dr. Lojze Ude in dr. Ma-tija Damjan v imenu Inštituta za primerjalnopravo, razlastitev ni skladna niti s pravili EUniti s slovensko ustavo. Kvečjemu bi lahko

tem papirjem sporazumno znižali vrednost,so menili, kot recimo v Španiji.

In tukaj se sedaj kaže, koga so na fi-nančnem ministrstvu upoštevali: čeprav sobili do zahtev evropske komisije kritični tu-di v domači agenciji za zavarovalni nadzor,v združenju bank in kasneje v zakonodajno--pravni službi državnega zbora, kjer so ukre-pe označili za »nesorazmerne«, je finančnoministrstvo upoštevalo zgolj mnenja trehali štirih nižjih uradnikov evropske komisi-je. Dopisovanje med ministrstvom in komi-sijo kaže, daje Slovenija popustila razmero-ma hitro. Recimo: tedanji državni sekretarna ministrstvu Mitja Mavko je sicer pravnimnenji Inštituta za primerjalno pravo in pi-sarne Clifford Chance poslal evropski ko-misiji, a mu je nato čez nekaj dni, 9. sep-tembra 2013, uradnik Franck Dupont, ki niti

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

pravnik ni, preprosto sporočil, da po njiho-vem »pravni argumenti Slovenije, zakaj to nimogoče, ne vzdržijo presoje«. Nato pa je v na-daljevanju še dopisal prikrito grožnjo, da bokomisija Sloveniji prižgala zeleno luč za do-kapitalizacijo konec oktobra ali v začetkunovembra, a le »če se strinjamo o vseh odprtihvprašanjih ...«.

Mavko, ki mu je ministrstvo za financez letošnjim i. avgustom ustvarilo dobro pla-čano delovno mesto svetovalca direktorja vpisarni Evropske banke za obnovo in razvoj,sploh ni zahteval pojasnil in je želje komi-sije takoj sprejel, slovenski uradniki, poleg

Mavka še vodja sektorja za finančni sistemUrška Cvelbar in vodja oddelka za bančni-štvo Andrej Žagar, pa so potem komisiji po-šiljali različne verzije sprememb zakona,do katerih so se uradniki evropske komisi-je opredeljevali in med drugim tudi zahte-vali, kaj naj bo dodano ali zbrisano. Sloje zapripombe nižjih uradnikov komisije, članovoddelka »D5 državna pomoč III« znotraj de-lovne skupine »finančna kriza«, kije del pod-oddelka D, podrejenega namestnikom ge-neralnega direktorja, ti so podrejeni gene-ralnemu direktorju za konkurenčnost, tapa je podrejen komisarjem, ki so odgovorni

predsedniku komisije. Slovenija se ni podre-dila komisarju, ne generalnemu direktorjudirektorata, ne enemu od njegovih treh na-mestnikov, ne vodji podrejenega oddelka, nevodji dela podrejenega oddelka, niti ne šefuposebne skupine dela pododdelka v oddelku5, ampak njegovim podrejenim.

S finančnega ministrstva odgovarjajo,da naj bi pri pisanju zakona upoštevali zgolj»minimalne zahteve Evropske komisije«, gle-de dopisovanja pa, da so zakon morali spre-meniti zaradi napovedi evropske komisije,da bo od 1. avgusta 2013 upoštevala drugačnapravila pri presoji o državni pomoči bankam.

SpornodopisovanjeKako so nižji uradniki evropskekomisije spreminjali slovenskobančno zakonodajo

Dopisovanje med uradniki ministrstva zafinance in uradniki evropske komisije seje začelo v začetku septembra 2013, ko jeministrstvo pripravilo predlog novele za-kona o bančništvu. Tega je nato preobli-kovalo v skladu z zahtevami posameznihuradnikov komisije. V nadaljevanju obja-vljamo kronološki pregled nekaterih spo-ročil, ki so sijih izmenjevali ministrstvoza finance in nižji uradniki evropske ko-misije, člani oddelka »D5 državna pomočIII« znotraj delovne skupine »finančnakriza«, ki je del pododdelka D, podreje-nega namestnikom generalnega direktor-ja; ti odgovarjajo generalnemu direktorjuza konkurenčnost, ki v hierarhiji komisijedela za posamezne komisarje.

4. september 2013Nižji uradnik komisije Franck Dupont pi-še Mitji Mavku, državnemu sekretarju:»Dragi Mitja, iz najinega pogovora prejšnjiteden sem razumel, da nam nameravate po-slati predlog in pravno oceno okrepljene po-razdelitve bremen podrejenih dolžniških in-strumentov. Razumel sem, da nam namera-vate poslati neki dokument konec minulegatedna/na začetku tega tedna? ...«

9. september 2013Mavko odgovori Dupontu: »Kot dogovorje-no, vam pošiljam pravno mnenje glede možno-sti bail-ina {razlastitve lastnikov podrejenihobveznic, op. a.) pri procesu državne pomočiNLB. Veseli bomo vašihpogledov na to.«

16. september 2013Dupont odgovori Mavku: »Dragi Mitja,glede razprave z vašimi kolegi minuli petek

bi vam rad sporočil, da cenimo napredekpri okrepljeni porazdelitvi bremen na hibri-dne instrumente UT2 (Slovenija je privo-lila v izbris hibridnih obveznic brez na-domestila, ki so jih kupovali dobro po-učeni investitorji, op. a.), četudi za zdajše nimamo natančne formulacije. Hkratipa nas skrbi pomanjkanje predlogov gledeokrepljene porazdelitve bremen na nehibri-dne instrumente LT2 (Dupont želi, da Slo-venija brez nadomestila razlasti tudi la-stnike obveznic NLB26, ki so jih pri ban-čnih okencih kupovali državljani, op. a.).Pravni argumenti, kijih omenja Slovenija,češ da ni mogoče napisati kakovostne zako-nodaje, da bi izpeljali to okrepljeno poraz-delitev bremen, ne vzdržijo natančne pre-soje. Različni argumenti, ki so jih omenja-li vaši kolegi, so bili vsi ovrženi v naši deba-ti zadnji petek ... Glede časa v zvezi z odloči-tvijo o NLB bi rad ponovil, da nameravamodokončati odločitev, ki bo predstavljena ko-misarju konec oktobra/na začetku novem-bra, če se strinjamo o vseh odprtih zadevah.To vključuje tudipogoj, da najdemo primer-no rešitev glede okrepljene porazdelitve bre-men instrumentov UT2 in LT2.«

Nižji uradnik Dupont, ki ni prav-nik, je v tem sporočilu rokohitrsko zavrnilpravni mnenji, ki ju je naročila Slovenija.Na koncu Sloveniji tudi prikrito grozi, po-udarja, daje razlastitev lastnikov podre-jenih obveznic pogoj, da bo evropska ko-misija dovolila dokapitalizacijo. A EU te-daj še ni imela obvezujoče pravne podla-ge za takšno zahtevo, pozneje sprejeta di-rektiva pa je veliko milejša od tega, kar vtem sporočilu zahteva Dupont. Ta je odSlovenije zahteval popolno razlastitev,t. i. »okrepljeno porazdelitev bremen«, di-rektiva pa zahteva »zmanjšanje vrednostiglavnice«. Kljub temu se državni sekretarMavko temu ni uprl, niti ni zahteval na-vedbe nasprotnih argumentov.

3. in 4. oktober 2013Urška Cvelbar, vodja sektorja za finanč-ni sistem, piše skupini uradnikov, potem

ko vlada novelirani zakon o bančništvupošlje v parlament. Nekaterim pošlje tu-di alternativne predloge Društva malihdelničarjev Slovenije: »Dragi vsi, v prilogivam pošiljamo prevode spremenjenih členovzakona o bankah. Smo na razpolago za po-drobnejšo razpravo in za odgovore na vašavprašanja, kijih morda imate.« Sledijo od-zivi uradnikov.

7. oktober 2013Uradnica Sandrine Scheller piše Cvel-barjevi v zvezi z dopolnili, ki so bila k za-konu o bančništvu sprejeta v parlamen-tarni proceduri: »Draga Urška, hvala zaposlane prevode spremenjenih členov. Vi-dimo, da so bile naše splošne pripombe upo-števane, toda ostaja še število zadev, ki bi jihmorali določiti pri nadaljnjem spreminja-nju zakona o bančništvu. Naši komentar-ji, ki se nam zdijo pomembni, so v priponki.Najpomembnejše pripombe imamo glede te-ga: novi odstavek člena 253 a še naprej moč-no omejuje uporabo instrumenta bail-in.Referenca na šestmesečno obdobje naj bozbrisana. Nadalje, uporaba izrednih ukre-pov (...) mora biti povezana z nesposobno-stjo banke, da sledi ukrepom nadzornegaorgana, in ne s prehodom v negativni kapi-tal ...«

14. oktober 2013Cvelbarjeva odpiše Schellerjevi: »DragaSandrine, za začetek bi se vam radi zahvali-li za dodatne komentarje k osnutku dopolnil

k zakonu o bankah. Glede vaših glavnih pri-pomb vas obveščamo, da: 1. komentar k pr-vemu odstavku člena 253 a je bil upoštevan, vskladu s tem je bil odstavek izbrisan ...«

15. november 2013Cvelbarjeva piše Schellerjevi: »DragaSandrine, včeraj je parlament ponovno gla-soval in sprejel novelo zakona o bančništvu,tako da bo zakon kmalu stopil v veljavo ...«Schellerjeva odpiše: »Hvala, Urška, za te do-bre novice...«

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Slovenija se ni podredila komisarju, ampaknižjim uradnikom komisije, članom oddelka »D5državna pomoč III« znotraj delovne skupine»finančna kriza«, kije del pododdelka D.

Vodja evroskupine, nizozemski finančni minister JeroenDijsselbloem, idejni vodja razlastitve imetnikov obveznic,

je bil oktobra 2013 na obisku pri Jazbecu. Tedaj je dejal,da Slovenija »ni poskusni zajček«. / p o to Bo ™t K rajn<-

Pri pisanju zakonodaje naj bi finančno mi-nistrstvo resda sodelovalo z evropsko ko-misijo, ji pošiljalo osnutke zakona, a na njenpredlog, »zato so bili s Komisijo tudi izmenjaniosnutki novele, kar je ustaljena praksa. Komisi-ja je namreč želela, da kasneje ne bi prišlo do od-prtih vprašanj pri izdaji odločbe o dovoljeni dr-žavni pomoči. Glede na to, da smo pri pripravinovele prejeli tudi mnenja (tudi civilne družbe),ki so izražala nestrinjanje z uporabo pravil o de-litvibremen,senamjezdeloprimernoinpotreb-no, da tudi ta mnenja predstavimo Evropski ko-misiji. Predpripravo novele smo namreč želelirazjasniti vsa odprta vprašanja ...« so nam od-govorili.

Od finančnega ministrstva je sevedatreba pričakovati, da sodeluje tudi z evrop-sko komisijo. Toda v konkretnem prime-ru je ta šele kasneje, maja 2014, sprejela ob-vezno direktivo, ki pa od drugih držav zah-teva veliko manj - ne zahteva razlastitve la-stnikov obveznic, ampak zgolj zmanjšanjevrednosti glavnice v določenem razmerju.Z drugimi besedami, Slovenija seje pusti-la diskriminirati. In to še ni vse. Kaže, dajenazadnje zahtevam EU prilagajala celo re-zultate stresnih testov. Banka Slovenije in

ministrstvo za finance sicer vztrajata, da sobančno luknjo v državi izračunali tuji, ne-odvisni finančni izvedenci, a prodekan Fa-kultete za elektrotehniko dr. Tadej Kotnik,sicer tudi eden izmed razlaščenih obvezni-čarjev, je prišel do zanimive ugotovitve. Iz-računal je, da so bili rezultati stresnih testov»za las« dovolj katastrofalni, daje bila razla-stitev izpeljana. Vse to poraja sume, daje bildomnevno neodvisni in izredno drag pre-gled slovenskih bank nazadnje prikrojen vskladu z zahtevami komisije. Konec koncevto potrjuje tudi elektronsko dopisovanje, vkaterem seje Slovenija s komisijo septem-bra pogajala o posledicah stresnih testov,še preden so bili ti 12. decembra dejanskoopravljeni.

Danes tako rekoč vsi najpomembnej-ši slovenski ekonomisti, od dr. Ivana Ribni-karja, dr. Dušana Mramorja, dr. Mitje Gaspa-rija, dr. Jožeta Mencingerja do dr. FrancetaArharja, ki je o tem spregovoril v eni od za-dnjih številk Mladine, dvomijo o verodostoj-nosti uradnega izračuna velikosti bančne lu-knje. Četudi seje s sanacijo bančnega siste-ma zadolžitev Slovenije povečala za okrog 10odstotnih točk in čeprav bo to postal glavni

argument za bodoče varčevalne ukrepe,Banka Slovenije, presenetljivo, še vedno neželi pokazati, kako je bila luknja izračunana.Le zakaj ne? Junija letos je celo sprožila tož-bo pred upravnim sodiščem proti informa-cijski pooblaščenki, saj ne želi razkriti nači-na izračunov, torej metodologije, pri čemerse sklicuje prav na novelo zakona o bančni-štvu, ki jo je Sloveniji napisala komisija.

Zakaj sije evropska komisija Sloveni-jo izbrala za »poskusnega zajčka«? Da lahkosedaj od nje zaradi velike bančne luknje zah-teva pospešeno privatizacijo, kot menijo ne-kateri? Sabina Lange, kije zaposlena na maa-strichtskem Evropskem inštitutu (EIPA), kiusposablja javne uslužbence po vsej Evropiza delo v EU, pravi, da opisani primer ni osa-mljen. Opaža, da evropska komisija tudi ta-

ko ob pomoči zainteresiranih ali dovzetnej-ših članic EU uveljavi svoje zamisli, za ka-tere (še) ni podpore v Svetu EU in zlasti nemed ključnimi državami članicami. Dejstvoje, pravi Langejeva, daje evropska komisijav procesu širitve EU imela v novih članicahprecej bolj proste roke kot v starih. Komisijajih je tudi podrobno spoznala in zato so no-vejše članice, predvsem ker gre za manjše invečinoma mlade države z omejenimi viri inizkušnjami, dovzetnejše.

»Številne novejše članice, ne samo Slo-venija, danes opažajo, da so morale v nekate-rih primerih postati bolj papeške od papeža, sajje komisija izkoristila svojo vlogo v pridružitve-nem procesu za oblikovanje agende 'vedno te-snejšega povezovanja ' in s tem za pritisk na sta-re članice,« pravi Langejeva. »Ena izmed po-sledic tega institucionalnega boja znotraj EU,ki seje v času krize zgolj še stopnjeval, je denimoustanavljanje novih agencij, s katerimi državečlanice ohranijo večji nadzor nad ekspertizo inpolitiko, kot če bi komisija imela v rokah vse va-jeti,« dodaja.

Pri krpanju bančne luknje je bila Slo-venija nedvomno pod pritiskom evropskekomisije, a pod enakim pritiskom se je zna-šla tudi Avstrija pri odpravljanju skoraj šest-milijardne luknje, ki jo je naredila njena ban-ka Hypo. Slovenija je evropsko komisijo zadokapitalizacijo zaprosila januarja 2013,vmes je privolila v stresne teste in še v spre-membo zakonodaje, evropska komisija pa jije nato dokapitalizacijo dovolila šele 18. de-cembra 2013. Avstrija je za dokapitalizaci-jo Hypa zaprosila veliko kasneje, 30. junija

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

2013, evropska komisija paji jo je brez spre-membe zakonodaje dovolila že 3. septembra.Avstriji tudi ni bilo treba najeti dragih tu-jih svetovalnih hiš, ampak je velikost luknjeugotovila v delovni skupini, kot so nam poja-snili na njenem finančnem ministrstvu, v ka-teri so sodelovali predstavniki ministrstva incentralne banke.

Ko je nato Avstrija šele na podlagi di-rektive iz maja 2014 novelirala zakon o ban-čništvu, je avstrijski predsednik Heinz Fi-scher ob podpisu zakona letos poleti sporo-čil, da sam dvomi o ustavnosti rešitve. V Slo-veniji pa je finančni minister Uroš Cufer nakritike, da Slovenija pri odpravljanju bančneluknje neustavno prikrajšuje celo navadne

državljane, male obvezničarje, večkrat po-novil: »Vse poteka tako, kot mora. Gre za stan-dard v Evropi in tukaj problema ne bi smelo bi-ti« Pa čeprav je, kot razkriva interna komu-nikacija, tudi njegovo ministrstvo dvomilo oustavnosti rešitve, ki jo je nato zaradi t. i. pri-tiska evropske komisije vpisalo v slovenskizakon.x

PoskusnizajciKako smo breme reševanjabank »pravično« porazdelilipri nas in kako so ga v drugihevropskih državah

Piše: Urša Mam

Slovenija je za zdaj edina članica EU, kijepred dodelitvijo državne pomoči nasedlimbankam izvedla izbris, to je popoln odpisvseh podrejenih bančnih obveznic brez na-domestila. Podrejene upnike treh največjihdržavnih bank, NLB, NKBM in Abanke, je'postrigla' stoodstotno. V obveznice bankniso vlagale samo zavarovalnice in drugidobro poučeni vlagatelji, ampak tudi oko-1i dva tisoč posameznikov. Njihove terjatvedo bank se niso odpisale le delno, temvečv celoti. Tako daleč niso šli nikjer drugje vEvropi, niti v tistih državah, ki so bile de-ležne izdatne finančne pomoči trojke (Gr-čija, Portugalska, Irska, Španija). Slovenijani vključena v program trojke, pa seje kljubtemu podredila pritiskom Bruslja. »Ne po-znam države, ki ne bi bila deležna finančne po-moči trojke, pa bi kljub temu v svojo zakono-dajo že implementirala koncept 'bail-in',« jebil nad ravnanjem naše vlade začuden dr.France Arhar, bivši guverner Banke Slove-nije, zdaj pa predsednik Združenja bankSlovenije. Uradniki slovenskega ministr-stva za finance se branij o, da Slovenija ni iz-jema, ker da je popoln odpis podrejenih ob-veznic že deset mesecev pred nami izvedlaNizozemska. A gre za zavajajočo informa-cijo. Res je, da so na Nizozemskem februar-ja lani razlastili imetnike podrejenih in hi-bridnih obveznic nizozemske banke SNSReaal. Toda naši uradniki prikladno zamol-čijo, daje SNS Reaal le pet mesecev zatemvsem razlaščencem, ki niso imeli statu-sa dobro obveščenega poklicnega vlagate-lja, ponudila poplačilo celotne glavnice inše nekaj obresti nanjo. Banka tega ni stori-la iz altruizma, temveč iz strahu, da bi izgu-bila tožbo, ki so jo na sodišču proti njej vlo-žili razlaščenci - poraz na sodišču bi jo stalbistveno več, kot jo je ponujeno poplačilo.

Mnoge evropske države so svoje ključnebanke izdatno dokapitalizirale že v prvihletih krize, ne da bi jim bilo treba pred do-delitvijo državne pomoči pridobiti dovolje-nje Bruslja in ne da bi tveganje prenesle napodrejene upnike bank. Tiste države, ki sopodrejene upnike vendarle 'postrigle', patega niso storile stoodstotno. Ko je Špani-ja decembra 2012 dodelila državno pomočštirim velikim bankam (Bankia, Catalunva,Gallego in NCG), je imetnikom podrejenihbančnih obveznic odpisala od 11 do 15 od-stotkov terjatev, imetnikom njihovih hibri-dnih obveznic pa od 36 do 40 odstotkov ter-jatev. Leta 2012 so v Grčiji zasebnim ime-tnikom tamkajšnjih državnih obveznic 'po-strigli' za 53 odstotkov njihovih terjatev. Šenajdlje so šli na Cipru: marca 2013 so varče-valcem največje ciprske banke BoC odpisa-li za 47 odstotkov prihrankov nad sto tisočevrov. Leto dni pozneje so analitiki Econo-mista ugotavljali, da reševanje ciprske ban-ke BoC z denarjem njenih upnikov še zda-leč ni rešilo te banke, saj je njeno finančnostanje vse slabše, kar je v pretežni meri po-sledica 'striženja' in njenih stranskih učin-

kov. Vlagatelji in varčevalci te banke so za-radi 'striženja' izgubili zaupanje, zaradi če-sar se BoC ne more več zadolževati z izda-janjem obveznic, vloge varčevalcev in pod-jetij pri tej banki pa naglo kopnijo. 8. marcaletos so v Economistu zapisali: »Zaračunatistroške reševanja bank njihovim posojilodajal-cem in ne davkoplačevalcem seje zdelo dobradomislica, a se to na Cipru ni obneslo.«

Seveda je pravično, da večji del bre-mena reševanja bank nosijo tisti, ki so večtvegali, zato da se tako vsaj malo prizane-se davkoplačevalcem. Toda po drugi stra-ni: ali niso tudi imetniki podrejenih obve-znic davkoplačevalci, ki poleg vseh drugihdavkov v državni proračun plačujejo še da-vek od prejetih obresti? Država z zasegompremoženja vlagateljem res prihrani ne-kaj denarja proračunu, toda že leto ali dvepozneje banka prav zaradi 'striženja' lahkoustvari dodatno izgubo, večjo od prihran-ka, ki ga prinese 'striženje'. V končni fazilahko 'striženje' za davkoplačevalce pome-ni več škode kot koristi. 'Striženje' ne krepizaupanja v bančni sistem, nasprotno, za-upanje ruši. Prav izguba zaupanja je glav-ni razlog, zaradi katerega je guverner av-strijske centralne banke Ewald Nowotny

februarja letos izjavil, da ne bo privolil vnobeno 'striženje' upnikov koroške bankeHypo Alpe-Adria. Avstrijski davkoplače-valci so za reševanje nasedle Hypo bankedoslej namenili že 5,5 milijarde evrov, kljubtemu pa podrejeni upniki te banke (še) ni-so bili razlaščeni. Avstrijski parlament jejulija sicer sprejel zakon, ki omogoča 'stri-ženje', a mnogi dvomijo, da bo ukrep de-jansko izveden. Večji imetniki podreje-nih obveznic Hypa, med njimi je tudi Sve-tovna banka, so že napovedali, da razlasti-tve ne bodo dopustili oz. jo bodo izpodbi-jali na sodišču. Logično. Gre za milijoneevrov. Samo zavarovalna družba InsuerUniqua bi s 'striženjem' izgubila 34 milijo-nov evrov, zavarovalna družba Vienna In-surance bi izgubila 50 milijonov, Svetovnabanka pa 150 milijonov. Avstrijski predse-dnik Heinz Fischer je priznal, daje zakonpodpisal samo zato, daje odprl pot k nje-govi ustavni presoji. Avstrija je zdaj predenako dilemo kot Slovenija, z eno samo,a pomembno razliko: da smo pri nas raz-lastitev že izvedli, zdaj pa rešujejo zagatoza nazaj. Razlastitev podrejenih upnikovNLB, NKMB in Abanke je že od decembralani pred ustavnim sodiščem, še vedno pani znano, kdaj naj bi sodniki začeli preso-jo. Možno je, da se z odločitvijo nameno-ma zavlačuje, ker se čaka na rezultate vse-evropskih obremenitvenih testov, ki bodoobjavljeni konec oktobra. Ti rezultati bodorazkrili, koliko dodatnega kapitala potre-bujejo ključne evropske banke, da bi se iz-ognile nevarnosti stečaja. Šele oktobra bojasno, ali vse države EU z uvedbo koncepta'bail-in' mislijo resno ali pa nekatere (zla-sti Nemčija) že od začetka računajo, da bo-do svoje banke lahko sanirale brez prenosatveganj na podrejene upnike bank. Trebaje upoštevati, da gre pri Nemčiji za velikebanke, Deutsche Bank j e celo naj večj a ban-ka v evroobmočju - njena bilančna vsotaznaša kar 2100 milijard evrov. Za primer-javo: bilančna vsota celotnega slovenske-ga bančnega sistemaje na svojem vrhuncu,leta 2009, znašala 52 milijard evrov, danespa znaša 40 milijard. Med vlagatelji v De-utsche bank, Commerzbank in druge ve-like nemške banke so tudi velike ameriškein britanske bančne skupine. Nemcem ni vinteresu, da se ti vlagatelji razlastijo in od-ženejo. x

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.