52
Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz prakse 2011

s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

  • Upload
    others

  • View
    4

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

Načrtovanje izvedbenega kurikulas primeri iz prakse2011

Page 2: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz
Page 3: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

Načrtovanje izvedbenega kurikulaAnica Justinek

Ljubljana, 2012

Page 4: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

4

Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz prakse

Avtorica: Anica Justinek Primeresoprispevali: Srednja frizerska šola Ljubljana, mag. Primož Hvala

Kamenšček, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja, mag. Marjeta Domicelj in Tatjana Zorman.

Uredila: Anica JustinekStrokovnipregled: dr Klara S. ErmencJezikovnipregled: Tatjana ZormanZaložnik: Srednja upravno administrativna šola LjubljanaZazaložnika: Dušan VodebNaklada: 2000 izvodovKrajindatum: Ljubljana, 2011Ključnebesede: avtonomija šole, načrtovanje izvedbenega kurikula,

grobi kurikul, fini kurikul,

Projekt UNISVET, Aktivnost IZVEDBENI KURIKULVodja aktivnosti: Dušan VodebKoordinator aktivnosti: Darja Vidovič

TodelojeponujenopodlicencoCreativeCommons:

Priznanjeavtorstva–Nekomercialno-Deljenjepodenakimipogoji.

GradivojenastalovokviruprojektaUNISVET,Uvajanjenovihizobraževalnihprogramovvsrednjempoklic-neminstrokovnemizobraževanjuspodročijekonomije,frizerstvainpredšolskevzgojezaobdobje2008–2012,kigasofinancirataEvropskaunijaprekoEvropskegasocialnegaskladainMinistrstvoRepublikeSlovenijezašolstvoinšport.Operacijaseizvajavokviruoperativnegaprogramarazvojačloveškihvirovzaobdobje2007–2013,razvojneprioritete:Razvojčloveškihvirovinvseživljenjskegaučenja;prednostneusmeritve:Izboljšanjekakovostiinučinkovitostisistemovizobraževanjainusposabljanja.

VsebinagradivavnobenemprimeruneodražamnenjaEvropskeunije.Odgovornostzavsebinonosiavtor.

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana377.016

JUSTINEK,AnicaNačrtovanjeizvedbenegakurikula:[sprimeriizprakse2011]/AnicaJustinek.-Ljubljana:Srednjaupravnoadministrativnašola,2012

Dostopnotudina:http://www.unisvet.si

ISBN978-961-91567-5-9ISBN978-961-91567-6-6(pdf)264226560

Page 5: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

5

Vsebina

UVOD ........................................................................................................ 4

I. NAČRTOVANJE IZVEDBENEGA KURIKULA ...................................... 5

Avtonomija šole in učiteljev pri načrtovanju izobraževanja ............................ 5

Temeljne podlage načrtovanju izvedbenega kurikula ..................................... 5

Smernice za načrtovanje izvedbenega kurikula .............................................. 6

Postopki priprave izvedbenega kurikula ........................................................ 6

Didaktične smernice in načela za načrtovanje izvedbenega kurikula .............. 7

Ugotovitve evalvacij prvih primerov izvedbenih kurikulov ............................ 8

Evalvacijske ugotovitve načrtovanja izvedbenih kurikulov v šolskem letu 2010/2011 v programih Frizer in Predšolska vzgoja ...................................... 9

II. USPOSABLJANJE ZA NAČRTOVANJE IZVEDBENIH KURIKULOV ... 11

III. PRIMER SESTAVIN IZVEDBENEGA KURIKULA ŠOLE ...................... 17

IV. GROBI KURIKUL ali GLOBALNA PRIPRAVA ......................................... 23

1. Primershematskegaprikazagrobegakurikulavtabeli1,SrednjefrizerskešoleLjubljana.................................................................................24

2. Grobikurikul..................................................................................28

3. PRIMERglobalnepripravemodulaKurikulumoddelkavvrtcunaŠCRMKamnik..........................................................................................28

4. PrimergrobegakurikulaSrednjefrizerskešoleLjubljana......................30

5. FINIKURIKULALILETNAUČNAPRIPRAVA......................................34

6. PROJEKTNITEDNI(DNEVI).............................................................40

7. INTERESNEDEJAVNOSTI.................................................................40

8. NAČRTOCENJEVANJA....................................................................40

9. OPREDELITEVDRUGIHOBLIKVZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGADELA...41

10. NAČRTSVETOVANJAINSTROKOVNEPODPOREDIJAKOM.................41

11. NAČRTSODELOVANJASSTARŠI,DRUGIMIIZOBRAŽEVALNIMIUSTANOVAMIINPODJETJI...............................................................41

12. NAČRTZASAMOEVALVACIJO...........................................................41

13. PRILOGE.......................................................................................41

V. ZAKLJUČEK ........................................................................................ 42

VI. VIRI ................................................................................................... 43

Page 6: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

6

Page 7: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

7

UVOD

Vzadnjihdesetihletihjebilovnašempoklicneminstrokovnemšolstvukarnekajorganizacijskihinvsebinskihsprememb.VEvropiintudiprinasjebiledenizmedtemeljnihspremembprocesdecentralizacijevizobraževanju.Značilnosttegapro-cesajevtem,dasenanacionalniravninepredpisujevečnatančnovsehdimenzijizobraževanja,temvečsetovvečjialimanjšimeriprepuščaizobraževalnimorgani-zacijam.Šolatakodobivečjostopnjoavtonomijezasprejemanjeodločitev,stempatudivečjoodgovornostzakakovostizobraževanja,kiganačrtujeinizpeljuje(ŠolskaavtonomijavEvropi,2008).Posebejjepomembno,daimajošolevokvirustrokovneavtonomijemožnostizvestipostopkesvojegaizvedbenegakurikula.Učiteljiindrugistrokovnidelavciposameznegaprogramanašolitakonačrtujejoučniprocesboljsvobodnoinsesamiodločajo,katerimspecifičnimciljemsebodoboljposvetiliinizbirajostrategije,kakojihbododosegli.

Vgradivu,kijepredvami,predstavljamovprvemdelunekajpojasnilotemeljnihpodlagahinsmernicahterpostopkihnačrtovanjaizvedbenegakurikula.Gledenato,daimamožekarnekajizkušenjznačrtovanjem,povzemamopomembnejšeugotovitveterpredstavljamoprimer,kakososenačrtovanjaizvedbenegakurikulazašolskoleto2011/12lotilinaSrednjifrizerskišolivLjubljani.Izvedenasobilaštevilnausposabljanjaučiteljevnatotemoinpredstavljamoizhodiščnavprašanja,kisojihusmerjalaskoziprocesnačrtovanja.Vdrugemdelugradivapredstavljamosestavineizvedbenegakurikulaspojasnilizavsakosestavino.Vpletlismotudipri-mereizvedbenegapredmetnikaizSrednjefrizerskešoleterprimergrobegainfinegakurikulaSrednjefrizerskešoleLjubljanainŠCRMKamnik,Srednjeekonomskešole,programpredšolskavzgoja.Izpostavilismodobrestraniprimerovinpasti,kibisejimveljaloizogniti.Bralcegradivausmerjamonadodatnevire,kjersoposameznesestavinepojasnjenenekolikoboljpoglobljeno.

Togradivoimanamenvoditiučiteljeprinačrtovanjuizvedbenegakurikulapoposa-meznihpostopkihpripravtako,dasledijopričakovanimtemeljnimciljemprenoveizobraževalnihprogramovvskladussvojoavtonomijoinstrokovnoodgovornostjo.

Avtorica

Page 8: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

8

I. NAČRTOVANJE IZVEDBENEGA KURIKULA

Avtonomija šole in učiteljev pri načrtovanju izobraževanja

S prenosom nekaterih odgovornosti pri načrtovanju izobraževanja od države k šolam, se na šolah povečuje prostor za strokovno avtonomno odločanje.

Šoli in učiteljem se zaupa, da bodo strokovno utemeljeno in etično odločali o tem, kako na najučinkovitejši in najprimernejši način začrtati in izvesti izobraževanje. Strokovna in osebna odgovornost za kakovostno načrtovanje in izpeljavo izobra-ževanja se danes postavlja v središče postopkov načrtovanja izvedbenega kurikula v šolah. Avtonomno delovanje pomeni strokovno delovanje in ne delovanje po »zdravi pameti«, kapriciozno itd… Strokovna avtonomija je na eni strani zameje-na z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, katerih kršitev ima pravne posledice in na drugi strani s strokovnimi izhodišči . Vzpostavljeni so preglednejši načini zagotavljanja kakovosti in nadzora nad njo. Z instrumenti izkazovanja odgovor-nosti za kakovost, se od izvajalcev izobraževanja zahteva, da znajo na pregleden način pokazati, kako uresničujejo strokovno avtonomijo, ki jim je bila zaupana. Poleg tega strokovno delovanje terja tudi upoštevanje strokovnih smernic, ki jih v namen krepitve strokovnosti in profesionalnosti šol pripravljajo ustrezne strokovne institucije (CPI, ZRSŠ, idr..).

Stopnja strokovne avtonomije učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev je lahko toliko večja, kolikor večje je njihovo strokovno znanje. Izzive za drugačno peda-goško ravnanje, ki se z avtonomijo odpirajo, lahko razumemo kot priložnosti za strokovni razvoj in povečevanje lastne strokovne avtonomije. Za usvajanje novih in drugačnih pedagoških ravnanj pa so velikokrat potrebna tudi dodatna znanja. Več strokovne avtonomije pomeni tudi manj možnosti, da se učitelj ob kočljivih situacijah naslanja na zunanje avtoritete, ki so »nekaj predpisale«. Potrebno je večje zaupanje v lastno strokovno presojo in zmožnost njene ustrezne strokovne uteme-ljitve. Okrepitev lastnega znanja o postopkih izvedbenega načrtovanja zmanjšuje strahove za njihovo uresničevanje. Povečuje zmožnost izvedbenih rešitev, ki se jih sprejema na lastni šoli, da jih zmorejo strokovno argumentirati, sistematično in pregledno utemeljiti ter pojasniti.

Načrtno in sistematično načrtovanje izvedbenega kurikula, ki temelji na strokov-nem znanju in odgovornih ter etičnih odločitvah, lahko omogoči, da se preseže mi-selnost o načrtovanju kot nepotrebnem birokratskem opravilu. V tem se zrcali večja ali manjša kakovost dela vsakega od nas, ki se kot posamezniki dnevno soočamo s postopki načrtovanja izvedbenega kurikula in smo pred izzivom sprejemanja odgo-vornih in etičnih odločitev.

Temeljne podlage načrtovanju izvedbenega kurikula

Za kakovostno načrtovanje kurikula v poklicnem in strokovnem izobraževanju na ravni šole je pomembno dobro poznavanje vseh strokovnih podlag (zakonov in

Page 9: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

9

drugih predpisov, izhodišč za pripravo programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja, poklicnih standardov na strokovnem po-dročju, idr..), na osnovi katerih so bili izobraževalni programi oblikovani. Pomemb-no je tudi temeljito poznavanje značilnosti izobraževalnega programa z vsemi prilogami. Prenovljeni in novi programi so namreč modularno zgrajeni in fleksi-bilni, odprto strukturirani z obveznimi in izbirnimi moduli ter odprtim kurikulom za uresničevanje potreb in interesov tako lokalnega okolja, šole, kot tudi dijakov. So kreditno ovrednoteni in kompetenčno zasnovani. Usmerjeni so k usposobljanju dijakov za poklic, sodelovanje v družbi, osebnostni razvoj in nadaljnje izobraže-vanje. V okviru programov so opredeljeni standardi učnih dosežkov za doseganje ključnih in poklicnih kompetenc, le-ti temeljijo na opredeljenih temeljnih ciljih ter generičnih (oz.ključnih) in poklicno specifičnih kompetencah, ki naj jih dosežejo dijaki.

Prednosti decentraliziranega sistema so v tem, da omogočajo boljše prilagajanje potrebam okolja in posameznikov. Zato je seveda smotrno, da so izvedbeni kuri-kuli načrtovani tako, da omogočajo prilagajanje pedagoškega procesa značilnostim dijakov, njihovemu predhodnemu znanju, dosežkom in usposobljenosti.

Smernice za načrtovanje izvedbenega kurikula

Poudarjena je razvojna vloga šole. Pričakujejo se nove kompetence učiteljev ter drugačno pojmovanje znanja, učenja in poučevanja. Spremljati je treba aktualne spremembe, upoštevati nove gospodarske in družbene zahteve ter skladno s tem prilagajati načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa.

Poklicni standardi so temeljna podlaga nacionalno načrtovanim izobraževalnim programom, določajo vsebine poklicnih kvalifikacij, ključna dela in potrebna zna-nja, spretnosti in poklicne kompetence. Spreminjajo se hkrati z razvojem stroke in s spremembami v gospodarstvu. Revidirajo se vsakih pet let. Spremembe v družbi in poklicnem življenju, spremembe poklicnih standardov ter nacionalnega kurikula narekujejo tudi spremembe v učnem okolju in učenju dijakov za čas, ko bodo le-ti vstopali v delo.

Z izvedbenim kurikulom se nacionalni oz. okvirni izobraževalni program organi-zacijsko prilagodi kadrovskim in materialnim pogojem šole ter pogojem lokalnega okolja. Upošteva se dogovor z delodajalci o organizaciji in obsegu praktičnega izobraževanja, o odprtem kurikulu, o dogovorih sodelovanja z drugimi šolami ter o drugih možnostih, ki jih ima šola.

Načrtovanje izvedbenega kurikula razumemo kot proces, ki učitelje spodbuja h kritičnemu preverjanju, dopolnjevanju in razvijanju razvojnega delovnega doku-menta šole. To je strategija in priložnost za strokovni razvoj učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev na šoli.

Postopki priprave izvedbenega kurikula

Postopki načrtovanja izvedbenega kurikula predstavljajo tudi enega izmed ključnih dejavnikov kakovosti šole. Prav od tega, s kakšno mero strokovnosti in profesional-

Page 10: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

1 0

ne odgovornosti so opravljeni posamezni postopki načrtovanja, bo namreč odvisno tudi, kako bo šola uspešna pri uresničevanju ciljev, opredeljenih v nacionalnem kurikulu. Načrtovanje izvedbenega kurikula poteka v več fazah, praviloma v skupi-ni učiteljev in drugih strokovnih delavcev posameznega izobraževalnega programa, to je v razvojnem timu ali kot se je že uveljavil naziv, v programskem učiteljskem zboru (PUZ-u). Na ravni šole opravijo vrsto dejavnosti:

• operacionalizirajo cilje nacionalnega kurikula,

• oblikujejo »grobi kurikul« ali globalno pripravo za vsa leta izobraževanja,

• oblikujejo »fini kurikul« ali letno pripravo za letnik (skupno letno pripra-vo po učnih temah in učnih situacijah, integrirane ključne kompetence, projektne dneve idr..),

• oblikujejo načrt ocenjevanja znanja (za oddelek),

• oblikujejo sistem samoevalvacije.

O tem so pisali različni avtorji (dr.K.S.Ermenc, S. Pevec Grm, S. Grašič) v internih gradivih in v publikacijah CPI, objavljenih na spletu. http://www.cpi.si/mediji/publikacije.aspx

V programskem učiteljskem zboru se odločajo:

• o oblikah in načinih povezovanja med posameznimi predmetnimi podro-čji, predmeti in strokovnimi moduli znotraj kurikula,

• o izvedbenem načrtovanju izobraževalnih ciljev, vsebin, izbiro oblik in metod dela, učbenikov, učnega gradiva in drugih učnih pripomočkov,

• o izbiri najustreznejših organizacijskih oblik, o obsegu organiziranega izobraževanja,

• o izbiri postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja ter sprotnega vre-dnotenja kakovosti in učinkovitosti tovrstnih odločitev.

S pomočjo kakovostno oblikovanega in realiziranega izvedbenega kurikula se bodo uresničevala temeljna načela, ki so določena na področju izobraževanja ter cilji, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnega kurikula.

Didaktične smernice in načela za načrtovanje izvedbenega kurikula

Pri načrtovanju izvedbenega kurikula se upoštevajo sodobna didaktična načela. Sodobni pouk se razumeva kot odprtost za

• aktivno vlogo dijakov,

• razvijanje zmožnosti vseživljenjskega učenja (motivacija in strategije),

• razvijanje višjih oblik mišljenja,

• skrb za dijakov celovit razvoj, preko razvoja kompetenc, ki vključujejo znanje, veščine, stališča, vrednote, odnos,

• proces učenja, oblikovanje osebnega izobraževalnega načrta in spremlja-nje z mapo učnih dosežkov.

Page 11: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

1 1

Sodobni pouk se lahko uresničuje, ko so učilnica, učna delavnica, laboratorij varno okolje za preizkušanje, simuliranje, učenje drug od drugega in drug z drugim. Uči-telj oziroma mentor se povezuje s kolegi, se posvetuje, načrtuje, analizira, izbolj-šuje, evalvira svoje delo, pripravlja situacije za avtentično učenje in skuša vzposta-viti pogoje za to, da so dijaki motivirani in uspešni.

Pri načrtovanju izvedbenega kurikula je smiselno upoštevati naslednja načela:

• zagotavljati notranjo povezanost in prepletenost posameznih vrst znanja: specifično poklicno, splošno poklicno (strokovno-teoretično) in splošno znanje;

• povezovati pouk teorije in praktičnega izobraževanja na organizacijski in didaktični ravni;

• razvijati poklicno samostojnost dijakov tako, da bi bili zmožni postopo-ma samostojno izvajati vse faze delovnih oz. poslovnih procesov: infor-miranje, načrtovanje, izvajanje, evalvacijo in poročanje;

• dati manj, da bi odnesli več. To je mogoče razumeti, da je poudarek na vključitvi res temeljih znanj in veščin ter hkrati na odpiranju možnosti za nadgradnjo le-teh;

• izpostavljati pomen načrtovanja časa za urjenje, ponavljanje in preverja-nje;

• pri posameznih vidikih izobraževalnega procesa sodelovati z lokalnimi podjetji in s tem krepiti zaposlitvene možnosti dijakov;

• oblikovati med šolo in potrebami lokalnega gospodarstva takšne poveza-ve, ki bodo podpirale razvoj poklicne kompetentnosti dijakov. V naci-onalnem kurikulu ure strokovnega dela programa niso razdeljene med posamezne vsebinske sklope modulov. Šola lahko v skladu z lastnimi prioritetami, potrebami lokalnega gospodarstva, s svojimi kadrovskimi in drugimi pogoji oblikuje takšne povezave;

• razvijati didaktično fleksibilnost. Načrtujemo tako, da izvedba načrta omogoča prilaganje pouka dijakom (predznanju, interesom, ambici-jam, sposobnostim). Načrt naj torej dopušča rabo različnih učnih oblik (individualno, skupinsko, v dvojicah), učnih metod učnega tempa in do določene mere izbiro učnih vsebin;

• izbiro poti določajo cilji. Cilj pa je pripeljati dijake najmanj do temeljnega (najmanj minimalnega) znanja in usposobljenosti ter hkrati spodbujati odličnost, kjer je to mogoče. (K. S. Ermenc, 2005, str.7)

K. S. Ermenc je kot eno temeljnih izhodišč priprave izvedbenega kurikula izposta-vila pomen osredotočenosti na dijaka (prav tam, str.7). Cilj vsakega poklicnega iz-obraževanja je tako dijakova usposobljenost za opravljanje poklica, kot tudi njego-va zmožnost za nadaljnji poklicni razvoj. Cilje poklicnih kompetenc se oblikuje na različnih ravneh zahtevnosti, da je razvidno, kako se lahko preveri njihovo dosega-nje. Poklicne kompetence se lahko klasificira skladno z Bloomovo taksonomijo od manj do bolj zahtevnih in sicer:

Page 12: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

1 2

1. raven – zmožnost reprodukcije in posnemanja,

2. raven – zmožnost analitičnega povezovanja znanja (teoretično pojasni praktične situacije),

3. raven – razumevanje vzrokov in razumevanje v delovnem procesu,

4. raven – poklicna samostojnost: poišče, presodi, izbere, se odloči. (Medveš, 2001, str.53-55).

Posamezne ravni bi lahko primerjali z zahtevnostjo standarda usvojenih znanj oziroma spretnosti, npr. 1. raven - minimalni standard, 2. raven - temeljni standard, 3. raven - optimalni standard, 4. raven- standard odličnosti. Za napredovanje in za zaključek vsi dijaki dosežejo najmanj minimalne izobraže-valne standarde, čeprav jih spodbujamo k doseganju temeljnih, optimalnih stan-dardov in tudi k odličnosti.

V izvedbeni kurikul vključujemo ključne kompetence, ki spodbujajo razvoj širšega transpoklicnega znanja in spretnosti, da prispevajo k večji poklicni fleksibilnosti, mobilnosti in konkurenčnosti na trgu.

V izvedbenem kurikulu, kot je bilo že povedano, načrtujemo tudi povezovanje teoretičnega pouka in praktičnega izobraževanja. Načrtujemo ga organizacijsko (kdo, kdaj in kje bo izvajal) kot tudi didaktično. Na didaktični ravni izhajamo iz vprašanja, kaj mora dijak znati narediti, izvesti, izpeljati, kako se bodo ti cilji dose-gli in kako se bo preverilo njihovo doseganje. Izhaja se iz realnih delovnih nalog, priporočljive so kompleksnejše naloge in problemi.

Pri načrtovanju vsebinskega vidika praktičnega usposabljanja je potrebno sledi-ti načelu teoretizacije praktičnega dela. Teoretizacija praktičnega dela se nanaša na takšno usposabljanje dijakov, ki ni omejeno zgolj na urjenje poklicnih veščin, temveč urjenje povezuje z učenjem teoretičnih konceptov. Namen tega je krepitev razumevanja lastnega delovanja, to pa ustvarja pogoje za večjo samostojnost in inovativnost (prav tam, str.53-55).

Ugotovitve evalvacij prvih primerov izvedbenih kurikulov

Z uvajanjem prvih novih in prenovljenih programov poklicnega in strokovnega izo-braževanja po novih Izhodiščih za pripravo programov nižjega in srednjega poklic-nega ter srednjega strokovnega izobraževanja (2001) so nastala različna strokovna gradiva s primeri različnih izvedbenih kurikulov. V sklopu publikacij CPI je bil med drugimi gradivi šolam v temeljno pomoč in podporo objavljen metodološki priročnik Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobra-ževanju (2006).

Iz leta v leto se je uvajalo vse več prenovljenih programov, s tem pa tudi število iz-vedbenih kurikulov na različnih strokovnih področjih. Prva spremljanja in evalvaci-je izvedbenih kurikulov (Racionalna evalvacija izvedbenega kurikula, CPI, 2006) so ugotavljale, da se je vse bolj kazal napredek na področju povezovanja znanj, kar je bil zlasti rezultat timskega dela učiteljev.

Page 13: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

1 3

Ena večjih slabosti prvih izvedbenih kurikulov je bila, da so imeli velikokrat obliko t.i. časovne razporeditve učne snovi (ČRUS-a). Evalvatorji so šolam svetovali, da naj najprej razmislijo o tem, kakšen poseben pečat lahko dajo nacionalnemu programu in kako ga čim bolje izpeljejo. Ob tem naj upoštevajo različne dejavnike: ne samo razporeditev učne snovi in povezovanje različnih področij znanj, temveč tudi to, v kakšni klimi želijo delati, kakšno učno kulturo razvijati, s kom in kako pomagati dijakom, da bodo dosegli največ, kar je v njihovi moči.

Šibkost izvedbenih kurikulov se je kazala v usmerjenosti na učitelje, saj je bilo v ospredju vprašanje, kaj morajo narediti učitelji, ne pa kaj morajo doseči dijaki. Zaznati je bilo poudarek na repetitivnem znanju, ponavljanju in samostojnem izva-janju poklicnih veščin. Kazala se je nagnjenost načrtov v smer učno-vsebinskega pristopa.

Samemu konceptu načrtovanja izvedbenega kurikula, zlasti iskanju prave poti med učno vsebinskim, učno-ciljnim in problemskim pristopom, je bilo potrebno v nadaljnjem razvoju posvetiti na različnih ravneh več pozornosti. Še posebno vprašanju integracije znanj, saj gre za težko uresničljiv princip, ki ga ni mogoče na hitro uresničiti. Ključni cilji integracije so namreč razvijanje sintetičnega mišljenja in izgradnja celovitega, povezanega, integriranega, holističnega znanja ter trajna zmožnost povezovanja. Gre za nadgradnjo in kompleksnejšo vzporednico med-predmetnim povezavam, ki je izvedbena uresničitev načel integrativnega kurikula (Pavlič, 2010, str.).

Evalvacijske ugotovitve načrtovanja izvedbenih kurikulov v šolskem letu 2010/2011 v programih Frizer in Predšolska vzgoja

Vsekakor odgovorov ne moremo posploševati, a na podlagi (10 primerov) intervju-jev in vprašalnikov lahko ugotovimo, da se pristop in postopek načrtovanja izved-benga kurikula od šole do šole vendarle razlikuje.

Na šolah so še primeri, ko učitelji načrtujejo individualno, skupni dokument šole v izvedbeni kurikulum na osnovi oddanih gradiv pa sestavi vodja ali kdo od drugih učiteljev programskega učiteljskega zbora. Učitelji v takih primerih ne poznajo na-črtovanja drugih kolegov in ostajajo na ravni načrtovanja ČRUSa. Skupno načrtova-nje letne priprave se še vedno v večini primerov kaže le kot odraz medsebojne si-nergije med učitelji. V dveh primerih od desetih vprašanih je skupno načrtovanje v programskem učiteljskem zboru sistematično načrtovano. Medpredmetno povezo-vanje kot načrtna in sistematična dejavnost pa se v vseh primerih kaže pri operativ-nem načrtovanju in pri izvedbi projektnih dnevov, interesnih in drugih dejavnostih šole (npr. prireditve ob obeležjih). Redni sestanki programskih učiteljskih zborov so manj pogosti, kot so bili v začetku uvajanja prenovljenih programov. Pedagoško delo je kompleksno in nujna je stalna refleksija. Pričakovati je, da so si šole razvile stategijo, da so tudi z manj pogostimi delovnimi srečanji učinkoviti.

V nadaljevanju opisujemo primer dobre prakse načrtovanja in evalviranja izvedbe-nega kurikula.

Page 14: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

1 4

Ob koncu šolskega leta je bilo izvedeno spremljanje strokovnega srečanja pro-gramskega učiteljskega zbora in intervju z ravnateljem na Srednji frizerski šoli Ljubljana (SFŠ). Strokovni delavci so na srečanju programskega učiteljskega zbora sistematično pregledali in javno predstavili dosežke pri svojem predmetu in mo-dulu v minulem šolskem letu. Posebej so izpostavili dosežke, ki so bili nagrajeni na tekmovanjih oziroma predstavitvah na širšem lokalnem in tudi na nacionalnem nivoju. Strokovni aktivi so predstavili strategije, s katerimi načrtujejo uresničevati kompetence in cilje programa po posameznih letnikih v prihodnjem šolskem letu. Vsi učitelji, tudi splošnih predmetov, izhajajo iz avtentičnih primerov strokovnega področja, to je poklica, za katerega se izobražujejo dijaki. Med učitelji se je kazal velik interes za iskanje možnosti ciljnega medpredmetnega sodelovanja pri načrto-vanju izvedbenega kurikula, interes za integrativno in skupno izvajanje dejavnosti (kjer so aktivni dijaki) ter za učenje in raziskovanje z dijaki izven šolskih prosto-rov. Pohvalno je, da se učitelji med seboj spodbujajo in podpirajo pri ambicioznem zastavljanju ciljev in iskanju poti in sredstev za njihovo doseganje. Opaziti je bilo, da pri načrtovanju postavljajo v ospredje dijake in želene učne izide. Do njih imajo spoštljiv, pozitiven odnos in jih aktivno pritegnejo v načrtovanje. Kaže, da uspe-šno prehajajo od tradicionalnega, predmetnega razmišljanja k ciljnemu in kompe-tenčnemu. Lahko ugotovimo, da so na šoli v precejšnji meri pripravljeni izkoristiti avtonomijo, ki se jim ponuja z izvajanjem prenovljenih programov.

Page 15: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

1 5

II. USPOSABLJANJE ZA NAČRTOVANJE IZVEDBENIH KURIKULOV

Usposabljanja učiteljev različnih izvajalcev (CPI, ZRŠŠ in drugi) potekajo na različ-nih nivojih, oblikah in metodah dela ter seveda v različnem obsegu. Praksa izvajal-cev in udeležencev je pokazala, da so po več uvodnih strokovno teoretičnih semi-narjih in usposabljanjih na šoli učinkovite še naknadne delavnice. Učitelji lahko na podlagi že usvojenega in utrjenega strokovnoteoretičnega znanja in svojih praktič-nih izkušenj iz pedagoškega dela na delavnici aktivno sodelujejo. S kolegi razmi-šljajo o strokovnih rešitvah, diskutirajo in usklajujejo in se tako učinkovito učijo.

V nadaljevanju predstavljamo eno izmed delavnic, kjer je delo potekalo v dvojicah in v manjših skupinah (homogenih po strokovnih področjih in tudi v heterogenih po vseh predmetih in modulih v programu).

Učiteljem smo v uvodu postavili naslednja vprašanja, o katerih so diskutirali v hete-rogenih skupinah:

1. Zakaj načrtovati izvedbeni kurikul na ravni šole?

2. Kaj je temeljno vodilo pri načrtovanju izvedbenega kurikula?

3. Katere so temeljne sestavine izvedbenega kurikula?

4. Definirajte in primerjajte značilnosti naslednjih pojmov. Kaj imajo sku-pnega in v čem se razlikujejo? Učninačrt–Katalogznanj;

Predmet–Modul;Učnatema–Učnisklop–Učna/delovnasituacija;Učnaenota–di-daktičnaenota.

5. S katerimi metodami se učimo skozi reševanje problemov?

6. Kaj je značilno za problemski pouk?

7. Kaj je značilnost projektnega dela?

8. Razmislite, kdaj bi izbrali projektno delo?

Na delavnici so učitelji, ki poučujejo v programu Predšolska vzgoja, za nadaljeva-nje dela v skupinah dobili naslednja navodila:

1. Analizirajte poklicne standarde in cilje programa

1. Katera so ključna dela pomočnice vzgojiteljice?2. Katere kompetence mora imeti pomočnica vzgojiteljice? (Pomoč najdete

v poklicnem standardu)3. Katere cilje dosežejo dijaki v izobraževanju programu Predšolska vzgoja? Pri vsakem cilju programa določite modul, pri katerem se le-ti

uresničujejo. (Pomoč najdete v splošnem delu programa). Primerjajte med skupinami!

Page 16: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

1 6

2. Katere kompetence mora dijak osvojiti v programu Predšolska vzgoja?1. Izpišite jih iz vseh katalogov znanj na skupen seznam.2. Primerjajte jih s seznamom kompetenc v poklicnem standardu. Se kje

razhajajo?3. Opredelite poklicne kompetence v zaporedju, ki naj si jih dijaki

pridobijo po vašem mnenju od 1. do 4. letnika (označite, katere kontinuirano skozi vsa leta izobraževanja in katere ter v katerem letniku bolj intenzivno).

4. Oblikujte naslove učnih tem in učnih situacij, s katerimi bi lahko cilje, oziroma kompetence dosegli. Razvrstite jih po letnikih.

5. Modul, ki ga poučujete, razgradite na 2 do 6 učnih sklopov. Vpišite jih v Tabelo in jih razgradite v skladu z nazivi ostalih kolon v tabeli grobega kurikula.

6. Razmislite in pripišite na koncu tabele še tiste predmete/module ter njihove vsebine, s katerimi se učni sklopi vašega modula (medpredmetno) povezujejo pri doseganju izpostavljenih kompetenc.

Page 17: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

1 7

III. PRIMER SESTAVIN IZVEDBENEGA KURIKULA ŠOLE

V nadaljevanju bodo predstavljeni zgradba in posamezne sestavine izvedbenega kurikula s primeri in komentarji, učiteljem v razmislek in v pomoč pri načrtovanju. Pri posameznih sestavinah so navedena tudi gradiva, kjer se pridobi več in poglo-bljno znanje na določeno temo.

IZVEDBENI KURIKUL ZA IZOBRA-ŽEVALNI PROGRAMSrednjega poklicnega / strokovnega izobraževanja

Naziv programa

Šolsko leto 2011/2012

IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA:

1. Podlage in viri za oblikovanje:

Zakonodaja, pravilniki

Šolska pravila

Analiza izvedbenega kurikula (grobi, fini, odprti kurikul) minulega šolskega leta

-

Načrt ocenjevanja -

Smernice, navodila… -

-

-

RAZVOJNA STRATEGIJA ŠOLEZapišite dikcijo strategije šole, ki bo usklajena in bo vodilo vsem strokovnim delavcem v šolskem letu.

Page 18: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

1 8

2. OSNOVNI PODATKI

Šola najprej analizira pogoje, pod katerimi se bo izvajal program. Zapisati je potrebno, kdo bo zadolžen za posamezne aktivnosti, kateri učitelji bodo učili v programu, kje in kako bo potekalo praktično usposabljanje z delom, kakšni so prostorski pogoji in kar je zelo pomembno, če so kakšne posebnosti dijakov in jih je nujno upoštevati (skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov).

A. Seznam učiteljev, ki bodo izvajali izobraževalni program

Imeinpriimek Izobrazba Predmet/strokovnimodulkigaboizvajal(samalivskupini) Drugezadolžitve

B. Podjetja in obratovalnice, ki bodo izvajala praktično usposablja-nje z delom

Imepodjetja,obratovalnice Št.mentorjev

Št.dijakov(kolektivnapogodba)

Št.dijakov(individualnapogodba)

Opomba:Večopraktičnemusposabljanjuzdelom,onačrtovanju,izvedbi,poročilihinodgovornostihvsehsodelujočihlahkonajdetevvodnikihzadijake,organizatorjepraktičnegaizobraževanjainzamentorjeterprilogahsprimeriobrazcev,objavljenonaspletnistrani:http://www.cpi.si/kurikul/podlage-za-pripravo-izobrazevalnih-programov/prakticno-usposabljanje-z-delom-pud.aspx.

C. Učilnice in drugi prostori, kjer se bo izvajal program

Štev.učilnice

Nazivučilnice Časzasedenosti

Vsebinainnosileczasedenosti

Page 19: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

1 9

D. Seznam vpisanih dijakov po oddelkih, skupinah

Zap.štev

Oddelek/skupina Imeinpriimek M/Ž Opombe

3. ODPRTI KURIKUL Predmetnik odprtega kurikula

Predmet(vsebinskisklop)

Številour

1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik SKUPAJ

Opomba:VečoodprtemkurikululahkonajdetevpriročnikuPriporočilazanačrtovanjeinizvedboodprtegakurikulavprogramihpoklicnegainstroko-vnegaizobraževanja,objavljeneganaspletnistraniCPI(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/Publikacije/Odprti_kurikul.pdf).

4. IZVEDBENI PREDMETNIK ŠOLE PO LETNIKIH

Predmetnik v izobraževalnem programu šola avtonomno preoblikuje v izvedbeni predmetnik. Najprej se sprejme temeljna odločitev o načinu izvedbe programa. Do-loči se, kateri cilji učnih predmetov in strokovnih modulov se bodo izvajali prej, kateri kasneje, kateri skozi daljše obdobje (letnik ali več), kateri pa v strnjenih oblikah v krajšem obdobju. Nato se skupno število ur učnih predmetov, strokovnih modulov in drugih programskih enot smiselno porazdeli po letnikih. Pri razdelitvi ur po učnih predmetih/ strokovnih modulih in letnikih se upoštevajo cilji progra-ma, zakonski okviri obremenitve dijakov, dogovori z delodajalci v lokalnem okolju glede možnosti izvajanja praktičnega usposabljanja z delom ter seveda tudi kadro-vski in materialni pogoji šole. Učni predmti, strokovni moduli in druge programske enote so kreditno ovrednoteni skladno z evropsko nabirnim kreditnim sistemom (ECVET). Kreditne točke se nanašajo na celotno število ur vsake posamezne pro-gramske enote in jih ni mogoče deliti po letnikih.

V nadaljevanju predstavljamo primer Izvedbenega predmetnika Srednje frizerske šole Ljubljana.

Page 20: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

2 0

Pri

mer

IZ

VE

DB

EN

I P

RE

DM

ET

NIK

, Sre

dnja

friz

ersk

a šo

la L

jubl

jana

Ime

izob

raže

valn

ega

prog

ram

a: S

PI F

RIZ

ER, U

radn

i lis

t: 14

/10,

Spr

ejet

o na

SSP

SI: 1

20. s

eja,

10.

12.2

008

Nad

omeš

ča d

osed

anji

prog

ram

Friz

er (6

3/05

) Kom

bina

cija

1. i

n 2.

letn

ik n

ov p

rogr

am in

3. l

etni

k st

ar p

rogr

am.

PR

ED

ME

TN

IK –

MO

DU

LAR

IZA

CIJ

A, R

AZ

PO

RE

DIT

EV

UR

Prog

ram

ske

enot

eO

bvez

no/

iz

birn

oSk

upn

ošt

evil

ou

rŠt

evil

okr

edit

nih

točk

1.le

tnik

ure

/te

den

2.le

tnik

ure

/te

den

3.le

tnik

ure

/te

den

A–

Spl

ošn

oizo

-br

ažev

aln

ipr

edm

eti

33

tedn

ov33

te

dnov

16

tedn

ov

P1Sl

oven

ščin

aob

vezn

o21

312

99

366

248

3P2

Mat

emat

ika

obve

zno

213

12

993

662

483

P3

Tuji

jezi

kob

vezn

o16

49

662

662

322

P4U

met

nos

tob

vezn

o33

233

1P5

Nar

avos

lovj

eob

vezn

o13

26

662

662

P6

Dru

žbos

lovj

eob

vezn

o13

26

662

662

P7

Špor

tna

vzgo

jaob

vezn

o16

47

662

662

322

Sku

pajA

10

5154

495

1539

612

160

10B

–S

trok

ovn

im

odu

li

33

tedn

ov33

te

dnov

16

tedn

ov

M1

Friz

erst

voob

vezn

o19

838

99

399

366

331

331

396

198

619

86

SVS

3l.

Stri

ženj

eob

vezn

o16

161

3232

2

SVS

3l.

Bar

vne

spre

mem

beob

vezn

o16

161

Page 21: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

2 1

8080

5SV

S3

l.O

blik

ovn

esp

rem

embe

obve

zno

1616

1

4848

3M

2M

anik

ira

obve

zno

335

331

3737

1,1

M3

Liče

nje

obve

zno

335

331

3333

1

Sku

pajB

10

0454

330

1046

614

,120

813

Od

tega

teor

etič

-n

ipou

k:

obve

zno

345

2413

24

198

648

3

Od

tega

min

i-m

aln

oza

pra

k-ti

čno

izob

raže

-va

nje

všo

li:

C-P

rakt

ičn

oiz

o-br

ažev

anje

oli

-IN

TEG

RA

CIJ

A

vB

del

obve

zno

626

3019

86

268

8,1

160

10

Č–

Pra

ktič

no

usp

osab

ljanj

ez

delo

m

3 tedn

ov3 te

dnov

18

tedn

ov

Sku

pajČ

obve

zno

912

37

114

3811

438

684

38D

–In

tere

sne

deja

vnos

ti

2te

dna

2te

dna

1te

den

Sku

paj

Dob

vezn

o16

07

643

264

32

323

2E

–O

dprt

idel

ku

riku

lum

a33

te

dnov

33

tedn

ov16

te

dnov

Page 22: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

2 2

Ok.

1ob

vezn

o66

366

2

Ok.

2ob

vezn

o33

233

1

Ok.

3ob

vezn

o66

366

2

Ok.

4ob

vezn

o49

333

116

1O

k.5

obve

zno

493

331

161

Ok.

6ob

vezn

o82

433

133

116

1O

k.7

obve

zno

131

533

166

232

2O

k.8

obve

zno

332

331

Ok.

9ob

vezn

o17

117

1Sk

upa

jE

obve

zno

526

2623

17

198

697

6

Na

prim

eru

je r

azvi

dno,

da

so z

apis

ali p

odat

ke o

str

okov

nih

podl

agah

, kar

ni z

anem

arlji

va in

form

acija

. Pod

ana

je in

form

acija

o

kom

bini

ranj

u z

izte

kajo

čim

pro

gram

om. I

zved

beni

pre

dmet

nik

je p

regl

eden

za

vsa

leta

izob

raže

vanj

a. S

mis

elno

je p

odan

a in

form

acija

nac

iona

lneg

a pr

edm

etni

ka d

o pe

te k

olon

e, n

ato

pa s

ledi

raz

člen

itev

izve

dben

ega

pred

met

nika

. Dol

očen

o je

šte

vilo

te

oret

ične

ga in

pra

ktič

nega

pou

ka v

šol

i. O

pred

elje

no je

šte

vilo

tedn

ov p

rakt

ične

ga u

spos

ablja

nja

po le

tnik

ih.S

trok

ovni

mod

ul

friz

erst

vo je

zel

o ob

seže

n, s

trem

i vse

bins

kim

i skl

opi.

Prav

ilom

a se

mod

uli o

dprt

ega

kuri

kula

poi

men

ujej

o, to

krat

pa

so s

e od

loči

li le

za

ošte

vilč

enje

, kar

pa

bral

cu n

e po

nuja

cel

ovit

e in

form

acije

. Vse

kako

r je

pot

rebn

o od

prti

kur

ikul

poi

men

ovat

i in

ga

z na

zivo

m v

odit

i še

v dr

ugi d

elov

ni d

okum

enta

ciji

šole

.

Page 23: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

2 3

IV.

GR

OB

I K

UR

IKU

L a

li G

LO

BA

LN

A P

RIP

RA

VAG

robi

kur

ikul

ali

glob

alna

pri

prav

a za

jem

a za

vsa

leta

izob

raže

vanj

a na

črto

vane

učn

e ci

lje in

vse

bine

pro

gram

a s

cilji

odp

rete

-ga

kur

ikul

a, in

tegr

iran

ih k

ljučn

ih k

ompe

tenc

in p

rakt

ične

ga u

spos

ablja

nja

z de

lom

. Na

uspo

sabl

janj

ih z

a gr

obi k

urik

ul a

li gl

o-ba

lno

prip

ravo

so

šole

v p

omoč

pre

jele

pri

mer

tab

ele

za s

hem

atsk

i pre

gled

gro

bega

kur

ikul

a (g

lej s

poda

j, Ta

bela

1).

Iz t

akšn

e ta

bele

je m

oč r

azpo

znat

i naz

ive

učni

h sk

lopo

v, r

azpo

redi

tev

po

letn

ikih

, šte

vilo

in o

bseg

učn

ih s

klop

ov z

a po

sam

ezni

pre

d-m

et/m

odul

v p

osam

ezne

m le

tnik

u in

med

pred

met

ne p

ovez

ave.

Ti p

odat

ki d

ajej

o ce

lovi

t vpo

gled

v iz

obra

ževa

nje

po p

rogr

amu

v vs

eh le

tnik

ih iz

obra

ževa

nja

tako

vod

stvu

šol

e, v

sem

uči

telje

m te

r dr

ugim

str

okov

nim

del

avce

m,

kako

r tu

di s

tarš

em, d

ijako

m

in d

rugi

m z

aint

eres

iran

im s

ubje

ktom

.

Tabe

la1

: Pri

mer

tab

ele

grob

ega

kuri

kula

:

PR

ED

ME

T/M

OD

UL

PR

VI

LET

NIK

učn

i skl

opi

DR

UG

I LE

TN

IKu

čni s

klop

iT

RE

TJI

LET

NIK

učn

i skl

opi

Slov

enšč

ina

Mat

emat

ika

Tuji

jezi

kA

NJ

Tuji

jezi

kN

EJ

Um

etn

ost

Nar

avos

lovj

e

Dru

žbos

lovj

e

Špor

tna

vzgo

ja

IKT

ino

snov

e

Friz

erst

vo

Man

ikir

a

Liče

nje

Page 24: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

2 4

1. P

rim

er s

hem

atsk

ega

prik

aza

grob

ega

kuri

kula

v t

abel

i 1,

Sre

dnje

fri

zers

ke

šole

Lju

blja

na

Ime

izob

raže

valn

ega

prog

ram

a:S

PIF

RIZ

ERU

radn

ilis

t:1

4/10

,Sp

reje

ton

aSS

PSI:

120

.sej

a,1

0.12

.200

8N

adom

ešča

dos

edan

jipr

ogra

mF

rize

r(6

3/05

)O

zn.

Pro-

gram

ske

enot

e

letn

ikle

tnik

letn

ik

KON

FE-

REN

CA

KON

FE-

REN

CA

KON

FE-

REN

CA

KON

FE-

REN

CA

KON

FE-

REN

CA

KON

FE-

REN

CA

1.V

S2.

VS

3.V

S4.

VS

1.V

S2.

VS

3.V

S4.

VS

1.V

S2.

VS

P1Sl

oven

-šč

ina

Jezi

k–

vr-

ste,

del

itev

,be

sedi

lne

vrst

eK

njiž

evn

ost

Dom

ače

bran

je

Jezi

k–

vrst

e,

deli

tev,

be

sedi

lne

vrst

eK

njiž

ev-

nos

tD

omač

ebr

anje

Jezi

k–

opis

,be

-se

diln

evr

ste

Knj

ižev

-n

ost

Dom

ače

bran

je

Jezi

k–

opis

,be

sedi

lne

vrst

eK

njiž

ev-

nos

tD

omač

ebr

anje

Jezi

kK

njiž

evn

ost

Dom

ače

bran

je

P2M

atem

a-ti

kaN

arav

na

in

cela

šte

vila

Rac

ion

al-

na

štev

ila

Skle

pni

raču

nLi

nea

r-n

afu

nk-

cija

in

lin

earn

aen

ačba

.K

oren

i.

Kva

dra-

tna

fun

k-ci

jain

kv

adra

tna

enač

ba

Geo

-m

e-tr

ijav

ra

vni-

ni

Pros

tors

ka

geom

etri

jaO

sno-

ve

stat

i-st

ike

Page 25: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

2 5

P3

An

gle-

ščin

aG

etti

ng

to

know

you

T

hew

ayw

eli

ve

Lan

guag

eaw

aren

ess

I/1

Wha

tha

ppen

ed

nex

t?

The

mar

-ke

tpla

ce

Lan

guag

eaw

aren

ess

I/2

Wha

tdo

you

w

antt

odo

?

Plac

es

and

thin

gs

Lan

gua-

gea

wa-

ren

ess

II/1

Fam

e,C

e-le

brit

ies

D

o’s

and

don

’ts

Lan

guag

eaw

aren

ess

II/2

Hai

rsty

ling

A

tthe

ha

irdr

esse

r’s

-Att

he

barb

er’s

To

ols

-Pr

oduc

ts

-Equ

ipm

ent,

H

airs

tyle

s

Lang

uage

aw

aren

ess

III

P4U

me-

tnos

tPr

ičes

ke

star

ihv

eli-

kih

civi

li-

zaci

j

An

tičn

epr

i-če

ske

Zgo

do-

vin

skii

n

sodo

bni

klas

ičn

ist

il

XX

XX

XX

XX

P5N

arav

o-sl

ovje

Mer

jenj

ev

nar

avo-

slov

ju

Met

ode

prou

čeva

nja

nar

avn

ih

poja

vov

Pogl

edv

sv

ets

nov

iK

emija

v

pre-

hran

i

Ener

gija

in

vir

ien

ergi

je

Ekol

ogija

XX

XX

P6

Dru

žbo-

slov

jeŽ

ivlje

nje

vsk

upn

osti

Dob

rodo

šli

vEv

ropi

Slov

enci

sk

ozi

čas

Odg

ovor

-n

odr

ža-

vlja

nst

vo

XX

XX

P7

Špor

tna

vzgo

jaA

tlet

ika

(špo

rtn

ovz

gojn

ikar

-to

n)

Igre

ogo

(odb

ojka

,n

ogom

et)

Ples

,ae

-ro

bika

in

spro

ščan

je

Gim

-n

asti

-ka

z

ritm

ič-

no

iz-

razn

o-st

jo,

fitn

es

Atl

etik

a(š

port

no

vzgo

jni

kart

on)

Igre

z

žogo

koš

ar-

ka,

od-

bojk

a,

nog

o-m

et)

Gim

na-

stik

az

ritm

ičn

oIz

razn

o-st

join

pl

esom

(d

ekle

ta)

nam

izn

ite

nis

(fa

n-

tje)

Aer

o-bi

ka

inf

i-tn

es

Osn

ovn

am

otor

ičn

apr

ipra

va(š

port

no

vz

gojn

ikar

-to

n)

Igre

z žo

go

Izra

-zn

ost

tele

sa

Page 26: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

2 6

M1

Friz

er-

stvo

teor

i-ja

1Po

klic

na

podo

ba

friz

erst

vas

po

uda

rkom

n

aan

aliz

ist

anja

in

kako

vost

ila

sin

lasi

-šč

a

Prep

arat

i,

prip

omoč

-ki

,or

odja

,n

apra

vev

fr

izer

stvu

z

upo

štev

a-nj

emv

aro-

vanj

azd

rav-

jain

oko

lja

vfr

izer

skem

po

klic

u

Kem

ijske

os

nov

eza

fr

izer

ski

pokl

ic

Pozn

a-va

nje

člov

eške

-ga

tele

-sa

,ko

že

inla

s

Obl

i-ko

vne

spre

-m

embe

la

s

Bar

vne

spre

mem

-be

las

XX

XX

teor

i-ja

2St

are

veli

ke

civi

liza

cije

A

nti

ka

Sred

nji

vek

Ren

esan

-sa

,ba

rok,

ro

koko

XX

XX

pra-

ksa

Pokl

icn

apo

doba

fr

izer

stva

s

pou

dark

om

na

anal

izi

stan

jain

ka

kovo

sti

las

inla

-si

šča

ter

varn

osti

pri

de

lu*

Neg

ala

sin

la

sišč

a*

Obl

ikov

a-nj

em

okri

hin

su

hih

las

Osn

ove

stri

že-

nja

las

Tehn

ike

stri

ženj

ala

s

Obl

iko-

vanj

epr

ičes

k

Bar

vanj

ela

sN

ega

las

po

bar-

vanj

u

XX

XX

SVS

3St

riže

nje

teor

i-ja

XX

XX

XX

XX

Stri

ženj

ela

sin

zdr

avje

čl

ovek

a

pra-

ksa

XX

XX

XX

XX

Mod

no

stri

ženj

ein

br

itje

Page 27: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

2 7

SVS

4B

arvn

esp

re-

mem

be

teor

i-ja

XX

XX

XX

XX

Bar

vne

spre

mem

be

inz

drav

je

člov

eka

pra-

ksa

XX

XX

XX

XX

Mod

no

bar-

vanj

eM

odn

oli

čenj

e

SVS

5O

blik

ov-

ne

spre

-m

embe

teor

i-ja

XX

XX

XX

XX

Preo

blik

o-va

nje

las

in

lasn

ičar

tvo

pra-

ksa

XX

XX

XX

XX

Preo

blik

o-va

nje

las

in

lasn

ičar

stvo

Obl

iko-

vanj

eza

h-te

vnih

pr

ičes

k

M2

Man

i-ki

raTe

o-ri

jaX

XX

XTe

ore-

tičn

eos

nov

em

ani-

kire

XX

XX

pra-

ksa

XX

XX

Nar

avn

am

ani-

kira

neg

aro

kin

n

ohto

v

Obl

iko-

vanj

eu

met

nih

n

ohto

v

XX

XX

Na

Sred

nji f

rize

rski

šol

i Lju

blja

na s

o se

odl

očili

, kot

kaž

e zg

ornj

i pri

mer

, da

se u

čni s

klop

i zak

ljuči

jo v

kon

fere

nčne

m o

bdob

ju. V

šol

-sk

em le

tu s

ta le

dve

kon

fere

nčni

obd

obji.

Kon

ec d

ruge

ga k

onfe

renč

nega

obd

obja

pom

eni t

udi ž

e za

klju

ček

šols

kega

leta

. V v

sake

m

konf

eren

čnem

obd

obju

sta

pre

dvid

ena

po d

va u

čna

sklo

pa p

ri v

saki

pro

gram

ski e

noti.

Uči

telji

so

vlož

ili v

elik

nap

or v

obl

ikov

anje

št

irih

učn

ih s

klop

ov n

a le

tnik

in ta

ko,d

a se

zak

ljuči

jo p

rav

do k

onfe

renč

nega

obd

obja

. Kol

iko

učni

h sk

lopo

v ob

sega

pos

amez

na p

ro-

gram

ska

enot

a je

str

okov

na in

avt

onom

na o

dloč

itev

stro

kovn

ega

aktiv

a na

šol

i. K

daj s

e uč

ni s

klop

i zak

ljuči

jo z

notr

aj š

olsk

ega

leta

, je

odvi

sno

od n

jihov

ega

obse

ga. S

o ra

zlič

no o

bsež

ni in

se

prav

ilom

a la

hko

zakl

juči

jo n

e gl

ede

na k

onfe

renč

no o

bdob

je. U

čite

lji n

ačrt

u-je

jo o

cenj

evan

je v

Nač

rtu

ocen

jeva

nja

tako

, da

ima

ob k

onfe

renč

nem

obd

obju

vsa

k di

jak

zago

tovl

jeno

vsa

j eno

oce

no.

Page 28: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

2 8

2. G

robi

ku

riku

l

Gro

bi k

urik

ul u

čite

lji p

ripr

avijo

na

osno

vi k

atal

ogov

zna

nj.

V p

omoč

jim

lahk

o sl

uži s

podn

ja ta

bela

, ki p

a si

jo p

osam

ezne

šol

e gl

ede

na s

voje

pot

rebe

in iz

kušn

je p

rila

godi

jo:

PR

ED

ME

T/M

OD

UL

KO

MP

ET

EN

CE

TE

OR

ET

IČN

I P

OU

KVA

JE/P

RA

KT

IČN

I P

OU

KIK

KŠT

. UR

oz.

ŠT.

TE

DN

OV

Vc

elot

iraz

grad

ina

učn

esk

lope

Kat

ere

cilj

epr

edm

eta

alim

odu

lar

eali

zira

-m

opr

iteo

reti

čnem

po

uku

?

Kat

ere

cilj

e pr

edm

eta,

ali

m

odu

lar

eali

zira

mo

pri

vaja

ho

ziro

ma

prak

tič-

nem

pou

ku?

Kat

ere

cilj

e IK

K

bom

ore

aliz

iral

izn

otra

jteg

am

o-du

la.

Ure

sm

isel

no

razd

elim

om

edp

osam

ezn

imi U

Sin

po

tem

med

teor

etič

nim

in

pra

ktič

nim

pou

kom

.

Pred

stav

ili b

omo

prim

er g

loba

lne

prip

rave

mod

ula

Kur

ikul

um o

ddel

ka v

vrt

cu, p

rogr

am P

redš

olsk

a vz

goja

, izv

ajal

cev

ŠCR

M K

a-m

nik,

a z

arad

i pre

cejš

njeg

a ob

sega

, pre

dsav

ljam

o le

za

prvo

kom

pete

nco.

Pre

dlag

ano

tabe

lo s

o si

na

šoli

deln

o pr

ilago

dili,

in n

eko-

liko

razš

irili

.

3. P

RIM

ER

glo

baln

e pr

ipra

ve m

odu

la K

uri

kulu

m o

ddel

ka

v vr

tcu

na

ŠCR

M K

amn

ik:

PRED

MET

/MO

DU

L: K

UR

IKU

LUM

OD

DEL

KA

V V

RTC

U

LET

NIK

: 1.

ČA

SOV

NI

OK

VIR

ZA

C

ELO

TE

N

PR

ED

ME

T/

MO

DU

L10

2(3

4+68

)

NI

SKLO

PP

RE

DV

IDE

-N

I Č

ASO

VN

I O

KV

IR

KO

MP

E-

TE

NC

E:

KO

MP

ET

EN

-C

A Z

AO

KR

O-

ŽE

NE

GA

U

ČN

EG

A

SKLO

PA

TE

OR

ET

IČN

I P

OU

K(C

ILJI

)P

RA

KT

IČN

I P

OU

K(C

ILJI

)IN

TE

GR

I-R

AN

E

KLJ

NE

K

VALI

FI-

KA

CIJ

ET

E-

OR

I-JA

PR

A

Page 29: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

2 9

1.

OT

RO-

KOV

EPR

AV

I-C

EIN

N

E-LA

KU

-R

IKU

LA

ZA

V

RTC

E

1020

Dija

kje

zm

ožen

na-

črto

vati

in

evid

enti

rati

de

lov

odd

el-

ku.

Dija

kje

zm

ožen

za

gota

vlja

ti

ure

snič

eva-

nje

otro

ko-

vih

prav

ic

–u

pošt

evat

in

ačel

aku

-ri

kula

za

vrtc

e.D

ijak

je

zmož

ens

o-de

lova

tip

ri

nač

rtov

anju

in

impl

e-m

enta

ciji

kuri

kula

,ki

tem

elji

na

razu

-m

evan

ju

otro

kove

ga

razv

oja.

Dija

kje

zm

ožen

an

aliz

irat

iin

vre

dnot

iti

delo

vo

ddel

-ku

.

Dija

kza

gota

vlja

u

resn

ičev

anje

ot

roko

vih

prav

ic–

u

pošt

eva

nač

ela

kuri

kula

za

vrtc

e.

Dija

k:po

zna

člen

ev

Kon

ven

ciji

o

otro

kovi

hpr

avic

ahin

D

ekla

raci

jio

člov

ekov

ih

prav

icah

,ki

nep

osre

dno

zade

vajo

del

ov

vrtc

upo

zna

nač

ela

Ku

riku

la

zav

rtce

razu

me

pove

zan

osti

n

sood

visn

ostn

ačel

;ra

zu-

me

rela

tivn

ove

ljavn

ost

posa

mez

neg

an

ačel

av

odn

osu

do

dru

gih

nač

elra

zum

epo

sam

ezn

eal

i-n

een

asle

dnjih

nač

eliz

K

uri

kula

za

vrtc

e:

nač

elo

enak

ihm

ožn

osti

in

upo

štev

anje

raz

ličn

o-st

imed

otr

okit

ern

ačel

om

ult

iku

ltu

rali

zma;

n

ačel

oom

ogoč

anja

izbi

-re

ind

ruga

čnos

ti;

nač

elo

ura

vnot

ežen

osti

;n

ačel

ora

zvoj

no-

proc

e-sn

ega

pris

topa

;n

ačel

oak

tivn

ega

uče

nja

inz

agot

avlja

nja

mož

no-

stiv

erba

liza

cije

ind

ru-

gih

nač

inov

izra

žanj

a;

nač

elo

spoš

tova

nja

za-

sebn

osti

inin

tim

nos

ti;

nač

elo

sode

lova

nja

sst

arši

.

Dija

k:pr

epoz

na

otro

kove

inč

love

kove

pr

avic

ev

nač

elih

kur

ikul

aza

vrt

ceu

pošt

eva

nač

ela

Ku

riku

laz

avr

tce

posa

mez

no

nač

elo

upo

štev

av

odn

osu

do

dru

gih

nač

el,

ne

uve

-lja

vlja

ga

vab

solu

tnem

sm

islu

,če

bit

opo

men

ilo

neu

pošt

evan

je

ozir

oma

krše

nje

dru

gega

nač

ela

upo

štev

ara

zlič

nos

tmed

otr

okii

n

jimo

mog

oča

enak

ovre

dno

vklju

-če

vanj

ev

deja

vnos

ti

upoš

teva

mor

ebit

no

razl

ičn

oku

l-tu

rno

inje

ziko

vno

pore

klo

otro

kot

roko

md

aje

mož

nos

tizb

ire

med

de

javn

ostm

igle

den

anj

ihov

ein

te-

rese

,zm

ožn

osti

,raz

polo

ženj

eip

d.n

aos

nov

idop

olnj

evan

jan

ačel

aom

ogoč

anja

izbi

rez

nač

elom

u

ravn

otež

enos

ti,

skrb

iza

vkl

ju-

čeva

nje

otro

kv

deja

vnos

tiz

vse

hpo

droč

ijde

javn

osti

,v

mir

ne

in

živa

hne

deja

vnos

ti,

vvo

den

ede

-ja

vnos

tiin

spo

nta

no

igro

,v

indi

-vi

dual

ne,

sku

pin

ske

infr

onta

lne

deja

vnos

tiip

d.ot

roko

mo

mog

oča

inji

hsp

odbu

ja

kla

stn

ims

trat

egija

md

ojem

anja

,iz

raža

nja,

odk

riva

nja,

iska

nja

reši

tev

itn

.-

otro

kom

om

ogoč

ain

jih

spod

-bu

jah

gov

oru

ind

rugi

mn

ačin

om

izra

žanj

aob

upo

štev

anju

njih

ovih

in

divi

dual

nih

pot

reb

inin

tere

sov

ter

prav

ice

doz

aseb

nos

ti

Dija

k:

zna

spo

-m

očjo

IKT

po

iska

ti

doku

men

te

oot

roko

vih

prav

icah

razu

me

sa-

meg

ase

be,

dru

gelj

udi

in

sve

tter

se

na

podl

agi

tega

odz

ove

na

doga

janj

ez

ust

rezn

ost

rate

gijo

Page 30: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

3 0

Cel

oten

gro

bi k

urik

ul š

ole

za t

a m

odul

je s

eved

a ob

sežn

ejši

. V t

abel

i sm

o za

pri

mer

pov

zeli

le p

rvi u

čni s

klop

iz c

elot

e, s

aj n

i na

š na

men

pre

dsta

viti

cel

otni

gro

bi k

urik

ul z

a m

odul

, tem

več

le k

akov

ost z

apis

a. Iz

pri

mer

a la

hko

razb

erem

o, d

a so

avt

orji

zapi

sali

pole

g sp

lošn

ih z

nači

lnos

ti m

odul

a, o

bseg

šte

vila

ur,

čas

ovni

okv

ir z

a po

sam

ezni

učn

i skl

op, r

azde

litev

cilj

ev, k

i se

bodo

dos

egal

i pri

teor

etič

nem

in p

rakt

ične

m p

ouku

tud

i cilj

e in

tegr

iran

ih k

ljučn

ih k

ompe

tenc

. Vsi

ti z

apis

i so

smis

elni

, če

so

zapi

sani

v b

olj i

nfor

mat

ivni

, kra

jši o

blik

i. R

azvi

den

je s

krbe

n pr

isto

p in

pog

lobl

jeno

raz

miš

ljanj

e o

cilji

h in

kom

pete

ncah

, ki s

i ji

bodo

dija

ki r

azvi

jali.

Zap

is je

pre

cej p

odro

ben,

mor

da z

a gr

obi k

urik

ul c

elo

prev

eč p

odro

ben.

To

bi la

hko

bila

pas

t gro

bega

ku

riku

la, č

e bi

se

mod

ul iz

vaja

l sko

zi v

eč le

t in

bi s

e po

dlag

e na

črto

vani

m c

iljem

spr

emen

ile. P

odro

bno

načt

ovan

je g

robe

ga

kuri

kula

lah

ko z

aide

na

nivo

nač

rtov

anja

fin

ega

kuri

kula

, kar

bi p

omen

ilo p

odva

janj

e de

la in

nep

otre

bno

obre

men

jeva

nje

prip

ravl

jalc

ev. P

rav

tako

tudi

zam

egli

preg

ledn

ost i

n ot

eži u

skla

jeva

nje

med

pred

met

nih

in m

edku

riku

larn

ih p

ovez

av.

Na

Sred

nji f

rize

rski

šol

i Lju

blja

na s

o ka

talo

ge z

nanj

za

potr

ebe

grob

ega

kuri

kula

raz

dela

li še

pod

robn

eje.

Kak

o, je

raz

vidn

o iz

po

imen

ovan

ja p

osam

ezni

h vr

stic

in k

olon

v t

abel

i na

nasl

ednj

em p

rim

eru.

4. P

rim

er g

robe

ga k

uri

kula

Sre

dnje

fri

zers

ke

šole

Lju

blja

na

IME

PR

ED

ME

TA /

M

OD

ULA

Ozn

aka

Pro

gram

-sk

e en

ote

Obv

ezn

o/

izbi

rno

Štev

ilo

kred

itn

ih

točk

1.

letn

iku

re/

tede

n2.

le

tnik

ure

/te

den

3.

letn

iku

re/

tede

nSk

u-

pno

štev

ilo

ur

P1

Slov

enšč

i-n

aob

vezn

o12

993

662

483

213

2. U

SMER

JEVA

L-N

I C

ILJI

Dij

ak:

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

Page 31: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

3 1

3. P

OK

LIC

NE

KO

MPE

TE

NC

E

// V

SEB

INSK

I U

ČN

I SK

LO

PI :

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. C

ILJI

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

5. M

ED

PRE

DM

ET

NO

PO

VE

ZO

VAN

JE:

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

Page 32: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

3 2

PRO

JEK

TN

O

DE

LO

:

Prog

ram

ska

enot

a:Pr

edvi

den

ida

tum

:Št

evil

ou

r:

Tem

a pr

ojek

tneg

a de

la:

Cilj

i pro

jekt

nega

de

la:

Oce

njev

anje

pr

ojek

tneg

a de

la:

Poja

snilo

(n

ačrto

vanj

e,

izve

dba,

pr

edst

avite

v):

Upo

raba

viro

v in

do

kum

enta

cije

Page 33: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

3 3

POSE

BN

OST

I V

IZV

ED

BI

POU

KA

(e

ksku

rzije

, og

ledi

, tab

ori,

gost

je, r

evije

, te

kmov

anja

, na

stop

i, st

oritv

e,

izde

lki …

)

SPE

CIA

LN

O

DID

AK

TIČ

NA

O

PRE

MA

:

STR

OK

OV

NA

LIT

ER

ATU

RA

ZA

ITE

LJA

:

STR

OK

OV

NA

LIT

ER

ATU

RA

/ U

ČB

EN

IKI /

NO

GR

AD

IVO

ZA

DIJ

AK

A:

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

ITE

LJI

PR

ED

ME

TA /

MO

DU

LA

:

Page 34: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

3 4

Na

vpog

led

imam

o le

pra

zno

tabe

lo. Z

anim

ivo

bi b

ilo s

pozn

ati,

kako

so

deja

nsko

zap

isal

i nač

rtov

ane

cilje

, kom

pete

nce,

kako

so

nač

rtov

ali p

roje

ktne

dne

ve/t

edne

, po

sebn

osti

v iz

vedb

i pou

ka p

redm

eta/

mod

ula

(eks

kurz

ije, o

gled

e, t

abor

e, r

evije

, tek

-m

ovan

ja, n

asto

pe, s

tori

tve,

izde

lke

…),

kat

ero

spec

ialn

o di

dakt

ično

opr

emo,

str

okov

no li

tera

turo

za

učit

elja

, lit

erat

uro

ozir

o-m

a uč

beni

ke in

dru

go u

čno

grad

ivo

za d

ijake

so

pred

vide

li in

dru

go. T

ako

načr

tova

nje

je v

seka

kor

smis

elno

, le

da n

i pre

več

podr

obno

in o

bvez

ujoč

e, k

er b

i bilo

šol

i bol

j v n

apot

o ko

t v p

omoč

. Upo

štev

ati j

e tr

eba,

da

grob

i pri

prav

i sle

di š

e bo

lj po

drob

na

učit

elje

va (

etap

na in

spr

otna

) pr

ipra

va.

5. F

INI

KU

RIK

UL

AL

I L

ET

NA

NA

PR

IPR

AVA

Letn

a pr

ipra

va je

nam

enje

na p

rogr

amsk

emu

učit

eljs

kem

u zb

oru,

saj

pre

dsta

vlja

njih

ovo

tem

eljn

o de

lovn

o or

odje

, ob

kate

rem

po

teka

jo te

dens

ki p

ogov

ori i

n us

klaj

evan

ja. K

er le

tna

učna

pri

prav

a po

dpir

a uč

ni p

roce

s, je

to p

rožn

i dok

umen

t, k

i ga

lahk

o sp

roti

pri

laga

jam

o gl

ede

na d

osež

ke in

pot

rebe

. (K

.S. E

rmen

c, 2

007,

str

.21)

. V le

tni u

čni p

ripr

avi

so c

ilji i

z ka

talo

gov

oper

aci-

onal

izir

ani t

ako,

da

nata

nčno

opr

edel

ijo c

ilje

po s

trok

ovni

h m

odul

ih, p

redm

etih

oz.

vse

bins

kih

in u

čnih

skl

opih

, da

kaže

jo n

a m

edpr

edm

etne

pov

ezav

e in

nač

ine

prev

erja

nja

in o

cenj

evan

ja. I

z nj

ega

je r

azvi

dna

vklju

čeno

st k

ljučn

ih k

ompe

tenc

, int

egir

a-ni

h in

sam

osto

jnih

. (Er

men

c, 2

004,

str

.5)

Uči

telje

m p

onuj

amo

v po

moč

za

načr

tova

nje

fine

ga k

urik

ula

nasl

ednj

o ta

belo

:

OPE

RAT

IVN

I CIL

JIV

SEB

INE

NE

ST

RAT

EG

IJE

MIN

IMA

LN

IST

AN

DA

RD

ČA

SOV

NI

OK

VIR

NI S

KL

OPI

Pred

met

ali

mo-

dulr

azde

lim

on

aci

ljno

zaok

rože

ne

učn

esk

lope

Zap

išem

oci

lje,

kiji

hbo

mo

znot

raju

čne-

gas

klop

ado

segl

i:U

pošt

evam

otu

diu

smer

jeva

lne

cilje

pro

-gr

ama!

Vkl

juči

mo

cilje

IKK

Pozo

rnis

mo

na

soci

aliz

acijs

kec

ilje

Pazi

mo

na

razl

ičn

eza

htev

nos

tne

rav-

ni!

!

(opi

ram

ose

na

taks

onom

ijeu

čnih

ci

ljev

Blo

om,

Mar

zan

o,M

edve

š)

Zap

išem

ovs

ebin

e,k

ijih

pot

re-

buje

mo

za

real

izac

ijo

cilje

v

Vg

robe

ms

eod

loči

mo

za

prim

ern

eu

čne

stra

tegi

je,

deja

v-n

osti

,ak

tivn

osti

(u

čne

met

ode,

ob

like

,tu

diz

apr

ojek

tno

delo

)

Iz2

.In

3.S

tolp

-ca

izlo

čim

oM

S--k

ajm

ora

znat

idi

jak

zao

cen

o2

(min

imu

m

naj

bo

rave

n

rabe

)

Pred

vidi

mo

okvi

rno

štev

ilo

ur.

Upo

štev

amo:

učn

ipro

-ce

sza

jem

ave

čfa

z:•

U

vaja

nje

Uče

nje

nov

ega

Pon

avlja

nje,

urj

enje

Prev

erja

nje

Oce

njev

anje

!

V n

adal

jeva

nju

pred

stav

ljam

o pr

imer

Fin

ega

kuri

kula

ŠC

RM

Kam

nik.

V v

ečji

mer

i so

spre

jeli

pred

laga

ne s

esta

vine

tab

ele.

Ko-

lono

za

opre

delit

ev m

inim

alni

h st

anda

rdov

so

doda

li na

kon

cu t

abel

e.

Page 35: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

3 5

FINI KURIKUL/ LETNA PRIPRAVA – KURIKULUM ODDELKA V VRTCIH

1. letnik Predšolska vzgoja predmet/modul: KURIKULUM ODDELKA V VRTCIH LETNIK: 1. ŠT. UR: 102

ZAOKRO-ŽENI UČNI SKLOP

OPERATIVNI CILJI VSEBINE UČNE STRATE-GIJE

NAČIN PRI-DOBITVE OCENE

1. OTROK-OVE PRAVICE IN NAČELA KURIKULA ZA VRTCE

Dijak:-poznačlenevKonvenci-jiootrokovihpravicahinDeklaracijiočlovekovihpravicah,kineposrednozadevajodelovvrtcu-poznanačelaKurikulazavrtce-razumepovezanostinsoodvisnostnačel;-razumerelativnove-ljavnostposamezneganačelavodnosudodru-gihnačel-razumeposamezneali-nejenaslednjihnačelizKurikulazavrtce:-načeloenakihmožnostiinupoštevanjerazlično-stimedotrokiternačelomultikulturalizma;-načeloomogočanjaiz-bireindrugačnosti;-načelouravnoteženosti;-načelorazvojno-proce-snegapristopa;-načeloaktivnegauče-njainzagotavljanjamožnostiverbalizacijeindrugihnačinovizra-žanja;-načelospoštovanjaza-sebnostiinintimnosti;načelosodelovanjasstarši.

posamezničleniKon-vencijeootrokovihpravicah;posamezničleniDe-klaracijeočlovekovihpravicahNačelaKu-rikulazavrtce

frontalnodelo

individual-nodelo

samostojnopridobiva-njepodat-kov

delovsku-pini

timskopo-učevanje

hospitacijevVVO

ustnaocena

in/alipisnaocena

(zaokroženi učni sklop) MINIMALNI STANDARDI ZNANJA (PREDMET/MODUL)

OTROKOVE PRAVICE IN NAČELA KURIKULA ZA VRTCE

Dijak/-inja:• poznavsebino,nameninpomenotrokovihpravic• znapojasnitiposameznanačelaKurikulazavrtce• poznamožnostizauresničevanjeinpovezovanjeotroko-

vihpravicznačeliKurikulazavrtce• znaravnativskladuznačelikurikulazavrtce

Page 36: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

3 6

PODROČJA DEJAVNOSTI IN GLOBALNI CILJI

Dijak/-inja:• poznacilje,nalogeinpomenposameznihpodročijživlje-

njaindelavoddelkuvrtca• poznamožnostizauresničevanjeposameznihdejavnosti

vskladuzznačilnostmirazvojainučenjaotrokvstarostiod1do6letupoštevanačelauresničevanjaCiljevkuriku-lazavrtcepriizvajanjuposameznihdejavnosti

• znapovezativsapodročjadejavnostizglobalnimicilji

NAČRTOVANJE IN EVI-DENTIRANJE DELA V ODDELKU

Dijak/-inja:• poznaravniinnačinenačrtovanjaterevidentiranjaži-

vljenjaindelavvrtcu• znanačrtovatiinevidentiratidelopomočnika/pomočnice

vzgojitelja

Pregledno so opredelili učni sklop, operativne cilje in vsebine, določili so časovni okvir in predvideli strategije oziroma metode, s katerimi bodo cilje dosegali. Za minimalne standarde so predvideli dodatno tabelo.Verjamemo, da je bil opravljen razmislek o zapisu, ki je učiteljem uporaben in zagotovo v pomoč. Zapis je dovolj podroben, usklajen je z načrtovanim grobim kurikulom, prikazano v primeru tabele pod 5.c, a se v nekaj primerih cilji iz grobega v fini kurikul ponavljajo. To vsekakor ni smiselno, zato bi morali dejansko presoditi, kako široko (bolj splošno) zapisati grobi oziroma kakopodrobno zapisati letno pripravo, saj v ponavljanju ni videti pravega smisla. Minimalne standarde so postavili na različne zahtevnostne nivoje po Bloomovi taksonomiji. Menimo, da je to smiselno, saj gre za upoštevanje in uporabo usvojenih znanj in veščin za delo v praksi.

Page 37: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

3 7

Na Srednji frizerski šoli Ljubljana so predlagane sestavine letne priprave ali finega kurikula postavili v drugačno obliko tabele, hkrati pa so dodali še nekaj sestavin (oblike in načini ocenjevanja in preverjanja znanja, učne obveznosti in naloge dijaka). Žal gre znova le za prazno tabelo. Iz izpolnjene bi se lahko naučili bistveno več.

NAČRTO-VANJE PO-UKA letnikUčnisklopi Kompe-

tenceOperativ-nicilji

vsebine Medpred-metnopo-vezovanje

Časovniobseg

Učneob-veznostiinnalogedijaka

MINI-MALNI STANDAR ZNANJA (za dosego 2 - zadostne ocene)

Oblike pre-verjanja in ocenjevanja znanja

(PODČR-TAJTE)

1-indi-vidualno

2-vdvojicah

3-skupin-sko

drugo:opravilniopravil

Načini pre-verjanja in ocenjevanja znanja

(PODČR-TAJTE)

1-pisno(šolskenaloge,testi,poročila,vaje,na-loge)

2-ustno 3-prak-tično(izdelek,storitev,nastop,za-govor),

drugo:delovnapo-ročila,semi-narskenalo-ge,projektnenaloge,la-boratorijskevaje,udelež-ba,dokaziloipd.

Page 38: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

3 8

INTEGRACIJA KLJUČNIH KOMPETENC:Generične kompetence pri pouku Frizerstva, lasničarstva, lasuljarstva, ličenj in manikire DA NE

• Načrtuje,pripravi,izvedeinkontroliralastnodelo,• racionalnorabienergijo,materialinčas,• varujezdravjeinokolje,• komunicirassodelavciinstrankami,• uporabljasodobnoinformacijskotehnologijo.

Varnost in zdravje pri delu DA NE• Ocenitizdravoinvarnodelovnomesto,• poznapredpise,svojepraviceinodgovornostivzvezizvarnimdelom,• skrbizavarnodelovnookolje,• varnoopravljasvojedelo.

Informacijska in komunikacijska pismenost DA NE• Pridobivanjetemeljnegaznanjaoinformatikiininformacijsko-komunika-

cijskitehnologijiteruporabale-tevizobraževanjuinučenju.• razvijanjesposobnostisporazumevanjanapisnem,grafičnem,likovnem,

zvočnempodročjuinpodročjuvečpredstavnostispomočjoinformacijsko--komunikacijsketehnologije,

• razvijanjezmožnostizadelozviriinpodatki(sposobnostzaučinkovitoiskanje,zbiranje,obdelavo,posredovanjeinuporabovirovinpodatkov).

Okoljska vzgoja DA NE• Spoznajokompleksnostokoljskihproblemov,• spoznajonajpomembnejšeokoljskeproblemevsvetu,• seseznanijozvarstvomokoljavSloveniji,• seseznanijozvarovanjemokoljanadelovnemmestuindoma,• spoznajopovezanostmedizčrpavanjemnaravnihvirov,onesnaževanjem

okoljainnačinomživljenja.

Podjetništvo DA NE• Dijakjezmoženpostavljanjavprašanj,iskanjezamisli,načrtovanjana-

log,raziskovanjatrgainugotavljanjapotrebnatrgu,načrtovanjapromo-cijeinoglaševanja,načrtovanjapotrebnihsredstev,uresničevanjazačrta-nedejavnosti.

Učenje učenja DA NE• Spoznavasebekotučenca:vrednote,stališča,učiseuravnavatičustvav

procesuučenja,sprejemaodgovornostzaučenje,• razvijasposobnostkompleksnegamišljenja,spretnostiprocesiranjainfor-

macijtermiselnihnavad,razvijaučnestrategije,• razvijasposobnostnadziranjainuravnavanjakoncentracijemedučenjem,

vzpostaviinvzdržujemotivacijozaučenje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovokoljanaprocesučenjainvredno-

tenjeznanjatermočinmožnostsvojegavplivanjanaokolje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovdružbe,politike,šolstva,ekono-

mijenaučenjeinizobraževanje,• spoznavaznačilnostidobregaučnegaokoljainoblikujesvojučniprostor,• spremljainvrednotisvojeučenjeinnapredovanje,razložiprocesučenja

prisebi,razumezahteveučiteljainnjegovovlogo.

Page 39: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

3 9

INTEGRACIJA KLJUČNIH KOMPETENC:Generične kompetence pri pouku Frizerstva, lasničarstva, lasuljarstva, ličenj in manikire DA NE

• Načrtuje,pripravi,izvedeinkontroliralastnodelo,• racionalnorabienergijo,materialinčas,• varujezdravjeinokolje,• komunicirassodelavciinstrankami,• uporabljasodobnoinformacijskotehnologijo.

Varnost in zdravje pri delu DA NE• Ocenitizdravoinvarnodelovnomesto,• poznapredpise,svojepraviceinodgovornostivzvezizvarnimdelom,• skrbizavarnodelovnookolje,• varnoopravljasvojedelo.

Informacijska in komunikacijska pismenost DA NE• Pridobivanjetemeljnegaznanjaoinformatikiininformacijsko-komunika-

cijskitehnologijiteruporabale-tevizobraževanjuinučenju.• razvijanjesposobnostisporazumevanjanapisnem,grafičnem,likovnem,

zvočnempodročjuinpodročjuvečpredstavnostispomočjoinformacijsko--komunikacijsketehnologije,

• razvijanjezmožnostizadelozviriinpodatki(sposobnostzaučinkovitoiskanje,zbiranje,obdelavo,posredovanjeinuporabovirovinpodatkov).

Okoljska vzgoja DA NE• Spoznajokompleksnostokoljskihproblemov,• spoznajonajpomembnejšeokoljskeproblemevsvetu,• seseznanijozvarstvomokoljavSloveniji,• seseznanijozvarovanjemokoljanadelovnemmestuindoma,• spoznajopovezanostmedizčrpavanjemnaravnihvirov,onesnaževanjem

okoljainnačinomživljenja.

Podjetništvo DA NE• Dijakjezmoženpostavljanjavprašanj,iskanjezamisli,načrtovanjana-

log,raziskovanjatrgainugotavljanjapotrebnatrgu,načrtovanjapromo-cijeinoglaševanja,načrtovanjapotrebnihsredstev,uresničevanjazačrta-nedejavnosti.

Učenje učenja DA NE• Spoznavasebekotučenca:vrednote,stališča,učiseuravnavatičustvav

procesuučenja,sprejemaodgovornostzaučenje,• razvijasposobnostkompleksnegamišljenja,spretnostiprocesiranjainfor-

macijtermiselnihnavad,razvijaučnestrategije,• razvijasposobnostnadziranjainuravnavanjakoncentracijemedučenjem,

vzpostaviinvzdržujemotivacijozaučenje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovokoljanaprocesučenjainvredno-

tenjeznanjatermočinmožnostsvojegavplivanjanaokolje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovdružbe,politike,šolstva,ekono-

mijenaučenjeinizobraževanje,• spoznavaznačilnostidobregaučnegaokoljainoblikujesvojučniprostor,• spremljainvrednotisvojeučenjeinnapredovanje,razložiprocesučenja

prisebi,razumezahteveučiteljainnjegovovlogo.

Socialne veščine DA NE • Ozavestisvojelastnosti,stališča,vrednote…,• zmoreobčutitisvojačustvainjihrazumeti,obvladuječustvenoizražanje,• zmoreobčutitisvojepotrebeterdoločitisvojecilje,zmoreuveljavljatisvoje

potrebevsocialnemokolju,dosegasvojecilje,• sprejemasvojetelo,gadoživljakotintegralnidelsvojeosebnosti,skrbiza

svojetelo,• sprejemasvojospolnoidentiteto,izražapozitivniodnosdosvojegaspola

terdodrugegaspola,• zmoredoživljatisamegasebekotpozitivnoinspoštovanjavrednooseb-

nost,zobčutkomsmiselnostisvojegaobstoja,izražapozitivniodnosdosebe,

• zmoredoživljatiinizražatispoštljivinpozitivniodnosdoljudi,razumevasoodvisnostmedposameznikomindrugimi(skupino),

• razumerazličnostikotkakovost(medposamezniki,skupinamiinkultu-rami),zmoreslišati,razumetiinbitistrpendopotrebdrugih,

• razlikujeravenzaupnostivodnosihmedznanci,prijateljiinintimnimodnosom,

• sodelujezdrugimi,zmore,gledenaokoliščine,poiskati,zavrnitialipo-nuditipomoč,zmoresprejetipomočoddrugih,

• uveljavljasvojorazličnostinstrpnoravnavkonfliktnihpoložajih,• upoštevapravilaindružbenenorme,• zmorevzpostavitiinvzdrževatikonstruktivenodnosdoavtoritete,• zmoresprejematinalogeinjihodgovornoopraviti.

Načrtovanje in vodenje kariere DA NE• Spoznavanjeinpresojanjeosebnostnihlastnosti,prepoznavanjeinrazvija-

nježelja,stališčinvrednot,razvijanjeobčutkalastnevrednosti,• presojanjeinrazumevanjezmožnosti:sposobnosti,znanja,spretnosti,

presojanjeinrazumevanjezmožnostizaučenje,• prepoznavanjeinrazumevanjeinteresov:zunajšolskih,šolskih,poklicnih,• spoznavanjedružbenegaokoljakotkontekstamožnostiizobraževanja,

dodatnegausposabljanjainzaposlovanja,• sprejemanjeodločitev,vodenjekariere,spretnostiiskanjazaposlitve,sposob-

nostivstopanjanatrgdela,sposobnostivstopanjavnadaljevanješolanja.

Zanimivo je, da so dodali kolono z učnimi obveznostmi in nalogami dijakov. Glede na to, da mora dijak za pridobitev kreditnih točk poleg pozitivne ocene iz predme-ta/modula opraviti še vrsto nalog in obveznosti izven kontaktnih ur, je pri načrto-vanju smiselno premisliti o vrstah obveznostih dijaka. Priloženi seznam integrira-nih ključnih kompetenc in njihovih ciljev, ki jih učitelji le izberejo z obkrožanjem, lahko razumemo kot vodnik učiteljem, da bi jim bili pri načrtovanju čim bolj v ospredju in ne bi pozabili nanje. Računamo pa na to, da učitelji vendarle vkompo-nirajo izbrane integrirane ključne kompetence v letno pripravo. V kolikor ne, tako ločevanje IKK od letne priprave ni smiselno in za učiteljevo načrtovanje neuporab-no. S ponujanjem ali opredeljevanjem vsebine tebele (zaprti tipi, kjer učitelj samo izbira in obkroža dane odgovore) je bojazen, da lahko dosežemo nasprotne učinke od želenih. Učitelji lahko preidejo v rutinsko obkroževanje, zato predlagamo od-prtost v zapisu načrtovanja, da se spodbuja k razmišljanju, ustvarjalnosti, iskanju novih in drugačnih rešitev.

Page 40: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

4 0

6. PROJEKTNI TEDNI (DNEVI)V okviru letne priprave učitelji predvidijo, katere cilje in kompetence dijaki lažje dosežejo v okviru projektnih dnevov ali projektnega tedna. Lahko pa v okviru pro-jektnih dnevov ali tedna povzamejo že pridobljena znanja, spretnosti in kompeten-ce ter jih preizkusijo na izbrano temo v praksi. Pri načrtovanju projektnih dnevov gre za medpredmetne in medkurikularne povezave, timski pristop učiteljev in dijakov. Imajo različne funkcije, poznati je potrebno načela načrtovanja in skrbno načrtovati cilje ter izvesti postopke posameznih faz načrtovanja projektov. O funk-ciji projektov in smernicah za načrtovanje so pisali različni avtorji. Priporočamo prispevek dr. K.S Ermenc v v publikaciji CPI, 2006, Kurikul na nacionalni in šolski ranvi v poklicnem in strokovnem izobraževanju, str.58 do 60.

Projektno delo se načrtuje že na začetku šolskega leta. Potrebno je odgovoriti na veliko vprašanj. V nadaljevanju prikazuejmo primer tabele za načrtovanje projke-tnega dela Srednje frizerske šole Ljubljana:

PROJEKTNO DELO:Nosilna programska enota:

Drugeprogramskeenote:

Predvidenidatum: Številour:

Tema projektnega dela:

Cilji projektnega dela:

Ocenjevanje projektnega dela:

Pojasnilo (načrtovanje, izvedba, predstavitev):

Uporaba virov in dokumentacije

Iz izpolnjene tabele, če bi nam bila na voljo, bi lažje razbrali, za kakšno vrsto pro-jektnega dela gre. Prav tako tudi, ali izbrane teme in način dela pritegne in emocio-nalno izzove dijake, da razvijajo intelektualne spretnosti in ključne kompetence.

7. INTERESNE DEJAVNOSTI

Interesne dejavnosti so programska enota z obsežnim številom ur in kreditnih točk. Okvirni program in cilji so izdelani na nacionalni ravni. Smiselno je skrbno načrtovati vsebine po področjih in dijakom odpirati široke možnosti, da lahko uresničujejo svoje potenciale. V izvedbenme kurikulu se na kratko predstavijo cilji, vsebine, časovni okvir ter oblike, metode ter kraj izvajanja.

8. NAČRT OCENJEVANJA

Načrt ocenjevanja se pripravi skrbno, odgovorno in strokovno. Natančneje se ga opredeli v prilogi Izvedbenega kurikula. Več o načrtu ocenjevanja lahko preberete v publikaciji CPI, (2007), objavljeno na www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/

Page 41: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

4 1

OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA se zapišejo skladno s splošnim delom programa.

Oznaka Splošno izobraževalni pred-meti oz. strokovni moduli Ustno Pisno Izdelek oz.

storitev Drugo

P1 Slovenščina x x

Preverjanje in ocenjevanje strokovnih modulov z več učnimi sklopi, pripravijo in izvedejo skupaj učitelji, ki uresničujejo cilje in kompetence strokovnega modula. Več o ocenjevanju lahko najdete v publikacijah, objavljenih na spletni strani http://www.cpi.si/mediji/publikacije.aspx.

Ocenjevanje v novih programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, CPI, 2007; Upoštevati pa je potrebno tudi aktualno zakonodajo.

9. OPREDELITEV DRUGIH OBLIK VZGOJNO-IZOBRAŽEVAL-NEGA DELA

Oblike vzgojno-izobraževalnega dela, skozi katere se uresničujejo cilji kurikula. Npr. delo na terenu, strokovne ekskurzije, mobilnost doma in v tujini…

10. NAČRT SVETOVANJA IN STROKOVNE PODPORE DIJA-KOM

Vključimo dejavnosti, ki se že izvajajo. Razmisliti je potrebno še o novih, s katerimi bi lahko pomagali dijakom, da bodo uspešni in da se bodo znali odločati (svetovalni pogovori, priprava osebnih izobraževalnih načrtov, vodenje mape učnih dosežkov).. Smotrno je definirati vlogo svetovalne službe in način sodelovanja vodstva šole in svetovalne službe.

11. NAČRT SODELOVANJA S STARŠI, DRUGIMI IZOBRAŽE-VALNIMI USTANOVAMI IN PODJETJI

Presodimo in zapišemo strategije, namen in cilje ter navedemo subjekte,s katerimi šola sodeluje.

12. NAČRT ZA SAMOEVALVACIJO.

Presodimo, ali je načrt samoevalvacije ustrezen. Uskladimo ga z morebitnimi dopol-nili, ki smo jih naredili glede na izvedbo v minulem šolskem letu.

13. PRILOGE

Navedemo in dodamo vse priloge.

Page 42: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

4 2

V. ZAKLJUČEKIzvedbeni kurikul se oblikuje glede na letni delovni načrt (LDN). Ta je zakonsko predpisan dokument (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Ur. L. /06, 68. Člen) z določenimi elementi vsebine. Pripravlja se za šolsko leto in za šolo v celoti. Izvedbeni kurikul se načrtuje za vsak posamezni program. Oba dokumneta se dopolnjujeta, v nekaterih elementih se prekrivata, vendar bi bilo nesmiselno posamezne elemente ponavljati.

Cilji oziroma izidi ali rezultati izobraževalnega programa, ki jih naj šole uresničuje-jo in dosegajo, so postavljeni iz interesa države (ključne kompetence) in gospodar-stva (poklicni standardi). Šola z izvedbenim kurikulom določi, kako bo konkretizi-rala in realizirala cilje nacionalnega programa.

Tržno usmerjena družba teži h kakovosti izdelkov, storitev in h konkurenčnosti, kakovost pa se zahteva tudi v izobraževanju. Glede na to, da je šolam zaupana visoka stopnja avtonomije, je smiselno, da proces priprave, izvajanja in evalviranja izvedbenega kurikula vključijo v razvoj svojega sistema kakovosti.

Page 43: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

4 3

VI. VIRI

• Evropska komisija (2008): Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi. Eurydice –informacijsko omrežje v Evropi, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, www.eurydice.si/images/stories/publikacije/Rav-ni_avtonomije_in_odgovornosti_uiteljev.pdf

• Ermenc Skubic, K. (2002): Smernice za oblikovanje izvedbenega kuriku-la, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

• Ermenc Skubic, K. et.al. (2007): Priprava izvedbenega kurikula, dva pri-mera dobre prakse, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

• Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (2001). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

• Klarič.T. (ur.). (2006): Racionalna evalvacija izvedbenega kurikula, Lju-bljana: Center RS za poklicno izobraževanje, dosegljivo na http.//www.cpi.si/učitelji/kurikulum/spremljanje.aspx

• Klarič.T. (ur.). (2007): Poročilo o spremljanju 2. Generacije novih in pre-novljenih izobraževalnih programov »mehatronik, Frizer, Grafični ope-rater in avtokaroserist«, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, dosegljivo na http.//www.cpi.si/učitelji/kurikulum/spremljanje.aspx

• Kramar,M. (2002): Avtonomija šole in didaktični koncept izobraževalne-ga procesa. Ljubljana: sodobna pedagogika. Št. 1. Str.98-112.

• Kroflič, R. (1992): Teoretski pristopi k načrtovanju in prenovi kurikulu-ma, Ljubljana: Center za razvoj univerze.

• Marentič Požarnik.B. et.al (2005): Učitelji v prenovi – njihova strokovna avtonomija in odgovornost, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.

• Medveš, Z. (2001) Ključne kvalifikacije pri načrtovanju programov po-klicnega in strokovnega izobraževanja (gradivo za IV. Modul Programa za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih šol). Ljubljana: Filozofska fakulteta, center za pedagoško izobraževanje.

• Milekšič, V. (2010): Učna tema in učna situacija – od načrtovanja do oce-njevanja, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

• Možina,T., Klemenčič, S. (2010): Izvedbeno načrtovanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju, Ljubljana: IMPLETUM, dosegljivo na www.impletum.zavod-irc.si/sl/aktivnosti_/

• Pevec, Grm, S. et.al (2006): Kurikul na nacionalni in šolski ravni v po-klicnem in strokovnem izobraževanju, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

• Rutar Ilc, Z., Pavlič Škrjanc, K., et.al (2010): Medpredmetne in kurikular-ne povezave: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Page 44: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

4 4

• Sentočnik, S. et.al (2006):Vpeljevanje sprememb v šole: konceptualni vidiki, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

• Zupanc, B. et.al.(2007): Načrt ocenjevanja, Ljubljana: Center RS za po-klicno izobraževanje.

Page 45: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

4 5

Beležke:

Page 46: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

4 6

Beležke:

Page 47: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

4 7

Beležke:

Page 48: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

4 8

Beležke:

Page 49: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

I Z V E D B E N I K U R I K U L

N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A

4 9

Beležke:

Page 50: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

5 0

Beležke:

Page 51: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz
Page 52: s primeri iz prakse 2011 - SUAŠ Ljubljanae-redovalnica.suaslj.com/unisvet/priporocila_za_izdelavo... · 2020. 3. 15. · 4 Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz

ADMINISTRATOR

ARANŽERSKI TEHNIK

EKONOMSKI TEHNIK

EKONOMSKI TEHNIK PTI

FRIZER

PREDŠOLSKA VZGOJA

PRODAJALEC