UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Samo Turk

RTV SLOVENIJA KOT IDEOLOŠKI APARAT DRŽAVE

DIPLOMSKO DELO

Koper, 2008

2

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Samo Turk

RTV SLOVENIJA KOT IDEOLOŠKI APARAT DRŽAVE

DIPLOMSKO DELO

Mentor: doc. dr. Jernej Pikalo

Kulturni študiji in antropologija

Koper, 2008

3

Izvle�ek

Znanstveno oziroma teoretsko stališ�e do ideologije na eni strani ter politi�no

oziroma prakti�no stališ�e na drugi sta v 60. letih 20. stoletja ubrala vsako svojo

teoretsko pot – prvo je obravnavalo politi�no ideologijo, drugo pa je izhajalo predvsem

iz strukturalne lingvistike in semiologije oziroma semiotike. Drugo stališ�e zagovarja

tudi Louis Althusser, ki pravi, da se ideologije realizirajo v ideoloških aparatih države

in tako reproducirajo produkcijska razmerja.

Mediji kot ideološki aparat države nadaljujejo nalogo šole – šolanje se prej ali

slej zaklju�i, mediji pa imajo na naše življenje nenehen vpliv. Stuart Hall je postavil

tezo, da v svetu medijev avtorjevo sporo�ilo do naslovnika redkokdaj pride

nespremenjeno, kar pomeni veliko možnost nesporazuma. Zaradi tega je možnost

manipulacije preko medijev velika, kar s pridom izkoriš�a oblast – �e ima vladajo�a

ideologija vpliv na medije in s tem tudi na njihove uporabnike, ji to namre� pomaga

ohraniti oblast. Oblast pa ima v sodobnem kapitalizmu tudi izredno mo�no ekonomsko

komponento – z drugimi besedami: tudi ekonomskim silam je v interesu imeti vpliv

nad mediji, kar ima za posledico kopi�enje lastništva nad mediji pri istih podjetjih

oziroma medijsko koncentracijo. Pred njo naj bi medijske uporabnike š�itili javni

mediji, ki naj ne bi služili interesom kapitala in bi predstavljali protiutež komercialnim

medijem. V slovenskem prostoru poskušajo nadzor nad mediji prevzeti in ohraniti

politi�ne elite. Javne medije spuš�ajo v konkurenco s komercialnimi pod pretvezo

liberalizacije trga in svobode izražanja. Javni mediji se tako vse bolj spreminjajo v

komercialne, poleg tega pa so še blizu centrov mo�i, kar pripelje do tega, da postane

njihova vloga zastopanje interesov države namesto državljanov.

Neidealnemu stanju RTV Slovenija naj bi naredil konec nov zakon o RTV,

katerega predlog je ministrstvo za kulturo objavilo marca 2005. Ta zakon pa je bil

politi�no motiviran in (tudi zato) ni rešil problemov, ki so jih pripravljavci izpostavili.

Klju�ne besede

Ideologija, Marx, Gramsci, Althusser, ideološki aparati države, mediji, Hall, medijska

koncentracija, javni mediji, RTV Slovenija, novi zakon o RTV.

4

Abstract

In the sixties, Scientific or theoretical position on ideology on one side and

political or practical position on the other, have taken two different theoretical paths –

the first treated political ideology, the second one derives from structural linguistics

and semiology or semiotics. Louis Althusser, who says that ideologies realise

themselves in the ideological state apparatuses and thus reproduce relations of

production, is one of those who follow the second path.

Media as an ideological state apparatus resume the task which school started –

schooling sooner or later ends, but the influence of the media accompanies us for the

whole lifetime. Stuart Hall put a thesis, that in the world of media author’s message

rarely reaches the recipient unchanged, which implies a great possibility of

misunderstanding and, consecutively, manipulation via media, which is greatly

practiced by those in power – if the ruling ideology has an influence upon media and

thus also upon their consumers, this helps it maintain its position in power. But the

state authority in today’s capitalism has also a powerful economic component – in

other words; economic powers are interested in having an influence over media, too,

which results in a few companies accumulating ownership over media, which is called

media concentration. The media consumers should be protected from the effects of

media concentration by the public media institutions, which should not serve the

interests of capital and would this way be a counterweight to the commercial media. In

the Slovenian area, political elites try to take over and to preserve control over media

and at the same time they make the public media enter the competition with the

commercial ones under the pretext of liberalisation of the market and the freedom of

speech. Public media thusly keep on changing into commercial media and as if this

weren’t enough, they are close to the centres of power, which starts to change their

role into representing the state interests instead of citizens’ interests.

A new law about the institution of Radio-television Slovenia (RTV) was

passed, which should have ended the not ideal situation in the institution. But this law

didn’t solve the problems which were stressed in its proposition, for it was politically

motivated.

5

Keywords

Ideology, Marx, Gramsci, Althusser, ideological state apparatuses, media, Hall, media

concentration, public media, RTV Slovenia, new RTV law.

6

ZAHVALA

»Whoever we are, wherever we're from,

we shoulda noticed by now, our behaviour is dumb.

And if our chances expect to improve,

it's gonna take a lot more than tryin' to remove

the other race or the other whatever

from the face of the planet altogether«

(Frank Zappa, Dumb All Over, 1981)

Zadnjih šest let (na 18 podlage) je naplavilo ogromno ljudi, ki so usmerjali moje življenjske in miselne tokove in je zahvala najmanj, kar si zaslužijo. Poleg tega to ni samo tehni�na zahvala sodelujo�im v tej diplomski nalogi, ampak tudi zahvala ob zaklju�ku nekega življenjskega obdobja, ki so ga ti ljudje soustvarjali. Hkrati se opravi�ujem vsem, ki so po nemarnem izpadli iz nje, pa tudi tistim, ki smatrajo, da so se po nemarnem v njej znašli. Ve�ino �asa sem pa� pustil pri drugih poglavjih. Moji kontakti še vedno ostajajo isti, zato mi lahko morebitni prizadeti pritožbe v vsakem trenutku dostavijo preko njih. Ker ne najdem pravih besed za artikulacijo tega, kar mi pomenijo ti ljudje, bom bolj ali manj le našteval. Pri naštevanjih nikoli ne škodi sistemati�nost, torej bom za�el s svojo družino: Bojana, Ervin in Jani, Robi, Tina, Kaja, none in nonoti ter ostala širša družina, hvala za vso podporo. Drugi pomemben sklop so predstavljali in to še naprej po�nejo: Tomaž (še posebej hvala, da si bil moj v.d. somentorja – sam si kriv, da si prvi diplomiral), Gašper, Blaž in Ana, na katere sem se lahko med študijem najbolj naslonil in to tudi s pridom po�el, ter Anja, Maja in Eva. Tretji sklop sta Lorena in Robi (»ožji Krog«, ki je pustil neizbrisen pe�at). Rad bi se zahvalil tudi konstantnim glasbenim sodelavcem, ki sem jih imel sre�o spoznati in z njimi delati – kronološko: Sippa, Aljoša, Timi, Tosh, Marjo, Žiga, Gašper (še enkrat v drugem kontekstu), Aljo, Boris, Burgi, Jan in glasbenim mentorjem Barbari, Bushyju in Kikiju. Nenazadnje pa še glasbeniki, ki jih žal nisem poznal, vendar so mi vseeno ogromno dali: Frank Zappa, John Lennon, Paul McCartney, George Harrison, Ian Anderson, Nick Cave, Pino Daniele, Fabrizio De André, Edoardo Bennato, Miles Davis, Franci Blaškovi�, Pat Metheny, Roger Waters, David Gilmour, Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadi�, Sting, Peter Steele, Neil Young. Svojo zahvalo izrekam tudi Mladini in njenim novinarjem, ki grozljive dnevnopoliti�ne dogodke obravnavajo s humorjem in cinizmom, ki si ga ti dogodki in njihovi akterji zaslužijo. Tehni�ne zahvale: v veliki meri sta k moji izbiri teme pripomogla Igor Lukši� in Jernej Pikalo s predavanji pri predmetu Teorija ideologije. Jerneju bi se seveda še posebej zahvalil za mentorstvo pri diplomi. Prav tako je veliko delo z lektoriranjem opravila Sonjica, ki je z rde�im kemi�nim svin�nikom pribila moj pisateljski ego tja, kamor spada. Drugi velik del odgovornosti za to pisanje pa nosi Vlada Republike Slovenije 2004–2008; naredil bi ji nepopravljivo krivico, �e se ne bi tudi njej še posebej zahvalil, kajti s svojimi potezami je v veliki meri pripomogla k nastanku tega dela in njej posve�am zgornji verz. In �e ste si ravnokar izposodili izvod tega dela, hvala tudi vam.

Samo Turk

7

�������������������� ���������������

����������������������� ����������������� ����������������������������� ���������� �������� ������������������������������������������� �� �� ��������� ������������������������������ ��������������������������� ��������� ���������

������� ������� ������������� ������ ����� ����� �� ��������� ��� ��� �������������

���� ������������� ����� ������������������

�����!�"�������� �������������������������������� ��

8

1 UVOD........................................................................................................................ 9 2 IDEOLOGIJA V ZGODOVINI............................................................................... 12

2.1 Predmarksisti�no obdobje................................................................................ 14 2.2 Karl Marx......................................................................................................... 14 2.3 »Marx po Marxu« ............................................................................................ 18 2.4 Antonio Gramsci: hegemonija kot aktivni konsenz......................................... 21 2.5 Louis Althusser ................................................................................................ 23 2.6 Claude Lefort ................................................................................................... 26 2.7 Politi�na ideologija .......................................................................................... 28

3 LOUIS ALTHUSSER: Ideologija in ideološki aparati države................................ 30 3.1 Reprodukcija produkcijskih sredstev............................................................... 30 3.2 Baza in nadzidava ............................................................................................ 31 3.3 Država.............................................................................................................. 32 3.4 O reprodukciji produkcijskih razmerij............................................................. 33 3.5 Althusserjev koncept ideologije in njenih lastnosti ......................................... 35

4 O MEDIJIH.............................................................................................................. 38 4.1 Stuart Hall ........................................................................................................ 40 4.2 Michel Foucault in oblast ................................................................................ 42 4.3 Fenomen medijske koncentracije..................................................................... 44 4.4 Kaj je javni servis?........................................................................................... 51

5 JAVNI MEDIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI: PRIMER RTV SLOVENIJA ........ 54 5.1 Stanje javnih medijev v Republiki Sloveniji ................................................... 55 5.2 (Programski) Svet RTV ................................................................................... 58 5.3 Odgovornost javnih medijev do javnosti ......................................................... 59 5.4 Zakon o RTV iz leta 2005................................................................................ 61 5.5 Poro�ilo Programskega sveta RTV Slovenija za leto 2006 ............................. 67 5.6 Poro�ilo Mirovnega inštituta o spremljanju delovanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona............................................................................................... 70

5.6.1 Spremljanje izbranih programskih vsebin RTV Slovenija ....................... 71 5.6.2 Spremljanje kadrovskih sprememb.......................................................... 74 5.6.3 Spremljanje delovanja programskega in nadzornega sveta ..................... 75 5.6.3.1 Delovanje programskega sveta.................................................................... 75 5.6.3.2 Delovanje nadzornega sveta ........................................................................ 76 5.6.4 Spremljanje sprejemanja in vsebine novega statuta RTVS ..................... 76

6 SKLEP ..................................................................................................................... 80 7 Viri in literatura ....................................................................................................... 84

9

1 UVOD

V središ�u te naloge je Althusserjeva teorija o ideoloških aparatih države, vendar

središ�e v tem primeru ne pomeni kon�ne to�ke – ta teorija je v »središ�u« enostavno

zato, ker jo kasneje apliciramo oziroma aktualiziramo v naslednjih poglavjih. Za

razumevanje te teorije je potrebno poznati nekatera dejstva, ki so podana v poglavju

Ideologija v zgodovini. Omenjena teorija torej ni glavno sporo�ilo naloge, vendar je

kljub temu pomembna, saj je glavni metodološki aparat.

Na tem mestu naj o ideoloških aparatih države povemo le to, da se državni

aparat po Althusserju deli na represivnega in ideološke aparate, od katerih vsak po

svoje prispeva k vladavini ideologije vladajo�ega razreda. Da bi lahko razumeli

Althusserjeve zaklju�ke, bo v prvem poglavju osvetljen pojem ideologije, kot se je pri

razli�nih teoretikih pojavljal skozi zgodovino – kot najpomembnejše avtorje smo v

tem sklopu izpostavili Karla Marxa, Antonia Gramscija in samega Louisa Althusserja.

Teh teoretikov je še veliko, vendar smo jih namenoma izpustili; cilj naše naloge je

namre� potegniti rde�o nit od ideologije na splošno do njene vloge v javnih medijih

oziroma v instituciji RTV Slovenija. Kar je predale� od tega cilja, je iz naloge izpadlo.

Kot pravi Althusser, imajo posamezne ideologije vsaka svojo specifi�no zgodovino

(Althusser, 2000, 84-87). Ideologija umetnosti je na primer eden od odcepov z »glavne

ceste« ideologije. �e bi se ukvarjali z zgodovino te smeri, bi bili struktura in vsebina te

naloge nedvomno bistveno druga�ni. Upoštevajo� celo ve� takšnih odcepov, bi pomen

pojma ideologije preve� razširili in s tem zmanjšali preglednost naloge, to pa bi

pogosto odvra�alo (tako našo kot bral�evo) pozornost drugam. Zgodovinska osvetlitev

pojma ideologije pripravi bralca na naslednje poglavje, ki predstavlja enega od stebrov

naloge: predstavitev Althusserjeve teorije, kot je bila podana v eseju Ideologija in

ideološki aparati države (IAD). �etrto poglavje govori o medijih nasploh, o njihovem

delovanju v teoriji (Stuart Hall) in praksi (primer medijske koncentracije), kar nas

pripelje do zadnjega poglavja, ki bolj specifi�no obravnava javne medije v Sloveniji –

prikazuje, kako bi morali funkcionirati oziroma kako dejansko funkcionirajo. S tem

10

tema preide na institucijo Radiotelevizije Slovenija, ki jo uporabimo kot model za

Althusserjevo teorijo; pokazati želimo, da ta institucija deluje po »pravilih« IAD, torej

da je ideološki aparat države. Povod za naše preu�evanje nam je predstavljal predvsem

nedavno sprejet novi zakon o RTV Slovenija, ki je prav tako predmet obravnave v

zadnjem poglavju. Ker smo mnenja, da je (so) pripravljalec(-ci) omenjenega zakona

pred njegovim sprejetjem obljubljal(i) stvari, ki jih kasneje ni(so) uresni�il(i), smo na

tem mestu tudi pregledali poro�ila dveh institucij, ki se ukvarjata s Programskim

svetom RTV ter s samo RTV: poro�ilo Programskega sveta za leto 2006, kjer svet

ocenjuje lastno delo v omenjenem letu, ter poro�ilo Mirovnega inštituta za (skoraj) isto

obdobje, ki o delu Programskega sveta podaja bistveno druga�no sliko. Tezi, da je po

Althusserju institucija RTV Slovenija ideološki aparat države ter da je to ostala tudi

po sprejetju novega zakona, bosta z argumenti podprti v nadaljevanju.

Glavni argumenti za te trditve izhajajo iz uporabljene primarne literature. Za

zgodovinski pregled pojma ideologije nam je najbolj služila knjiga Aleša Erjavca

Ideologija in umetnost modernizma. Koncepta, preko katerih smo analizirali medije

(posebej RTV), sta ponudila predvsem Althusser z že omenjenim esejem Ideologija in

ideološki aparati države, pa tudi Sandra Baši� Hrvatin v knjigah Državni ali javni

servis: perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji in Monopoli s soavtorjem

Lenartom J. Ku�i�em. Baši� Hrvatinova in Ku�i� sta torej služila kot teoretska podlaga

za prepoznavanje javnih in zasebnih medijev oziroma za odkrivanje tega, kar je

»zadaj« – medijska koncentracija, kapital ipd. – kar na nek na�in tudi »poganja«

ideologijo v tem aparatu. Althusser, Baši� Hrvatinova in Ku�i� so torej govorili o istih

stvareh, le na druga�en na�in. Kot sekundarni vir1 smo uporabili še Stuarta Halla in

njegov koncept zakodiranja in odkodiranja televizijskega diskurza.

1 Kar se ti�e literature, s pomo�jo katere smo obdelali omenjene glavne koncepte, ki so najbolj služili namenu tega dela, smo seveda predelali originalne tekste, vendar smo npr. v prvem poglavju naleteli na manjše težave; Aleš Erjavec je v poglavju svoje knjige Ideologija in umetnost modernizma, kjer govori o zgodovini pojma ideologije, (razumljivo) veliko citiral druge avtorje. Kjer se je dalo, smo poiskali originalne tekste in citirali primarni vir; žal se to ni dalo povsod, bodisi ker knjige v Sloveniji ni bodisi ker je v tujem jeziku, ki ga ne poznamo. Ker gre za literaturo, ki je za nalogo sekundarnega pomena, verjamemo, da bomo pri bralcu naleteli na razumevanje.

11

Da bi dosegli omenjeni cilj, tj. pokazati na ideološkost RTV Slovenija pred

sprejetjem novega zakona in po njem, smo se torej poslužili nekaj relevantnih teorij, s

pomo�jo katerih smo omenjeno institucijo analizirali.

Verjetno je na tem mestu bralcu jasno, zakaj je neka stvar dobila svoje mesto v

tej nalogi, druga pa ne. O vsaki tematiki, ki je znotraj tega dela nakazana ali širše

razdelana (od ideologije nasploh, medijske koncentracije, fenomena javnih medijev,

zakona o RTV ali ideoloških aparatih države ožje ali nasploh), bi lahko napisali

posebno diplomsko delo. Takšno maratonsko delo ni naš namen, najbrž pa bi bilo tudi

precej nesmiselno, saj bi takemu besedilu primanjkovalo preglednosti, rde�a nit, ki

smo jo, upamo, uspeli obdržati skozi celotno delo, pa bi se v omenjenem primeru

najbrž pogosto zakrila.

12

2 IDEOLOGIJA V ZGODOVINI

�e lo�imo znanstveno oziroma teoretsko stališ�e do ideologije od politi�nega

oziroma prakti�nega, lahko ugotovimo, da sta to med seboj bistveno razli�na pristopa.

Znanstvena razlaga je do ideologije praviloma kriti�na, ker naj bi ideologija

predstavljala »omejevanje, deformacijo, izkrivljanje, sprevra�anje, zakrivanje ipd.

resnice, stvarnosti, dejanskih misli itd« (Erjavec, 1988, 8). To omejevanje pa naj bi

bilo praviloma orodje neke oblasti. Nasprotno je politi�ni pogled na ideologijo

afirmativen, dojema jo torej pozitivno, saj ideologija v tem primeru pomeni »zavest,

prepri�anje, doktrino in skupna na�ela dolo�ene skupnosti ali skupine, zavestno ali

nehoteno artikulacijo in dikcijo nazorov, prepri�anj in stališ�, ki niso sicer nujno le

politi�na, so pa vedno tudi to« (ibid., 8–9). V nadaljevanju bomo videli, da je odnos do

ideologije vedno nihal med tema dvema poloma.

Na podro�ju ideologije so se v razmeroma kratkem �asu zvrstile številne teorije.

V 60. letih 20. stoletja sta dve omenjeni struji v ideologiji ubrali vsaka svojo teoretsko

pot – ena je torej obravnavala politi�no ideologijo. V to strujo spada leta 1960 izdana

knjiga Daniela Bella The End Of Ideology, ki je sprožila najbolj znano tezo o »koncu

ideologij«. Bell je trdil, da so se v 50. letih 20. stoletja iz�rpale ideologije 19. stoletja,

še posebej marksizem, ki naj bi z vzpostavitvijo socializma dosegel samo zamenjavo

enega vladajo�ega razreda z drugim in tako dejansko ohranil izkoriš�anje delavcev.

Drugo pot pa predstavlja »predvsem gibanje, ki je izšlo iz strukturalne lingvistike in

semiologije oziroma semiotike. To gibanje – ki ne uporablja vedno izraza 'ideologija' –

ozna�ujejo imena Rolanda Barthesa, Algirdasa J. Greimasa, Clauda Levi-Straussa,

skupine Tel Quel in kon�no Althusserja in njegovega kroga« (ibid., 9).

Hkrati pa je pri preu�evanju ideologije dejavna še množica drugih avtorjev, ki se

lotevajo te teme iz drugih izhodiš�: v Franciji Joseph Gabel, ki se »opira na Lukácsevo

idejo postvarelosti in napa�ne zavesti, s katero identificira ideologijo, v Nem�iji na

marksisti�no zasnovano kompilacijo Kurta Lenka in v ZDA na delo Georgea

Lichtheima Koncept ideologije« (ibid., 11).

13

»Prou�evanje ideologije poteka nenehno po dveh poteh: po filozofski (ki vklju�uje

semiologijo, filozofijo jezika, psihoanalizo itd.) ter po politološki/sociološki, ki

prou�uje politi�ni vidik in izvor ideologije, pri �emer pa nujno posega tudi v filozofijo,

saj predstavljajo razli�ne filozofske ideje od Platona, Bacona, Marxa in Lukácsa pa do

Adorna ali Althusserja zahodiš�a politi�nih pomenskih vzorcev« (ibid., 11). Obstaja pa

še tretja pot, ki u�inke in mehanizme ideologije misli na ravni jezika, ki jo je s svojimi

govori za�rtal že Lenin, na novo pa obudil Roland Barthes, ki v analizo vklju�i vse

znake in znakovne sisteme z njihovimi ideološkimi pomeni vred.

Erjav�eve osrednje opredelitve ideologije so naslednje:

1. Ideologija so vse oblike družbene zavesti, kar izhaja iz Françoisa Châteleta: »Pod

ideologijo je tu ozna�en bolj ali manj koherenten sistem podob, idej, eti�nih na�el,

globalnih predstav in kolektivnih dejanj, religioznih ritualov, sorodstvenih struktur,

struktur na�inov preživetja (in razvoja), izražanj, ki jih sedaj imenujemo umetniške,

sistem mitskih ali filozofskih diskurzov, diskurzov organizacije oblasti, institucij, izjav

in sil, ki jih te spravijo v igro, sistem, �igar cilj je v srcu neke skupnosti, ljudstva,

naroda ali države usmerjati odnose, ki jih individui vzdržujejo s svojimi latentnimi

odnosi, s tujci, s prirodo, z imaginarnim, s simbolnim, z bogovi, z upi, z življenjem in

s smrtjo« (Châtelet v Erjavec, 1988, 11).

2. Marksisti�na opredelitev ideologije je ideologija kot napa�na ali lažna zavest. Izvira

»predvsem iz Nemške ideologije in Marxove ideje fetišizma ter se nato nadaljuje pri

Lukácsu, v pojmih napa�ne zavesti in postvarelosti, vanjo pa sodi tudi celoten tok

marksizma, ki se opira na mladega Marxa in na marksovsko antropologijo« (Erjavec,

1988, 12).

3. »Ideologija je doživljeni (in imaginarni) odnos ljudi do sveta (Louis Althusser). Je

družbena vez in predstavlja mehanizem reprodukcije družbe« (ibid., 12).

4. »Ideološko je idealna socializacija od zgoraj; ideološki pojavi so zgostitev

družbenih nasprotij« (Haug v Erjavec, 1988, 12).

5. Ideologija so na�ini, s katerimi se ohranjajo odnosi dominacije (Giddens v Erjavec,

1988, 12).

14

2.1 Predmarksisti�no obdobje

Prvi� se je pojem ideologije (po Lichtheimu) pojavil v �asu francoske

revolucije (Erjavec, 1988, 15) pri Antoinu Destuttu de Tracyju (1754–1835).

»Ideologi« so se ukvarjali s postavljanjem »idealnih« ciljev pred »materialne« interese

postrevulocionarne družbe. Destutt de Tracy razlaga ideologijo s pomo�jo biologije,

ker naj bi ideologija »omogo�ila poznavanje �loveške narave in s tem spoznanje

splošnih zakonov družbenosti. �loveška narava je namre�, ker je del prirode, z njo

skladna, tako kot so moralni zakoni utemeljeni v prirodi« (Erjavec, 1988, 16).

Nasprotno stališ�e ima Louis De Bonald (1754–1840), ki pravi, da je ideologija

ukvarjanje misli samih s seboj in nezmožnost ustvarjalnosti.

Pomen izraza ideologija, �eš da je to celota idej �loveštva, se je ohranil še nekaj �asa

po tem. Leta 1820 je bil v Italiji razložen kot »znanost o izvoru in tvorjenju idej«

(Barth v Erjavec, 1988, 17).

»Idoli«, o katerih je govoril Francis Bacon, so po mnenju Etienna Bonnota de

Condillaca (1715–1780) napake, predsodki, ki so v nasprotju z razumom in se jih

lahko znebimo le z uporabo kriti�nega uma (Erjavec, 1988, 17).

Tako je do polovice 19. stoletja termin »ideologija« bolj »polemi�no-politi�ne narave,

kot pa jasno izpeljan pojem ali koncept« (Erjavec, 1988, 17). Zato Hegel izraza –

razen v zvezi s francosko ideologijo, katero ozna�i kot »vra�anje mišljenja na

ob�utke« (Barth v Erjavec, 1988, 17) – skoraj ne omenja.

2.2 Karl Marx

�e nas je do sedaj pri omenjenih avtorjih zanimal le njihov odnos do

ideologije, bomo pri Marxu osvetlili nekoliko ve�ji del njegovega delovanja. Razlog

za to je dokaj preprost: Althusser se je kot marksisti�ni teoretik v velikem delu svoje

15

teorije ideologije naslanjal na Marxa oziroma ga dopolnjeval in popravljal. �e se torej

ho�emo ukvarjati z njim in z njegovimi ideološkimi aparati države, moramo nujno

za�eti z Marxom. Konec koncev pa je preko tega ovinka tudi laže razlagati Marxov (in

posledi�no tudi Althusserjev) pogled na funkcijo ideologije v družbi.

Za razlaganje družbe in družbenih odnosov je po Marxu klju�nega pomena

analiza dela kot temeljne �lovekove dejavnosti. Delo je namre� pogoj za obstoj

�loveštva, poleg tega pa je tudi osnovni mehanizem združevanja ljudi v družbo, saj je

kakršnokoli delo nekega subjekta na tak ali druga�en na�in povezano z drugimi

subjekti (v smislu sodelovanja pri delu ali pa namenjenosti le-tega drugim subjektom).

Marx je prepri�an, da je delo po izumrtju praskupnosti bilo vedno organizirano tako,

da je en družbeni razred živel na ra�un dela drugega družbenega razreda, oziroma si je

tako reko� prisvajal produkte njegovega dela (Stankovi�, 2002, 21). Ta fenomen

prevlade enega družbenega razreda nad drugim(i) je bil prisoten od sužnjelastništva

preko fevdalizma do kapitalizma (Marx, Engels, 1971, 546). Ni� druga�e kot v

sužnjelastništvu in fevdalizmu si tudi v kapitalizmu en razred (kapitalisti) prisvaja

rezultate drugega (delavci) ter mu za to daje denarno nadomestilo, vendar pa to

nadomestilo nikoli ni dejanska vrednost delav�evega dela, saj delodajalec del

vrednosti tega dela zadrži zase kot �isti dobi�ek. Kapitalist torej »ne generira svojega

dobi�ka na trgu (kakor se zdi na prvi pogled), temve� s prisvajanjem rezultatov dela

svojih delavcev« (Stankovi�, 2002, 22).

V kapitalizmu po Marxovem mnenju zaradi pomanjkanja potrebe po kreativnosti

delavec doseže vrhunec odtujitve od dela. Zaradi prikrajšanosti za izpolnitev svojih

naravnih potencialov, pa tudi zato, ker rezultata svojega dela ne poseduje sam, ampak

zanj prejema delni nadomestek, naj bi delavec uvidel izkoriš�evalsko in nepravi�no

naravo kapitalizma in ga s pomo�jo revolucije zamenjal z komunizmom, po Marxu

boljšo družbeno ureditvijo (Stankovi�, 2002, 22; Fischer, Marek, 1970, 128–129).

V komunizmu, edini družbeni ureditvi, »v kateri originalni in svobodni razvoj

individuov ni fraza« (Marx, Engels, 1971, 304), bi delavci bili tudi lastniki

produkcijskih sredstev, torej bi tudi sami uživali sadove svojega dela, zaradi lastnega

16

nadzora in vklju�enosti v vse segmente dela pa ne bi bili ve� odtujeni od dela kot

celote.

S to analizo zgodovine �loveške družbe je Marx prvi priznal ekonomskim odnosom

izreden pomen za razumevanje družbene dinamike. Kar se nam zdi samoumeven svet

ekonomije (produkcije, menjave in potrošnje), je dejansko temeljna dejavnost, ki

vpliva na družbene odnose, porazdelitev družbene mo�i in bogastva, torej na

vzpostavitev dolo�ene hierarhi�ne lestvice, na zgodovinske dogodke, kulturo in na

celotno �loveško mentaliteto.

Trditev, da so ljudje skozi zgodovino mirno prenašali podrejenost in

izkoriš�anost, lahko zveni paradoksno, pa je vendarle mogo�a – nenazadnje

doživljamo v našem �asu isti fenomen. Po Marxu je status quo takšnih, o�itno

nepravi�nih, družbenih odnosov možen le zaradi tega, ker lastništvo produkcijskih

sredstev omogo�a nadzor nad idejami, vrednotami in na�ini mišljenja, ki jih vsebuje

družba. Pojem ideologije, ki ga vpelje Marx, »ozna�uje dejstvo, da je družbena zavest

v razrednih družbah vedno že izkrivljena, lažna zavest, saj izhaja iz parcialnih

pogledov (oziroma interesov) zgolj enega razreda (in ne celotne družbe)« (Stankovi�,

2002, 23), saj so bile »ideje kake dobe vedno le ideje vladajo�ega razreda« (Marx,

Engels, 1971, 610). Ker ti pogledi izklju�ujejo druge, izkoriš�ani posameznik ne more

najti alternative obstoje�emu stanju, zato kljub potencialnemu zavedanju, da njegov

družbeni položaj ni najbolj idealen, ne more storiti ni�esar. Marx tu ne pravi, da

vladajo�i razred zavestno ali na�rtno zavaja podrejeni razred, ampak se stvari deloma

odvijajo same od sebe, na abstraktnejšem nivoju. V Kapitalu lahko med vrsticami

zasledimo definicijo ideologije na ravni blagovnega fetišizma. Ko posamezniki vršijo

proces blagovne menjave, pravzaprav nezavedno vstopajo v družbene odnose; po

Marxovih besedah sicer »tega ne vedo, toda to po�no« (Marx, 1986, 74). �eprav Marx

tega eksplicitno ne navezuje na ideologijo, lahko to tako razumemo, še posebej �e

beremo Althusserja, ki je pozneje ideologiji dodal komponento nezavednega.

V središ�u Marxove teorije je predpostavka o družbeni bazi (produkcijska sredstva in

produkcijski odnosi) in družbeni nadstavbi (politika, kultura, umetnost itd.), kjer baza

dolo�a nadstavbo; ekonomska sfera »kot družbena baza dolo�a splošni zna�aj

17

družbenih, politi�nih in duhovnih procesov v življenju« (Stankovi�, 2002, 23).

Ekonomska struktura vpliva po Marxu na družbeno nadstavbo na ideološki na�in – kot

naravno in edino možno.

Marx je termin »ideologija« velikokrat uporabil arbitrarno. Marx in Engels

prvi� jasneje razložita koncept ideologije v Nemški ideologiji, kjer uporabita tudi

pojem baze in ideološke nadstavbe. Ideologijo Marx skratka pojmuje kot »napa�no,

sprevrnjeno, izkrivljeno, popa�eno zavest, odtrgano od svojih materialnih in družbenih

korenin, golo razglabljanje in razlaganje, (...) kar vse izvira po eni strani iz

nepoznavanja dejanskosti, po drugi strani pa iz apartnega, spekulativnega in s tem

nestvarnega odnosa do obkrožajo�e družbene in zgodovinske stvarnosti« (Erjavec,

1988, 18). Pri Marxu in Engelsu se zdi, da mešata dve razli�ni pojmovanji ideologije;

»racionalisti�no, ki vidi razrešitev v znanosti in kriti�nem umu, in drugo, po katerem je

vzrok ideologije dejanska družbena stvarnost, ki sama po sebi generira ideologijo in

ideološki odnos do družbe in zgodovine, ki torej povzro�a odtrganost od dejanskih

družbenih pogojev in razmer, iz �esar izvira tudi neustrezno ocenjevanje in reševanje

problemov« (ibid., 19). Kasneje Engels razlaga ideologijo kot »proces, ki ga mislec v

resnici izvaja zavestno, vendar z napa�no zavestjo« (Engels v Erjavec, 1988, 19).

Bistvena poteza Marxove ideologije je bila njena kriti�na konotacija. »Tako je

vrednost, ki jo je koncept imel v Marxovem delu kot orodje za analizo in kritiko,

skoraj izginila. Za tiste, ki skušajo vsaj delno ohranjati izvorni kriti�ni pomen

koncepta, je nadaljnja posledica to, da postane pri izena�evanju nekaterih ideologij z

znanostjo in drugih s predznanstvenim ali neznanstvenim vedenjem, ocena, kaj je

ideološko in kaj neideološko, kmalu problem resnice in zmote« (Larrain v Erjavec,

1988, 20).

Pomen Marxa naj bi po Erjavcu bil v tem, »da je presegel klasi�no

kontemplativno filozofsko stališ�e, da je zahteval udejanjitev filozofije in da je

isto�asno tudi pokazal, da je proletariat razrešitev uganke zgodovine. Iz tega izhodiš�a

pa izvira nato koncepcija ideologije, ki napoveduje iztek ideologije v brezrazredni

družbi« (Erjavec, 1988, 21). Marxova uporaba pojma ideologije ni jasno

konceptualizirana, torej dopuš�a razli�ne interpretacije, ki kasneje tudi dejansko

18

pridejo na dan pri razli�nih avtorjih; v kon�ni fazi tudi pri Althusserju. Iz istega

razloga pa je Marxova teorija doživela tudi kritike.

2.3 »Marx po Marxu«

Marxov ekonomski determinizem je zmotil številne avtorje, ki so mu o�itali, da

pripisuje ekonomiji prevelik pomen, �eprav tega pomena tudi niso v celoti zanikali.

Kljub obstoju teh pomislekov je imel Marx podporo sodobnejših avtorjev, na primer

Grahama Murdocka in Petra Goldinga, ki sta prikazala vpliv ekonomskih razmerij

na kulturne institucije.

Ta dva avtorja sta z raziskavo ugotovila, da ima vladajo�i razred (kapitalisti) v rokah

velike medijske korporacije, kar implicira dejstvo, da je na ta na�in sposoben vplivati

na na�in razmišljanja ljudstva. To samo po sebi ne pomeni, da bodo ti mediji

producirali vsebine, skladne z idejami svojih lastnikov – že sama kapitalisti�na

determiniranost delovanja teh medijev je dovolj, da le-ti producirajo le dolo�ene

vsebine, in sicer tiste, ki gredo najlaže v promet, torej produkte, ki so analogni z

vrednotami �im širših ljudskih množic, izklju�itev vseh alternativnih (kriti�nih)

pogledov pa gre z roko v roki z maksimizacijo profita. Popularne,

neproblematizirajo�e vsebine so tiste, ki iz ideološkega zornega kota legitimizirajo

obstoje�o ekonomsko ureditev (Stankovi�, 2002, 23–24). O tej tematiki bo ve� govora

v nadaljevanju.

�e govorimo o postmarksovskih avtorjih, ne moremo mimo Maxa Webra

(1864–1920), ki se je prvi jasno odmaknil od pojma ideologije kot napa�ne zavesti in

je uvedel pojem ideologije kot zavesti dobe. »Tako lahko ideologija dolo�ene dobe

izraža in odseva tedanjo družbeno strukturo in je torej v tem pogledu 'omejena', vendar

pa isto�asno povsem ustreza tedanji družbeni realnosti in je povsem adekvatno vodilo

�loveški dejavnosti. V tem primeru ideologija ni�esar ne zakriva ali izkrivlja.

Ideologija v drugem pomenu izkrivlja realnost in jo (...) deformira v svojih predstavah.

19

V skladu s svojim sociološkim izhodiš�em pa ima po Webru v nasprotju z Marxom

vsaka kultura svoje lastne norme, ki vrednotijo in interpretirajo dolo�eno družbeno

realnost. Nobenega na�ina ni, ki bi nam lahko omogo�il, da bi transcendentirali svojo

zgodovinsko zamejenost« (Erjavec, 1988, 21).

Karl Mannheim (1893–1947) je obravnaval »industrijsko družbo« s konca 19.

stoletja. Z delom Ideologija in utopija postavi temelje t.i. sociologije védenja, katere

namen je »odriniti vse transcendentalne resnice in pokazati na družbene determinante

verskih sistemov (...). Ker ideje od znotraj oblikujejo njihovi družbeni pogoji, se

resnice ne da zvesti na te ideje« (Eagleton, 1994, 193). Delo je zanimivo, ker »izhaja

iz 'prakti�ne' rabe pojma ideologije« (Erjavec, 1988, 22), namesto novega vrednotenja

prejšnjih pojmovanj, na osnovi katerih bi sam oblikoval najustreznejšo interpretacijo.

»Sociologija védenja si postavlja za svoj predmet vprašanje, kako se skozi naše

védenje razkrivajo družbeni interesi, seveda pa tudi vprašanje, kako percipiramo

stvarnost, kako jo spoznavamo, in od �esa je naše spoznanje odvisno« (ibid., 22).

Mannheim je na mesto marksisti�no interpretiranega proletariata postavil

intelektualce, ki zaradi neodvisnosti od ekonomskih vezi »vidijo bolje in dlje od

drugih in vidijo predvsem širše, manj partikularno in zato celostneje« (ibid., 23).

»Ideologije imenujejo vse ideje, ki transcendirajo eksistenco, ki pa dejansko nikoli ne

realizirajo svoje vsebine« (Mannheim v Erjavec, 1988, 23).

Mannheim razlikuje med partikularno in totalno ideologijo. Prva se nanaša na

»dolo�ene izjave subjekta, ki jih ozna�uje kot prikrivanja, ponaredke ali laži, vendar

pa pri tem ne napada resni�nosti celotne strukture mišljenja subjekta, �igar izjave

raziskujemo« (Mannheim v Erjavec, 1988, 23). Celota teh partikularnih ideologij tvori

totalno ideologijo, ki je predmet sociologije védenja.

Osnovno kritiko Mannheima so podali marksisti, in sicer, da »Mannheim relativizira

vsa stališ�a, vklju�no z marksizmom« (Larrain v Erjavec, 1988, 23).

Vladimir Ilji� Lenin (1870–1924) je svoje, sicer vplivno, razumevanje ideologije

razvil predvsem v prakti�nopoliti�ne namene. O ideologiji razpravlja predvsem v spisu

Kaj delati (1902), kjer govori o buržoazni ideologiji in »socialisti�ni ideologiji«. �e je

bila ideologija dotlej sprevrnjena, napa�na in lažna zavest, se je sedaj prvi� zgodilo, da

20

je predstavljena pozitivno. Socialisti�na oziroma proletarska ideologija se pri Leninu

vzpostavi kot nasprotni pol buržoazni ter je zaželena in mogo�a. »Delavski razred se

spontano nagiba k socializmu, toda najbolj razširjena buržoazna ideologija se kljub

temu najbolj vsiljuje delavcu« (Lenin v Erjavec, 1988, 25), zato je možna samo ena od

teh dveh ideologij, ne obstaja pa tudi kaka »srednja« ideologija, kajti v družbi

razrednih nasprotij ne more obstajati »izvenrazredna« ali »nadrazredna« ideologija.

�eprav Lenin podreja vprašanje ideologije problemom države (njegove trditve so

imele v poznejših obdobjih druga�no konotacijo), že pri njem najdemo »zasnutke

tistega pojmovanja ideologije in ideološke politi�ne akcije, ki so nato imeli neposredne

posledice v kulturi in teoriji naslednjih desetletij« (Erjavec, 1988, 25), kajti,

»Leninovo razmišljanje o 'partijski literaturi' in o 'partijski organizaciji' je bilo

sprejemljivo samo v okvirjih 'popolne svobode' civilizirane družbe, vendar pa je do

kraja izgubljalo veljavo ali pa je dobilo povsem druga�no v totalni (ali totalitaristi�ni)

družbi« (Strada v Erjavec, 1988, 25).

György Lukács (1885–1971) izpostavlja koncepta razredne zavesti in postvarenja.

Pojem ideologije je bolj v ozadju, oziroma »ozna�uje predvsem izdelano ideologijo,

ideologijo v pozitivnem pomenu besede, ki pa isto�asno vsebuje še negativne

konotacije iz 19. stoletja. Lukács govori tako o 'ideološkem prevladanju kapitalizma', o

'ideološki zrelosti proletariata', o 'zgodovini meš�anske ideologije' itd., �eprav

isto�asno zapiše (...) tudi, da je 'usoda revolucije (in z njo �loveštva) odvisna od

ideološke zrelosti proletariata, od njegove razredne zavesti', kar kaže, da obstaja med

ideologijo oziroma ideološko zrelostjo in razredno zavestjo tesna zveza« (Erjavec,

1988, 26). Za Lukácsa pomeni ideologija »na�in boja med razredi, zajema ideološki

pojav postvarelosti, ter ima tako nevtralni kot pejorativni pomen« (Erjavec, 1988, 26–

27). Pojem razredne zavesti je pri Lukácsu pravzaprav klju�en, svoj pomen pa pridobi

šele »skozi njegovo so�asno inovativno analizo tedanjega stanja v mednarodnem

delavskem gibanju in v tedanji družbi sploh« (Erjavec, 1988, 27). Lukács v svojem

delu Zgodovina in razredna zavest (1922) zavra�a dihotomijo ideologija-znanost z

argumentom, da resnico vedno dolo�a »specifi�na zgodovinska situacija, (...) zato ni

ve� potrebno lo�evati ideologije kot napa�ne ali delne zavesti od znanosti kot

21

absolutne, nezgodovinske vednosti. Razredna zavest namre� ni vedno lažna zavest,

znanost pa je le en izraz ali udejanjenje 'prave' razredne zavesti« (Eagleton, 1994,

182).

Sovjetska intervencija na Madžarskem je leta 1956 spodbudila skrajno

nenaklonjene reakcije zahodnih levi�arskih intelektualcev, kar pa se je na dolgi rok

izkazalo kot produktivno za marksizem, saj je pospešilo oblikovanje (neo)marksizma,

ki je bil manj ortodoksen in bolj odprt. Vanj bi lahko umestili Antonia Gramscija in

Louisa Althusserja.

2.4 Antonio Gramsci: hegemonija kot aktivni konsenz

Kot Marx je tudi Gramsci (1891–1937) v zgodovini pojma ideologije preve�

pomemben, da bi ga lahko obšli. S svojim delom je vplival na mnoge kasnejše avtorje

in v marsi�em je bolj prepri�ljiv kot Marx. »Althusserjeva koncepcija ideoloških

aparatov države je malo prikrojena in bolj trdo postavljena interpretacija in elaboracija

Gramscijevega koncepta hegemonije« (Lukši�, Kurnik, 2000, 11).

�e je Marx ob vprašanju, kako je mogo�e, da se podrejeni razred ni uprl

izkoriš�anju, odgovoril z ideologijo, je Gramsci na tem mestu uvedel pojem

hegemonije. Neupiranje podrejenih bi lahko implicitno kazalo na neko silo, ki jim to

vede ali nevede prepre�uje. Gramsci pa trdi, da vodstvo dolo�enih slojev ni

zagotovljeno s prisilo, temve� s strinjanjem podrejenih. Pri njem namesto o ideologiji,

ki deluje s prisilo, govorimo o hegemoniji, kjer podrejeni sprejmejo poglede in stališ�a

dominantnih skupin kot samoumevne ter se z njimi identificirajo. Ta produkcija

strinjanja pa pomeni, da polje kulture ni ideološko homogen prostor, ampak prostor

nenehnega boja za strinjanje podrejenih, kar seveda pomeni, da obstaja tudi možnost

nestrinjanja in posameznih protiideologij. Dominacija vladajo�ega razreda torej ni že

vnaprej definirana; je venomer ogrožena, �eprav je praviloma uspešna. Po

Foucaultovih besedah »je tam, kjer je oblast, tudi odpor in (...) ta odpor vendar, ali

22

bolje re�eno prav s tem, nikoli ne stoji nekje zunaj glede na oblast« (Foucault, 2000,

99). Strinjanje je v zahodnih demokracijah najlaže dose�i tako, da »ljudje verjamejo,

da vladajo sami sebi (...). Perry Anderson to opiše celo kot 'žariš�e ideološkega aparata

kapitalizma', v katerem institucije, kot so mediji, cerkev in politi�ne organizacije,

igrajo kriti�no, a komplementarno vlogo« (Eagleton, 1994, 196).

Ta ideološki boj za strinjanje pa se po Gramsciju odvija predvsem na polju »zdravega

razuma«, ki si ga vsak posameznik po svoje oblikuje in po katerem organizira svoje

delovanje. Zato so po Gramscijevem mnenju vsi ljudje (�eprav ve�ina nezavedno)

filozofi: vsak ima svojo zdravorazumsko razlago, po kateri se v življenju ravna. Poleg

tega je spontana filozofija vsebovana v pojmih in konceptih jezika. �e torej vladajo�i

razred uspe v »zdrav razum« vliti svojo ideologijo, pomeni, da si je pridobil strinjanje,

ki se pa lahko v vsakem trenutku preoblikuje ali popolnoma spremeni, saj Gramsci

dopuš�a delovanje kreativnosti, preko katere posamezniki generirajo lastne pomene in

svoj zdrav razum preoblikujejo v nasprotje vladajo�e ideologije, ki si mora

hegemonijo vedno znova izboriti.

Ko pride do govora o krizi oblasti, gre dejansko vedno za »krizo hegemonije

ali krizo države v njeni celoti« (Gramsci v Lukši�, Kurnik, 2000, 36). Do tega pa lahko

pride na primer zaradi propada kakega velikega projekta, za uresni�itev katerega je

vodilni razred potreboval soglasje množic in ga po možnosti dosegel celo s silo. Lahko

pa je tudi posledica aktivnejšega politi�nega delovanja množic, kar se kaže v

postavljanju zahtev do vladajo�ega razreda. »Vedno pa kriza hegemonije nastopi

takrat, ko vladajo�a družbena skupina iz�rpa svojo progresivno vlogo, �emur sledi tudi

razpad ideološkega bloka. Namesto tega vladajo�i razred ali vodilna sila vse bolj

posega po nasilju, ki se lahko pojavi tudi kot državni udar. V kriznem obdobju se

zaostri boj med dvema hegemonijama: hegemonijo še vodilnega razreda in

hegemonijo nastopajo�ega razreda ali politi�ne sile. (...) Kriza pa prinese tudi

pozitiven moment, razpršitev tistega, kar bo prineslo novo, bolj varno in stabilno

hegemonijo« (Lukši�, Kurnik, 2000, 37).

Pomemben Gramscijev prispevek je po mnenju mnogih avtorjev razlo�evanje

med vodstvom in vladanjem, kar vsebuje »kritiko do tedaj vladajo�e poenostavljene

23

marksisti�ne predstave o vsemo�i nasilja v politiki« (Lukši�, Kurnik, 2000, 38). To pa

ne pomeni, da niso obstajale kritike na njegov ra�un. Göran Therborn pravi, da se

Gramsci preve� »nagiba k omejitvi v dihotomijo sile-in-privolitve« (Therborn, 1987,

122). Ta dihotomija nam ne pove »ni�esar o zelo razli�nih vrstah ne-prisilne privolitve

in pokorš�ine. Zapostavlja nujno ideološko posredovanje 'sile' ali sankcij in ne uvidi,

da privolitev v znatni meri obvladuje dolo�ena konstelacija sil« (Therborn, 1987, 121).

Kakorkoli že, vodenje se odvija v privatnih institucijah, medtem ko je vladanje del

javne sfere. »Politi�na demokracija poskuša zbližati vladajo�e in vladane tako, da

vsakemu vladanemu zagotavlja bolj ali manj brezpla�no šolanje. Šola je bila

zastavljena kot mehanizem za širitev vladajo�ega razreda, kasneje pa se je sprevrgla v

njegovo zoževanje. Za Gramscija demokracija obstaja samo v toliko, kolikor razvoj

ekonomije in zakonodaja favorizirata molekularen prehod od vodenih skupin k vodilni

skupini« (Lukši�, Kurnik, 2000, 35). Hegemonija je zato po Gramsciju »demokracija v

modernem smislu.«

Kot poglavitno hegemonsko silo je Gramsci postavil intelektualce, ki so po

njegovem »'nameš�enci' vladajo�e skupine za izvajanje podrejenih funkcij družbene

hegemonije in politi�ne vlade« (Gramsci v Lukši�, Kurnik, 2000, 40). Pojem

intelektualcev pa je še razširil, in sicer tako, da je vsem ljudem podelil status

intelektualcev, saj je vsako delo vsaj minimalno ustvarjalno. »Vsi ljudje so

intelektualci (...) toda vsi ljudje ne opravljajo v družbi funkcije intelektualcev«

(Gramsci v Lukši�, Kurnik, 2000, 42). »Izvajanje hegemonije ima svojo globoko

utemeljitev ravno v spoznanju, da so vsi ljudje intelektualci, ker so s tem intelektualno,

moralno in politi�no vodljivi in hkrati konstituirajo vodilno mo�« (Lukši�, Kurnik,

2000, 42–43).

2.5 Louis Althusser

24

Glede na to, da je Louisu Althusserju (1918–1990) v nadaljevanju posve�eno

celotno poglavje, si bomo na tem mestu ogledali le njegov prispevek k zgodovinskemu

pregledu ideologije kot celote.

Kot pravi Althusser, lahko, slede� Engelsu, za sleherno družbo »ugotovimo, da v

oblikah, ki so v�asih zelo paradoksne, obstojijo neka bazi�na ekonomska dejavnost,

neka politi�na organizacija in 'ideološke' oblike (religija, morala, filozofija itn.).

Ideologija je torej kot taka organski del sleherne družbene totalnosti« (Althusser, 1980,

318). �loveške družbe brez ideoloških sistemov o�itno ne morejo preživeti in edino

»ideološki svetovni nazor si je lahko zamislil družbe brez ideologij in dopustil

utopi�no zamisel sveta, v katerem bi ideologija (...) brez sledu izginila zato, da bi

prepustila svoje mesto znanosti« (ibid., 318).

Razumevanje marksizma, ki zagovarja zgodovinsko determiniranost ideologije,

ideologije kot produkta razredne družbe, ki izgine skupaj z izginotjem razredne

družbe, je torej izpodbil Althusser, ki je pojmu ideologije vrnil njegov transhistori�ni

status. Težava histori�nega pristopa k vprašanju ideologij je tudi po Erjav�evem

mnenju v tem, da »projicirajo brezrazredno družbo kot družbo brez konfliktov in kot

družbo konca vseh ideologij« (Erjavec, 1988, 28). Althusser prisotnost ideologije tako

v razredni kot v brezrazredni družbi razlaga z besedami: »V razredni družbi je

ideologija vez, prek katere se razmerje ljudi do njihovih eksisten�nih pogojev

uravnava v korist vladajo�ega razreda, in element, v katerem se to razmerje uravnava.

V brezrazredni družbi je ideologija vez, prek katere se razmerje ljudi do njihovih

eksisten�nih pogojev doživlja v korist vseh ljudi, in element, v katerem se to razmerje

doživlja v korist vseh ljudi« (Althusser, 1980, 322).

Althusserjev koncept ideologije je v primerjavi z Marxovim torej druga�en:

»ideologija ni ve� le možna zavest, ampak predvsem nujna in neogibna zavest.

Ideologija kot del nadgradnje (v Marxovem smislu) so pri Althusserju prakti�ne

ideologije (moralna, pravna, religiozna, estetska itd.), ki imajo svoje specifi�ne

zgodovine. Te ideologije so prisotne tudi v komunizmu kot morala, umetnost in

'predstavljanje sveta', torej kot nujni atributi družbenega �loveka« (Erjavec, 1988, 30).

25

Ideologija ima po Althusserjevem mnenju skupne lastnosti s Freudovim nezavednim

oziroma mu je analogna. Splošno razširjena misel, da ideologija spada v obmo�je

zavesti, je po Althusserjevem mnenju okužena z »idealisti�no predmarksovsko

problematiko« in nas ne sme prevarati. »V resnici ima ideologija kaj malo opraviti z

'zavestjo' (...). Ideologija je globoko nezavedna, celo tedaj, ko nastopa v reflektirani

obliki (...). Ideologija je res sistem predstav: vendar nimajo te predstave ve�ji del ni�

opraviti z 'zavestjo': ve�ji del so to podobe, v�asih pojmi, veliki ve�ini ljudi pa se

vsiljujejo predvsem kot strukture, ne da bi šle skoz njihovo 'zavest'« (Althusser, 1980,

319). Ideologija je namre�:

- ve�na, tako kot je ve�no nezavedno;

- »nujna, kot je nujno in neuni�ljivo tudi nezavedno;

- kot nezavedno tudi ideologija ni reflektirana in se misli, kot da je drugo kot to,

kar v resnici je, se ne zaveda lastne problematike;

- nezavedno kot doživljeni odnos ljudi do sveta« (Erjavec, 1983, 160).

Ker ideologija vsebuje vse te komponente nezavednega, lahko iz tega izpeljemo, da

deluje na ravni samoumevnega. Michel Pêcheux pravi, da to samoumevno privede do

tega, da stvari ni potrebno razlagati in razumeti, saj »dejstva govorijo sama zase«.

Vendar pa Pêcheux opozarja, da dejstva nikoli ne govorijo sama zase, ampak jih vedno

oblikuje mreža diskurzivnih mehanizmov (Žižek, 1994, 11).

Ideologije naj bi bile po Althusserju vedno del razrednega boja. Realizirajo se v

ideoloških aparatih države (institucijah, njihovih ritualih in praksah) in tako

reproducirajo produkcijska razmerja, kar pa ne poteka brez konfliktov. »Pri vsem tem

naj bi bila ideologija mogo�a le prek in za subjekte, pri �emer ideologija interpelira

individue v subjekte« (Erjavec, 1988, 31). Kar je tu klju�no, je to, da je po Althusserju

»ideologija imaginarno razmerje med individui. Individuum je interpeliran v

(svoboden subjekt), da se lahko svobodno podredi ukazom Subjekta, da lahko torej

(svobodno) sprejme svojo podrejenost« (Erjavec, 1988, 31).

Pri Althusserju je treba upoštevati politi�ni podtekst njegovih teoretskih izjav –

determinacijo vsakršnih družbenih procesov z razrednim bojem. Poleg tega

»Althusserjeva razdelava ideologij (...) ne uspe potegniti konceptualno jasne in stroge

26

meje med ideologijami in znanostjo. Ideologije so vedno 'manj' kot znanosti, ki so

privilegirano mesto 'samozavedanja' (...) in ki predstavljajo nekakšnega 'kolektivnega

intelektualca'« (Erjavec, 1988, 31). »Ideologija kot sistem predstav (se) lo�i od

znanosti po tem, da v nji prakti�no-družbena funkcija prevlada nad teoreti�no funkcijo

(ali spoznavno funkcijo)« (Althusser, 1980, 318).

2.6 Claude Lefort

Tudi Lefortovo (1924) izhodiš�e je kritika historicizma, ker le-ta »ne upošteva

meja spoznanja in meja epistemoloških paradigem, ki se skozi zgodovino spreminjajo«

(Erjavec, 1988, 32). �e je Marx za temelj družbene ureditve dolo�il delitev dela, sta po

Lefortu za družbeno ureditev enako konstitutivna socializacija in »diskurz, ki to

družbeno delitev na dominirane in dominirajo�e poimenuje. Vsi trije elementi naj bi

nastopali 'strukturalno', kar bi pravzaprav pomenilo odstranitev 'zadnje instance'

althusserjanske strukturalne vzro�nosti, ki še vedno ostaja ekonomija« (Erjavec, 1988,

33).

Klju�ne to�ke Lefortove teorije so:

1. �e se je Marx »uklonil iluziji o determinizmu, ki naj bi usmerjal povezanost

produkcijskih na�inov« (Erjavec, 1988, 33), je razredni boj pri Lefortu le ena od

zgodovinskih oblik družbene delitve, saj razlik med strukturami razli�nih

družbenih organizacij ne moremo obravnavati arbitrarno kot variante enega

samega modela.

2. »Vsak diskurz je zavezan svojemu �asu in na svoj na�in govori o svoji realnosti.

Historicisti�na zmota je misliti, da isti diskurz, isti logos uravnava zgodovino,

skozi katero se vrstijo spoznanja, ki progresivno napredujejo« (ibid., 33).

3. »Ideologija je omejena na dolo�eno družbeno formacijo« (ibid., 33). Lefort

ideologiji pripisuje mo� artikulacije in reartikulacije »ne le kot odgovor na

predpostavljeno 'realno', marve� navkljub u�inkom njenega lastnega prikrivanja

27

realnosti. Vendar pa moramo pod�rtati, da ta prelom ne zadeva le pojmovanja

ideologije, marve� zadeva pojmovanje produkcijskega na�ina oziroma

marksisti�no definicijo mesta realnega« (ibid., 33).

Erjavec trdi, da je »ideologija vezana na kapitalisti�no družbo. Prejšnje oblike

družbeno imaginarnega so svoje utemeljevanje pritegovale iz transcendentne sfere

onstranstva, medtem ko se je buržoazna ideologija prisiljena utemeljevati v 'tem' svetu,

v tostranstvu, ki pa ga skuša transhistorizirati« (ibid., 34). Je družbeno imaginarno v

kapitalizmu in se pojavlja kot ideološki diskurz. »Ideologija je povezanost

reprezentacij, katerih funkcija je ponovna vzpostavitev dimenzije družbe 'brez

zgodovine' v samem središ�u zgodovinske družbe« (Lefort v Erjavec, 1988, 34–35).

Ideološki diskurz obstaja s pomo�jo »afirmacije, determinacije, posploševanja,

redukcije razlik, na na�in zunanjosti glede na svoj predmet« (Lefort v Erjavec, 1988,

35).

Dve pomembnosti v Lefortovi teoriji zajemata:

- vrnitev diferenciranosti ideologiji in ideološkemu diskurzu, ki je bila v

althusserjanski teoriji zakrita,

- lo�evanje treh vrst ideologij (shema ni posebej posre�ena, vendar je uporabna,

ker dopuš�a dopolnjevanje): buržoazne, totalitarne in nevidne.

1. Buržoazna ideologija naj bi doživela višek v 19. stoletju, njena zna�ilnost pa naj

bi bila težnja po univerzalnosti. Spominja na Althusserjeve IAD, saj »njeni

diskurzi niso bili izraženi z istega mesta, marve� v družini, šoli, v podjetju, v

tovarni, na sodiš�u itd.« (Erjavec, 1988, 36).

2. Totalitarna ideologija »zajema tako fašizem kot 'komunizem' oziroma

birokratsko družbo« (Erjavec, 1988, 36). V ideologiji obeh ni ve� razlike med

diskurzom in mo�jo. �e buržoazija dopuš�a nasprotovanje brez bojazni, da bi jo

to lahko ogrožalo, se totalitarni sistem izena�i z mo�jo in njenimi nosilci.

Nejasna je družbena delitev, prav tako »meja med Državo in civilno družbo«,

družba pa je »prikazana kot povsem homogena in enotna« (ibid., 36).

Nepredvidljivi dogodki sicer kažejo na napake, vendar se videz enotnosti

ponovno doseže z oblikovanjem »sovražnika, ki se ne bi mogel predstaviti kot

28

nasprotnik, ki pa s svojim obstojem opozarja na integriteto družbenega telesa«

(Lefort v Erjavec, 1988, 36).

3. Nevidna ideologija po Lefortu prevladuje v 60. letih v zahodnih deželah in

»integrira temeljne poteze buržoazne in totalitarne ideologije« (Erjavec, 1988,

37). Tudi cilj »nevidne ideologije« je homogenizacija in poenotenje družbenega

in sicer predvsem s pomo�jo množi�nih medijev. »Prikriti razdaljo med

reprezentacijo in realnim, ki ogroža buržoazno ideologijo, zanikati dovršitev

reprezentacije v obliki totalizacije realnega, ki ogroža totalitarno ideologijo, to je

v naših o�eh dvojno na�elo, ki ureja novo logiko razpršitve« (Lefort v Erjavec,

1988, 37).

Problem Leforta je v tem, da vsako ideologijo jemlje »kot družbeno imaginarno, ki

je imanentno kapitalizmu«. Teza o zlitju buržoazne in totalitarne ideologije pod

»nevidno« ideologijo »izpri�uje predvsem razo�aranje nad realnim socializmom,

hkrati pa tudi nad neuresni�enimi in o�itno neuresni�ljivimi revolucionarnimi projekti

v zahodnih deželah« (Erjavec, 1988, 37).

Primerjava Athusserjanskega koncepta ideoloških aparatov in Lefortovih shem

kaže, da Althusser ponuja boljše operativne rešitve. Prednost Lefortove zastavitve

ideološkega diskurza pa je predvsem v tem, da ne govori o omniprezentni ideologiji

kot Althusser, ampak »znotraj diskurza lo�i dve ravni, od katerih je le druga (torej

tista, ki zakriva nasprotja, protislovja in odnose dominacije) ideološka« (ibid., 38). Pri

Althusserju o taki razliki ne moremo govoriti, govorimo lahko samo o dvojici

ideologija – znanost/filozofija.

2.7 Politi�na ideologija

Politi�na ideologija vsebuje temeljno in pragmati�no ideologijo. »Prevlada ene

ali druge izkazuje družbeno in zgodovinsko mo� doktrine, ki (...) politiko usmerja in

katere sestavni del hkrati je« (Erjavec, 1988, 39). Politi�ni diskurz vedno skuša

29

homogenizirati družbeno polje, in sicer tako, da prevzame oblast nad vprašanji, »ki

vznikajo zaradi diferenciacije družbenega polja in zaradi razrednih in skupinskih

spopadov« (Lefort v Erjavec, 1988, 39), ter jih nevtralizira. Vrhunec te ideologije je

totalitarizem.

Po Seligerju se ideologija nujno razcepi v »razsežnost temeljnih na�el« in v

»razsežnost na�el, ki so dejansko osnova politike«. Prva razsežnost dolo�a »kon�ne

smotre in široke perspektive, v katerih bodo uresni�ene«, in je umeš�ena nad drugo

razsežnostjo, ki se jo »prikli�e zato, da bi opravi�ili politiko« (Seliger v Erjavec, 1988,

39). Tej drugi razsežnosti je Seliger dal ime »operativna ideologija«. »V nasprotju z

nadaljevanim potrjevanjem na�ela v razsežnosti temeljnih na�el se razvije

argumentiranje (= operativna ideologija), katerega namen je izumljati in opravi�evati

politiko, ki jo izvaja ali priporo�a politi�na stranka ne glede na to, ali ta politika

odstopa od temeljnih na�el« (Seliger v Erjavec, 1988, 39).

»�e je v 19. stoletju in prej ideologija še lahko lo�ena sfera družbe in mišljenja

o njej – v pomenu, ki ji ga pripisuje Napoleon in zve�ine tudi Marx – in �e postane v

heglovskem marksizmu 20. stoletja ideologija sinonim za postvarelost in odtujitev, se

z nastankom totalitarnih sistemov pripeti nekaj drugega: ideologija postane

omniprezentna, vzpostavi se kot nenehno reproducirajo�i se odnos ideološkega:

ideologija se razširi na vsa družbena podro�ja, kajti to je pogoj za obvladovanje

družbene totalnosti« (Erjavec, 1988, 40). Sedanja ideologizacija v resnici pomeni

politizacijo oziroma je njena posledica; pogoj za ohranjanje pozicije mo�i, ki jo tvori

oblast ali ideologija je »ravno popolna politizacija vseh vprašanj in celotne družbene

akcije« (ibid., 41), kajti »ideologija vrši vlogo homogenizirajo�e in socializatorske

družbene vezi« (ibid., 38).

30

3 LOUIS ALTHUSSER: Ideologija in ideološki aparati države

Omniprezentnost ideologije v posameznikovem vsakdanjem življenju implicira

prežetost vseh družbenih institucij z njo. Navidez nepovezane (in tudi neideološke)

dejavnosti sestavljajo tako imenovane ideološke aparate države, preko katerih

posameznik, ne da bi se tega zavedal, prejema ideološka sporo�ila in na njihovi

podlagi oblikuje svoj izraz in delovanje. To delovanje pa je vedno v interesu in zato v

skladu z (vladajo�o) ideologijo. V tem poglavju bodo obravnavani ideološki aparati

države preko konceptualne razdelitve, enake tisti v za to tematiko najbolj relevantni

literaturi, Althusserjevem eseju Ideologija in ideološki aparati države, v katerih govori

(1) o reprodukciji produkcijskih pogojev (produkcijskih sredstev in delovne sile), (2)

družbeni bazi in nadzidavi, (3) državi in njenih represivnih ter ideoloških aparatih, (4)

o reprodukciji produkcijskih razmerij in (5) o ideologiji in njenih lastnostih.

Ker so Althusserjeve teorije med seboj tesno povezane in se nerazdružljivo prepletajo,

se nam jih zdi najbolj primerno osvetliti po enakem vrstnem redu. Naslonili se bomo

na teh pet glavnih to�k in skoznje pogledali aktualno stanje v slovenskem

javnomedijskem prostoru – z drugimi besedami, Althusserjevo teorijo o IAD bomo

aplicirali na fenomen politi�nega »uravnoteževanja« tega prostora.

3.1 Reprodukcija produkcijskih sredstev

Kot pravi Althusser, »vsaka družbena formacija izhaja iz nekega vladajo�ega

produkcijskega na�ina« (Althusser, 2000, 56). Produkcijski proces torej uporablja

obstoje�e produktivne sile v okviru nekih produkcijskih razmerij. Produkcijske

pogoje/sredstva lahko razdelimo na dva dela: produktivne sile in obstoje�a

produkcijska razmerja. Družbena formacija mora torej za svoj obstoj zagotoviti

reprodukcijo teh dveh komponent.

31

Reprodukcije produkcijskih sredstev pa ne moremo misliti na ravni podjetja, ki

sproti predvideva sredstva, s katerimi nadomesti tisto, kar se v produkciji obrabi, saj je

to samo indikator nujnosti reprodukcije. Prava reprodukcija se odvija drugje; Althusser

podaja primer izdelovalca volnenega blaga, ki mora reproducirati svoje surovine in

stroje, vendar jih seveda zanj izdelujejo drugi kapitalisti (rejec ovac in izdelovalec

orodij), toda tudi ti morajo za možnost izdelave svojih produktov reproducirati

sredstva svoje produkcije itd.

Za reprodukcijo produkcijskih sredstev pa je nujna tudi reprodukcija delovne

sile, ki se v ve�ini odvija zunaj podjetja in je zagotovljena preko mezde, torej preko

materialnih sredstev, s katerimi naj se delovna sila reproducira. Mezda je materialno

(denarno) nadomestilo, najnujnejši del vrednosti, ki jo producira poraba delovne sile –

to nadomestilo zadostuje ravno za to, da ima delavec izpolnjene najnujnejše pogoje, da

bo še sposoben (1) jutri spet priti na delo v podjetje in (2) lastne reprodukcije v smislu

vzgoje in izobraževanja potomcev. Da bi se delovna sila dejansko reproducirala, mora

biti izpolnjen pogoj ne samo njenega obstoja, ampak tudi njene kompetentnosti, ki si

jo pridobi z izobrazbo – tukaj klju�no vlogo igra šola. Za razliko od sistemov pred

kapitalizmom, v katerih se je izobrazba vršila kar ob delu, se v kapitalizmu delovno

silo usposablja drugje – v šolskem sistemu in drugih institucijah. Šolski sistem pa nas

dejansko nau�i spretnosti, ki so neposredno uporabne na razli�nih delovnih mestih v

produkciji. Poleg tega se v šoli nau�imo lepega (z drugo besedo: konformnega)

vedenja, kar hkrati pomeni, da reprodukcija delovne sile dejansko zahteva tudi

»reprodukcijo njenega podrejanja pravilom veljavnega reda« (Althusser, 2000, 61), kar

bi za delavce pomenilo podrejanje vladajo�i ideologiji, za kapitaliste pa sposobnost

obvladanja (izvrševanja) vladajo�e ideologije.

3.2 Baza in nadzidava

32

�e je Marx družbeno celoto razdelil na infrastrukturo (bazo – »enotnost«

produktivnih sil in produkcijskih razmerij) in superstrukturo (nadzidavo –

pravnopoliti�no in ideološko raven), kjer baza dolo�a nadzidavo (Marx nadzidavi torej

ne pripiše avtonomije, temve� je po njegovem mnenju le-ta v celoti determinirana z

bazo), pa Althusser to teorijo dopolni v dveh to�kah: »1. nadzidava je relativno

'avtonomna' glede na bazo; 2. nadzidava 'deluje nazaj' na bazo« (Althusser, 2000, 63).

Slednje pomeni, da se ideologija in razredni boj ne vršita le v represivnem aparatu

države (vojska, policija itd.), temve� tudi v drugih sferah: šoli, medijih, religiji,

družini, torej v ideoloških aparatih države.

3.3 Država

�e pogledamo marksisti�no teorijo države, ugotovimo, da je pojem države

smiseln le v funkciji državne oblasti. Ves politi�ni razredni boj se su�e okoli države.

Ali jasneje: okoli tega, kateri razred bo imel (prevzel in obdržal) državno oblast. Nujno

je torej razlikovanje med državno oblastjo (cilj razrednega boja – ohranitev ali

prevzem državne oblasti) in državnim aparatom, ki lahko ostane, kakršen je, ne glede

na to, kdo je v dolo�enem trenutku na oblasti. Marksisti�na teorija države bi torej

lahko vsebovala slede�e poudarke: država je (represivni) aparat države, ta pa ni isto

kot državna oblast; državna oblast je cilj razrednega boja, državni aparat pa je sredstvo

dosega ciljev razreda na oblasti; kon�no pa mora proletariat prevzeti državno oblast in

proletarski državni aparat postaviti na mesto buržoaznega, pozneje pa sprožiti proces

destrukcije države in s tem tudi oblasti ter državnega aparata.

Upoštevati pa moramo še eno realnost, in ta je Althusserjeva nadgradnja

marksisti�ne teorije države, ki se imenuje ideološki aparati države. Le-teh nikakor ne

gre zamenjevati z (represivnim) aparatom države (vlada, uprava, vojska, policija,

sodiš�a, zapori itd.). Ta aparat deluje s silo, oziroma predvsem s silo in v manjši meri z

ideologijo, medtem ko ideološki aparati države (verski, šolski, družinski, pravni,

33

politi�ni, sindikalni, informacijski, kulturni itd.) delujejo predvsem s pomo�jo

ideologije in le nekoliko z represijo.

Druga razlika je ta, da so ideološki aparati države navidez mnogo manj enotni kot

(represivni) aparat države, že zato, ker je ideoloških aparatov ve� in delujejo na širšem

in navidez bolj razdrobljenem podro�ju. (Represivni) aparat države poleg tega sodi v

javno sfero, medtem ko se ideološki ve�inoma odvijajo na privatni ravni. Vendar pa

tudi ideološki aparati države kljub razdrobljenosti delujejo usklajeno – morda tudi prav

zato, ker dajejo vtis neideološkosti; šolo ve�ina razume kot otok nevtralnosti,

neideološkosti, pa vendar je ravno ta otok v kapitalizmu skupaj z družino postal glavno

polje ideološkega boja ter valilnica reprodukcije ideologije vladajo�ega razreda in na

ta na�in nadomestil dvojico cerkev-družina iz fevdalizma. Prav zaradi te navidezne

nevtralnosti pa lahko šola (in vse druge ideološke institucije) s svojo ideologijo prodre

še globlje kot bi sicer.

Po Althusserju raznovrstnost IAD enoti prav delovanje z ideologijo, saj je »ideologija,

s katero delujejo, kljub svoji raznovrstnosti in protislovjem v resnici vselej poenotena

pod vladajo�o ideologijo« (Althusser, 2000, 73).

3.4 O reprodukciji produkcijskih razmerij

Vprašanje, ki si ga na tem mestu postavi Althusser, je, kaj je pravzaprav funkcija

IAD. Odgovor je: ohranjanje oziroma reprodukcija produkcijskih razmerij.

Kar smo do sedaj ugotovili v zvezi z državnimi aparati, je, da vsi državni aparati

(represivni in ideološki) delujejo hkrati z represijo in z ideologijo – eni bolj z eno,

drugi bolj z drugo. (Represivni) aparat države je ve�delna celota – enotnost teh delov

zagotavlja »centralizirana in enotna organizacija pod vodstvom predstavnikov

razredov na oblasti« (Althusser, 2000, 76), ideološki aparati države pa so, nasprotno,

mnogoteri in relativno avtonomni, njihovo enotnost pa zagotavlja vladajo�a ideologija,

vendar se to ne zgodi samo od sebe – Michel Pêcheux opozarja, da »IAD niso izraz

34

dominacije vladajo�e ideologije, tj. ideologije vladajo�ega razreda (...), temve� so

prostor in sredstvo realizacije te dominacije. Šele z vzpostavitvijo IAD se ideologija

vladajo�ega razreda realizira tako, da postane vladajo�a ideologija (...), ta vzpostavitev

pa je posledica nenehnega razrednega boja« (Pêcheux, 1994, 142).

V vseh državnih aparatih se torej izvršuje državna oblast.

»Vloga represivnega aparata države je predvsem, da kot represivni aparat z nasiljem

(fizi�nim ali druga�nim) zagotavlja politi�ne pogoje za reprodukcijo produkcijskih

razmerij, ki so navsezadnje razmerja eksploatacije. Ne samo, da državni aparat v zelo

veliki meri poskrbi, da reproducira samega sebe, temve� tudi in predvsem z represijo

zagotavlja politi�ne pogoje za delovanje ideoloških aparatov države. Prav ti pa v veliki

meri zagotavljajo samo reprodukcijo produkcijskih razmerij – pod 'š�itom'

represivnega državnega aparata (...) Prav s posredovanjem vladajo�e ideologije je

zagotovljena (v�asih škripajo�a) 'harmonija' med represivnim aparatom države in

ideološkimi aparati države ter med raznimi ideološkimi aparati države« (Althusser,

2000, 76-77). Prakti�ni primer za to je (tudi po Althusserju) šola, ki zagotavlja

reprodukcijo produkcijskih razmerij, vendar šele represivni aparat zagotavlja pogoje za

delovanje tega sistema – osnovna šola je zakonsko obvezna (Althusser, 2000, 79–83).

Vsi ideološki aparati države torej težijo k istemu cilju, k reprodukciji

produkcijskih razmerij, vendar ima po Althusserjevem mnenju šolski aparat vodilno

vlogo. Noben drugi IAD nima obvezne udeležbe in takega �asovnega obsega. Tudi �e

otrok preneha s šolanjem po kon�ani osnovni šoli, je glavnino informacij že osvojil,

tako da tudi brez nadaljnjega šolanja lahko deluje v skladu z vladajo�o ideologijo. V

kolikor mladostniki šolanje nadaljujejo, pa spotoma odpadajo in pristanejo na delovnih

mestih nižjih in srednjih kadrov in so opremljeni z ideologijo, ustrezno njihovi

družbeni vlogi. Tisti, ki pridejo do vrha, pa v kon�ni fazi postanejo »agenti

eksploatacije, agenti represije, in poklicni ideologi« (Althusser, 2000, 81).

35

3.5 Althusserjev koncept ideologije in njenih lastnosti

To, kar si posamezniki mislijo o svetu, v katerem živijo, ne sovpada z resnico o

tem svetu. Althusser, za razliko od teoretikov iz 18. stoletja in Feuerbacha, ki ga je

dobesedno povzel Marx, o tem pravi, da si »ljudje v ideologiji ne predstavljajo svojih

realnih eksisten�nih razmer, svojega realnega sveta, v ideologiji je predvsem

predstavljeno njihovo razmerje do teh eksisten�nih razmer. To razmerje je v središ�u

vsake ideološke, torej imaginarne predstave realnega sveta« (Althusser, 2000, 89).

Poleg tega Althusser zagovarja materialno eksistenco ideologije: »ideologija vselej

obstaja v nekem aparatu, v praksi ali praksah tega aparata. Ta eksistenca je

materialna« (Althusser, 2000, 91). Ta eksistenca subjektovih idej pa je materialna, ker

»so ideje materialna dejanja, vklju�ena v materialne prakse, ki jih urejajo materialni

rituali, te pa dolo�a materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega

subjekta« (Althusser, 2000, 94). Povezava med ideologijo in prakso je torej ta, da ima

praksa »za praktikante (...) vselej neki smisel, in ta smisel je ideološki« oziroma je

»ideološko posredovan« (Mo�nik, 1999, 15). Na tej to�ki postane pomembna

kategorija subjekt, saj Althusser ugotovi, da je »sleherna praksa mogo�a samo prek

kakšne ideologije in v njej«, ter da je »sleherna ideologija mogo�a le prek subjekta in

za subjekte« (Althusser, 2000, 95).

»Vsaka ideologija interpelira konkretne individuume v konkretne subjekte prek

delovanja kategorije subjekt« (Althusser, 2000, 99) – ideologija deluje preko

interpelacije, torej preko nagovora individuuma, ki se v tem nagovoru prepozna in s

tem postane subjekt. »Ideologija namre� predvsem konstituira fiksirane odnose in

položaje, v katerih posameznik reprezentira sebe« (Praprotnik, 1999, 42). Po

Praprotniku naj bi cilj ideološke interpelacije, torej »proizvod« subjekta, služil

nadaljnjemu cilju, to je oblikovanju identitete subjekta.

Sicer pa so individuumi (pred interpelacijo) vselej že subjekti, saj so »že rojeni z

imenom, spolom, družino itd.« (Boswell, Kiser, Baker, 1999, 360) in so vedno znova

interpelirani v subjekte. Vsaka interpelacija se torej opira na predhodno interpelacijo.

36

Posamezni subjekti pa se interpelirajo med seboj v imenu Subjekta, oziroma se mu

podrejajo.

Uspešnost interpelacije gre pripisati »iluziji prepoznavanja v pozivu ideološkega

diskurza. Ko se prepoznam v pozivu kot njegov naslovnik, ko ta poziv v meni doseže

svoj naslov, takoreko� samodejno spregledam, da šele skozi to 'prepoznanje' postanem

tisto, za kar se 'prepoznam'« (Žižek v Praprotnik, 1999, 43).

Torej interpelacija deluje tudi tam, kjer se subjekt ne odzove ali se ne želi odzvati

pozivu – tako deluje kar sam, ker je prepoznan kot slab subjekt, tako pa potrjuje

veljavnost instance Subjekta –, ki je pri ideologiji pravzaprav poziv k priznavanju

vladajo�ih vrednot in družbenega reda. Oziroma, kot pravi Praprotnik, je »osnovna

preživetvena strategija (...) interpelacije sámo verjetje. (...) V verovanjskih izjavah

posameznik ob�uti lažno varnost, ko izpoveduje svojo vero, saj se umeš�a v neko že

pripravljeno stojiš�e, ki mu hkrati omogo�a ob�utek, da se že nekomu pridružuje«

(Praprotnik, 1999, 33). Ker pa subjekt funkcionira »kar sam«, je »sodobna oblastna

tehnologija zmožna vladati brez 'prepovedi', saj so sodobni posamezniki zmožni

podrejanja brez izrecnega discipliniranja« (Mo�nik v Praprotnik, 1999, 43).

Glede na to, da je bistvo naše naloge Althusserjevo teorijo aktualizirati, torej

pokazati, da (vsaj na nekaterih to�kah) drži, bomo nekatere pomisleke drugih avtorjev

glede te teorije podali bolj z namenom spomniti, da je bila na dolo�enih to�kah

presežena, ne pa z namenom poglabljati se vanje.

Tako Gregor Moder pri obravnavi Althusserja poudarja »nasprotujo�e si

'tradicionalisti�ne' (zanje naj bi bila ideologija zgolj iluzija, nekakšen ni�) in

'avantgardisti�ne' tendence (ki se oprejo na tezo o materialni eksistenci ideologije)«

(Moder, 2004, 218). Nasprotujo�e si poglede na pojem ideologije pri Althusserju

opaža tudi Terry Eagleton, ki pravi, da »Althusser niha med racionalisti�nim in

pozitivisti�nim pristopom k ideologiji. Racionalisti�no mišljenje ideologijo pojmuje

kot napako oziroma nasprotno znanstveni resnici oziroma razumu. Pozitivisti�no pa le

nekatere vrste trditev (znanstvene, empiri�ne) priznava kot dokazljive, druge – na

primer moralne norme – pa niti ne spadajo v krog kandidatov za ocene o resni�nosti ali

neresni�nosti« (Eagleton, 1994, 222). Še en Modrov pomislek je namenjen

37

razlo�evanju med »posebnimi ideologijami in ideologijo nasploh. Ali je pojem

ideologije nasploh združljiv s tezo o materialni eksistenci ideologije? Althusser je

dopustil tamponsko obmo�je med materialnostjo in ideologijo: znanost« (Moder,

2004, 218). Subjekt znanstvenega diskurza je popolnoma odsoten, zato ideologija tu ne

more priti do besede, to pa je v protislovju z materialno eksistenco ideologije. Še dlje

gre Göran Therborn, ki dihotomijo znanost-ideologija zavrne z argumentom, da ta

dvojica izhaja iz predpostavke, da subjektova percepcija odgovarja realnosti (znanost)

ali pa ne (ideologija). Ideologija po njegovem ni omejena na iluzije in napa�no zavest

(Boswell, Kiser, Baker, 1999, 370). Po mnenju Paula Hirsta Althusser ideologijo

dojema enako kot njegovi predhodniki (kot napa�no zavest), �eprav ta pristop kritizira

(Hirst, 402–403). In nenazadnje je, kot smo že zapisali, György Lukács že skoraj

petdeset let pred Althusserjem v delu Zgodovina in razredna zavest zavrnil znanost kot

neideološko obmo�je, saj je vsaka resnica zgodovinsko determinirana, in tudi znanost

je le ena od resnic.

Po mnenju Ernesta Laclaua2 Althusser preve� poudarja ideologijo nasploh in tako vso

ideologijo zreducira na vladajo�o ideologijo. Pomen posameznih ideologij je odvisen

od njihove pozicije znotraj ideološkega diskurza kot celote. Zato je za analizo

ideologije najpomembneje razložiti na�ine, s katerimi so razli�ne ideologije med seboj

povezane (Boswell, Kiser, Baker, 1999, 371).

2 v delih Fascism and Ideology, Towards a Theory of Populism in Recasting Marxism: Hegemony and

New Political Movements – avtorstvo slednjega si delita Laclau in Chantal Mouffe.

38

4 O MEDIJIH

Ker je ideologija nekakšen kolektivni fenomen in se kot taka konstituira skozi

medosebno komunikacijo, se najbolj u�inkovito realizira v jezikovni dejavnosti. Med

jezikom in ideologijo torej obstaja tesna povezava: jezik konstruira simbole, ki jih

posreduje in predstavi kot objektivno realne. Simbolizem na ta na�in postane klju�ni

del »realnosti vsakdanjega življenja in zdravorazumskega razumevanja te realnosti«

(Berger, Luckmann v Praprotnik, 1999, 52). Beseda nikoli ne obstaja sama na sebi,

temve� vedno nosi s seboj dolo�eno ideološko ali življenjsko konotacijo. Ideologijo

lahko torej razumemo kot determinirano s poljem »vsakdanjega govora in diskurzov,

ki štejejo za resni�ne« (Greenwood v Praprotnik, 1999, 52) in odvisno od njega. Zato

so besede in govor »zelo primeren instrument reprodukcije predstav, verjetij in

odnosov, saj jih zaradi njim lastne materialnosti samoumevno sprejemamo kot

zanesljiv 'kanal' za prenašanje 'resnic'« (Praprotnik, 1999, 54).

To pa je tudi glavni problem pri množi�nih medijih, saj je njihova glavna zadolžitev

prenašanje besed in govora in s tem teh »resnic« na množi�no ob�instvo. Tako smo

nujno pri�a enosmernemu toku informacij. Few-to-the-many model množi�ne

medijske komunikacije kaže na to, kako malo ljudi pripravlja in izbira informacije za

množi�no ob�instvo. To seveda postavlja vprašanje, kdo to�no so ti ljudje, kaj izbirajo

in kako to predstavijo (Stewart et al., 2001, 2).

Pozornost je usmerjena na omnibus dogodke, ki so namenjeni vsem, ne šokirajo, so

vsem zanimivi, vendar »se ne dotaknejo ni�esar pomembnega. (...) �as pa je na

televiziji zelo dragoceno blago. In �e porabimo tako dragocene minute zato, da

govorimo o tako površinskih stvareh, pomeni, da so te površinske stvari v resnici zelo

pomembne, saj prikrivajo nekaj zelo dragocenega« (Bourdieu, 2001, 15-16). Medijska

mo� je v tem, da nekatere teme v medijih (predvsem zaradi vpliva lastništva in

medijske koncentracije) niso prisotne. Ker velik del ljudi ne spremlja drugih medijev,

ima »televizija neke vrste dejanski monopol nad umskim razvojem zelo velikega dela

prebivalstva« (Bourdieu, 2001, 16).

39

Novinarje po Bourdieujevem mnenju zanimajo senzacije in spektakularno, neobi�ajni,

nevsakdanji dogodki. Ti dogodki so nevsakdanji »v okviru obi�ajnih predvidevanj, kot

so požari, poplave, umori, dnevne novice« (Bourdieu, 2001, 18), poleg tega pa morajo

biti neobi�ajni predvsem glede na ostale medije. V tem lovu za senzacionalnim in

neobi�ajnim tako vsi mediji postanejo uniformni oziroma enaki.

Mediji, vklju�eni v produkcijo in distribucijo stanj mišljenja, po mnenju nekaterih

kritikov ne morejo zavzeti objektivne pozicije: vsakdo bi rad predstavil svoj pogled.

Poleg tega imajo podobe sposobnost ustvarjanja navidezne realnosti in nas

prepri�ujejo v resni�nost prikazanega. Poro�anje torej vedno »implicira družbeno

konstrukcijo realnosti z možnimi mobilizacijskimi (ali demobilizacijskimi) družbenimi

u�inki« (Bourdieu, 2001, 19).

Z vidika ideoloških aparatov države se medijske institucije razlikujejo od drugih

ideoloških aparatov, kot so šola ali cerkev, po tem, da:

- vsebujejo vse vrste znanj (nekatera posredujejo direktno, preko izobraževalnih

programov, druga preko raznih oblik zabave in reklam),

- so odprte vsem �lanom družbe (edini pogoj je zmožnost »nakupa«),

- je odnos med avtorjem in bralcem bolj kompleksen (pasiven sprejem informacij ni

ve� odobravan – spodbujane so druga�ne oblike sodelovanja),

- mediji dosežejo ve� ljudi za ve� �asa kot druge institucije (poleg tega so še v privatni

lasti).

Mediji kot ideološki aparat države na nek na�in – �e nekoliko nadgradimo

Althusserja – hote ali nehote nadaljujejo nalogo šole (na tem mestu se nam kar sama

od sebe vsiljuje analogija z aktualno vladno politiko v Sloveniji, ki se je lotila najtrših

posegov prav v ta dva ideološka aparata). Šolanje se prej ali slej zaklju�i, mediji pa

imajo na naše življenje nenehen vpliv. �e šolanje zagotovi bolj ali manj osnovno

sposobnost podrejanja vladajo�i ideologiji, imajo mediji (ker imajo na voljo ve� �asa)

možnost še bolj poglobiti subjektovo konformnost. Z marksisti�nega vidika lastniki

medijev kot predstavniki vodilnega razreda reprezentirajo realnost iz perspektive

nadrejenih. Ti nadrejeni si morajo, kot smo že relativno obširno pokazali v poglavju o

Gramsciju, pridobiti strinjanje podrejenih in v tem procesu igrajo mediji pomembno

40

vlogo. Razvedrilo, razburjenje in ostale diverzije, ki jih ponujajo, so klju� do

zadovoljstva ve�ine populacije. Noam Chomsky govori o veliko bolj manipulativni

»propagandni vlogi« medijev, ki se aktivno trudijo za promocijo dolo�enih vrednosti v

dolo�enih aktivnostih (npr. šport) – in seveda za fokusiranje naslovnikovih želja na

dolo�ene produkte. To je po Chomskyjevem mnenju odvra�anje od pomembnejših

zadev v �lovekovem življenju, npr. od tega. kako je organizirana in upravljana družba

(Stewart et al., 2001, 11). Slednje pa daje ve� svobode politiki in drugim nadrejenim

sferam, ker je kontrola nad njimi na ta na�in znatno oslabljena.

4.1 Stuart Hall

�e je Althusser svojo teorijo o IAD obdržal na neki splošni ravni oziroma se ni

spuš�al pregloboko v analizo dejanskega delovanja le-teh, pa je to storil na podro�ju

medijev Stuart Hall s svojim �lankom Zakodiranje in odkodiranje televizijskega

diskurza, v katerem je zavrnil tezo, da v svetu medijev avtorjevo sporo�ilo pride bolj

ali manj nespremenjeno do prejemnika. Po Hallovem mnenju poslano sporo�ilo hkrati

še ne vsebuje zagotovila, da bo prišlo na cilj. Institucija televizije dejansko pošilja v

obtok »enkodirana sporo�ila, ki jih naslovljenci dekodirajo, kodi enkodiranja pa se ne

ujemajo nujno s kodi dekodiranja« (Vogrinc, 1995, 51), kajti »produkcijo in potrošnjo

sporo�ila dolo�ajo na primer:

- diskurzi medija, ki je uporabljen (na primer slika na televiziji);

- diskurzivni kontekst (na primer vizualne konvencije na TV-novicah) in

- tehnologije, ki nosijo sporo�ilo (na primer vnaprej posnet prispevek ali poro�anje v

živo)« (Stankovi�, 2002, 37).

Že Saussure govorno dejanje postavi v proces komunikacije, »kjer se

komunikacijsko dejanje za�ne v govor�evi glavi z izbiro, katere izid se nato kot

sporo�ilo objektivira v ozna�evalni govorni verigi, kon�a pa se v poslušal�evi glavi z

njegovim razumevanjem« (Vogrinc, 1995, 47). Jezik je namre� treba dojeti kot

41

družbeno dejstvo, saj je v nasprotnem primeru s stališ�a individualnega govora ta

proces popolnoma nerazumljiv. Šele s stališ�a predpostavljenega jezika lahko

pri�akujemo izmenjavo istih znakov med akterji v komunikaciji.

Zakodirajo, prenašajo in odkodirajo se pravzaprav pomeni (Vogrinc, 1995, 52).

Vsako zakodiranje je »kreativen, interpretativen in družben dogodek« (Stankovi�,

2002, 37), prav takšen dogodek pa je tudi odkodiranje. Družba je heterogena enota, kar

že samo po sebi zagotavlja razli�na branja tekstov. Možnost nesporazuma je tu torej

velika, vendar ne neomejena, poudarja Hall, »saj živimo v istih (ali vsaj podobnih)

lingvisti�nih in nelingvisti�nih komunikacijskih sistemih. (...) Televizijsko sporo�ilo je

sicer resda polisemi�no (ima ve� pomenov), vendar pa nikakor ne tudi povsem

pluralisti�no (njegovih pomenov spet ni neskon�no veliko)« (Stankovi�, 2002, 37).

Da bi zagotovili »pravilno« razumevanje, se na primer producenti poslužujejo

razli�nih konvencionalnih reprezentacijskih kodov, ki bralca teksta usmerjajo k

želenemu razumevanju informacije (sugestivna glasba, pogled kamere – snemanje

osebe od spodaj navzgor skuša prikazati njeno mo� –, dekleta kot predmeti poželenja

ipd.).

Hall na podlagi teh spoznanj razvije svojo idealno-tipsko klasifikacijo treh tipov

ob�instva oziroma branja tekstov:

1. dominantno-hegemonska pozicija (v praksi redka, pomeni namre� odkodiranje

sporo�ila v skladu s kodom, v katerem je bilo zakodirano);

2. pogajalska pozicija (branje je v skladu s kodom zakodiranja, vendar ni nujno, da

se bralec v celoti strinja z informacijo – poznajo se lokalne posebnosti,

nekonsistentnosti ipd.);

3. opozicijska pozicija (branje je v skladu z referen�nim kodom zakodiranja, vendar

se bralec ne strinja s povedanim).

Te tri pozicije branja po Hallovem mnenju niso permanentno, ampak le za�asno lo�ene

– lahko za�nejo prehajati druga v drugo, odvisno od tega, kako se spreminja bral�ev

odnos do iste stvari.

V Hallovem �lanku lahko pridemo do ugotovitve, da teksti, ki izhajajo iz »(denimo)

kapitalisti�nih pogojev proizvodnje, in da so v tem smislu ideološko konformni (se

42

pravi da podpirajo obstoje�i družbeni red), to še nikakor ne pomeni, da bodo tudi v

praksi u�inkovali na na�in, ki bi podpiral obstoje�o hegemonijo« (Stankovi�, 2002,

38). Poleg tega Hall predpostavlja kreativne bralce, ki vsebine berejo kriti�no in

reflektirano.

4.2 Michel Foucault in oblast

O medijskem prostoru lahko re�emo, da »bolj ko razumemo, kako funkcionira,

bolj se za�enjamo zavedati, da so ljudje, ki so v tem udeleženi, isto�asno vir in

predmet manipulacije« (Bourdieu, 2001, 14). O tem, kar se dogaja na televiziji, ne

odlo�ajo samo njeni lastniki, oglaševalci, ki pla�ujejo reklame, in država, ki daje

subvencije. �e uporabimo Bordieujev francoski primer znamke Bouygues, ki je lastnik

televizijske hiše TF1: »Jasno, da vlada Bouyguesu dolo�enih stvari ne bo naredila, �e

se ve, da Bouygues stoji za TF1. To so tako podle in o�itne zadeve, da jih zazna

najbolj površinska kritika, vendar pa se za njimi skrivajo nevidni, anonimni

mehanizmi, s pomo�jo katerih se izvajajo razne oblike cenzure na vseh ravneh. Zaradi

tega je televizija odli�no sredstvo za simbolno ohranjanje reda« (ibid., 14). To je

primer ekonomske cenzure, po Bourdieuju pa obstaja tudi politi�na cenzura, ki se

odraža v politi�nem nadzoru in intervencijah v obliki imenovanj na vodilna mesta.

Vendar pa je dejstvo, da je v današnjem obdobju negotovih zaposlitev, »nagnjenost k

politi�nemu konformizmu še ve�ja. Ljudje se prilagajajo s pomo�jo ene od zavestnih

ali nezavednih oblik samocenzure, ne da bi jim bilo treba predpisovati, kako naj se

obnašajo« (ibid., 13). Tudi zunanji gostje na televiziji se soo�ajo z neke vrste cenzuro

(kar je Bourdieu sam ve�krat izkusil), namre� s tem, da so vnaprej dolo�ena tema

pogovora in pogoji sporo�anja, sporo�ilo pa je �asovno preve� omejeno, da bi bilo

mogo�e sporo�iti vse želeno.

Pojavi, kot je samocenzura (iz politi�nih ali ekonomskih razlogov), o�itno

kažejo na vpliv vladajo�e ideologije na novinarsko avtonomijo; kot smo že ugotovili,

je funkcija ideoloških aparatov države reprodukcija produkcijskih razmerij. Oblast se

43

izvršuje v državnih aparatih in izjema niso niti mediji – �e ima vladajo�a ideologija

vpliv na medije in s tem tudi na njihove konzumente, ji to pomaga ohraniti oblast.

Tovrstno dogajanje v medijih lahko razloži Michel Foucault (1926–1984), ki je

preko diskurzivne teorije razvil koncept oblasti, ki sledi »diskurzivni dolo�enosti

subjekta in njegovi razpršitvi v diskurzu« (Lukši�, Kurnik, 2000, 159). Prav tako je

razpršen subjekt, ki izvaja oblast. »In �e so objekti le proizvod diskurza, dobi analiza

diskurza nadaljnji pomen za pojmovanje oblasti« (ibid., 159). Tako smo znotraj

oblastnih razmerij vsi njeni objekti, tj. vsi smo vladani. Ta koncept oblasti je še

posebej pomemben, ker, glede na to, da naša realnost obstaja le v diskurzu,

brezoblastnega stanja sploh ni.

»Da bi razumeli to investicijo oblasti, jo moramo razumeti v dolo�eni analogiji

s stanjem vojne, spopada in bitke. To pomeni, da oblast razumemo kot strateško

situacijo, ki je razmerje sil« (Lukši�, Kurnik, 2000, 169), te sile pa se kažejo v lokalnih

in razpršenih oblikah podrejanja. V resnici gre za »mnoštvo oblasti odnosov

podrejanja na mikro ravni, ki skupaj sestavljajo oblastno mrežo v družbi« (ibid., 184).

Foucault zato priporo�a preu�evanje oblasti od spodaj navzgor, torej odvrnitev

pozornosti od represivnih aparatov. Po njegovem mnenju ni »binarnega in globalnega

nasprotja med vladarji in vladanimi (...). Prej je potrebno predpostavljati, da

raznovrstni odnosi sil, ki se oblikujejo in delujejo v produkcijskih aparatih, družinah,

omejenih skupinah, institucijah, podpirajo širše u�inke cepitve, ki prežema celotno

družbeno telo« (Foucault v Lukši�, Kurnik, 2000, 184).

V oblastni mreži, v katero smo ujeti vsi, ne gre samo za nadzor v panopti�nem

smislu, ampak tudi v smislu znanja (vednosti), ki ga oblast pridobiva iz tistega, kar si

podredi. Vendar pa si ni mogo�e predstavljati enega brez drugega: »ni podrejanja brez

pridobivanja vednosti in ni vednosti brez podrejanja« (Lukši�, Kurnik, 2000, 195). Ta

vednost nato pridobi obliko norm, ki se ponotranjijo in lo�ujejo med normalnim in

anormalnim.

Logi�en zaklju�ek, ki ga potegne Foucault iz svojega dojemanja oblasti, ki

prežema celotno družbeno telo, je, da potemtakem država kot institucija s svojim

aparatom in cilji »nima nobene avtonomije ali avtohtonosti v smislu oblasti, kaj šele,

44

da bi bila njen ekskluzivni generator« (ibid., 199). Tudi ona je podrejena temeljni

oblastni shemi v družbi.

�e se na tem mestu spet ustavimo pri samocenzuri, kot jo je razložil Bourdieu,

lahko to razlago še poglobimo z Benthamovim panoptikonom, ki ni vezan na

specifi�no institucijo. »Je splošni mehanizem oblasti, (...) model, ki se je razširil na

celotno družbeno telo« (Lukši�, Kurnik, 2000, 190). Primerjamo ga lahko s prstanom,

v središ�u katerega stoji stolp, ki ima okoli in okoli okna, iz katerih se vidi celotno

notranjo stran prstana. Prstan je v resnici poslopje s celicami, ki zavzemajo celotno

širino stavbe, od katerih ima vsaka na zunanji in notranji strani okno, da je celica

osvetljena. »Bolnik« v katerikoli celici ne ve, ali je v poljubnem trenutku v stolpu

nadzornik ali ne, ker ga ne vidi. »Bentham je postavil na�elo, da mora biti oblast vidna

in nepreverljiva« (Foucault v Lukši�, Kurnik, 2000, 190). Posledica tega je, da se

zapornik (novinar) zaradi nenehnega ob�utka nadzorovanosti pravzaprav konstantno

nadzoruje sam.

Na tej to�ki nam postaja jasno, kako oblast udejanja samo sebe v medijih in

preko medijev. In to ne le politi�na oblast, temve� najmanj v enaki meri tudi njena

ekonomska komponenta – oglaševanje in medijska koncentracija.

4.3 Fenomen medijske koncentracije

Pogosto smo pri�a politi�nim prepri�evanjem, da medijska koncentracija ne

vpliva na medijske vsebine. V nadaljevanju bomo pokazali, da to ne drži.

Kar je nov fenomen, ni medijska koncentracija, ampak »intimno« razmerje med

mediji in politiko. Mediji so orodje politi�ne promocije politikov, saj je danes skoraj

nemogo�e priti na oblast in jo ohraniti brez medijske podpore. Hkrati lastniki medijev

uporabljajo le-te za promocijo lastnih politi�nih stališ�. »Vprašanje, komu dandanes

odgovarjajo mediji in politiki, je povezano z vprašanjem, �igavi interesi so

pomembnejši – interesi kapitala/korporacij ali interesi državljanov? Najnovejše

45

zahteve politikov po liberalizaciji obstoje�ih lastniških omejitev na medijskem

podro�ju kažejo, da so interesi kapitala pred interesi državljanov« (Baši� Hrvatin,

Ku�i�, 2005, 13). Toda zakaj je liberalizacija lastniških omejitev sporna? Ker ob

dopuš�anju kakršnihkoli lastniških razmerij pride do stapljanja nacionalnih trgov. Ob

manjših tehnoloških omejitvah, ki varujejo že delujo�a podjetja pred novimi tekmeci,

»naraš�ajo�a koncentracija lastništva in mo�i v rokah nekaj zelo velikih

transnacionalnih korporacij o�itno kaže na prednosti, ki jih imajo velika medijska

podjetja. Ve� konkurence na medijskem podro�ju dejansko pomeni manj podjetij, ki

postajajo vse ve�ja« (ibid., 14), kar dejansko povzro�i namesto ve�, manj konkurence.

Omejitve pri lastništvu zavirajo apetite lastnikov po vplivanju na vsebine. Ti apetiti so

lahko »politi�ni, ideološki, osebni ali komercialni, rezultat pa je v vseh primerih enak«

(ibid., 14). Presenetljivo bi pravzaprav bilo, da bi nekdo kupil medij in se hkrati

odrekel vplivanju na njegovo usmeritev. Prav to pa je razlog, da windhoeška

deklaracija, ki so jo sprejeli udeleženci seminarja OZN, poudarja, da »neodvisnost

tiska pomeni neodvisnost od 'vladnega, politi�nega ali ekonomskega nadzora ali

nadzora sredstev in infrastrukture, ki so bistveni za proizvodnjo in distribucijo

�asopisov'« (Splichal, 2007).

»Manj lastnikov pomeni manj razli�nih vsebin« (Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005,

14). Regulacija pluralnosti je pomembna predvsem zato, ker v primeru njene

odsotnosti zlahka pride do podobnih primerov, kakršen je primer Ruperta Murdocha,

lastnika 175 �asopisov, ki so vsi podpirali vojno v Iraku. »Trg kot regulator na

medijskem podro�ju nujno regulira v interesu kapitala in ne državljanov«, zato

»zagotavljanja razli�nih mnenj ne gre prepustiti izklju�no regulaciji trga« (ibid., 14).

Regulacija vsebine ni primerna za rešitev tega problema, ker se lahko nanaša le

na vsebine, prisotne v mediju, ne pa tudi na tiste, ki jih ni, ker ne odgovarjajo lastniku.

»Za razli�ne vsebine je treba imeti razli�ne lastnike, kar pomeni, da je pluralnost v

medijih mogo�e zagotoviti le s pluralnostjo lastništva« (ibid., 14) ter s pluralnostjo

mnenjske ponudbe, ki pa ni odvisna od dejanske porabe medijskih vsebin. »Povedano

druga�e: ni pomembno, ali bodo ljudje dejansko posegali po razli�nih medijskih

46

vsebinah (ne koliko in ne kdaj), ampak to, da so te vsebine dostopne vsaki�, ko jih

posamezniki potrebujejo« (ibid., 15).

Logika medijskega uporabnika je torej ta, da za �im manj stroškov dobi �im ve�

vsebin. Ta logika pa se ne ujema z interesi lastnikov, ki medijsko u�inkovitost

razumejo po formuli: �im manj stroškov in �im ve� dobi�ka. »Temeljni cilj regulacije

medijev v primeru koncentracije ni samo zagotavljanje ekonomskih ciljev, ampak

predvsem varovanje pluralizma« (ibid., 16). Pri tem moramo poudariti, da pluralizma

ne smemo ena�iti s konkurenco.

Kaj pravzaprav sploh je medijski pluralizem? Za Svet Evrope je definicijo

medijskega pluralizma pripravil Committee of Experts on Media Concentrations and

Pluralism: »Medijski pluralizem razumemo kot razli�nost medijske ponudbe, ki se

odraža v obstoju številnih neodvisnih in avtonomnih medijev, ter raznolikost

medijskih vsebin, dostopnih javnosti« (Council of Europe3 v Baši� Hrvatin, Ku�i�,

2005, 20). Vsebine, dostopne javnosti, ne pomenijo samo potrošene vsebine, poleg

tega ta definicija predvideva tako raznolikost lastništva kot vsebin. Vendar pa na

strukturo in na�in sporo�anja vpliva boj za ob�instvo, ki je pomemben zaradi

oglaševalskih prihodkov. Novinarji so pod pritiskom lastnikov, ti pa pod pritiskom

oglaševalcev, ki so pomemben ekonomski vir medijev. �e program nima gledalcev, to

dejansko pomeni, da oglaševalec od tega programa ne dobi novih potrošnikov. Zato ne

oglašuje ve� v tem mediju, medij pa tako ostane brez kapitala. »Profesionalni standardi

zavezujejo novinarje, da delujejo v javnem interesu. �e pa interesi javnosti pridejo v

navzkrižje z interesi lastnikov in oglaševalcev, je o�itno, da se bo vse ve� novinarjev

odlo�ilo spoštovati interese slednjih. Novinarji postajajo politiki, politiki pa objavljajo

svoje prispevke v �asopisih. Oboji pa so v vse tesnejših odnosih z velikimi podjetji«

(Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005, 24). Zgodbe, ki škodujejo interesom lastnikov ali

oglaševalcev, se tako ne objavljajo. Prav tako so umaknjene ali modificirane

»prezahtevne« zgodbe. Te zgodbe so zgodbe, ki zahtevajo »preve� medijskega

prostora (na škodo oglasov in naro�enih oglaševalskih sporo�il) ter preve�

3 Secretariat memorandum prepared by the Directorate of Human Rights, »Report on media concentration and pluralism in Europe« (revidirana razli�ica).

47

novinarskega dela« (ibid., 25). Pri medijih, ki jim oglaševanje predstavlja edini vir

dohodkov, veljata gledanost in cena oglasnega prostora za edini kriterij strukture

programa. Kar ljudje ne gledajo, ne prinaša dobi�ka oziroma je strošek. Pri tovrstnih

medijih je strošek poleg novinarjev tudi ob�instvo, �e je le-to revno in zato

»potrošniško omejeno«, saj ga medij ne more prodati oglaševalcem. Torej je še

pomembneje kot imeti široko ob�instvo, imeti »pravo« ob�instvo. Na tej to�ki pa smo

že zelo dale� od bistva, kaj mediji so. Medijev naj se ne bi metalo v isti koš kot (druga)

podjetja in naj ne bi bili podvrženi isti kapitalski logiki, vendar se je v praksi »svoboda

tiska mo�no korporativizirala in je danes pogosto zavajajo�e interpretirana – v veliki

meri pod vplivom prevladujo�ega razumevanja svobode tiska v ZDA – kot svoboda

lastnikov medijev ali kve�jemu še kot svoboda novinarjev in urednikov« (Splichal,

2007). Svoboda tiska pa zagotavlja primerno ozra�je ne samo za neobremenjeno

izražanje mnenj novinarjev, ampak tudi za »svobodno izražanje državljanov v

medijih« (Splichal, 2007).

Medijska koncentracija vsebinsko prinaša le »zmanjševanje števila novinarjev

(ki ustvarjajo vse ve� vsebin) in odpravljanje vseh programskih vsebin, ki so za

oglaševalce nezanimive. Zato lahko trdimo, da je medijska koncentracija dandanes

naju�inkovitejši mehanizem korporativne cenzure« (Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005, 28).

Kdaj pravzaprav lahko govorimo o medijski koncentraciji? Po Zakonu o

prepre�evanju omejevanja konkurence (ZPOmK) tedaj, »ko:

- pride do združitve dveh ali ve� predhodno neodvisnih podjetij ali

- ena ali ve� oseb, ki že nadzorujejo najmanj eno podjetje, ali eno ali ve� podjetij

bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kakorkoli

druga�e dobi neposreden ali posreden nadzor nad drugim podjetjem ali deli enega ali

ve� podjetij ali

- dve ali ve� podjetij ustvari skupno podjetje, ki naj bi bil samostojen gospodarski

subjekt z daljšim trajanjem« (ZPOmK, 11. �len v Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005, 36).

Ekonomska mo�, ki izhaja iz medijske koncentracije, povzro�i predvsem dve

vrsti posledic: gospodarske posledice, kot so monopoli, dvigovanje cen in omejevanje

proizvodnje in ponudbe, ter sociopoliti�ne posledice, npr. nepravilnosti pri delovanju

48

demokracije, kar pokaže na�ine zlorabe ekonomske mo�i v politi�ne namene –

lobiranje, podkupovanje, pritiske na zakonodajalca in izvršilno vejo oblasti. Pri

lobiranju na podro�ju dav�nih predpisov ekonomska mo� podjetju lahko prinese

ugodnejše dav�ne stopnje ipd. »Medijske korporacije ne samo vplivajo na politiko,

ampak jo lahko tudi vodijo« (Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005, 37).

Lo�evati pa je treba med lastništvom in nadzorništvom. Evropski inštitut za

medije (EIM) je leta 1994 pripravil študijo, v kateri je ugotovil, da »definicija

nadzornika vsebuje naslednjih pet elementov vpliva, ki posledi�no vplivajo na procese

odlo�anja v medijskih podjetjih: neposredne povezave, posredne povezave, družinske

vezi, zunanje finan�ne in pogodbene odnose ter neuradne sporazume« (Baši� Hrvatin,

Ku�i�, 2005, 47). Kljub temu da je na prvi pogled neposredno lastništvo

najpomembnejša oblika izvajanja nadzora, so ostale oblike ravno tako pomembne.

»Pridobljeni lastniški deleži, ki jih ima posamezni lastnik prek družinskih povezav

oziroma drugih povezanih oseb (na obmo�ju Evrope poznamo primera Lea Kircha in

zdaj Silvia Berlusconija), omogo�ajo izvajanje enakega (oziroma še ve�jega) vpliva

kot nadzor prek neposrednih lastniških deležev« (ibid., 47). Pojem nadzora je treba

jemati v »najširšem možnem pomenu, torej kot vsako obliko vplivanja na delovanje

medijev, uredniške vsebine in sprejemanje strateških odlo�itev« (ibid., 47), saj gre za

vplive preko kapitala (lastniški vplivi), preko povezav z zaposlenimi, posojil (finan�ne

povezave) in pogodbenih povezav (ponudbe, nakupi in distribucija programskih

vsebin).

Sandra Baši� Hrvatin in Lenart J. Ku�i� v že nekajkrat citirani knjigi Monopoli:

družabna igra trgovanja z mediji podajata nekatere primere neobjavljenih zgodb, ki jih

vsako leto objavljajo medijski raziskovalci na ameriški Sonoma State University v

okviru projekta Censored. Za bolj slikovito predstavo o na�inu delovanja nadzora in

politi�nega ter ekonomskega vpliva na medije, nekatere od njih povzemamo.

Konec leta 1996 sta dva novinarja po naro�ilu medijske korporacije Fox

pripravila serijo oddaj, v katerih sta kriti�no obravnavala rabo hormona BGH (Bovine

growth hormone) pri vzreji krav. Ta hormon izdeluje korporacija Monsanto.

Korporacija Fox se je odlo�ila, da morata vklju�iti v oddaje tudi izjave korporacije

49

Monsanto, �eprav so bile dokazano neresni�ne. Ker jih zato v prispevek nista hotela

vklju�iti, so ju odpustili, oddaj pa niso nikoli predvajali. Zgodba se je kon�ala na

sodiš�u – prvostopenjsko sodiš�e je razsodilo v korist novinarjev, na kar se je Fox

pritožila in drugo prizivno sodiš�e na Floridi je pritrdilo njej. Menilo je, da zahteve po

nepristranskem poro�anju nimajo statusa pisanega zakona, ampak samo nenapisanih

pravil, kar pomeni, da se izklju�no medij lahko odlo�i, ali bo o dolo�eni zadevi

poro�al resni�no ali ne. Izdajatelj televizijskega programa naj bi imel v informativnem

programu v skladu s prvim amandmajem ameriške ustave pravico do laganja ali

izkrivljanja dejstev. Medijskim lastnikom velike korporacije, kakršen je Monsanto,

prinašajo veliko oglaševalskega denarja in s tem dobi�ke (Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005,

119–120).

Leta 1962 je ameriška okoljevarstvenica Rachel Carson objavila knjigo Silent

Spring, v kateri je kritizirala uporabo pesticidov in posledice, ki jih ima za ljudi in

okolje. Monsanto (najve�ji svetovni proizvajalec gensko modificiranih organizmov –

GMO) je uporabil vsa možna sredstva, da bi prepre�il izid knjige. To mu ni uspelo,

zato je najel agencijo za stike z javnostjo, ki naj bi se osredoto�ila na osebno

diskreditacijo avtorice. Na za�etku 90. let pa jim je uspelo onemogo�iti vsakršen

dostop nasprotnikov GMO do medijev. Medijem so grozili z milijardnimi tožbami in v

�lankih diskreditirali okoljevarstvenike, ki so nasprotovali rabi teh tehnologij.

Financirali so raziskovalne projekte, ki dokazujejo neškodljivost GMO, in lobirali v

kongresu ter onemogo�ili sprejetje vsakršne zakonodaje, ki bi omejevala njihovo

delovanje. Tako so v celoti onemogo�ili javno kritiko svojega delovanja (Baši�

Hrvatin, Ku�i�, 2005, 120–121).

Še en primer v omenjeni knjigi govori o poziciji oglaševalcev nasproti

novinarjem oziroma urednikom: korporacija P&G je ženski reviji Ms. pogojevala

oglaševanje s tem, da njihovi oglasi ne smejo biti postavljeni ob prispevke, ki so

kriti�ni do vsebin, kot so nošenje orožja, splav, verske vsebine ipd. V primeru, �e bi

revija to sprejela (Ms. tega ni sprejela), bi to pomenilo umikanje prispevkov, »za

katere bi oglaševalci ocenili, da niso v skladu s potrošniško ideologijo, ki jo ponujajo z

oglaševanjem svojih izdelkov« (Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005, 121).

50

Velike korporacije in oglaševalci imajo zadnjo besedo pri tem, kdaj, kako in ali

bo nekaj objavljeno. S tem krhajo vlogo medijev kot nadzornikov nad centri mo�i, ker

so z lastniškimi povezavami postali del teh centrov mo�i. »Metafora, da so mediji

zaradi svojega neodvisnega položaja in funkcije kriti�nega nadzora oblasti '�etrta veja

oblasti', je postala v korporativnem svetu negativno dejstvo« (Baši� Hrvatin, Ku�i�,

2005, 122). Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel zato sklepa, da »�e so, kot trdijo

nekateri, '�etrta veja oblasti', morajo imeti državljani kontrolo nad njimi, za kar so v

njih potrebni organi demokrati�nega upravljanja itn. To je zna�ilno za t. i. javne

medije, medtem ko imajo zasebna glasila enako mo� kot javna, vendar zanje ni

predvidena tako reko� nobena demokrati�na kontrola« (Rupel v Pirc, 2007a). Rupel

ho�e prepri�ati naslovnika, da bi medije morala kontrolirati vlada. Vendar za razliko

od ostalih treh vej oblasti mediji niso pod nadzorom državljanov. Ker jih nih�e ni

izvolil na položaj, jih tudi ne more odpoklicati, niti podajati mnenja o njihovem delu.

»Sicer lahko kot medijski potrošniki (bralci, poslušalci in gledalci) ne beremo, ne

poslušamo ali ne gledamo nekaterih medijev, ne moremo pa do njih nastopati s

pozicije državljanov z zahtevo po delovanju v javnem interesu« (Baši� Hrvatin, Ku�i�,

2005, 122). Vendar ho�e Rupel kot nadzornika nad mediji postaviti svojo vladno

opcijo, »ki je doživela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni ravni«

(Rupel v Pirc, 2007a), kar naj bi tej opciji o�itno dajalo pooblastila, da posega v

medijsko avtonomijo v imenu državljanov, ki so jo izvolili.

Na podlagi že omenjene windhoeške deklaracije in na podlagi razlikovanja podjetniške

ekonomske logike od medijske pa naj bi tako javni kot zasebni mediji stremeli k istim

ciljem ter ne bi smeli biti podrejeni vladnemu, politi�nemu ali ekonomskemu nadzoru

– v tem pogledu se javni in zasebni mediji med seboj ne razlikujejo. Razlika je le v

tem, da je tovrsten nadzor v javnem servisu še manj dopusten kot v zasebnem.

Omenjeni primer jasno kaže na vladno razumevanje in tudi izkoriš�anje medijev kot

ideoloških aparatov države.

51

4.4 Kaj je javni servis?

Javna RTV, javni medij oziroma javni servis ima pomemben nacionalni pomen.

Da bi pokazali zakaj, se moramo najprej vprašati, kaj je javni servis, kako v svoji

teoriji deluje in kon�no, kako pravzaprav deluje v praksi in ali se ti dve sferi, teoretska

in dejanska, dovolj prekrivata. V tem poglavju bomo poskušali ugotoviti, kaj naj bi bil

javni servis.

�e RTV-servis omogo�a dostop javnosti do množi�nih komunikacijskih kanalov,

�e služi javnemu interesu in �e odpira prostor javne razprave, potem ga lahko

ozna�imo za javnega. Javni servis financira javnost, ta v zameno dobi zagotovljene

programske vsebine, ki so v javnem interesu, javnost pa ga tudi nadzoruje preko

nadzornih organov, v katerih je zastopana, kar pomeni, da je javni medij odgovoren

javnosti in ne državi, niti oglaševalcem. Prav zato argument gledanosti za ukinitev ali

ustanovitev neke oddaje ni relevanten. Gledanost je namenjena predvsem

oglaševalcem, ki jih zanima, koliko ljudem bodo lahko prodali svoje blago. Ker pa

javni medij ni odgovoren oglaševalcem, oziroma se kot javni servis mora ve�insko

financirati iz javnega denarja, morajo biti isti javnosti omogo�ene vsakovrstne vsebine,

kadarkoli si ta javnost to zaželi. �e oddaja nima visoke gledanosti, še ne pomeni, da je

tudi nih�e nikoli ne gleda. Prav tako javni servis ne more ponujati izklju�no vsebin, ki

niso zanimive za komercialne medije. Kot pravi sociolog kulture in medijev, dr. Jože

Vogrinc, »za javno TV gledanost praviloma ne sme biti prvo merilo, saj je njeno

poslanstvo, da nagovarja in (skozi njihovo odzivanje) sooblikuje razli�ne javnosti.

Tudi v najbolj gledanih terminih se ne bi smela podrejati okusu, ne da bi ga poskušala

kultivirati. Merilo gledanosti je na javni TV smiselno upoštevati le interno, v okviru

programske politike (seveda pa moraš politiko imeti in izvajati), da vidiš, ali npr.

oddaja o gospodarstvu pritegne ve�ino slovenskih gospodarstvenikov, delavcev in

sindikalistov« (Pirc, 2007c). Za javno televizijo tako ne bi smelo biti merilo le

gledanost oddaj, ampak tudi kakšen vpliv imajo le-te na gledalce oziroma na javno

življenje. Porabnikov medijskih vsebin ne bi smeli uporabljati izklju�no za

privabljanje oglaševalcev, »temve� za zagotovilo, da so javna sredstva dejansko

52

uporabljena za programske vsebine, ki so v interesu celotne javnosti« (Baši� Hrvatin,

2002, 71).

Javni servis mora biti dostopen vsakomur v državi in to samo za ceno RTV-

prispevka, ki mora biti za vse enak. V RTV-programu morajo biti zastopani

vsakovrstni interesi, nepristranskost ter kvaliteta namesto kvantitete. Funkcija javnega

servisa je tudi izobraževanje javnosti, skrb za manjšine, njihova dolžnost pa je

neomejevanje programskih producentov in spodbujanje ob�instva k državljanskemu,

ne potrošniškemu obnašanju, saj potrošnik zahteva individualnost, javne blaginje pa

»zaradi neekskluzivnosti ne moremo prilagoditi izklju�no eni osebi oziroma tistemu,

ki jo uporablja (saj jo uporablja na tiso�e ali milijone potrošnikov)« (Baši� Hrvatin,

2002, 13).

Niso pa vse vsebine, ki jih javni servis ponuja, hkrati tudi vsebine javnega

pomena. Javni interes so potrebe javnosti, ki jih javni servis mora upoštevati v svojem

programu, v nasprotnem primeru postane zelo dovzeten za politi�ne in komercialne

vplive na svoje vsebine, kar se (tako v splošnem kot v slovenskem merilu) tudi

dejansko dogaja. V slovenskem prostoru poskušajo politi�ne elite prevzeti in ohraniti

nadzor nad mediji. Hkrati pa javne medije spuš�ajo v konkurenco s komercialnimi

»pod pretvezo liberalizacije trga in svobode izražanja« (Baši� Hrvatin, 2002, 20).

Javni mediji se tako vse bolj spreminjajo v komercialne, poleg tega pa so še blizu

centrov mo�i, zaradi �esar postane njihova vloga zastopanje interesov države namesto

državljanov. »S tem javni servis ne izpolnjuje funkcije kriti�nega nadzora nad

delovanjem državnih institucij, temve� funkcijo legitimiranja vladajo�ih interesov v

družbi« (Baši� Hrvatin, 2002, 21). V Sloveniji je bil v iskanju na�ina, s katerim bi

prepre�ili tovrsten položaj državljanov v odnosu do medijev oziroma vmešavanje

politike, ustanovljen neodvisni organ Svet RTV Slovenija, ki ima nadzorno funkcijo.

Po mnenju Sandre Baši� Hrvatin ta svet ni funkcioniral, kot bi moral, kar je privedlo

do zmanjševanja števila gledalcev in deleža lastne produkcije ter do komercializacije

programa, s tem pa do krize identitete. To opažanje ne presene�a preve�, kajti �e so

mediji po Althusserjevi logiki »vselej-že« ideološki aparati države, je morda

stremljenje k »javnemu« RTV-servisu na nek na�in pihanje v ideološki veter, saj je,

53

kot bomo videli v nadaljevanju, tudi ta »javni« RTV-servis dovzeten za vsakršne

ideološke vplive.

54

5 JAVNI MEDIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI: PRIMER RTV SLOVENIJA

V komercialnih medijih so se medijska koncentracija, monopol, prednost interesa

kapitala pred vsemi drugimi interesi in posledi�na koncentracija le-tega v rokah

peš�ice ljudi izkazali za legitimne kapitalisti�ne poteze. Posledice teh potez niso

nepomembne – gre za intenzivno manipulacijo z ljudmi, njihovim finan�nim,

duhovnim in mentalnim bogastvom. �e je po nekih zelo nizkih kriterijih presoje to

lahko dopustno v sferi komercialnih medijev, pa to stanje ne bi smelo biti dopustno v

javnih medijih. Kot pa bomo videli v nadaljevanju, tudi situacija v javnih medijih (ne v

Sloveniji ne drugje) ni idealna. Kapitalizem je do tega trenutka že tako prežel vse

družbene pore, da je zahteva po neodvisnosti in avtonomiji v medijih postala »zahteva

po radikalni spremembi sistema, v katerem delujejo mediji« (Baši� Hrvatin, Ku�i�,

2005, 174).

Ena od pomembnih konstitutivnih lastnosti javnega medija je na�in njegovega

financiranja. Medij, ki deluje v javnem interesu, mora biti ve�insko financiran iz

javnih virov – druga�e kot komercialni mediji, ki niso odgovorni javnosti in se zato

lahko financirajo ve�inoma ali izklju�no z oglaševanjem. Zato pa »odvisnost od

oglaševanja pomeni, da javni servis deluje v skladu s parcialnimi, zasebnimi,

komercialnimi oz. državnimi interesi« (Baši� Hrvatin, 2002, 44).

Transparentnost delovanja in financiranja javnih medijev je pomembna iz ve�

razlogov: je del odgovornosti do javnosti, brez transparentnosti svojega izpolnjevanja

nalog ne morejo predstavljati v imenu javnosti. Obstoj in delovanje odborov za nadzor

nad delovanjem javnih servisov sta zato nujna, �lani teh odborov pa morajo biti javno

in pluralisti�no imenovani. Prav tako sta pomembna parlamentarni in finan�ni nadzor

ra�unskega sodiš�a, »objavljanje letnih ra�unov in ocenjevanje finan�nih potreb pri

neodvisnih komisijah, strukturno in finan�no lo�evanje razli�nih dejavnosti servisa«

(ibid., 59), višanje financiranja iz javnih sredstev pa se lahko zgodi le po javnem

posvetovanju.

55

RTV Slovenija se financira iz štirih virov – to so pla�ilo prispevka za programe

RTVS, državni prora�un, oglaševanje in sponzoriranje ter drugi viri – kar jo uvrš�a

med »mešano financirane« javne servise. Najve�ji delež dohodkov prihaja iz

naro�nine (RTV-prispevka), ki z leti naraš�a, »drugi najve�ji vir je oglaševanje, ki pa

se je v treh letih zmanjšalo« (ibid., 54).

5.1 Stanje javnih medijev v Republiki Sloveniji

V slovenskem prostoru po ugotovitvah Sandre Baši� Hrvatin in Lenarta J.

Ku�i�a medijski lastniki prepri�ujejo javnost, da vpliv na uredniško politiko ni v

njihovem interesu, �eš da so mediji zanje samo poslovno zanimivi. Te izjave na primer

demantira ukinitev Delove kulturne priloge Deloskop; ker naj bi lastniki po poskusnem

izhajanju tednika ugotovili, da bi v slede�em letu (2005) pridelala izgubo, so jo

ukinili. Avtorja se sprašujeta, ali bi bili po tej logiki lastniki sposobni ukiniti tudi

celoten �asnik Delo, »�e bi bil njegov hipoteti�ni donos v letu 2005 nižji od

pri�akovanj, ne glede na interese ve� kot 60 tiso� naro�nikov« (Baši� Hrvatin, Ku�i�,

2005, 177). Ukinjena je bila revija za kulturo, ne pa tudi za denar (Delni�ar) in niti

priloge Delo in dom, Ona, Polet in Vikend magazin. Omenjene izdaje in priloge so

zanimive tudi za oglaševalce, Deloskop pa je prinašal malo oglasov, torej oglaševalcev

ni zanimal, in ta preprosti razlog je bil dovolj, da je interes kapitala prevladal nad

interesi bralcev.

Definicije demokracije (ki jo pri nas v zadnjem �asu vse ve� novinarjev in

intelektualcev postavlja pod vprašaj na vseh podro�jih) vedno vsebujejo tudi zahteve

po svobodi medijev, saj od oblasti neodvisni tisk vzpostavlja, po mnenju Ustavnega

sodiš�a RS (1994), »nepristransko informirano javnost, pogojuje njeno sposobnost

nadzirati vse veje oblasti ter zagotavlja u�inkovito delovanje politi�ne opozicije

vsakokratni oblasti« (Lukši�, 2001, 49).

56

V socialisti�nem sistemu sta medije, to pogosto ponavlja aktualna vladna koalicija,

nadzorovali država in partija, »�eprav je že ustava iz leta 1963 zagotavljala pravico do

objave mnenja« (Lukši�, 2001, 50). Demokrati�ne težnje so to stanje napadale in v

osemdesetih letih se je stanje nekoliko spremenilo. Vendar tudi DEMOS po svoji

zmagi na volitvah leta 1990 ni ravnal druga�e. Vladajo�a koalicija si je z novim

zakonom o RTV pridobila upravljanje nacionalnega radia in televizije. �e je v

socializmu skupš�ina »vklju�evala posamezne segmente javnosti, so po novem zakonu

mesto v svetu RTV zasedli predstavniki strank. Predsednik sveta pa je postal kar eden

od poslancev. Ideja pluralizma je bila zreducirana na strankarski pluralizem« (Lukši�,

2001, 50). Situacija se je nekoliko demokratizirala leta 1994 z novim zakonom o

javnih glasilih, ki je dolo�al pristojnosti odgovornega urednika in razmerja med

uredniki in novinarji. Ta zakon je š�itil pluralnost medijev in posledi�no (vsaj

teoreti�no) prepre�eval medijsko koncentracijo. Lo�eval je tri vrste programov:

»nacionalno RTV, ki ima poseben status in na�in financiranja, lokalno komercialno in

lokalno nekomercialno televizijo oziroma radio. (...) Javna RTV ima poseben status

nacionalnega pomena« (Lukši�, 2001, 51). Ravno zato je toliko bolj zaskrbljujo�e

vsako zakonsko dolo�ilo, ki bi utegnilo ogroziti ta status. V nadaljevanju bomo navedli

nekaj primerov, ki bolj ali manj nazorno kažejo na to, da javna RTV ni imuna na

spremembe takšnih zakonskih dolo�il ter da le-ta lahko resno škodujejo principu

javnega servisa, ki na ta na�in po�asi sledi smeri obi�ajnega ideološkega aparata.

Pred letom 1999 so novinarji izpostavljali problem soglasja ali mnenja

uredništva k imenovanju urednikov v medijih. Mnenja o tem problemu se sicer

razlikujejo; tisti, ki soglasje uredništva zagovarjajo, pravijo, da na ta na�in lastnik ne

more prevladati nad uredništvom, niti nasprotno. Nujen je kompromis, kar varuje

medij pred politi�nim prevzemom. Nasprotniki soglasja pa trdijo, da je le-to kršitev

svobode tiska, kajti svoboda tiska je svoboda lastnika in »omogo�a vsakomur, da

ustanovi svoj medij in v njem tiska (objavlja mnenje), kar koli ho�e« (Baši� Hrvatin,

2002, 39). Leta 1999 je parlamentarna ve�ina »v državnem zboru zamenjala soglasje z

mnenjem. (...) Po dveh letih javnih razprav in pritiskov novinarjev so se zakonska

57

dolo�ila spreminjala od obveznega soglasja do neobvezujo�ega mnenja in na koncu do

sprejete kompromisne rešitve« (ibid., 39–40).

Zakon je v prvem odstavku tudi dolo�al, da morajo »lastna produkcija,

koprodukcija in naro�ena produkcija informativnih, kulturnih, izobraževalnih in

razvedrilnih vsebin obsegati najmanj 50 odstotkov programskega �asa programov

RTV Slovenija oziroma najmanj dve uri dnevno, �e gre za narodnostni radijski

program, oziroma najmanj 30 minut, �e gre za narodnostni televizijski program«

(Zakon o RTVS v Baši� Hrvatin, 2002, 53). Vendar je s spremembami zakona o

RTVS iz leta 2001 to besedilo iz zakona izpadlo; v Zakonu o medijih je ostala le

dolo�ba, da mora »delež lastne produkcije obsegati najmanj 20% dnevnega oddajnega

�asa vsakega televizijskega programa« (Baši� Hrvatin, 53). Posledica tega je lahko

uniformizacija deleža lastne produkcije pri javnih in komercialnih medijih. Javni

servis torej lahko na podlagi zakona z javnimi sredstvi producira enak program kot

komercialni.

H krizi javnega servisa je prispevala predvsem ta spremenljivost zakonskih

dolo�b v sistemu njegovega delovanja in spremembe v lastniški mreži. Transformacija

državnega v javni RTV-sistem v 90. letih 20. stoletja je bila povezana tudi s

spreminjanjem lastniških odnosov. Zakon o javnih glasilih je dolo�il Republiko

Slovenijo (vse njene državljane in državljanke) kot ustanoviteljico nacionalnega RTV-

programa. Ustanoviteljske pravice po Zakonu o medijih (Zmed) izvaja vlada oziroma

za to pristojno ministrstvo, »razen �e daje posebni zakon posamezne ustanoviteljske

pravice in obveznosti svetu RTV Slovenija ali državnemu zboru« (Zmed, 76. �len,

drugi odstavek v Baši� Hrvatin, 2002, 40). Glede na to, da je svet RTV pomemben

organ, ki predstavlja civilno družbo in hkrati vpliva na delovanje in vsebino programa

RTV-servisa, ker precej spornih elementov RTV Slovenija izvira iz (sedaj

programskega) sveta in ker bomo pozneje problematiko RTV-ja predstavili tudi preko

poro�ila te institucije, je nujno vedeti, kaj je njena funkcija in kako deluje. To bomo

obravnavali v nadaljevanju.

58

5.2 (Programski) Svet RTV

Od leta 1994 »RTV upravlja svet, ki ga sestavljajo trije predstavniki zaposlenih

na RTV, pet predstavnikov javnih delavcev, ki jih izvoli državni zbor4, in sedemnajst

predstavnikov interesnih organizacij in združenj. Takšna sestava naj bi zagotovila

vpliv interesnega pluralizma civilne družbe na delovanje javne RTV« (Lukši�, 2001,

51). Tako naj bi svet z delovanjem v javnem interesu onemogo�al vmešavanje politike

ter zastopal manjšinske interese. Pritisk politike, ki je bil prisoten v javnih servisih

drugih nekdanjih socialisti�nih držav, v Sloveniji ni bil opazen, zato pa je bilo, po

mnenju Sandre Baši� Hrvatin, pomanjkljivo delovanje civilnodružbenih organizacij.

Kakorkoli, ta »manko« politi�nega vpliva se je pokazal pozneje; »odpuš�anje vodilnih

ljudi, novinarjev, vmešavanje v programske zasnove« (Baši� Hrvatin, 2002, 30) je od

parlamentarnih volitev v Sloveniji oktobra 2004 naprej ve� kot redno prisotno v

medijsko-politi�nem prostoru.

Kot smo že omenili, je bil nadzor javnosti nad RTV Slovenija pred letom 1994

šibek. Z Zakonom o RTV Slovenija (ZRTVS, 1994) je bil ustanovljen 25-�lanski svet

RTV, ki ga sestavljajo predstavniki strank, po en �lan italijanske in madžarske narodne

skupnosti, 15 �lanov civilne družbe5 in trije �lani iz vrst zaposlenih na RTV

Slovenija6.

Glavne naloge sveta RTV so bile imenovanje in razreševanje generalnega direktorja,

direktorjev in odgovornih urednikov RTV Slovenija, sprejemanje finan�nega na�rta in

zaklju�nega ra�una, dolo�anje programskih standardov in programske zasnove,

imenovanje programskih svetov za narodnostni program. Vladi je svet lahko tudi

predlagal spremembo višine RTV-prispevka.

4 Predstavniki politike oziroma strankarskih interesov. V svet so imenovani tako, da se upošteva proporcionalno zastopanost predstavnikov parlamentarnih strank, ne sme pa se izbirati med poslanci in državnimi funkcionarji. 5 Univerze, SAZU, glasbeniki, skladatelji, pisatelji, dramski umetniki, novinarji, invalidske in športne organizacije, upokojenci, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, združenje delodajalcev, Zadružna zveza in Kme�ka zveza, reprezentativni sindikati kot organizacije delojemalcev, Mladinski svet, Zveza prijateljev mladine, verske skupnosti. Med njimi ne smejo biti poslanci, �lani državnega sveta, državni funkcionarji, �lani vodstev politi�nih strank in osebe, v zadnjih treh letih zaposlene na RTV Slovenija. 6 Zastopane morajo biti informativna in kulturno-umetniška dejavnost in tehnika. Osebe, ki jih imenuje svet RTV Slovenija (direktorji in odgovorni uredniki), ne morejo biti izvoljene v svet.

59

Vendar pa se je po opažanju Baši� Hrvatinove v Svetu RTV pojavilo neskladje

interesov. Neki �lan sveta je npr. pisal scenarije za TV Slovenija, �lanica je nastopala

v njenih programih, predsednik sveta pa je posloval s poslovnim partnerjem RTV.

Svetniki so se pred o�itki branili z obtoževanjem novinarjev, �eš da gre za »medijsko

vojno« proti Svetu RTVS (Baši� Hrvatin, 2002, 33), kar spet pripelje do vprašanja, kaj

je sploh bistvo javnih medijev. Seveda je to delovanje v interesu javnosti, kar implicira

tudi odgovornost le-tej. To odgovornost bomo poskušali s pomo�jo nekaterih

prakti�nih primerov ubesediti v nadaljevanju.

5.3 Odgovornost javnih medijev do javnosti

Pred sprejetjem poklicnih meril in na�el novinarske etike Sveta RTVS maja

2000 je bil najbolj sporen �len, ki se dotika dovoljevanja ali prepovedi zaposlitve

nekdanjih politi�nih in državnih funkcionarjev v informativnem programu. Ker svet ni

sprejel nobenega od predlogov, to vprašanje ni bilo urejeno in o tem je odlo�al

programski direktor. Od leta 1996 je vodstvo RTV zaposlilo nekaj nekdanjih politikov,

vendar ne v informativnih programih.

Drugo vprašanje v teh polemikah se je vrtelo okrog tega, ali lahko urednik od

novinarja zahteva, da mu ta razkrije svoj vir. Novinarji so zahtevali opustitev tega

dolo�ila, vendar je na koncu prišlo do »kompromisne« rešitve, da vira ni treba razkriti,

vendar pa odgovornemu uredniku ni treba objaviti �lanka, �e meni, da ta �lanek »nima

vseh elementov za presojo verodostojnosti in preverljivosti« (Baši� Hrvatin, 2002, 42).

Pogosto se je razpravljalo o tem, kaj in kako sme novinar pisati. Predpisana je

poklicna, novinarska sodba, »ki temelji na relevantnih dejstvih«, novinar pa ne sme

»izrekati svojega osebnega mnenja, ki je lahko posledica enostranskih pogledov na

dolo�ena vprašanja« (RTV Slovenija, 2000, to�ka 1.2. Nepristranskost). Meja med

»uravnovešenimi« in enostranskimi pogledi pa ni jasna. V praksi se nepristransko

poro�anje zagotavlja z »vklju�evanjem 'levih' in 'desnih' sogovornikov (ve�inoma

60

uradnih virov in govorcev), ki izrekajo osebno mnenje (to pa je posledica enostranskih

pogledov na stvari), poslušalci in gledalci pa si potem sami ustvarjajo uravnotežen

pogled na posamezne teme. Ena�ba, po kateri dobimo z odštevanjem plusov in

minusov nevtralno (objektivno/uravnoteženo) informacijo, žal ne drži. Še naprej

imamo 'levo' mnenje in 'desno' mnenje in neobstoje�e mnenje novinarja« (Baši�

Hrvatin, 2002, 43).

Decembra 2000 je bil na seji sveta RTV sprejet za�asni poslovnik varuha

poklicnih meril in na�el profesionalne etike v programih RTV Slovenija. To

pomembno vlogo za odgovornost javnosti je za�asno prevzel svet. Poleg nadzora

spoštovanja poklicnih meril in na�el varuh varuje tudi interese »pla�nikov,

poslušalcev, gledalcev in sodelujo�ih v oddajah in programih RTV Slovenija pa tudi

interese novinarjev in drugih ustvarjalcev radijskih in televizijskih programov pred

neupravi�enimi pritožbami in o�itki in morebitnim neupravi�enim ravnanjem

urednikov« (ibid., 43). Vendar pa je leta 2002, ko je odgovorni urednik informativnega

programa TV Slovenija prepre�il objavo �lanka o ceni nakupa vladnega letala, svet

razsodil v korist odgovornega urednika in ne »cenzuriranih« novinarjev. Številka naj

bi se precej razlikovala od dotedanjih podatkov, zato je urednik zahteval ponovno

preverjanje njihove verodostojnosti, �eprav je šlo za uradne podatke ministrstva za

finance. Novinarji so zahtevali njegov odstop, Svet RTV pa je, kot re�eno, menil, da

»odgovorni urednik s svojim ravnanjem ni kršil tistih dolo�il kodeksa, ki

prepovedujejo kakršnokoli obliko cenzure« (ibid., 43), vendar so novinarji vztrajali do

urednikovega odstopa.

Kot lahko opazimo, RTV-servis marsikdaj ne deluje v interesu javnosti, ampak

razkriva prisotnost ideološkega pritiska nase, hkrati pa tudi sam postane prenašalec

vladajo�e ideologije na ob�instvo. Zato so nekateri poslanci leta 2005 pripravili

predlog novega zakona o RTV, s katerim naj bi to problematiko odpravili. Osnovni

problem tega predloga je, da ga je pripravila politika, oziroma še huje – vladna opcija,

brez konsenza stroke, kar že v osnovi zaudarja po ideološkem aparatu.

61

5.4 Zakon o RTV iz leta 2005

�e torej ho�emo problematiko slovenske radiotelevizije aktualizirati, ne moremo

mimo novega zakona o RTV, ki ga je parlament sprejel na seji 15. julija 2005 in je bil

razglašen v Uradnem listu dne 28. oktobra 2005, veljati pa je za�el 12. novembra

istega leta. Predlagani zakon je zaznamovalo takojšnje ostro nasprotovanje stroke in

javnosti. Razlog za sprejetje novega zakona naj bi bil v tem, da je bil prejšnji slab, kar

je sicer redkokdo zanikal, vendar so predlogu novega zakona ve�inoma o�itali, da je še

slabši od veljavnega. V tem poglavju bomo osvetlili nekaj bistvenih sprememb, do

katerih naj bi prišlo s sprejetjem novega zakona, bistvene argumente opozicije proti

problemati�nim delom le-tega ter obljube snovalcev, ki so bile ali niso bile izpolnjene.

Marca 2005 je ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani objavilo predlog

novega zakona o RTV, ki je predvideval »ukinitev sedanjega Sveta RTVS, postavitev

novega organa z imenom Programski svet in prenos prakti�no vseh pooblastil na

generalnega direktorja, ki bi ga imenoval novi svet« (Štamcar, Pirc, 2005a). Parlament

bi po novem posredno ali neposredno imenoval 21 od 29 �lanov programskega sveta.

Poleg tega naj bi naro�nino zara�unavali druga�e, in sicer ne ve� glede na odjemalca

elektri�ne energije, temve� glede na posedovanje televizijskega ali radijskega

sprejemnika. Ena od novosti naj bi bila tudi uvedba tretjega televizijskega programa,

namenjenega prenosom iz parlamenta, pa tudi centralizacija RTV-ja, saj v predlogu

zakona nista bila omenjena koprski in mariborski RTV-center. Eden od glavnih

motivov za spremembo zakona pa naj bi bil tudi piscem nevše�ni predsednik Sveta

RTVS Janez Kocjan�i�, ki ga »v uvodu predloga zakona hudo kritizirajo in ga v

glavnem naslavljajo kot hudega totalitarista« (Štamcar, Pirc, 2005a). Zaradi tega naj bi

bil po mnenju Branka Grimsa, enega od piscev zakona – morda celo edinega (Ga�i�,

2005) – Svet RTVS »ekstremno spolitizirano telo, ki ga pooseblja ravno njegov

predsednik« (Štamcar, Pirc, 2005b), in zato potreben spremembe na vrhu. Po novem

naj bi se �lanstvo v Programskem svetu prepovedalo vsakomur, ki je bil »v zadnjih

desetih letih (kasneje spremenjeno na pet let, op. S.T.) �lan vodstva kake politi�ne

stranke« (Štamcar, Pirc, 2005a). Ta, sicer pozitivna dolo�ba, pa izgubi smisel, ko

62

ugotovimo, da ima generalni direktor, poleg tega da je lahko visok strankarski

funkcionar, mnogo ve�ja pooblastila kot po prejšnjem zakonu, saj po novem imenuje

direktorja radia in televizije ter odgovorne urednike in celo urednike posameznih oddaj

(kar so do tedaj delali odgovorni uredniki).

O�itki nasprotnikov zakona so bili zato številni in dobro argumentirani. �lan

(zdaj že nekdanjega) Sveta RTVS in profesor na Fakulteti za družbene vede Vlado

Miheljak je mnenja, »da je ta zakon velika past, morda celo namerna, ker so vso mo�

prav nespodobno koncentrirali v eni osebi, v generalnem direktorju« (Štamcar, Pirc,

2005a). Po Miheljakovem mnenju je prav tako problemati�no, da bo veliko �lanov

Programskega sveta RTVS izbranih preko (in v interesu) parlamenta ter da bodo imele

verske skupnosti v svetu odslej dva sedeža, kar naj bi bilo preve� in bi tako lahko RTV

dobila »status javne cerkve« (Štamcar, Pirc, 2005a). Do novega zakona je bil kriti�en

tudi Rajko Geri�, takratni šef novinarskega sindikata RTVS in poznejši v.d.

odgovornega urednika informativnih programov TVS. Zaradi omejitve pristojnosti

odgovornega urednika naj bi bila po njegovem mnenju ogrožena novinarska

avtonomija. Kot se je pozneje izkazalo, je novinarska avtonomija resni�no ogrožena,

del virov njenega ogrožanja pa na novi funkciji predstavlja tudi Geri� sam, o �emer

bomo še govorili v nadaljevanju. Kriti�en je bil tudi Janez Kocijan�i�, nekdanji

predsednik Sveta RTVS. Tudi zanj je problemati�no imenovanje �lanov programskega

in nadzornega sveta s strani državnega zbora oziroma vlade – »To seveda pomeni, da

bo o sestavi teh organov odlo�ala vsakokratna koalicija. Preprosto povedano – gre za

podržavljanje javnega radia in televizije« (Štamcar, Pirc, 2005a). Ta o�itek je z

ena�enjem pojmov javno in državno nehote potrdil tudi predsednik vlade Janez Janša,

kar je pozneje Branko Grims v Mladininem intervjuju opravi�il s tem, da naj bi imel

premier svojo definicijo pojma državno (Pirc, 2005a; Štamcar, Pirc, 2005b).

Omenjeni zadržki strokovnjakov do novega zakona in poskusi, da bi ta zakon

hitro sprejeli, so pripeljali do protesta sindikata novinarjev na RTVS, Društva

novinarjev Slovenije, Sindikata novinarjev Slovenije in Evropske federacije

novinarjev ter slovenskih medijev nasploh, zaradi �esar so predlog zakona za�asno

umaknili. Stroka v vrhu nacionalke je pripravila popravke in pripombe na zakon.

63

Nasprotovali so predlaganemu (politi�nemu) imenovanju �lanov programskega sveta,

nadzorni svet ne bi smel sprejemati statuta in letnega finan�nega na�rta, generalni

direktor pa ne bi smel imenovati odgovornih urednikov, temve� bi to nalogo moral

opravljati direktor. Zahtevali so opredelitev mariborskega in koprskega RTV-centra,

prepoved politi�ne in verske propagande ter uporabe teleteksta v tržne namene

(Štamcar, Pirc, 2005a).

Aidan White, generalni sekretar mednarodne zveze novinarjev, je problematiko

novega zakona strnil v tri to�ke: (1) državnozborsko imenovanje civilnih

predstavnikov v Programski svet RTVS, kar vedno pripelje do tega, da si politi�ne

stranke razdelijo položaje v tem organu; (2) novosti v nadzornem odboru, ki naj bi

nadzoroval porabo denarja in (3) finan�ni nadzor v obliki vlade, ki namenja sredstva

brez zagotovil, da bo javni RTV-servis dobil ve� denarja, kar ima lahko za posledico

ve�ji politi�ni vpliv nanj. S temi ukrepi dobi celoten nadzor nad RTVS država (Pirc,

2005a).

Omenjene zadržke so izpostavljali tako reko� vsi nasprotniki novega zakona,

vendar je ta hitro odvijajo�i se proces ustavila šele pobuda za zbiranje podpisov za

izvedbo referenduma o omenjenem zakonu. Marjan Sedmak, v tistem �asu predstavnik

upokojencev v Svetu RTVS, je 16. junija 2005 vložil v parlament pobudo v imenu

1283 volilcev (Pirc, 2005b). Pod referendumsko pobudo se je ne brez nesoglasij med

LDS in SD podpisalo 31 opozicijskih poslancev in tako sprožilo postopek za izvedbo

referenduma 25. septembra 2005.

Koalicija je v �asu referendumske kampanje obljubljala, da bo novi zakon iz

RTV-ja pregnal politi�ne vplive, da bo evropsko primerljiv, poslovanje bo naredil bolj

transparentno, nenazadnje pa naj bi odpravil protiustavnost prejšnjega zakona,

izboljšal RTV-program in znižal RTV-prispevek (Pirc, 2005c). Stroka je vse te obljube

ozna�ila kot neizvedljive, saj naj bi zakon politi�nih vplivov na RTVS ne zmanjšal,

ampak jih kve�jemu še pove�al, zakon naj tudi ne bi bil evropsko primerljiv,

poslovanje pa ne more biti bolj transparentno, �e ima nadzorni svet tako velike

pristojnosti, da dejansko nadzira tudi samega sebe. Protiustavnost prejšnjega zakona ni

relevantna, kajti protiustaven naj bi bil samo en njegov del, kar bi bilo možno popraviti

64

že s spremembo enega �lena zakona. Prav tako naj ne bi bilo uresni�ljivo izboljšanje

programa, ker bi to pomenilo, da se vanj vtika politika (Pirc, 2005c), kajti »zakon ne

prinaša programa. Zakon lahko naredi le podlago za pripravo programa« (Pirc, 2005�).

Kakorkoli upravi�eni so že bili o�itki proti novemu zakonu, referendumski izid

je bil za las bolj na strani njegovih zagovornikov. Po mnenju Alija H. Žerdina je za to

krivih ve� stvari: od nesoglasij med takratnima prvakoma opozicije Tonetom Ropom

in Borutom Pahorjem do za�etka izbiranja novega predsednika LDS, kar je

opozicijskemu bloku znižalo kredibilnost. Poleg tega je bila koalicija prva, ki je

izpostavila (resni�no) potrebne spremembe v RTVS, opozicijo pa ozna�ila kot

»nerga�e, ki nasprotujejo rešilni viziji« (Žerdin, 2005). Hkrati pa abstraktni koncept

javnega servisa vsekakor ni pripomogel k volilni udeležbi in tudi ne k glasovanju proti

zakonu, saj je koalicija ubrala pot populizma in poenostavljanj v stilu »Novi zakon

prinaša boljši TV program. Pika. Naro�nina bo nižja. Klicaj! Ni� ve� ponovitev!«

(Žerdin, 2005).

�e pogledamo stopnjo uresni�itve predreferendumskih obljub, lahko opazimo,

da je le-ta razmeroma nizka; novi zakon ni pregnal politike iz RTV-hiše – tudi �e se

distanciramo od sodbe, ali je po sprejetju novega zakona politike v njej ve� ali manj, je

dejstvo, da RTV-hiša ne deluje apoliti�no. To potrjujejo kadrovske menjave na

direktorskih in svetniških mestih, ki dišijo po politiki, poleg tega smo bili že pri�a

politi�no naravnanim navodilom in grožnjam novinarjem in urednikom. V uvodu

predloga novega zakona je bilo izrecno omenjeno ime nekdanjega predsednika Sveta

RTVS Janeza Kocjan�i�a, ki je bil neko� predsednik politi�ne stranke, kar naj ne bi

bilo dopustno; v predvolilni kampanji za županske volitve 2006 pa je novi predsednik

Programskega sveta RTVS Stane Granda sodeloval v kampanji ljubljanskega

županskega kandidata Franceta Arharja. Prav tako je �lan programskega sveta Gregor

Pivec kandidiral za župansko mesto v Mariboru. Umik politike iz institucije RTV

Slovenija je tako zaenkrat le neizpolnjena obljuba.

Zakon ne bi smel vplivati na program RTV, vendar, ker je bila ena od obljub njegovih

snovalcev boljši program, je lahko najbolj pozitivna sodba o tem programu ta, da je

kve�jemu enak kot prejšnji, �e ne slabši. O tem govori tudi poro�ilo Mirovnega

65

inštituta, o katerem bo govora v nadaljevanju. Velikopotezne spremembe so namre�

doletele informativni program – ukinili so oddaji Izzivi in Pod žarometom ter drasti�no

vsebinsko in vizualno spremenili Odmeve. To samo po sebi resda še ne odraža

politi�nega vmešavanja, odraža pa spremembe v programu. Ker pa te spremembe le

stežka ozna�imo kot spremembe na boljše, lahko te poteze pogojno že ozna�imo za

politi�no motivirane. To trditev potrjujejo številni poznejši dogodki, nekateri bolj,

drugi manj direktno povezani z RTV, vendar zato zanjo ni� manj pomembni, saj so

povezani z vladajo�o politiko – isto, ki je zahtevala in dosegla spremembo Zakona o

RTV: poleg pisma nekdanje sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo Andrijane

Starina Kosem javnosti o vladnih metodah nadzora nad mediji, prepovedi pisanja

Matiji Grahu (dunajskemu dopisniku Dela) o Avstriji s strani odgovornega urednika

Dela Petra Jan�i�a in pisma novinarja Ve�era Blaža Zgage, naslovljenega Cenzura v

Sloveniji, ki ga je razposlal na 350 razli�nih naslovov v tujini, je posebej pomemben

dogodek poziv novinarskega kolektiva RTV Slovenija vodstvu, naj razpravljajo o

programskih, vsebinskih in kadrovskih razmerah, s katerimi se soo�ajo pri svojem

delu. Pred pomembnimi notranjepoliti�nimi dogodki v letih 2007 in 2008 je hiša

namre� ostala brez številnih kompetentnih novinarjev in tako je padla tudi kvaliteta

novinarskega pokrivanja teh dogodkov. Še pomembnejši dogodek je novinarska

peticija proti cenzuri in politi�nim pritiskom iz septembra 2007, ki jo je podpisalo 571

novinarjev. V peticiji »novinarke in novinarji predsednika vlade Janeza Janšo

obtožujejo omejevanja medijske svobode. Janša namre� vodi politiko, ki je pred

volitvami leta 2004 napovedovala obra�un z 'neuravnoteženimi' mediji in ki je po

volitvah, kot piše v peticiji, po eni strani pripeljala do trgovanja z državnimi deleži v

ve�jih slovenskih podjetjih, kar je omogo�ilo 'zamenjavo ve�ine predsednikov uprav,

�lanov nadzornih svetov in urednikov' v osrednjih medijih. Po drugi strani pa je

omogo�ila sprejetje zakona o RTV Slovenija, 'ki je v praksi okrepil nadzor vladajo�ih

struktur nad javnim radiem in televizijo'« (Pirc, 2007b). Novinarji opozarjajo tudi na

problematiko cenzure, kajti »novinarski �lanki se recimo spreminjajo brez soglasja

avtorjev, ne objavljajo se naro�eni prispevki, omejuje se poro�anje o nekaterih

politi�no ob�utljivih temah in prepoveduje dostop do dolo�enih medijev vladi

66

nevše�nim mnenjskim voditeljem« (Pirc, 2007b). Naj postrežemo še s podatkom, da je

peticijo še pred objavo podpisalo 438 novinark in novinarjev, od tega 170 iz RTV

Slovenija (Pirc, 2007b). Ta peticija je za našo nalogo pomembna tudi zato, ker jo je

predsednik vlade Janez Janša izkoristil za politi�ni obra�un z novinarji, ki naj bi bili

odgovorni za neuspeh Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah leta 2007 – po

njegovem mnenju naj bi tako blatili vlado doma in v tujini. Janša je s to potezo

dokazal predvsem obstoj politi�nih pritiskov na novinarje – torej ravno to, kar so mu

o�itali in kar se je trudil zanikati.

Na tej to�ki si bomo dovolili vrnitev v zgodnejše mesece istega leta. Poro�ilo

ameriškega State Departmenta iz leta 2007 omenja, da je v slovenskih medijih zaradi

pritiskov na novinarje prisotna samocenzura. Zaradi tega prihaja tudi do padca

kvalitete programa. Branko Grims, pisec Zakona o RTV in �lan vladajo�e stranke

SDS, pa trdi, da je samocenzure manj, kot je je bilo. Ne glede na to, ali to drži ali ne,

pa Grims vseeno najde nekaj nekoliko nenavadnih primerov samocenzure, ko mediji

»niso dovolj poro�ali o neverjetni gospodarski rasti in gladkem prevzemu evra«

(Mi�i�, 2007). Drugo Grimsovo opažanje pa je, da mediji niso poro�ali o znižanju

RTV-prispevka, ki je bil obljubljen v referendumski kampanji. Tu gre za o�itno

sprenevedanje, saj znižanje ni omembe vredno oziroma se ga na položnico zaradi

zaokroževanja na dve decimalki sploh ne da zapisati (0,96 tolarja oziroma 0,004 evra)

(Mi�i�, 2007). Hkrati pa javnost tako birokratske uresni�itve referendumske obljube

najbrž ne more vzeti kot izpolnjeno obljubo. Poleg tega Grims najbrž narobe razume

pojem samocenzure, saj se ne dogaja pogosto, da bi se novinarji samocenzurirali brez

pritiska vladajo�e ideologije. Najbolj verjetno pa je, da gre v obeh primerih za

namerno sprenevedanje. Prav tako je vprašljiva ustanovitev obljubljenega tretjega

(parlamentarnega) kanala, saj »frekvenc zanj ni dovolj, vanje pa se ne spla�a vlagati,

ker je �ez nekaj let predvidena digitalizacija. Tudi kdo bo kril stroške tega kanala, ni

jasno« (Pirc, 2005d).

Nenazadnje je svoje mnenje o informativnem programu podala tudi javnost, ko

je v raziskavi Politbarometer septembra 2006 na vprašanje, katera televizijska poro�ila

so objektivnejša, RTV-jevemu TV Dnevniku namenila le 30% glasov, medtem ko jih

67

je POP TV-jev 24 ur dobil 45%. Dva meseca pozneje se je razlika med obema le še

pove�ala v korist 24 ur (Petrov�i�, 2006). Ta trend se je nadaljeval tudi še v decembru

2007, ko je Politbarometer oddaji 24 ur izmeril 42% priljubljenost, TV Dnevniku pa

29%, vendar je treba upoštevati dejstvo, da sta obe oddaji najbrž izgubili nekaj

odstotkov na ra�un oddaje Svet na Kanalu A, ki v letu 2006 v raziskavo ni bila

vklju�ena, decembra 2007 pa je dobila 16% glasov.

5.5 Poro�ilo Programskega sveta RTV Slovenija za leto 2006

Leto 2006 je bilo v okvirih RTVS torej zaznamovano s sprejetjem Zakona o

RTVS, nadaljevale pa so se kadrovske menjave ter politi�ni vpliv na samo RTV.

Poro�ilo o delu Programskega sveta RTV Slovenija za to leto je dokument, v katerem

smo si obetali najti informacije, povezane z navedenimi problemi. Vendar pa je to

poro�ilo hotelo ustvariti vtis, kakor da problemov ni oziroma so komaj omembe

vredni. Ta tendenca ne presene�a preve�, saj predsednik Programskega sveta RTVS

Stane Granda, ki je poro�ilo sestavil, na delo »svojega« sveta najverjetneje ni hotel

metati slabe lu�i.

Poro�ilo najprej postreže s pristojnostmi programskega sveta, ki jih bomo

povzeli.

Programski svet RTV Slovenija:

- sprejema programske standarde in zasnove v skladu z Zakonom o RTV Slovenija in

Zakonom o medijih ter mednarodnimi akti, programsko produkcijski na�rt, usklajen s

finan�nimi možnostmi RTV Slovenija, in programske sheme (vse na predlog

generalnega direktorja);

- spremlja uresni�evanje sprejete programske zasnove in produkcijskega na�rta ter daje

generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh

podro�jih;

68

- obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija

ter se do njih opredeli, pri dolo�anju programske politike in pri utemeljenih primerih

svetuje generalnemu direktorju spremembe, ki morajo biti uvedene v programe;

- na predlog generalnega direktorja daje soglasje k statutu in mnenje o predlogu

finan�nega na�rta;

- imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno

soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorjev radia in televizije;

- odlo�a o drugih zadevah programske narave, kadar je tako dolo�eno s statutom (RTV

Slovenija, 2007).

Predsednik Programskega sveta dr. Stane Granda ugotavlja, da se zadovoljstvo

javnosti s programom RTVS pove�uje, kar naj bi potrjevali tudi podatki o gledanosti.

Granda v poro�ilu implicitno nakazuje krivdo zapuš�ine prejšnje sestave Sveta za

probleme, ki jih imajo ali so jih imeli. Sestaviti in sprejeti naj bi bilo potrebno številne

akte (statut, programski standardi). Pogrešali naj bi tudi vnaprej pripravljene

programske vsebine za leto 2006, zaradi �esar so bili primorani improvizirati na tem

podro�ju.

Zatem Granda napoveduje spremembe, ki naj bi zajele oddaje o slovenskih manjšinah

v zamejstvu, romski program, invalidske vsebine ipd. Napredovali naj bi tudi pri

ustanavljanju institucije varuha pravic gledalcev in poslušalcev.

Predsednik Programskega sveta izraža tudi obžalovanje zaradi dogodkov v zvezi z

oddajo Piramida, kjer se je predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago

Jelin�i� neprimerno izražal in širil nestrpnost do Romov. Vendar pa, zanimivo, Granda

izrecno ne obžaluje omenjenega incidenta, pa� pa odstope »nekaterih �lanov, ki jih je

povzro�ila nesre�na TV oddaja Piramida« (RTV Slovenija, 2007, 2). Namesto da bi

obsodil Jelin�i�ev govor, ki spada med kršenje �lovekovih pravic, se Granda sklicuje

na to, da so bili programski standardi sprejeti šele nekaj ur pred oddajo in zato še niso

bili v veljavi, zato naj bi se bilo nesmiselno sklicevati nanje. O kakršnemkoli

obžalovanju zaradi dogodka samega pa v poro�ilu ni sledu. Jelin�i�evo obnašanje v

69

oddaji namre� brez veljavnih programskih standardov ni bilo ni� manj neeti�no in

sporno, kot bi bilo, �e bi ti standardi že bili sprejeti.

Programski svet je na peti redni seji maja 2006 sprejel produkcijski na�rt za leto

2006, razpravljal o kulturnih in umetniških vsebinah in sklenil, da finan�na sanacija

zavoda ni razlog za poseganje v obseg in kvaliteto tovrstnih programov.

Na naslednji redni seji julija je svet obravnaval planska izhodiš�a za leto 2007 in kot

del plana za leto 2007 podprl projekt postopnega uvajanja oddaj za romsko skupnost.

Priporo�il je redno poro�anje o slovenskih manjšinah v zamejstvu v osrednjih

dnevnoinformativnih oddajah ter slovenskim zamejskim televizijskim in radijskim

postajam omogo�anje dostopa do filmov ter mladinskih in otroških oddaj,

podnaslovljenih ali sinhroniziranih v slovenš�ino. Podprl je novosti v informativnih

programih in izrazil »pri�akovanje, da bodo programski delavci v ob�utljivem

predvolilnem �asu še posebej skrbno pripravljali programe in da bodo pravo�asno

pripravljena pravila za izvedbo lokalnih volitev 2006« (RTV Slovenija, 2007, 3).

Septembra je na izredni seji programski svet obravnaval osnutek novega statuta. Nato

je na redni seji v istem mesecu dal soglasje na ta statut in podprl novosti v

razvedrilnem programu na RTVS ter opozoril na spremljanje odzivnosti le-teh pri

gledalcih in poslušalcih.

Na novembrski seji je svet obravnaval osnutek programsko produkcijskega na�rta za

leto 2007. Ugotovil je, da je vodstvo uspelo pravo�asno pripraviti kvaliteten in

finan�no usklajen planski dokument, kljub vsem �asovnim in kadrovskim problemom.

Bilo je doseženo soglasje v zvezi s programskimi standardi, velik �asovni delež seje pa

je bil namenjen primeru novinarke Vide Petrov�i�. Toda tudi tega problema

predsednik programskega sveta v poro�ilu ni omenil.

Na redni seji decembra sta bila sprejeta programski produkcijski na�rt in finan�ni plan

za leto 2007. Razpravljali so o statusni ureditvi varuha gledalcev in poslušalcev

oziroma poklicnih merilih.

Na 2. izredni seji, prav tako decembra, so govorili o že omenjeni oddaji Piramida z dne

28. novembra 2006. Peterica �lanov programskega sveta, ki je sklicala to izredno sejo

(Tatjana Pirc, Spomenka Hribar, Vlado Miheljak, Tanja Lesni�ar Pu�ko in Jernej

70

Pikalo), je vodstvo pozvala, naj prizna napa�no odlo�itev pri izbiri nastopajo�ih v

oddaji in razkrije ukrepe, ki jih je sprejelo, da se kaj takega v programih RTV

Slovenija ne bi ve� ponovilo. Njihovi predlogi niso bili sprejeti, ker je bilo glasov za

premalo, o ukrepih zoper odgovorne pa se sploh ni razpravljalo. Ker se pobudniki za

sklic izredne seje s tem niso strinjali, so trije napovedali svoj odstop s funkcije �lana

programskega sveta, Tatjana Pirc pa je odstopila »zaradi dvomov o združljivosti

funkcij. Postala je namre� odgovorna urednica prvega programa Radia Slovenija«

(Hahonina, 2006). Spomenka Hribar je kot razlog navedla še negativno nastrojenost

ostalih proti peterici, ki naj bi nameravala zrušiti vodstvo RTV. Komisija za

informativne in izobraževalne programe, sestavljena iz �lanov programskega sveta, je

vodstvu predlagala pripravo natan�nih pravil ravnanja, ustvarjalcem oddaje pa

priporo�ila bolj skrbno izbiro gostov v oddaji. Obeleženje obletnice samostojnosti in

zgodovinskih dogodkov je ta komisija ocenila kot »kvalitetno in primerno«, TVS pa

naj bi odigrala »pomembno izobraževalno vlogo« (RTV Slovenija, 2007, 6).

Programski svet je po poro�ilu sode� v letu 2006 izvedel »ve�ino zakonskih

obveznosti in nalog« (RTV Slovenija, 2007, 4) – imenoval generalnega direktorja,

programske odbore in komisije, izdal soglasje k imenovanju direktorjev radia in

televizije ter soglasje k statutu, sprejel programske standarde, programsko produkcijski

na�rt za leti 2006/2007, programske sheme in poslovnik o delu Programskega sveta ter

obravnaval razna aktualna vprašanja. Za leto 2007 naj bi prednostno obravnaval

programske zasnove ter za�etek delovanja institucije varuha poslušalcev in gledalcev;

za slednjo je bila decembra ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj pripravi

dokumente za njeno vzpostavitev.

5.6 Poro�ilo Mirovnega inštituta o spremljanju delovanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona

Poro�ilo Programskega sveta se bistveno razlikuje od zapisov o tej tematiki, ki

smo jih prebrali v medijih. Ker hkrati obstaja tudi možnost, da predsednik

71

Programskega sveta, za katerega probleme je odgovoren tudi sam, teh problemov ne

bo izpostavljal, smo se odlo�ili preveriti še poro�ilo Mirovnega inštituta, pri katerem

skupina raziskovalcev in novinarjev spremlja delovanje RTV Slovenija. Njihova

primarna naloga je osredoto�iti se »na dokumentiranje in analizo izbranih podro�ij

njenega delovanja: kako se uresni�ujejo predpisane obveznosti in postopki, kakšni

problemi nastajajo pri uresni�evanju zakona, kako se uresni�ujejo napovedi in obljube

predlagateljev zakona iz referendumske kampanje, koliko pregledne in javnosti

dostopne so spremembe, ki so posledica novega zakona, kakšne spremembe je mogo�e

opaziti na podro�ju neodvisnosti RTVS, politi�nega nadzora in vpliva na programske,

finan�ne in kadrovske rešitve« (Mirovni inštitut, 2006, 4). Štirje glavni tematski sklopi

v poro�ilu od maja do novembra 2006 se vrtijo okoli spremljanja izbranih programskih

vsebin, kadrovskih sprememb, delovanja programskega in nadzornega sveta ter

sprejemanja in vsebine novega statuta RTV Slovenija. Ker se v poro�ilih

Programskega sveta in Mirovnega inštituta pojavljajo razli�ne interpretacije istih

dejanj, so v tem podpoglavju zapisi v poro�ilu Mirovnega inštituta komentirani na

podlagi zapisov v poro�ilu Programskega sveta.

5.6.1 Spremljanje izbranih programskih vsebin RTV Slovenija

Pri izbranih programskih vsebinah (najbolj natan�no so bile spremljane oddaje

Dnevnik, Pod žarometom, Dosje, Utrip in Omizje, vendar ne samo te) avtorji poro�ila

ne opažajo omembe vrednih napak pri oddajah Tar�a, Pod žarometom in Omizje; teme

so izbrane po na�elu aktualnosti, pokrivajo pa razli�no problematiko s podro�ja

notranje in zunanje politike, sociale, ekonomije, šolstva, kulture ter dav�no, sodno,

zdravstveno in drugo problematiko. Opazili so edino rahlo nesorazmerje pri

voditeljicah – tako v neavtorskih oddajah »prednja�i Vida Petrov�i� s skupno devetimi

oddajami, Tanja Gobec s pet oddajami in Rosvita Pesek s štirimi« (Mirovni inštitut,

2006, 5).

72

Ugotavljajo pa pove�anje verskih vsebin v programu RTVS, na kar direktor

TV Slovenija Jože Možina odgovarja, da je to leto »pa� izjemno zaradi ustanovitve

novih škofij in posvetitev novih škofov« (ibid., 6). Delež programskega �asa pa se po

njegovih trditvah ni pove�al, �eprav je za oddaje Sveto in svet, Obzorja duha in

Duhovni utrip Programski svet RTVS na redni seji 18. julija 2006 za leto 2007

predlagal, »da so v prihodnje na sporedu neprekinjeno vse leto, seveda ob ustreznem

povišanju tehni�nih kapacitet in finan�nih sredstev« (ibid., 6). Poro�ilo Programskega

sveta te problematike ne izpostavlja, �eprav novinarji v medijih nanjo redno

opozarjajo.

Sprememba se je zgodila tudi v konceptu oddaje Odmevi, ki je po novem

zreducirana na eno temo. Spomnimo se, da je Programski svet v svojem poro�ilu

spremembe v informativnem programu pozdravil; na Mirovnem inštitutu se,

nasprotno, sprašujejo, �emu koristi »monotematizacija« Odmevov, še posebej ob

kr�enju minutaže Dnevniku. To namre� težko pomeni ve� informativnega programa.

O�itek gre tudi prekomernemu ponavljanju oddaj v spomladansko-poletnem

�asu. Šlo je za oddaje ob 15. obletnici osamosvojitve – za »ponovitev ve� kot 100

Dnevnikov iz istega koledarskega obdobja v letu 1991« (ibid., 6). To naj bi po�eli, da

bi se spomnili dogodkov in vloge RTVS pri tem. �eprav Programski svet to potezo

razume kot pomembno izobraževalno gesto TV Slovenija, lahko z njo »ugotovimo, da

je bil program televizije zlorabljen v politi�ne namene poveli�evanja najbolj zaslužnih

v osamosvojitveni vojni: zasluge v njej si v najve�ji meri lasti prav vladajo�a politika,

ki je zahtevala nov zakon o RTV in vsebinske spremembe, ki smo jim pri�a« (ibid., 7).

Politika in vladajo�a ideologija je v RTVS posegla tudi v nekaterih drugih

primerih: ob zapletih na slovensko-hrvaški meji je Jože Možina priporo�al

državotvorno ravnanje nacionalne televizije. Vendar pa »pojem državotvornosti kreira,

napolnjuje in definira ravno politika; ta dolo�a, kaj tvori državo in kaj je opredeljeno

za pravilno politi�no držo« (ibid., 7). Državotvornost torej opredeljuje ravnanje

novinarjev glede na politi�ni kriterij, kar ni v skladu »niti z napovedano depolitizacijo

RTV niti z izhodiš�i, ki jim mora javni servis slediti« (ibid., 7). Še en primer

ideologizacije TV-vsebin je zahteva po prepovedi prikazovanja totalitarnih sistemov

73

na vše�en na�in, kar naj bi bilo samoumevno, saj bi bilo to v nasprotju z etiko

novinarskega kodeksa, a ravno zaradi svoje samoumevnosti razkriva ideološko ozadje

te zahteve – vladajo�a opcija je sovražno nastrojena proti komunizmu, svojemu

imaginarnemu sovražniku, kar je eno od mo�nejših orožij za ohranitev oblasti, zato si

ne sme privoš�iti pozitivnega prikazovanja le-tega.

Poleg tega se je eden vodilnih slovenskih teologov in �lan Programskega sveta RTVS,

Ivan Štuhec, obregnil ob humor na RTV, ki naj bi bil zreduciran na politiko in seks, ter

predlagal, naj RTV za�ne na�rtno iskati humoriste, ki bodo ustvarjali humor na vseh

podro�jih življenja. Nerealna zahteva, ki predvideva omejevanje spontane kreativnosti

ustvarjalcev razvedrilnega programa v ideološke okvirje, poleg tega implicira

nezaželenost politi�ne kritike in religiozno pogojeno tabuiziranje tematike seksa.

Politiki nevše�no poro�anje je bilo tudi eksplicitno sankcionirano v primeru Vide

Petrov�i�, ki je bila, kot smo že zapisali, ena od najbolj zaposlenih novinark. V sobotni

oddaji Utrip je pripravila niz posnetkov o�itkov opozicije na delo sedanje vlade, poleg

tega pa je izpostavila, kako nova politi�na elita po novem vidi medijski popravek;

vprašanju novinarke glede o�itkov o dav�ni zakonodaji je sledila izjava finan�nega

ministra Andreja Bajuka; namesto odgovora na vprašanje je najprej povedal popravek

na prispevek TVS o ban�ništvu iz prejšnjega dneva. Zaradi te poteze je v.d.

odgovornega urednika informativnih programov TVS Rajko Geri� Vidi Petrov�i�

prepovedal nadaljnje delo. Novinarka je izrazila mnenje, da je to posledica politi�nega

pritiska, Geri� je to zanikal in kot ne najbolj prepri�ljiv razlog za prepoved dela

navedel, da ho�ejo tako še bolj izkoristiti njeno znanje in izkušnje. V poro�ilu

Programskega sveta ni omenjeno ni� drugega kot dejstvo, da se je o primeru Vide

Petrov�i� razpravljalo (zapisano ni niti zakaj). Programskemu svetu se ta tematika

o�itno zdi veliko manj pomembna kot Mirovnemu inštitutu, lahko pa to interpretiramo

preprosto kot izogibanje tej »temi pogovora«.

Mirovni inštitut je v okviru svojega monitoringa preko elektronske pošte

izvedel anketo med vodstvom RTVS (15 urednikov in direktorjev), v kateri je

spraševal o opažanjih po spremembah v tej medijski hiši in o pri�akovanjih sprememb

pri njihovem delu. Od 15 anketirancev sta odgovorila le dva. V obeh odgovorih je bilo

74

navedeno, da sprememb ni, kar pa ni dovolj velik vzorec za sklepanje o dejanskem

stanju, »izostanek odgovorov preostalih anketirancev pa je poveden po sebi in si ga

morebiti lahko razlagamo kot posredno priznanje, da v monitoringu iz nekega razloga

ne želijo sodelovati. Za javni zavod s tako širokim poslanstvom, kot ga ima nacionalna

RTV hiša, se tako postopanje ne zdi dopustno in utegne po svoje pri�ati o druga�nih

razmerah v njem« (ibid., 11).

5.6.2 Spremljanje kadrovskih sprememb

Pred poletjem 2006 so se kadrovske menjave za�asno ustavile, saj pred

sprejetjem novega statuta RTVS niso imele nobene pravne podlage. Tiste, ki so se že

zgodile, so se zgodile na podlagi Zakona o RTVS. S 16. oktobrom, ko je za�el veljati

novi statut, so se kadrovske menjave nadaljevale – mandati so prenehali vsem

odgovornim urednikom. Generalni direktor je zavezan k imenovanju vršilcev dolžnosti

odgovornih urednikov na predlog direktorja radia oziroma televizije. Ti morajo

imenovati vršilce dolžnosti posameznih uredništev znotraj programsko-produkcijskih

enot preko javnega razpisa, ki ga razpiše generalni direktor. Vršilci dolžnosti

odgovornih urednikov naj bi te funkcije opravljali do imenovanja novih oziroma

najdlje do 31. decembra 2006.

2. junija 2006 je mandat potekel odgovorni urednici informativnih in

izobraževalnih oddaj na TV Slovenija Tanji Stari�. Na razpis za to mesto se ni prijavil

nih�e, zato je na predlog direktorja TVS Jožeta Možine v.d. odgovornega urednika

postal Rajko Geri�. Slednji si je (o�itno upravi�eno) obetal, da bo na tej funkciji ostal

tudi po ponovljenem razpisu. Ob imenovanju za v.d. je napovedal menjave novinarjev

in voditeljev ter grafi�no prenovo osrednjega informativnega bloka. Mesto urednika

dnevnoinformativnih oddaj je ukinil, ker naj bi bil to »nepotreben vmesni �len med

odgovornim urednikom in uredniki oddaj« (Mirovni inštitut, 2006, 14) ter s tem

razrešil urednico Ilinko Todorovski; prav tako je zamenjal urednico zunanjepoliti�ne

75

redakcije Blanko Dobršek z Igorjem Juri�em, tega pa 1. novembra z Edvardom

Žitnikom. Stal je tudi za ustnim suspenzom novinarke Vide Petrov�i�.

Ostali vršilci dolžnosti odgovornih urednikov so po novem statutu postali Petar

Radovi� (razvedrilni program, namesto Vanje Vardjana), Jani Virk (kulturni in

umetniški program), Ljerka Bizilj (program, namenjen parlamentarnim vsebinam

državnega zbora in njegovih delovnih teles). Igor E. Bergant je ostal voditelj športnega

programa, Rajko Geri� pa je ostal na mestu v.d. odgovornega urednika informativnega

programa. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž je dal pobudo

ministrstvu za kulturo, naj poda pravno mnenje o kadrovskih spremembah. Pravniki

tega ministrstva so opozorili, da je po Zakonu o medijih pred razrešitvijo oziroma

imenovanjem odgovornih urednikov potrebno pridobiti mnenje uredništva. Kljub temu

ni jasno, kako in �e bo vodstvo RTV Slovenija pridobilo ta mnenja, saj se je sestava

teh uredništev po novem statutu spremenila.

5.6.3 Spremljanje delovanja programskega in nadzornega sveta

5.6.3.1 Delovanje programskega sveta

Mirovni inštitut v zvezi z delovanjem Programskega sveta RTVS opaža, da le-ta

v preu�evanem obdobju kljub razpravam ni sprejel programskih standardov – sprejel

jih je novembra, po zaklju�enem monitoringu Mirovnega inštituta. Poleg tega je

�lanica programskega sveta Tanja Lesni�ar Pu�ko na julijski seji opozorila na dejstvo,

da je predsednik programskega sveta Stane Granda udeležen v predvolilni kampanji

enega od ljubljanskih županskih kandidatov, �lan programskega sveta Gregor Pivec pa

kandidira za župansko mesto v Mariboru. Programski svet je glede tega odlo�il le, da

morajo biti pravila o pokrivanju lokalnih volitev v programih RTV Slovenija primerno

76

urejena, v poro�ilu pa tega ni niti navezal na problematiko udeležbe v predvolilni

kampanji.

5.6.3.2 Delovanje nadzornega sveta

30. avgusta 2006 je z mesta predsednika nadzornega sveta RTVS odstopil �lan

predsedstva in strokovnega sveta SDS dr. Janez Jerovšek; sode� po njegovi odstopni

izjavi zaradi »nesoglasij z vodstvom RTVS v sklepni fazi priprav novega statuta ter

zaradi zamude pri sprejemanju statuta.« (Mirovni inštitut, 2006, 18) Za�asno je nato

seje nadzornega sveta vodil njegov namestnik Tomaž Glažnar, 26. oktobra pa je bil na

seji na mesto predsednika nadzornega sveta imenovan Franc Orešnik (izvoljen v

Državnem zboru na predlog SDS, ki tako še naprej vpliva na nadzorni svet). Ker je

Jerovšek odstopil tudi kot �lan nadzornega sveta, je za novega �lana vlada imenovala

mag. Silva Škornika.

Nadzorni svet je v tem obdobju sklenil, da so podatki o pla�ah uslužbencev

RTVS javni. Od vodstva je zahteval vpogled v prejemke petdesetih ljudi, ki jim je

RTVS v letu 2005 in prvi polovici leta 2006 izpla�ala najvišje dohodke. V okviru

programske politike je vodstvu RTVS predlagal racionalizacijo števila dopisništev po

svetu in namesto tega spremljanje dogajanja preko slovenske dopisniške mreže. Drugi

predlog pa je zadeval poro�anje o Slovencih po svetu, ki naj bi ga moralo biti ve�, prav

tako bi morali ve� poro�ati o slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji in na

Madžarskem.

5.6.4 Spremljanje sprejemanja in vsebine novega statuta RTVS

�e zakon služi na�elom in teoriji, mora biti na podlagi statuta tudi sposoben

izvršitve. Zakon predvideva pravila, statut pa mora zagotavljati spoštovanje teh pravil

77

oziroma dolo�iti pravila za sankcioniranje kršiteljev – »biti mora operativen pravni

akt« (Mirovni inštitut, 2006, 21).

Postopek sprejema statuta dolo�a, da programski svet daje soglasje, nadzorni

svet pa statut sprejme. Priprave novega statuta so se za�ele s konstituiranjem

programskega in nadzornega sveta. Po imenovanju Antona Guzeja za generalnega

direktorja RTV Slovenija pa so te priprave postale bolj intenzivne. Statut je bil sprejet

brez komplikacij, saj je programski svet izdal soglasje, nadzorni svet pa ga je sprejel.

Kar je bilo vprašljivo, je to, kdo je pristojen za pripravo statuta. Ustanovljeni sta bili

dve delovni skupini; »ena pri nadzornem svetu, ki je bila ustanovljena takoj na za�etku

delovanja nadzornega in programskega sveta, in druga pri generalnemu direktorju, ki

jo je Anton Guzej sestavil po tem, ko je bil imenovan na to mesto« (ibid., 20).

Predsednik nadzornega sveta Janez Jerovšek je, kot že re�eno, odstopil zaradi

nestrinjanja v nekaterih to�kah v statutu z vodstvom RTVS.

V enajstem �lenu statuta je programskemu svetu prepovedano poseganje v

programe RTV Slovenija, vendar je hkrati s sprejemanjem statuta potekala tudi

priprava programskih standardov in meril, ki so »obremenjena z zahtevami ideološke

narave. (...) Poklicni standardi in merila bodo, �e bodo napisani v obliki neposrednih

poklicnih navodil zaposlenim novinarjem in urednikom, oblika poseganja v program«

(ibid., 21). Pri »utemeljenih primerih« namre� programski svet lahko da navodila

generalnemu direktorju glede programih sprememb. Dolo�anje standardov in meril se

tako lahko »napa�no razume kot dajanje navodil novinarjem in urednikom, ne pa kot

public promise, javna zaveza ustanove državljanom, ki jo pla�ujejo« (ibid., 21–22).

Skladnost statuta z zakonom je šibka, kjer se statut dotika vprašanja varuha

pravic gledalcev in poslušalcev. Zakon to nalogo dodeli neposredno programskemu

svetu, statut pa mu jo odvzame, razen �e ima problematika opraviti s programskim

svetom. Vendar programski svet te naloge ne more u�inkovito izvajati. Predlog

nevladnih organizacij je bila ustanovitev odbora za programske pritožbe in predloge

gledalcev in poslušalcev. Za ta organ je bistvena njegova relativna neodvisnost tudi od

Programskega sveta – le-temu zgolj poro�a in mu predlaga ukrepe za izboljšanje stanja

na podlagi utemeljenih pripomb in predlogov. Takšen organ v zakonu ni predviden,

78

zato pa je predviden v 13. �lenu statuta, vendar le tako, da »RTVS ima varuha pravic

gledalcev in poslušalcev«. �e ho�e varuh dejansko kaj varovati, mora biti neodvisen in

imeti možnost preiskav pri nadziranih institucijah. »Neodvisnost se zagotavlja s

trajnostjo mandata, financiranjem in natan�no opredelitvijo pooblastil takšnega

organa« (ibid., 22). To pa bi moral dolo�ati �im višji pravni akt, vendar je v tem

primeru to le pravilnik, ki ga sprejme programski svet, kar ne zagotavlja dejanske

neodvisnosti, niti njegove kredibilnosti.

Statut ima še eno šibko to�ko: predvideva sicer, da se novinarjem in urednikom

»ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati pla�e, spremeniti statusa v

uredništvu ali kako druga�e poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališ�, ki so

skladna s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi odklonitve

objave informacije ali mnenja, s katerim bi kršili programsko zasnovo in kodeks

novinarske etike«, vendar hkrati ne vsebuje dolo�il, kako naj bi se to pravilo izvajalo

(ali bodo ta dolo�ila zapisana v pogodbah o delu ali bodo na kakšen druga�en na�in

zavirala druga�no po�etje). Potrdilo, koliko je to dolo�ilo zares u�inkovito, smo dobili

v primeru suspenza Vide Petrov�i�.

Zastopstvo uredništva daje mnenje o kandidatih za odgovornega urednika. Po

prejšnjem statutu se je zastopstvo imenovalo, �e je bilo v uredništvu ve� kot 20

programskih delavcev. Po novem statutu je en zastopnik na 10 �lanov uredništva

(oziroma na tri �lane uredništva v regionalnih centrih). O kandidatu za odgovornega

urednika tako nikakor ne morejo odlo�ati vsi programski delavci v manjših

uredništvih. Ne obstaja niti usklajen pravilnik o tem, kaj vse je v pristojnosti

zastopstva uredništva. Prav tako ni popolnoma jasno, kdo sodi med programske

delavce. Tako je notranja demokracija odvisna od vzdušja v posameznih uredništvih.

Statut na podro�ju delavcev RTV Slovenija uvaja tudi pomo�nike in svetovalce

generalnega direktorja, ki tudi opredeli število, obseg in smer dela pomo�nikov. S tem

se lahko neupravi�eno pove�ajo stroški RTV Slovenija, saj se ti pomo�niki zaposlijo z

individualnimi pogodbami in imajo visoke pla�e. Statut bi moral zato predvideti, na

katerih podro�jih so svetovalci potrebni. Ti svetovalci generalnega direktorja pa bodo,

poleg direktorjev radia in televizije, dolo�ali razvoj programov, kar pelje k nepregledni

79

in ve�ravenski mreži odlo�anja, ki zamegljuje jasnost usmeritve in razvoj programov,

s tem pa iracionalizira stroške in �loveške vire.

Po statutu je dolo�ena lo�enost finan�nega poslovanja javne službe od tržnih

dejavnosti. Prihodki iz javnih sredstev se lahko uporabijo »za opravljanje javne službe,

ki je dolo�ena v zakonu« (ibid., 24). Vendar pa ni jasno, ali se z javnimi sredstvi (RTV

prispevek in prora�un) »lahko financira le ustvarjanje, pripravljanje, oddajanje in

arhiviranje programov, ali pa tudi na primer delovanje programskega in nadzornega

sveta, izobraževanje, svetovanje, nakupi zunanje produkcije (npr. filmov) ipd.« (ibid.,

24) Poleg tega se iz javnih sredstev financira predsednika programskega in nadzornega

sveta posebej za prisotnost in za pripravo vsake seje, prav tako pa se prisotnost pla�a

tudi �lanom obeh svetov. Gre za ve� deset milijonov tolarjev letno (cca. 28,6 milijona

tolarjev oziroma 120 000 evrov v letu 2006 samo za Programski svet) za aktivnosti, o

katerih preko statutarnega dolo�ila »ni mogo�e sklepati, da je financiranje delovanja

programskega in nadzornega sveta del stroškov javne službe, kot jo opredeljuje zakon,

torej del stroškov ‘ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in oddajanja programov’.«

(ibid., 25)

In kon�no, izobraževalni program tudi po novem statutu nima posebnega statusa,

�eprav bi tega zaradi svoje pomembnosti moral imeti.

80

6 SKLEP

V sklepnem poglavju bomo povzeli nekatere najpomembnejše ugotovitve iz te

diplomske naloge in potrdili ali ovrgli naše predpostavke.

�e lo�imo znanstveno oziroma teoretsko stališ�e do ideologije na eni strani ter

politi�no oziroma prakti�no, lahko ugotovimo, da se stališ�i med seboj bistveno

razlikujeta. Znanstvena razlaga ideologije je praviloma kriti�na, ker naj bi ideologija

predstavljala »omejevanje, deformacijo, izkrivljanje, sprevra�anje, zakrivanje ipd.

resnice, stvarnosti, dejanskih misli itd.« (Erjavec, 1988, 8). To omejevanje pa naj bi

bilo praviloma orodje neke oblasti. Nasprotno je politi�ni pogled na ideologijo

afirmativen, dojema jo torej pozitivno, saj ideologija v tem primeru pomeni »zavest,

prepri�anje, doktrino in skupna na�ela dolo�ene skupnosti ali skupine, zavestno ali

nehoteno artikulacijo in dikcijo nazorov, prepri�anj in stališ�, ki niso sicer nujno le

politi�na, so pa vedno tudi to« (ibid., 8–9).

Kaj se je zgodilo v našem primeru? V želji po obsodbi ideološkosti RTV-ja

(znanstveni pristop, kriti�en do ideologije, ker predstavlja orodje prejšnje oblasti), je

vladajo�a opcija ubrala drugo ideološko pot in to institucijo implicitno prav tako

napolnila z ideologijo, le da z druga�no (svojo) in tokrat »pravo« (politi�ni pristop, ki

je do ideologije afirmativen). S Seligerjevimi besedami, gre za »argumentiranje (=

operativna ideologija), katerega namen je izumljati in opravi�evati politiko, ki jo

izvaja ali priporo�a politi�na stranka ne glede na to, ali ta politika odstopa od temeljnih

na�el« (Seliger v Erjavec, 1988, 39). Seveda se moramo vprašati, zakaj se je oblast

sploh lotila posegov v medijski prostor. Zato, ker lahko na ta na�in sama sebe ohranja

oziroma se stabilizira. Kako to doseže, je razložil Bentham s panoptikonom – stolpom,

v katerem je »oblast vidna in nepreverljiva« (Foucault v Lukši�, Kurnik, 2000, 190).

Posledica tega je, da se zapornik (novinar) zaradi nenehnega ob�utka nadzorovanosti,

pravzaprav konstantno sam nadzoruje.

Oblast namre� ve, da je dobro imeti kontrolo nad sredstvi množi�nega obveš�anja.

Prav tako ve tudi, kar je ugotovil Stuart Hall, in sicer da sporo�ilo prejemnik

81

praviloma razume druga�e, kot je bilo mišljeno ob njegovem nastanku, zato že ob

kreiranju teh sporo�il avtor sugerira bralcu, kako naj jih razume. �e ho�emo Janezu

Janši pove�ati kredibilnost in avtoriteto, ga bomo npr. snemali od spodaj navzgor.

Bralec bo nezavedno dojel Janšo kot avtoriteto. Na osnovi takšnih netekstualnih

sporo�il je zaradi njihove implicitnosti mogo�e bolj in u�inkoviteje manipulirati z

bralci. Vendar novinarji sami morda ne bodo manipulirali vedno tako, kot bi želela

vladajo�a oblast, zato je za reprodukcijo oblastnih produkcijskih razmerij vedno

najbolje, da ima oblast na novinarje kar najve� vpliva. Ravno zato prihaja do medijske

koncentracije, vmešavanja politike v novinarsko avtonomijo in posledi�no tudi do

javnomedijskih institucij, ki imajo funkcijo varovalke. Vendar trg v kapitalisti�no

organizirani družbi tako intenzivno prežema vse njene segmente, da so tudi javni

mediji nemo�ni, saj »trg kot regulator na medijskem podro�ju nujno regulira v interesu

kapitala in ne državljanov« (Baši� Hrvatin, Ku�i�, 2005, 14). Kot lahko zasledimo v

poglavju o novem zakonu o RTV Slovenija, se Aidanu Whitu, generalnemu sekretarju

mednarodne zveze novinarjev, zdi problemati�no troje: (1) državnozborsko

imenovanje civilnih predstavnikov v Programski svet RTVS, kar vedno pripelje do

tega, da si politi�ne stranke razdelijo položaje v tem organu; (2) novosti v nadzornem

odboru, ki naj bi nadzoroval porabo denarja in (3) finan�ni nadzor v obliki vlade, ki

namenja sredstva brez zagotovil, da bo javni RTV-servis dobil ve� denarja, �esar

posledica je lahko ve�ji politi�ni vpliv nanj. S temi ukrepi ima celoten nadzor nad

RTVS država (Pirc, 2005a).

�e k tem ugotovitvam dodamo še (v istem poglavju že omenjeno) ugotovitev stopnje

uresni�itve predreferendumskih obljub, lahko opazimo, da je le-ta razmeroma nizka,

saj novi zakon ni pregnal politike iz RTV-hiše – tudi �e se distanciramo od sodbe, ali

je po sprejetju novega zakona politike v njej ve� ali manj, ostaja dejstvo, da RTV-hiša

ne deluje apoliti�no. To potrjujejo kadrovske menjave na direktorskih in svetniških

mestih, ki dišijo po politiki, poleg tega smo bili že pri�a politi�no naravnanim

navodilom in grožnjam novinarjem in urednikom. Kljub odstavitvi nekdanjega

predsednika Sveta RTV, ker je bil v preteklosti predsednik politi�ne stranke, so �lani

novega Programskega sveta v �asu �lanstva v svetu prav tako sodelovali s politiko.

82

Samo sodelovanje za razliko od funkcionarstva sicer po zakonu ni kaznivo, je pa jasen

indic, da znotraj Programskega sveta obstajajo konkretna politi�na nagnjenja in apetiti.

Poro�ili Mirovnega inštituta in ameriškega State Departmenta beležita padec kvalitete

v programu ter novinarsko samocenzuro. Isto mnenje o informativnem programu ima

tudi javnost, ki ve�inoma kot objektivnejša televizijska poro�ila ocenjuje tista s

komercialne televizije.

Vse omenjeno izpolnjuje pri�akovanja, s katerimi smo se lotili tega dela. Javni

servis RTV Slovenija je bil, �e ga ozna�imo z Althusserjevo terminologijo, ideološki

aparat države že prej in to še naprej ostaja. In �eprav vodstvo RTV-ja in vlada to

zanikata, mislimo, da smo v pri�ujo�em delu dovolj jasno izpostavili klju�ne

argumente za svoje trditve. S tem ta tematika seveda ni iz�rpana. Trendi nakazujejo, da

poskusov vpliva in nadzora nad mediji (še) ne bo kmalu konec. Novi prispevki h

koncu novinarske avtonomije se vrstijo skoraj vsak dan. Glavni akterji v tej igri se

svojih potez niti ne trudijo ve� zakriti. Zato je tematika, ki smo jo s to diplomsko

nalogo obdelali, pravzaprav zelo o�itna. Pa vendar se zdi, da na tem podro�ju še ni

dovolj storjenega, da bi lahko v kratkem upali na nov razcvet novinarske avtonomije.

Za javne medije naj ne bi bil glavni imperativ kapital, vendar je vprašanje, �e od njih v

tem trenutku lahko tudi kaj drugega pri�akujemo; gledanost naj ne bi bila merilo, pa

vendar se ima v primeru slabe gledanosti oddajo za »slabo naložbo«. Javni servis je

financiran tudi iz državnega prora�una. Programa, ki ni gledan, država vnaprej ne bo

ve� financirala. �e ga država ne bo financirala, so edina rešitev oglaševalci, ki pa jim

tudi ni v interesu financiranje takih programov. Ideje o »zglednem« javnem servisu se

torej ne da uresni�iti ne da bi celoten sistem podrli in ga na novo zgradili. O zglednem

javnem servisu ne moremo govoriti niti, dokler bo država imela tak vpliv in izvajala

kakšnekoli pritiske nanj. Vsaka vladajo�a elita se želi �imbolj polastiti medijev, zato je

veliko odvisno tudi od vsakokratne oblasti; koliko etike premore na tem podro�ju.

Glede na to, da ima pri sprejemanju zakonov o RTV, pri imenovanju direktorjev in

urednikov in s tem posredno pri uredniški politiki vlada preko parlamenta pomembno

besedo, je težko pri�akovati, da tega vpliva ne bo koristila.

83

To delo seveda ni prvo, ki je opozorilo na problematiko »destrukcije« javnih medijev,

še posebej RTV Slovenija, je pa, upamo, prispevek k opozorilom na aktualne politi�ne

prevzeme medijev, ki v imenu demokracije rušijo demokrati�ne standarde v državi.

84

7 Viri in literatura

Althusser, L. (1980): O ideologiji. V: Althusser, L. et al.: Ideologija in estetski u�inek.

Ljubljana, Cankarjeva založba, 317-322.

Althusser, L. (2000): Izbrani spisi; Ljubljana, založba *cf.

Baši� Hrvatin, S. (2002): Državni ali javni servis: perspektive javne radiotelevizije v

Sloveniji. Mediawatch. Ljubljana, Mirovni inštitut.

Baši� Hrvatin, S., Ku�i�, L. J. (2005): Monopoli: družabna igra trgovanja z mediji.

Ljubljana, Maska.

Boswell, E.T.; Kiser, V.E.; Baker, A.K. (1999): Recent Developments in Marxist

Theories of Ideology. Http://

http://web.ebscohost.com/ehost/detail?vid=18&hid=117&sid=b310bddb-6949-43be-

acc3-34e2e8f2648a%40sessionmgr3 (Pristop: 5.2.2008)

Bourdieu, P. (2001): Na televiziji. Krt. Ljubljana, Krtina.

Eagleton, T. (1994): Ideology and its Viicissitudes in Western Marxism. V: Žižek, S.

(ur.): Mapping Ideology. London, Verso.

Erjavec, A. (1983): O estetiki, umetnosti in ideologiji: študije o francoskem

marksizmu. Misel in �as. Ljubljana, Cankarjeva založba.

Erjavec, A. (1988): Ideologija in umetnost modernizma. Ljubljana, Partizanska knjiga.

85

Fischer, E., Marek, F. (1970): Kaj je Marx resni�no rekel. Ljubljana, Cankarjeva

založba.

Foucault, M. (2000): Zgodovina seksualnosti. 1, Volja do znanja. Lambda. Ljubljana,

ŠKUC.

Ga�i�, S. (2005-10), Zakonopisec Grims. Branko je edini avtor novega zakona o RTV.

Http:// http://www.mladina.si/tednik/200540/clanek/uvo-manipulator--sinisa_gacic/

(Pristop: 19.9.2007)

Hahonina, K. (2006-12), Faraonke na televiziji: Izredna seja Programskega sveta RTV

o Piramidi je po absurdnosti prekosila celo oddajo, zaradi katere je bila sklicana.

Http:// http://www.mladina.si/tednik/200652/clanek/slo--rtv-ksenija_hahonina/

(Pristop: 19.9.2007)

Hirst, P. Q.: Althusser and the Theory of Ideology. Http://

http://web.ebscohost.com/ehost/pdf?vid=17&hid=117&sid=b310bddb-6949-43be-

acc3-34e2e8f2648a%40sessionmgr3 (Pristop: 5.2.2008)

Lukši�, I., Kurnik, A. (2000): Hegemonija in oblast. Gramsci in Foucault. Ljubljana,

Znanstveno in publicisti�no središ�e.

Lukši�, I. (2001): Politi�ni sistem Republike Slovenije. O�rt. Ljubljana, Znanstveno in

publicisti�no središ�e.

Marx, K., Engels, F. (1971): Izbrana dela v petih zvezkih: II. zvezek. Ljubljana,

Cankarjeva založba.

Marx, K. (1986): Kapital. Kritika politi�ne ekonomije. 1. knjiga. Ljubljana,

Cankarjeva založba.

86

Mi�i�, A. (2007-03): RTV-prispevek je nižji: Grims izpolnil obljubo o nižjem RTV-

prispevku. Http:// http://www.mladina.si/tednik/200713/clanek/uvo-manipulator--

aleksandar_micic/ (Pristop: 19.9.2007)

Mirovni inštitut (2006-11): Poro�ilo o spremljanju delovanja RTV Slovenija po

sprejetju novega zakona: 2. del. Http:// http://www.mirovni-institut.si/ (Pristop:

19.9.2007)

Mo�nik, R. (1999): 3 teorije. Ideologija, nacija, institucija. Ljubljana, založba *cf.

Moder, G. (2004): Althusser in eti�no dejanje. V: Problemi, 42, št.3/4; Ljubljana, str.

209-256.

Pecheux, M. (1994): The Mechanism of Ideological (Mis)recognition. V: Žižek, S.

(ur.): Mapping Ideology. London, Verso.

Petrov�i�, P. (2006-12), Zaupanje v objektivnost RTV...: ...na novi najnižji to�ki v

njeni zgodovini. Http:// http://www.mladina.si/tednik/200651/clanek/uvo-manipulator-

-peter_petrovcic-2/ (Pristop: 19.9.2007)

Pirc, V. (2005a-04), »Alarm bi moral zazvoniti po vsej Evropi«: Aidan White,

generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev o predlogu novega zakona o RTV

Slovenija. Http:// http://www.mladina.si/tednik/200518/clanek/slo--rtv_slovenija-

vanja_pirc/ (Pristop: 19.9.2007)

Pirc, V. (2005b-06), Referendum za javno razpravo: Bo predlog novega zakona o RTV

Slovenija zaustavila referendumska pobuda?. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200525/clanek/slo--rtv_slovenija-vanja_pirc/ (Pristop:

19.9.2007)

87

Pirc, V. (2005c-08), Strah pred neodvisnimi strokovnjaki?: Bajukova vlada je leta

2000 Svet Evrope zaprosila za neodvisno strokovno mnenje o volilnih sistemih. Zakaj

se Janševa ekipa v primeru RTV-zakona izogiba tej praksi?. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200535/clanek/slo--referendum-vanja_pirc/ (Pristop:

19.9.2007)

Pirc, V. (2005�-09), »Zelo sem razo�aran nad Slovenijo. Konec 90. let sem jo pogosto

navajal kot zgled v srednji in vzhodni Evropi. Govoril sem, poglejte, v Sloveniji imajo

javni RTV-servis, morda ni idealen, je pa funkcionalen, je dober. Slovenije ne bom

nikoli ve� dajal za zgled, dokler se ta zakon ne spremeni.« – Dr. Werner Rumphorst:

Dr. Werner Rumphorst. Http:// http://www.mladina.si/tednik/200537/clanek/slo-

intervju--vanja_pirc/ (Pristop: 19.9.2007)

Pirc, V. (2005d-11), Iskanje primernih uglednežev: Problemati�no uresni�evanje

novega zakona o RTV Slovenija. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200547/clanek/uvo-manipulator--vanja_pirc-2/ (Pristop:

19.9.2007)

Pirc, V. (2007a-01), Medijski strateg Rupel: Kako zunanji minister vzgaja

državotvorne novinarje in kaznuje tiste, ki so po njegovem mnenju neposlušni. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200702/clanek/slo--mediji-vanja_pirc/ (Pristop:

19.9.2007)

Pirc, V. (2007b-09), Upor slovenskih novinarjev: Novinarji so združili mo�i in

množi�no podprli peticijo proti cenzuri in politi�nim pritiskom. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200739/clanek/slo--mediji-vanja_pirc/ (Pristop:

31.1.2008)

88

Pirc, V. (2007c-10), Vse za gledanost: Zakaj je problemati�no, �e postaja TV

Slovenija vse bolj komercialna?. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200742/clanek/slo--mediji-vanja_pirc-2/ (Pristop:

31.1.2008)

Praprotnik, T. (1999): Ideološki mehanizmi produkcije identitet. Od identitete k

identifikaciji. Ljubljana, Študentska založba.

RTV Slovenija (2000-06): Poklicna merila in na�ela novinarske etike v programih

RTV Slovenija. Http://

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=static&c_menu=1048035122 (Pristop:

19.9.2007)

RTV Slovenija (2007-02): Poro�ilo o delu Programskega sveta in njegovih delovnih

teles v letu 2006. Ljubljana. Izdajatelj: Programski svet RTV Slovenija.

Splichal, S. (05.05.2007). Svoboda z napa�nim imenom?: Ali je svoboda tiska še

temeljna pravica �loveka in državljana?. Dnevnikov objektiv, str. 13.

Stankovi�, P. (2002): Uvod v kulturne študije. V: Debeljak, A. et al.: Cooltura. Uvod v

kulturne študije. Ljubljana, Študentska založba.

Stewart, C. et al. (2001): Media and Meaning. An Introduction. London, British Film

Institute.

Štamcar, M., Pirc, V. (2005a-04), Reakcionarni zakon: Branko Grims, soavtor zakona

o Radioteleviziji Slovenija in bivši predsednik Nadzornega sveta RTVS. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/slo--mediji-miha_stamcar_vanja_pirc/

(Pristop: 19.9.2007)

89

Štamcar, M., Pirc, V. (2005b-04), »Tukaj gre za manipulacijo s pojmom, kaj je država.

Ko je o tem govoril Janez Janša, je govoril na na�in, ki ga on vedno uporablja. On

namre� vedno poudarja, da smo država mi vsi, vsi posamezniki, državljanke in

državljani, vsi prebivalci in vse institucije. V tem smislu je seveda lahko pojmovati

sedanjo televizijo tudi kot državno ...« – Branko Grims: Branko Grims, tvorec novega

zakona o RTVS. Http:// http://www.mladina.si/tednik/200516/clanek/slo-intervju--

miha_stamcar__vanja_pirc/ (Pristop: 19.9.2007)

Therborn, G. (1987): Ideologija mo�i in mo� ideologije. Misel in �as. Ljubljana,

Cankarjeva založba.

Vogrinc, J. (1995): Televizijski gledalec. Koncept televizijskega komunikacijskega

razmerja kot izhodiš�e za teorijo televizije. Ljubljana, Studia humanitatis.

Žerdin, A.H. (2005-09): Kako smo volili: Bitka za RTV. Http://

http://www.mladina.si/tednik/200539/clanek/slo-tema--ali_h_zerdin/ (Pristop:

19.9.2007)

Žižek, S. (1994): The Spectre Of Ideology. V: Žižek, S. (ur.): Mapping Ideology.

London, Verso.