ROMANO THEM ROMSKI SVET - Zveza Romov Slovenijezveza-romov.si/uploads/zvezar/public/document/1-romano_them_52_1... · 2 ROMANO THEM ROMSKI SVET ROMANO THEM - ROMSKI SVET Skupščina

1ROMANO THEM ROMSKI SVET

ROMANO THEM - ROMSKI SVET

ROMANO THEMROMSKI SVETštevilka 52, april 2015

založnikZveza Romov Slovenije

Arhitekta Novaka 139000 Murska Sobota

tel.: 02 5308-100fax: 02 5308-104

e-mail: [email protected]

e-mail: [email protected]

odgovorni urednikJožek Horvat - Muc

uredniški odbordr. Pavla ŠtrukeljMonika Sandreli

Janja RošerSlobodan Nezirovič

Bečiri FatmirKristjan Horvat

dopisnikiLujzi Baranja, New York

Dragoljub Ackovič, Beograd

Fotografije so prispevali:Oto B., Štefan B.,

Stanko B., Kristjan H. in drugi

prelom in tiskTiskarna Klar, Murska Sobota

naklada500 izvodov

Po mnenju Ministrstva za kulturo RS št. 415-562/96, se Romano them - Romski svet šteje

med proizvode za katere se plačuje 20% davek na dodano vrednost.

Izid časopisa Romano them je omogočilo Ministrstvo za kulturo RSin Urad za narodnosti RS

KAZALO

Skupščina ZRS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

Poziv vladi RS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

Politika Sveta evrope do Romov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Mednarodna romska konferenca »Politika Sveta Evrope do Romov« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Svet romske skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Spomin na Porajmos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Med žrtvami holokavsta tudi številni prekmurski Romi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Svetovni dan romskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Simpozij o učinku genocida nad Romi v drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Položaj romskih žensk v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Francoski veleposlanik na obisku pri ZRS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

ROJSTVO: Izkušnje romskih žensk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Pregled dogodkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Prečkajmo meje – združimo svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Življenje skozi oči Romov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Zaključna slovesnost projekta: PREČKAJMO MEJE – ZDRUŽIMO SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Sedem let oddaje So vakeres – Kaj govoriš? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Delavnice o človekovih pravicah in dolžnostih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Krajevna skupnost Pušča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Romski večer: Jaz te vidim / Me tut dikhav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Delovno srečanje: Delo z romsko skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Romski oddelek Romano Kher v osrednji pomurski knjižnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Drugačnost nas združuje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Festival Romske glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Šola v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Dejavnosti v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Srečanje romskih osnovnošolskih otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Romi skozi pedeseta leta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Da socialna vključenost ne bo samo beseda prihodnosti ampak dejanje sedanjosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Naši najmlajši kuharski mojstri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Mednarodni dan žena obeležili tudi v romskem naselju Pušča

Božiček obiskal otroke na Pušči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

»ROMNJI« obdarovala otroke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Zabavne in poučne urice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Jesenski tabor z delavnicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Srečanje romskih osnovnošolskih otrok in preverjanje znanja iz romoloških tem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Romsko kulturno in turistično društvo Ternipe-Pušča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Judoisti uspešni na državnem prvenstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Skupina Langa posnela videospot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Velikonočne delavnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

V prostorih Zveze Romov Slovenije so potekale delavnice ženskega foruma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

2 ROMANO THEM ROMSKI SVET


Skupščina ZRSV Zvezo Romov Slovenije je

vključenih 33 romskih društev iz vse Slovenije. Člani Zveze so se zbrali na prvi letošnji skupščini na kateri so med drugim spregovorili tudi o aktualnih zadevah pa tudi o programu dela in finančnem načrtu Zveze v letošnjem letu. V prihodnje bodo največ pozornosti namenili izobraževanju, vzgoji in informiranju Romov. Še najprej si bodo prizadevali, da bo drugačnost sprejeta, da bo več tolerance do romske populacije in manj pojavov nestrpnosti in sovražnega govora.

Zveza Romov Slovenije je na skupščini najprej ocenila delo v prejšnjem letu in podala smernice za delovanje v letošnjem letu. Zveza Romov Slovenije od ustanovitve dalje, torej 19. leto uspešno sodeluje pri predstavitvi položaja Romov v Sloveniji in na mednarodni ravni. Govorili so tudi o praznovanju dneva Romov, predlog je bil da bi bila osrednja prireditev ob dnevu Romov izvedena 8. aprila v Murski Soboti.

I Slovenski romani unija andi Murska Sobota kerdja eršti adale beršeskri skupščina pri sej ferdikle i buti vaš upal te kerde plandja vašu adauh berš. Pri skupščina sinja miškruar vakeribe te pali buti vašu te kijrel u maškarutni prireditev mistu Romanu dij, sej ovla kerdi andu 8 april andi Murska Sobota. I Slovenijakri Romani Unija zaru kezdeto mauk 19 berš aktivno kijrel buti vašu fider položaj Romengru, andi Slovenija te, te andu vilaugo.

Poziv vladi RSSvet Romske skupnosti, Zveza

Romov Slovenije in Forum Romskih svetnikov Slovenije v pismu, ki so ga naslovili na vlado in premiera Mira Cerarja, pozivajo, naj v državni proračun vrnejo tri milijone evrov za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih.

Kot navajajo v pismu, so bila ta sredstva do uvedbe varčevalnih ukrepov na voljo v proračunu ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj. Od ukinitve sredstev pa se je po njihovih opozorilih razvoj infrastrukture praktično ustavil.

Od takrat se namreč občinam

svetuje, naj za to pridobijo evropska sredstva, kar pa v tako kratkem času ni mogoče, navajajo romske organizacije.

Ob tem opozarjajo, da so se Romi zaradi številnih zgodovinskih dejstev znašli v položaju, ko nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev niti na področju bivanja (dostop do vode, elektrike, legalizirane gradnje) niti na področju izobraževanja in zaposlovanja.

Zato pozivajo, naj se ta sredstva vrnejo v državni proračun. Sicer bi, kot navajajo, za normalno rešitev problematike potrebovali

dva do trikrat toliko sredstev. Prav tako bi bilo po njihovem mnenju pomembno, da se v državnem proračunu zagotovi milijon evrov za legalizacijo romskih naselij. S tem bi dobili možnost priključitve elektrike in ostale pomembne infrastrukture, potrebne za vsakodnevno življenje ljudi, so zapisali v pismu.

Načelno sicer soglašajo s predlogom, da se v prihodnjih letih večji del sredstev poizkuša pridobiti iz evropskih sredstev oz. razpisov. A pri tem pričakujejo pomoč pristojnih ministrstev, občin in ostalih.

Vabimo Vas k poslušanju romskega radia Romic na frekvenci 97,6 MHz.



Politika Sveta evrope do Romov

V Murski Soboti so v organizaciji Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije pripravili mednarodno konferenco.

Osrednji del srečanja Evropske romske zveze je bil namenjen politiki Sveta Evrope do Romov, pregledu dokumentov Sveta Evrope, ki omenjajo Rome in dosedanje sodelovanju Sveta Evrope z romskim civilnim sektorjem. Evropska romska zveza s sedežem v Murski Soboti je resna kandidatka, da postane predstavnica evropskih Romov pri Svetu Evrope, ki prav zdaj išče resne kandidate za sodelovanje pri oblikovanju širše evropske politike, namenjene romski skupnosti. V evropskem prostoru je Slovenija prepoznavna po dobrih in slabih primerih. Ko pa primerjamo stanje Romov v evropskem prostoru, lahko ugotovimo da je položaj romske skupnosti v Sloveniji boljši. Člani Evropske romske zveze so med drugim razpravljali o dosedanjem delu zveze in pripravili plan dela za prihodnost. Mnenja so da je potrebno sodelovanje s svetom Evrope, okrepiti.

Andi Murska Sobota i Evropakri romani unija t i Slovenijakri romani unija kerde maškarutni konferenca. Pru lakhipe sinja lek buter vakeribe pali politika sej hi le Svet Evrope ži Roma. Pri

maškarutnu lakhibe zi Evropakri romani unija sinja lekbuter vakeribe pali politika sej hi le Svet Evrope ži Roma, te palu lila andi sej Svet Evropakru vakijrel paru Roma te bali buti sej kijrel khetaun avrenca u evropakru svet. I Evropakri romani unija sej bišel andi Murska Sobota hi miškrudula sej kerla vakeribja palu evropakre Roma le Svetiha zi evropa, durudauh khauj ruden manušen sej šej kerna barider evropakri politika sej ovla kerdi te vašu Roma. : andu evropakru heju hi i Slovenija prindžardi pa lačhi ten a lačhi buti. Kada pa vakeras pali situacija Romengri andu evropakru heju, pa pijras upre hot hi i situacija romengri andi slovenija fider ( šukarider). U mnuša zari Evropakri romani unija miškruaur vakernahi te pali buti unijakri te kerde plandja mistu durider. Sarižijne phijnen hotpekaul te le evropakre svetiha te kijrel khetaun fider buti.

V Murski Soboti so v organizaciji Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije, 18.2. 2015, pripravili mednarodno konferenco. Osrednji del srečanja Evropske romske zveze je bil namenjen politiki Sveta Evrope do Romov, pregledu dokumentov Sveta Evrope, ki omenjajo Rome in dosedanje sodelovanju Sveta Evrope z romskim civilnim

sektorjem. »Konferenca je organizirana z namenom, da spodbudi Svet Evrope, da v diskusijo o romski problematiki vključuje romske organizacije, ki dodobra poznajo to tematiko in se trudijo v dobrobit romske skupnosti v evropskem prostoru«, meni predsednik Evropske romske Zveze, Jožek Horvat Muc.

Konferenco je vodil dosedanji podpredsednik Evropske romske zveze in predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc. V uvodnem govoru je med drugim povedal, da si Evropska romska zveza želi predvsem več sodelovanja z institucijami Svéta Evrope in ostalimi evropskimi institucijami.

Dan pred konferenco so se na rednem sestanku Evropske romske zveze sestali njeni redni člani iz več evropskih držav. Na sestanku so med drugim spregovorili o delu in viziji zveze, vrhunec sestanka pa je bila izvolitev novega predsednika in podpredsednice zveze. Tako je nova podpredsednica Evropske romske zveze postala magistrica Emina Šhemo iz Makedonije, novi predsednik pa Jožek Horvat Muc. Ta dodaja, da zaradi novega položaja znotraj zveze zaenkrat do večjih sprememb ne bo prišlo.

Magistrica sociologije Emina Šhemo, zaposlena na Ministrstvu za kulturo Makedonije v Skopju je z optimizmom in velikim veseljem pozdravila zaupanje članov Evropske romske zveze, ter sprejela mesto podpredsednice zveze. Kljub temu, da je najmlajša članica zveze, bo v svoj položaj vložila trud in znanje, ki ga ima, zanaša pa se tudi na podporo in izkušnje ostalih članov. Njena želja je, da



se Evropska romska zveza dvigne na višjo raven. Med drugim je še povedala: Ljudje, ki so ustanovili Evropsko romsko zvezo in tudi vsi ostali, ki smo se vanjo vključili naknadno, razmišljamo podobno in imamo enak cilj. Želimo si, da se Romi čim hitreje vključijo v širšo družbo, razne institucije, da se jih čim več tudi zavzema za napredek ostalih Romov. Upam, da nam bo tokrat to tudi uspelo. Vem, da Evropsko romsko zvezo sestavljajo romski intelektualci z različnih področij a hkrati nas povezuje isti cilj. In ravno zaradi tega smatram, da nam bo vse, kar smo si zadali tudi uspelo. Želim si, da bi ta mlada organizacija, katere del sem sedaj tudi sama, postala partner delu Svéta Evrope, Evropskega parlamenta in Evropske Zveze. In čeprav smo dokaj mlada organizacija, sestavljena iz romskih intelektualcev, nas bogatijo naše osebne izkušnje, znanje in medsebojno sodelovanje. Od ostalih članov se lahko tudi sama veliko naučim, a veliko lahko tudi doprinesem njim in delovanju organizacije.

Prof. dr. Dragoljub Ackovič je poleg članstva v Cahromu tudi generalni sekretar pri Evropski romski zvezi. Za slednjo meni, da je do sedaj naredila že zelo veliko,

a vseeno ne toliko kolikor bi lahko. Med drugim je opozoril, na večji poudarek izobraževanja romskih otrok, da bi ti po končani osnovni šoli nadaljevali s šolanjem. Spregovóril je tudi o politični participaciji Evropske romske zveze. Romi od Svéta Evrope in ostalih evropskih institucij zahtevamo, da sami aktivno sodelujemo v razpravah pri razreševanju romske problematike. Dosedanja praksa je pokazala, da ni dobro, da nekdo namesto nas razmišlja, govori in sprejema odločitve. In mi se moramo boriti proti temu. Evropska romska zveza ima torej nalogo, da v svoje roke vzame svoje težave in jih tako poskuša sama rešiti. To bi zagotovo poboljšalo tudi dosedanje razmere romskega naroda.

Direktor Urada za narodnosti RS, mag. Stane Baluh je poudaril, da bi bilo potrebno v času reorganizacije Svéta Evrope in sprejemanju nove finančne perspektive poiskati močno mednarodno romsko organizacijo, ki bi na evropski ravni zagovarjala in širše predstavljala romske zveze in organizacije ter vodila tekoče romske posle.

Državni sekretar v kabinetu

predsednika vlade Slovenije, Tadej Slapnik je zadovoljen, da Romi aktivno sodelujejo tudi v političnem prostoru, tako na državni, kot tudi na mednarodni ravni.

Mednarodna romska konferenca »Politika Sveta Evrope do Romov«

V Murski Republiki potekala mednarodna romska konferenca na temo »Politika Sveta Evrope do Romov«, ki jo je organizirala Evropska romska Zveza in Zveza Romov Slovenije.

Zbrane visoke goste, predavatelje in udeležence

konference je pozdravil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, ki je poudaril, da je v naši občini stopnja sobivanja z Romi na visoki stopnji in smo pravzaprav svetel zgled za vse ostale slovenske občine z

romsko populacijo. Najbolj je izpostavil Puščo, edino romsko krajevno skupnost v Sloveniji, institut romskega svetnika, komisijo za romska vprašanja ter visoko stopnjo izobrazbe, ki jo dosegajo Romi v naši občini. Velike zasluge pri tem ima tudi



ustanovitev romskega vrtca pred 53 leti, ki je doprinesel k visoki stopnji socializacije in integracije Romov v naš občini.

Jožek Horvat Muc, predsednik Evropske romske Zveze je povedal namen same konference » konferenca je bila organizirana z namenom, da spodbudi Svet Evrope, da v diskusijo o romski problematiki vključuje romske organizacije, ki dodobra poznajo to tematiko in se trudijo v dobrobit romske skupnosti v evropskem prostoru«.

Na mednarodni romski konferenci so se med drugim pogovarjali tudi o Sodelovanju Evropske romske Zveze pri emancipacijo Romov, sodelovanju Evropske romske Zveze z mednarodnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami, sodelovanje Sveta Evrope z ERTF-om, predstavili so kratko zgodovino Evropske romske Zveze,

obravnavali trenutno situacijo v evropski romski Zvezi in Plan Evropske romske Zveze za prihodnost.

Ustanovitev Evropske romske Unije v Murski Soboti

Predstavniki romskih združenj in organizacij iz trinajstih evropskih držav so na dvodnevnem srečanju v Murski Soboti, 23-24. Junija 2011, ustanovili Evropsko romsko unijo (ERU). Organizacija ima sedež v Murski Soboti, za njenega predsednika je bil izvoljen Rajko Djurić iz Srbije, podpredsednika sta Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, in Dervo Sejdić iz Bosne in Hercegovine, Skupščino ERU bo vodil Santino Spinelli iz Italije, za generalnega sekretarja pa je bil izvoljen Dragoljub Acković iz Srbije. Ko je bila pred srečanjem predstavljena pobuda o ustanovitvi ERU, so jo podprli romski aktivisti, združenja in organizacije iz 18 držav.

Romska unija (ERU), bo partner evropskim ustanovam in bo aktivno sodelovala tako z evropskimi državami, posebno EU, kot vsemi organizacijami Romov v Evropi. Predsednik ERU-ja Rajko Djurić je na novinarski konferenci povedal, da je razlog za ustanovitev premajhna učinkovitost mednarodnih organizacij, Romi

kot prebivalci Evrope pa ostajajo brez temeljnih človekovih pravic. Kot je poudaril, Unija sloni na temeljnih vrednotah evropskih ustanov, kot so dostojanstvo, svoboda in razvoj demokracije. »Smisel nekega novega političnega programa je v priznavanju svobode temu narodu, kar pomeni, da se ta narod dvigne na stopnjo subjekta, in ne objekta. V nasprotnem to ostane rasizem. Pobudo za ustanovitev so podprli tudi aktivisti iz petih držav, ki jih v Prekmurje ni bilo, so pa oddali pisno pristopnico. Ob izvolitvi vodstva so obravnavali tudi statut in pobude za strategijo delovanja, predvsem glede izobraževanja. Opozorili so tudi na razkorak med deklaracijami in pravno ter zakonsko zaščito v nekaterih evropskih državah pripadnikov romske skupnosti na eni, ter praktičnimi prizadevanji držav in lokalnih skupnosti za izboljšanje položaja Romov na drugi strani.

Na konferenci so izvolili novega predsednika in podpredsednika. Predsednik Evropske romske Zveze je postal dosedanji podpredsednik Evropske romske Zveze Jožek Horvat – Muc, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Rajka Djurića, ki ne more več predsedovati zaradi bolezni. Za podpredsednico pa so izvolili mlado romsko aktivistko Emino Shemo iz Makedonije.

Vabimo Vas k poslušanju romskega radia

Romic na frekvenci 97,6 MHz.



Svet romske skupnostiSvet romske skupnosti ki je

krovna romska organizacija šteje 21 članov. 18. decembra 2014 so v Ljubljani opravili volitve in za predsednico vnovič izvolili Janjo Rošer. Po seji Sveta je Rošerjeva, povedala, da je v preteklem mandatu dobila veliko pozitivnih izkušenj, ki jih bo skušala prenesti naprej. Ugotavlja, da imajo zelo pestro sestavo sveta, saj pokrivajo skoraj celotno Slovenijo, od Primorske do Prekmurja, veliko je novih mladih obrazov, kar jo še posebej veseli. Prav zato je prepričana, da če bodo vsi skupaj aktivni, bodo uspešni.

Za Rošerjevo je glasovalo vseh 19 prisotnih članov sveta od 21-članskega sveta, dva sta se opravičila. Volitve v druge organe sveta bodo opravili na januarski seji. Gre za imenovanje dveh podpredsednikov, sekretarja, tudi dveh delovnih teles - komisije za poslovnik in kadrovske zadeve

ter odbora za ohranitev identitete jezika in kulture romske skupnosti. Imenovali bodo tudi člane za vladno komisijo za zaščito romske skupnosti.

Na prvi letošnji seji Sveta romske skupnosti ki je bila v Novem mestu, 21.1.2015 pa so določili prioritete delovanja sveta in opravili volitve v druge organe sveta. Gre za imenovanje dveh podpredsednikov, sekretarja, tudi dveh delovnih teles - komisije za poslovnik in kadrovske zadeve ter odbora za ohranitev identitete jezika in kulture romske skupnosti. Imenovali so tudi člane za vladno komisijo za zaščito romske skupnosti. Podpredsednika sta postala Jožek Horvat –Muc in Slobodan Nezirovič, sekretarka je znova postala Nataša Horvat. Izvolili so tudi člane vladne komisije za zaščito romske skupnosti, mandat so dobili: Janja Rošer,

Darko Rudaš, Jožek Horvat-Muc in Bojan Tudija. Svet romske skupnosti bo za delovanje v letošnjem letu razpolagal z enakimi sredstvi kot v prejšnjem letu.

Zu svet romana skupnostjakru, sej hi lekbarider romani organizacija hi 21 žijne. U manuša zaru Svet vaši angjuni papal auri kedijne le Janja Rošer. Pri eršti adale beršeskri seja sej sinja Novo mesto pa kedijne auri mik le angjunen zu Svet, duj podprecednikjen le manušen sej ovna andu komisiji. Auri kedime duj podprecednikja hi u Jožek Horvat –Muc te u Slobodan Nezirovič, vaši sekretaurka papal auri kedijne la Nataša Horvat. Auri kedijne pa te le manušen so ovna andi vladni komisija vašu Roma, adauh hi i Janja Rošer, u Darko Rudaš, U jožek Horvat –muc te u Bojan Tudija.

Spomin na Porajmos27. januar je za mednarodni

dan spomina na žrtve holokavsta. Med drugo svetovno vojno je bilo največ ubitih Judov, prav tako je bilo ubitih tudi veliko Romov. Leta 2005 so 27. januar razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Šele leta 2012 pa se je Nemčija v Berlinu s spomenikom poklonila tudi Romom in Sintom, ki so bili žrtve nacističnega holokavsta. Slovenske Rome so množično pošiljali v koncentracijska taborišča v Auschwitz, v

Jasenovac in v Begunje na Gorenjskem. Prekmurski Romi, ki so preživeli koncentracijska taborišča so sicer pripovedovali o »logorih« svojim svojcem. Po omenjenih pričevanjih ter obstoječih literaturah je bilo kar nekaj Romov iz Prekmurja v taboriščih, prav tako je bilo kar nekaj Romov žrtev nacističnega nasilja. V Turnišču so ubili 6 romskih talcev.

Romi o porrajmosu kot so

sami poimenovali holokavst, ki se je vršil nad njimi, niso imeli nikomur poročati, saj jih nikoli niti ni bil noben pripravljen poslušati. Romi niso imeli niti države, ki bi jih po vojni sprejela, jih zaščitila in obvarovala.

Holokavst je potrebno označil kot tragedijo nedolžnih, ohranjanje spomina nanj pa mora biti vsem kot opomin

U 27. Januar hi dij kada men spotinas prudula sej sana murdarde miškru dujtu themeskru habaru. Andu Holokast sana murdarde



Med žrtvami holokavsta tudi številni prekmurski Romi

Slovenski Romi in Sinti so bili žrtve holokavsta, ki so ga izvajali nemški nacisti. Tudi otroci so bili žrtve genocida nad Romi. V gestapovskih zaporih v Begunjah na Gorenjskem in v zbirališče Šentvid pri Ljubljani je bilo pobitih ali odpeljanih približno 300 Romov, med njimi tudi pomurski . Od tam so jih odpeljali v taborišča po Evropi. V bazi podatkov Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani je evidentiranih 186 smrtnih žrtev med Romi, od tega je nemški okupator zakrivil 93 smrti Romov.

Med žrtvami tudi Romi iz Prekmurja

Prekmurski Romi, ki so preživeli koncentracijska taborišča (1941-1945) so sicer pripovedovali o »logorih« svojim svojcem. Romi sami nekih konkretnih zapisov niso naredili. V času Mednarodnega romskega tabora v Murski Soboti (1994-1996) so v organizaciji

Romani Union Murska Sobota v sodelovanju s profesorjem Dragoljubom Ackovičem iz Beograda pripravili pisne izjave preživelih taboriščnikov oziroma njihovih svojcev za pridobitev odškodnine s strani nemške vlade. Po omenjenih pričevanjih ter obstoječih literaturah je bilo kar nekaj Romov iz Prekmurja v taboriščih, prav tako je bilo kar nekaj Romov žrtev nacističnega nasilja.

Te dni je Romsko društvo Romani Union Murska Sobota je izdalo knjigo avtorja Jožeka Horvata – Muca in soavtorjev Dragoljuba Ackoviča in Rajka Djuriča, ki pripoveduje o genocidu oziroma »Porajmos« nad Romi pred drugo svetovno vojno.

Avtor knjige Jožek Horvat – Muc nam je povedal, da kot romski aktivist in raziskovalec že nekaj časa spremlja razprave in ugotovitve različnih institucij in posameznikov o genocidu

nad slovenskimi Romi v drugi svetovni vojni. V knjigi je zbral ter delno komentiral izjave, tekste in razprave različnih raziskovalcev in avterjev del s to materijo. Prav tako povezuje genocid /porajmos nad Romi s preganjanji Romov pred drugo svetovno vojno in posledično s tem organiziranje Romov po drugi svetovni vojni.

Romi iz Prekmurja, ki so bili v taboriščih v drugi svetovni vojni:1. Horvat Ivan-Tiknoro,

Pušča (Marsel/Francija)2. Kokaš Mihael-Miška, Pušča

(Mathausen)3. Cener Jože-Buča, Pušča4. Horvat Franc-Francelj,

Pušča5. Šarkezi Franc-Bauči, Pušča

(Marsel/Francija)6. Horvat Ignac-Naucouro,

Pušča7. Baranja Matija-

Jurica, Pušča (Šopron),(1905-1974), ***

8. Horvat Ignac-Hejči, Pušča (Šopron)

9. Horvat Ivan-Thaurdo, Pušča(Šopron)

lekbuter Židuvja, pal lende pe lekbuter Roma. Andu 2012 berš pa erš u Ničku andi Berlin vašu Roma te Sinti sej kerdja spomenik mistu mule andu holokavst. Le Slovenske Romen miškru habaru bičhavnahi andu logor

Aušvic, Jesenovac, Begunje pru Gorenjsko. U Prekmurske Roma sej aučhile živde andu logordja paladauhphukade pumare manušenge. Palu phukavibja te literatura ( kenvi) sej hi, phukaun paladauh khaj sana buter Roma

andu logordja, priku but Roma sinja kerdu nacističnu maribe. Turnišje murdarde šuf žijnen. Palu Porrajmos pekal te vakijrel sar pali tragedija mistu dula so mule, te na trumas te pubistijrel site hilu menge andu gondi.



10. Šarkezi…..(Picouri) mati od Vlatkoja

11. Zvonko..brat od Ide12. Šarkezi Marija, rojena 1916

v Sesvete, ubita 17.10.1941 v Jasenovcu

13. Šarkezi Milka, rojena 1940 v Cirkovci, ubita 1941 v Jasenovcu

14. Šarkezi Štefan,rojen 1938 v Cirkovci, ubit 1941 v Jasenovcu

15. Horvat Mihael, Zenkovci, pobegnil iz taborišča

16. Baranja Ivan (25.2.1925-5.10.2002), Vanča vas - Borejci, Kermend - Madžarska

17. Baranja Vinko - Vinci, Vanča vas - Borejci, Kermend - Madžarska

18. Horvat Mihajel, Vanča vas - Borejci, Kermend - Madžarska

19. Baranja Hermina (28.11.1928-21.2.2012), Vanča vas - Borejci, Kermend - Madžarska

20. Cener Ivan-Vana, Kranjčeva, Černelavci,****

21. Baranja Karel, Domajinci, Mathausen, pobegnil

22. Baranja Jožef, Domajinci, Mathausen, pobegnil

23. Baranja Gizela (19.5.1931-12.7.2008), Borejci

24. Baranja Marija, rojena 16.8.1928, Vanča vas

25. Cener Marija (3.3.1929-26.1.2011), Vanča vas

26. Horvat Anton - Tani, Mathausen

27. Horvat Andraž - Drač, Černelavci

Žrtve nacističnega režima:1. Baranja Adolf,rojen 1910 v

Ormožu, ustreljen kot talec 27.2.1945 v Turnišču

2. Baranja Jože,rojen 1924 v

Melinci, ustreljen kot talec 27.2.1945 v Turnišču

3. Baranja Jože,rojen 1920 v Selnice,ustreljen 17.10.1943 na Hrvaškem

4. Horvat Franc,rojen 1919 v Pribislavci,ustreljen kot talec 27.2.1945 v Turnišču

5. Horvat Franc, rojen 1920 v Selo, ustreljen kot talec 27.2.1945 v Turnišču

6. Horvat Geza, rojen 1910 v Selo, ustreljen kot talec 27.2.1945 v Turnišču

7. Horvat Mihael, rojen 1910 v Gomilice, ustreljen kot talec 27.2.1945 v Turnišču

8. Horvat Evgen, rojen v Zenkovcih, ubit od granate 8.aprila 1945

9. Horvat Ferdo, rojen 1904 v Dokležovju, ubit v Szombathelyu 1945

10. Horvat Štefan,rojen v Gančanih, ubit na prevozu v Nemčijo

11. Horvat Štefan, rojen 1879 v Pincah, ubit 6.novembra 1945 v Pincah

12. Kovač Julija, rojena 1910 v Dolini, ubita 8.aprila 1945 doma

13. Janez Horvat iz Pušče, umrl ob zavezniškem bombardiranju taborišča na Madžarskem.



Svetovni dan romskega jezikaV Zagrebu so 5. novembra

2014 z slavnostno akademijo na Filozofski fakulteti obeležili svetovni dan romskega jezika. 5. november so predlagali zato, ker je na ta dan leta 2008 prvič predstavljen Romsko-hrvaški in hrvaško-romskih slovar, avtorja Veljka Kajtazija ki je tudi pobudnik obeleževanja svetovnega dneva romskega jezika. V Evropi, kjer živi 25 milijonov Romov je romski jezik priznan kot uradni jezik, zato z svetovnim dnevom Romskega jezika, opozorimo na to, da je potrebno romski jezik ohranjati. Slavnostne akademije v Zagrebu so se udeležili tudi predstavniki Zveze Romov Slovenije.

Dan romskega jezika v

Zagrebu obeležujejo že šesto leto. Ta dan je zelo pomemben, ne samo za Rome na Hrvaškem, pravi Veljko Kajtazi, poslanec hrvaškega sabora, ampak za vse Rome po celem svetu. Zato vsem Romom sporoča, da je jezik zelo pomemben.

Na Zagrebški Filozofski fakulteti Ljativ Demir že 3 leta poučuje romski jezik in kulturo Romov. Pravi da delo poteka po načrtih in da imajo uspešne študente. Posebej želi poudarit, da je potrebno ob spoznavanju romskega jezika, kulture in literature, pozabiti na predsodke in stereotipe.

5. november je praznik naših korenin, maternega jezika

- praznik romskega jezika.

V zadnjem času se vse več Romov trudi ohranjat romski jezik, zato so dela romskih literarnih ustvarjalcev zelo pomembna. Ta področje se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji močno okrepilo.

Andi Zagreb pa vašu themeskru romana čhibjakru dij, kerdja svecitiki akademija pri Filozofski fakulteta. Andi Evropi žijn 25 milijondja Roma i romani čhib pa hi prindžardi oficiolni čhib, vašudauh pe šej le themeskre romane diviseha del zur hot pe ferikijrel i romani čhib. Zagreb pri Filozofski fakulteta mauk trin berš sikaun i romani čhib te i romani kultura

Simpozij o učinku genocida nad Romi v drugi svetovni vojni

Romi se tudi v današnjem času le stežka otresejo negativnih predsodkov. Rome so dolgo asociirali z nečim negativnim. V prostorih Murske republike potekal simpozij o učinku genocida nad Romi v drugi svetovni vojni.

Poleg 8. aprila, ki ga obeležujemo kot svetovni dan Romov, je 5. november razglašen za svetovni dan romskega jezika. Na simpoziju o romskem jeziku so sodelovali domači jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature, novinarji, politiki ter pisatelji.

V Evropi, kjer živi okrog 20 milijonov Romov, je romščina priznana kot uradni jezik. Svetovni dan romskega jezika naj bi tako opozoril javnost na to, da je standardizacija romskega jezika potrebna, prav tako bi morali dati večji poudarek njegovemu

razvoju in ohranjanju. V številnih evropskih državah ima romščina status manjšinskega jezika (v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem, na Madžarskem), v nekaterih pokrajinah (na primer v Makedoniji in na Kosovu) pa tudi uradnega.

O Romih so se že v preteklosti izoblikovali številni stereotipi, predvsem negativni, čeprav danes številni pripadniki romske skupnosti nimajo s temi nič skupnega. Ker je predsodke in mentaliteto ljudi težko spremeniti, mnogi Rome še danes asociirajo z nečim negativnim.



Romi se tudi v današnjem času le stežka otresejo negativnih predsodkov.

Genocid je Rome močno prizadel.

Na simpoziju so spregovorili tudi o romski književnosti, ki je postala del zgodovine šele v 20. stoletju. Teme, ki tvorijo njeno bistvo, so zgodovina, družbena eksistenca, vprašanje identitete in holokavst. Rajko Djurić in Jožek Horvat - Muc poudarjata, da se zadnje čase pojavljajo tudi literarne študije o romski književnosti, kritiško pa še naprej ostaja brez pravega odmeva. Poleg tega so debatirali o učinku genocida nad Romi v drugi svetovni vojni, pri čemer so se osredotočili na literarna dela romskih in ne-romskih avtorjev.

Takšnih ustvarjalcev ni malo, med slednje spadajo sledeči: Philomena Franz iz Nemčije,

Elena Lackova iz Slovaške, Bronislawa Wajs Papusza iz Poljske, Celija Stojka iz Avstrije, Otto Rosenberg iz Nemčije, Walter Stanojski iz Nemčije, Franz Rosenbach iz Nemčije, Christian Bernadek iz Tarasconsura/Ariege, Menjahert Lakatoš iz Madžarske, Mateo Maksimov iz Španije, Mirko Peršen iz Hrvaške, Ljubo Jandrič iz Bosne in Hercegovine, Dušan Ćulum iz Srbije, Ćamil Sijarić iz Bosne in Hercegovine, Đorđe Miliša iz Hrvaške, Radovan Ždrale iz Srbije, Dušan Savić iz Bosne in Hercegovine, Dušica Milanović Marika iz Srbije, Đorđe Radišić iz Hrvaške, Miloš Kordić iz Hrvaške, Avdo Mujkić iz Puračiće, Alija Krasnići iz Kosova, Bajram Haliti iz Srbije, Rinaldo Diricchardi Muzga iz Slovenije, Jožek Horvat Muc iz Slovenije, Dragoljub Acković iz Srbije in Rajko Đurič iz Srbije.

Položaj romskih žensk v družbi

Društvo Romani Union Murska Sobota je v sodelovanju z Ženskim forumom pri Zvezi Romov Slovenije minulo leto v hotelu Zvezda v Murski Soboti organiziralo okroglo

mizo »Položaj romskih žensk v družbi«. K razpravi smo povabili Rominje, ki s svojim delom in aktivnostjo prispevajo k razvoju romske skupnosti, hkrati pa imajo svoje poglede na položaj

romskih žensk v družbi. Prav tako so o razmerah in pogledih romskih žensk svoja stališča predstavile romske organizacije in skupine.

Na okrogli mizi smo spregovorili o zakonodaji in direktivah ter o romskih ženskah v evropskih organizacijah, položaju romskih žensk v Evropski uniji, medijih in delovanju romskih žensk v njih, zdravju in stresu ter izobraževanju romskih žensk.

Svoje poglede na položaj romskih žensk v družbi in družini so prispevale: Romina Sandreli, Ženski forum pri Zvezi Romov Slovenije; Tjaša



Herman, Urad za narodnosti RS; Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti MDDSZEM; Vera Klopčič; Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti; Monika Sandreli, urednica Romica; Nataša Horvat, romska svetnica v občini Lendava; Samira Horvat, romska pomočnica iz Prekmurja; Tjaša Šarkezi, romska pomočnica iz Kočevja; Medina Zumberi, romska pomočnica iz Maribora; Sonja Horvat, RKTD Pušča; Dina Božanić, predstavnica CSD Murska Sobota; Zdenka Verban Buzeti, profesorica zdravstvene vzgoje, NIJZ Murska Sobota, in drugi.

Vloga romske ženske v družbi in družini

Romska skupnost se spreminja. Romske ženske postajajo vse bolj aktivne, vendar so še marsikje v Sloveniji vpete v tradicionalne vloge. Kako bi lahko skupaj z njimi pospešili proces njihovega aktivnega vključevanja v skupnost? Namen programov, ki jih izvajamo, je med drugim pokazati dobre prakse romskih aktivistk in tako spodbuditi Rominje k vključevanju in

aktivnejši participaciji v družbi. Izobrazba, zaposlitev in

vztrajnost so vrednote, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja romskih žensk. Romske ženske je treba osveščati in informirati o projektih, programih, izobraževanju, preventivnih akcijah, ki se izvajajo zanje.

Neenakost med spoloma in prikrito diskriminiranje Rominj sta pogosta tako med večinskim prebivalstvom kot tudi v sami romski skupnosti. Kjer je izobrazbena raven Rominj višja, se zavedajo diskriminatornih ravnanj in lahko ustrezno ukrepajo. Toda položaj romskih žensk je ponekod še vedno slab, na kar vplivajo tudi kulturni vzorci in položaj romskih skupnosti po pokrajinah in regijah.

Tradicionalno je bila vloga romskih žensk omejena na gospodinjstvo in vzgojo otrok, vendar postajajo zdaj vedno bolj dejavne na več področjih. Še pred leti so bile omejene pri navezovanju stikov in gibanju, strogo vezane na gospodinjstvo in matere številnih otrok. Danes je drugače, nekatere romske ženske so na pomembnih položajih, na primer predsednice sveta romske skupnosti, romske svetnice – v prejšnjem mandatu je imela romsko svetnico občina Dobrovnik, zdaj je na 19 svetniških romskih mestih pet Rominj (v občinah Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Semič in Šentjernej), imamo romske novinarke, romske pomočnice, predsednice romskih združenj, aktivistke, prostovoljke pri RK, Hospicu itd.

Čeprav se stanje izboljšuje tudi na področju izobraževanja, pa ne moremo biti zadovoljni s tem, da je med pripadnicami romske skupnosti le peščica visoko izobražena in zaposlena.

Prednost romskih žensk je, da so se pripravljene dogovarjati, so aktivnejše in lažje jih je motivirati. Pripravljene so na formalna in neformalna izobraževanja, na izpostavljanje v javnem življenju in hkrati na delovanje za izboljšanje položaja Romov.

Vloga romske ženske v družini

Rominje pogosto živijo v senci svojih mož, partnerjev, skrbijo za družino, dom, otroke. V podporo so celotni družini, kdo pa podpira njih? Ali je njihova vloga spoštovana? Dobijo za svojo požrtvovalnost zadosti pozornosti, zahvalo? Živijo Rominje svoje sanje, si zastavljajo jasne cilje? Kaj počnejo za lastno zadovoljstvo?

Težave, s katerimi se soočajo romske ženske, so nizka samopodoba, odpor do izpostavljanja, večplastna diskriminacija, občutki nemoči



in manjvrednosti, pomanjkanje lastnih sredstev, pogosto slabše zdravje, vključno s stresom in depresijami.

Brez podpore družine se je težko izpostaviti in postati romska aktivistka, kajti v aktivizem je treba vlagati veliko energije in moči. Pomembno vprašanje je, kakšne informacije potrebuje romska ženska, da se bo lažje vključevala v družbo (izobraževanje in zaposlitev). Včasih je potreben le pogovor …

Informiranje javnosti o romski kulturi

Položaj žensk v evropski in svetovni družbi je kljub deklarativni enakosti in enakopravnosti v marsikaterem segmentu še vedno slabši od položaja moških. V romskih skupnostih, ki so že kot celota

odrinjene na družbeni rob, je položaj žensk in deklic še bistveno slabši, tudi zato, ker so romske skupnosti tradicionalno izrazito patriarhalne. Razlog za slab položaj romskih žensk ni to, da ne bi želele postati odgovoren subjekt lastnega razvoja, temveč nimajo priložnosti, da bi to postale. Ovire pri tem so različne: nizka motiviranost, vztrajnost, vera in prepričanja, pa tudi prisotnost tradicionalnih miselnih vzorcev.

Kakor pravijo same: »Če želimo postati emancipirane in sodobne romske ženske, se moramo znebiti zmotnih predstav, podob in stereotipov, ki nas zadevajo. Dokazati moramo, da smo sposobne, da zmoremo in da želimo postati enakopravne članice skupnosti. Predvsem pa moramo biti slišane in uslišane. Opažamo, da je romska ženska diskriminirana v sferi zasebnega in v sferi javnega

življenja. V sferi zasebnega je omejena zgolj oziroma pretežno na vlogo matere, gospodinje, žene oziroma partnerice. V sferi javnega je diskriminacija bolj prikrita. Najbolj vidna je na področjih izobraževanja, zaposlovanja in zdravstva. Vsekakor pa lahko ravno me, ki o tem govorimo in si prizadevamo izboljšati položaj, pripomoremo k izboljšanju na ta način, da poskušamo svoje znanje, pozitivne izkušnje prenašati na pripadnice romske skupnosti z osveščanjem, večjim vključevanjem na področje politične participacije, spodbujanjem k aktivnemu vključevanju v različne programe, ki so namenjeni ženskam. Ključno je zavedanje, da so izobrazba, zaposlitev in vztrajnost vrednote, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja romskih žensk.«

Francoski veleposlanik na obisku pri ZRS

Jožek Horvat Muc in Pierre-François Mourier

Pierre-François Mourier, francoski veleposlanik v Sloveniji je bil v ponedeljek, 24. novembra 2014 na obisku v Murski Soboti, v Prekmurju.

Veleposlanik se je najprej srečal z županom Murske Sobote, Aleksandrom Jevškom in s predstavnikom regionalne agencije za gospodarski razvoj, Ferijem Göncem. Pogovarjali so se o razvojnih projektih mesta in o možnostih sodelovanja s Francijo.

Ob kosilu pa se je veleposlanik srečal s predsednikom Zveze Romov Slovenije, Jožekom Horvatom Mucom, ki je tudi podpredsednik Sveta Romske skupnosti Republike Slovenije, s katerim je kasneje obiskal tudi romski informativni center ROMIC.



ROJSTVO: Izkušnje romskih žensk

Slovenski etnografski muzej razvija projekt: Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za kulturo. Za romsko skupnost izvajajo projekt: Rojstvo: izkušnje romskih žensk. Z namenom soustvarjanja muzejske vednosti so se povezali s tremi romskimi skupnostmi na različnih koncih Slovenije: v Serdici, Mariboru in Kerinovem Grmu pri Krškem. Udeleženke so poleg pridobljenega znanja, delile lastne izkušnje in hkrati obudile običaje, s poudarkom na ohranjanju kulturne dediščine. Predvidena je postavitev razstave, na kateri bodo razstavljeni predmeti in fotografije udeleženk, povezani z reproduktivnimi procesi, prav tako pa tudi zapisi zgodb, izkušenj in refleksij udeleženk o tem življenjskem

obdobju.Želja po večjem vključevanju

pripadnikov ranljivih družbenih skupin v muzejsko delo je namen projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Projekt ki ga izvajajo za romsko skupnost se nanaša na soustvarjanje kulturne dediščine pri romskih ženskah. S projektom želijo še posebej poudariti položaj žensk, pri katerih gre za sovplivanje več diskriminacij, etnične pripadnosti in spola, pravi vodja projekta Tina Palaić.Šarenka Hudorovac iz Kerinovega grma, pravi da je vloga romskih žensk omejena na gospodinjstvo in vzgojo otrok, zato so taki projekti pomembni, da se romske ženske začnejo družiti.

Melisa Baranja je študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo v Ljubljani. Za sodelovanje pri projektu se je odločila na

pobudo profesorice. Udeleženke so delile lastne izkušnje in hkrati obudile običaje. Spletla so se tudi nova prijateljstva. Čeprav obstajajo regijske razlike pri položaju romskih žensk, imamo iste cilje, pravi Jasmina Ahmetaj iz Maribora.

V okviru projekta so postavili tudi razstavo in pripravili predstavo. Rezultate aktivnosti so 26. marca predstavili v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo bodo gostili tudi v lokalnem okolju udeleženk.

Andu Slovensku etnografsku muzej kijren projekt Dostopnost, souh hi te vašu Roma, lekbuter pa vašu romane žuvja, sej kijren buter filitike butja palu Ulibe. Zu projekt akharde le romane žuvjen andri Serdice, Kerinov grm te andri Maribor. Telu projekt kerde te kijpengru dikhipe souh praude andu 26. marc, vašu dujengru dij.





Prečkajmo meje – združimo svet

Mladinski kulturni inkubator Mansarda je pripravil dan odprtih vrat s predstavitvijo dela aktivnosti mladinskih organizacij v občini Lendava in tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt Prečkajmo meje – združimo svet, katerega namen je premagovanje stereotipov in združevanje

različnosti. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani in traja do 15. 1.2015. Projekt Prečkajmo meje – združimo svet, nam je predstavil Filip Pongrac vodja projekta.

Vizija projekta je zagotoviti odprt prostor za premagovanje stereotipov in združevanja

Pregled dogodkovKomisija DZ za peticije ter

za človekove pravice in enake možnosti se je kot zainteresirano delovno telo na 11. decembra 2014 seji seznanila s tretjim poročilom o položaju romske skupnosti v Sloveniji in ga ocenila kot ustreznega. Kljub temu so na seji opozorili na še vedno pereče bivanjske razmere in na prepočasno vključevanje romske skupnosti v družbo.

Novo mesto, 5. decembra 2014 (STA) - V Novem mestu so pred kratkim ustanovili novo romsko društvo Opre Roma, ki bo delovalo znotraj Zveze Romov za Slovenijo. Njegovi člani niso zgolj Romi, društvo pa želi delovati na različnih področjih, in ne samo kulturno. Hkrati bi rado širše, in ne zgolj v nekaterih naseljih sodelovalo pri ustvarjanju sožitja med Romi in drugimi prebivalci.

ERIO je objavil priročnik za romske aktiviste s smernicami o tem, kako naj se ti zavzemajo za vključevanje Romov na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Priročnik ponuja nasvete romskim aktivistom za načrtovanje in oblikovanje učinkovitega zagovorništva, za izvajanje aktivnosti za večjo prepoznavnost in zagotavljanje napredka na področju vključevanja Romov v Evropi. Priročnik je bil razvit z namenom spodbujanja aktivacije in zagovorništva Romov na ravni skupnosti, zlasti na ravni njihovega organiziranja, vzpostavitve mrež in organizacij s potrebnimi informacijami in zadostnimi spretnostmi zastopanja romske skupnosti v Evropi.

Priročnik je na voljo v angleškem in romskem jeziku.

Mag. Stanko Baluh imenovan za direktorja Urada Vlade RS za narodnosti

Vlada Republike Slovenije je na seji za dobo petih let, in sicer od 18. 3. 2015 do 17. 3. 2020, za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti imenovala mag. Stanka Baluha, ki je doslej opravljal funkcijo

vršilca dolžnosti direktorja.Svet romske skupnosti RS je za

novoizvoljene romske svetnike organiziral izobraževanje o delu romskega svetnika v občinskem svetu, o njegovih pristojnostih, pravicah in dolžnostih. Predavanje je zajemalo tudi pomembne informacije ki bodo romskim svetnikom pri njihovem delu v pomoč. Predavanje o vlogi romski svetnika je potekalo na dveh lokacijah , in sicer v Murski Soboti in v Novem mestu.

Po mnenju Janje Rošer so bili udeleženci izobraževanja s pridobljenimi informacijami zadovoljni. Pridobljeno znanje, kot pravijo bodo s pridom uporabljali pri svojem delu.

U svet romana skupnostjakru kerdja sikavibe pri souh u neve romane svetnikja sikjonahi pali pumari buti, sar te kijrel khetaun buti la občinaha te so site sa žaunen pali pumari občina. U manuša sej sana oddoj djirinde lačhe informaciji sej lenge pomožinla zi lengri buti.



različnosti, v katerem bodo lahko mladi iz Lendave in njene okolice, prečkali čim več meja v zvezi z ranljivimi skupinami, posebej z madžarsko manjšino, Romi in ženskami.

Iskanje konkretnih rešitev in smernic za dosego razumevanja in miru v multikulturnem okolju med različnimi skupinami in njihovimi interesi,

je eden od ciljev v prihodnosti. Koncept projekta je razdeljen na tri dele, kjer vsaka ranljiva skupina predstavlja en del in kateri je posvečen en mesec dejavnosti.

Zagotoviti želijo odprt prostora za dialog, predstavitev tem in aktualnih vprašanj, promocijo in ozaveščanje o človekovih pravicah .

Andi Lendava zu Ternengru inkubatur Mansarda kijren projekt Žas priku granici- združinas u vilaugu, zi souh hi vakeribe palu ungri, roma te palu žuvja. Saka grupake djik masek kijren butja savenca kaumen hot buter manuša prindžarna adalen grupi, vakeribe hi pa te palu manušane phučibja.

Življenje skozi oči RomovV mladinskem kulturnem

inkubatorju Mansarda v Lendavi so pripravilo strokovni posvet.

Mladinski kulturni inkubator Mansarda je pripravil dan odprtih vrat s predstavitvijo dela aktivnosti mladinskih organizacij v občini Lendava in tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt Prečkajmo meje – združimo svet, katerega namen je premagovanje stereotipov in združevanje različnosti. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani in traja do 15. 1.2015. Na predavanju so sodelovali tri eminentni govorci, katerih namen je bil predstaviti premagovanje stereotipov in združevanje različnosti o Romih. Ob koncu predavanja in razprave so lahko udeleženci poskusili tudi Ciganski bograč , katerega je pripravil Mihael

Horvat zaposlen v Termah 3000 kateri je tudi pobudnik ustanovitve Romskega kulturnega turističnega kulinaričnega društva Golobica občine Murska Sobota.

Vizija projekta je zagotoviti odprt prostor za premagovanje stereotipov in združevanja različnosti, v katerem bodo lahko mladi iz Lendave in njene okolice, prečkali čim več meja v zvezi z ranljivimi skupinami, posebej z madžarsko manjšino, Romi in ženskami. Iskanje konkretnih rešitev in smernic za dosego razumevanja in miru v multikulturnem okolju med različnimi skupinami

in njihovimi interesi, je eden od ciljev v prihodnosti. Koncept projekta je razdeljen na tri dele, kjer vsaka ranljiva skupina predstavlja en del in kateri je posvečen en mesec dejavnosti.

Tina Friedriech, Romski akademski klub je absolventka ruskega in nemskega jezika s književnostjo na FF v Ljubljani. Kot predsednica Romskega akademskega kluba pa skupaj z ostalimi člani društva izvaja različne izobraževalne aktivnosti za romske otroke in dijake. Na predavanju bo predstavila delovanje društva in njihovih aktivnosti, katerih osnovni namen je aktivnejše vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem in posledično gradnjo sožitja med Romi in večinskim prebivalstvom.

Blaž Kovač je po izobrazbi pravnik in na AIS pokriva predvsem domače teme človekovih pravic. Največ se ukvarja z izzivom pravic romske manjšine ter izbrisanih. Pomaga tudi usposabljati in pri svojem delu podpirati romske predstavnike, ki so pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti v domači politiki. Blaž je del



Zaključna slovesnost projekta PREČKAJMO MEJE – ZDRUŽIMO SVET

3. marca so v prostorih MKI Mansarda v Lendavi zaključili projekt«Prečkajmo meje - združimo svet«, ki je trajal od 15. oktobra 2014 do 31. januarja 2015, katerega je, poleg občine Lendava, Kluba Študentov Lendava , Zavoda za zaposlovanje RS in Mladinskega sveta Lendava, podprla tudi ameriška ambasada v Ljubljani, Ministrstva za zunanje zadeve ZDA.

Povezovanje in razbijanje predsodkov

Glavni namen programa je bil sicer dvoplasten. Glavno vodilo in smernice projekta izhajajo iz sporočila sedmih ustanovnih očetov Amerike, ki so v treh mesecih premagali različne interese konfederacij in nanje odgovorili s sprejetjem državljanskih pravic. Drugi namen projekta

pa je bila nadgradnja prvega in predstavlja izziv iskanja konkretnih rešitev, smernic za prihodnost, predlogov za dosego razumevanja in miru v multikulturnem okolju med različnimi skupinami in njihovimi interesi v Lendavi in njeni okolici. Izhodiščna točka in moto projekta je to torej duh velikih ustanovnih očetov.

Cilji projekta• zagotoviti odprt prostor za

dialog• promocija in ozaveščanje o

človekovih pravicah• polnomočanje ranljivih

skupin• spodbujanje kritičnega

razmišljanja in analiziranja,• večja vključenost ranljivih

skupinMladi s projektom do

premagovanja stereotipov in združevanje le-teh v različnosti

kolektiva AIS od leta 2005.Pri svojem delu predvsem lobira, usposablja aktiviste človekovih pravic (Rome, izbrisane) ter vodi delo z mediji.

Darko Rudaš, Romano Kher, dolgoletni romski aktivist in politik, romski svetnik v Mestni občini Murska Sobota, ki je uspel naselje Pušča razviti v vzorčno naselje ne samo v Sloveniji, ampak v evropskem prostoru. Je pobudnik, ustanovitelj in predsednik Združenja

Forum romskih svetnikov Slovenije, ki združuje 20 izvoljenih občinskih svetnikov ter druge aktiviste. Je reden sogovornik državnih organov pri reševanju problemov v romskih skupnostih v celotni Sloveniji.



Sedem let oddaje So vakeres – Kaj govoriš?

V krajevni skupnosti Pušča potekalo javno snemanje oddaje, ki jo pripravljajo romski novinarji.

Že sedmo leto nastajajo romske oddaje, ki jih ustvarjajo romski novinarji na TV Slovenija. Tokrat so svojo obletnico javno posneli v romskem naselju Pušča. Glavni namen same oddaje So vakeres – Kaj govoriš je da jih pripravljajo romski novinarji sami. Ustvarja jo deset romskih novinarjev iz Prekmurja,

Dolenjske, Maribora ter Ljubljane. Ključni stebri oddaje sta voditelja Monika Sandreli, Vinko Cener in novinarka Enisa Brizani, ki je tudi urednica romske oddaje Amare droma (Naše poti) na radiu Slovenija.

Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš, ki je na sporedu dvakrat mesečno,

V MKI mansardi v Lendavi potekala zaključna slovesnost projekta Prečkajmo meje – združimo svet, na kateri so razglasili rezultate projekta, predstavili izdelke, podelili certifikate mladim in odprli cyber-kotiček.

Vodja projekta Filip Pongrac na kratko podal aktivnosti in zaključke projekta: »Projekt je trajal tri mesece, od 15. oktobra do 31. januarja. V tem času smo izvedli dvainpetdeset aktivnosti, na katerih je sodelovalo 579 mladih. V teh stodesetih dneh smo brezplačno razdelili 330 zvezkov, 330 map in 460 svinčnikov z namenom, da so mladi tisti, ki lahko spremenijo svet.« To je bil njihov moto in pri samem projektu so mladi spoznali, da so oni tisti, na katerih stoji prihodnost in svet.

Pri projektu so najbolj bila obiskana predavanja in delavnice, udeleženci pa so se lahko udeležili tudi ekskurzij, obeležij, razstav in naredili selfije. »Naš projekt je imel namen, da bi z mladimi prečkali meje, ki nam jih predstavljajo predsodki in stereotipi, in jih združevali v razumevanju do različnosti, ki nas obdajajo, bodisi na narodno madžarsko manjšino, Rome in žensko ali zvrst glasbe, obleko, katerakoli okoliščino.«

Mladi so se na teh aktivnosti naučili, kaj so to človekove pravice, kdaj so nastale in katere so človekove pravice. Spoznali so, kaj je to diskriminacija in enakopravnost. Svoja znanja so pridobili preko primerov, dogodkov in socialnih iger, kjer so se vživeli v vloge Romov, priseljencev, ki ne govorijo naš jezik.Slovesnost so s

svojim obiskom počastili tudi predstavniki Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Sloveniji, Dr. Daniel S. Mattern in Tina Šušteršič, župan Občine Lendava mag. Anton Balažek in predstavnik dijakov Grega Ferenc ter učiteljica-mentorica Nataša Prendl iz Dvojezične srednje šole v Lendavi. Mag. Anton Balažek, ki je pripomogel k izvedbi projekta, je pohvalil vse oblikovalce in sodelujoče v projektu in povedal, da bi rezultate tega projekta morali začutiti v vsakodnevni komunikaciji in aktivnostih ter vsem udeležencem zaželel še veliko uspehov. Dr. Daniel S. Mattern je čestital in pohvalil vse udeležence projekta in obenem dejal, da je zelo ponosen, da je sodeloval pri projektu in je zelo navdušen, saj je projekt zelo zanimiv in poučen. Predstavnika iz Dvojezične srednje šole v Lendavi Grega Ferenc in Nataša Prendl pa sta s svoje perspektive povedala, kako so mladi doživljali ta projekt.



nastaja sedmo leto. Vsebina 15 minutne oddaje, ki je na sporedu na prvem programu TV Slovenija vsak drug torek ob 14.20, je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripu romskih skupnosti v sosednjih državah. Do sedaj so pripravili več kot 150 oddaj. Z oddajo So vakeres – Kaj govoriš informirajo izobražujejo in ohranjamo romski jezik. Oddaja z vsebinami opozarja in posebno pozornost namenja položaju romske skupnosti. S tem tudi Odpirajo vprašanja, ki so ključna za uspešen razvoj romske skupnosti. Romi imajo v oddaji možnost da spregovorijo v maternem jeziku z oddajo želimo pokazati vso pestrost in bogastvo romske kulture.

Redaktor oddaje Bojan Peček, ki bdi nad oddajo vseh sedem let, pa je pripravil tudi okroglo mizo. Rdeča nit pogovora je bila romska medijska podoba.

Sedmo obletnico so popestrili malčki z vrtca Romano Pušča in Halgato band.

Voditeljica oddaje So vakeres – Kaj govoriš Monika Sandreli je povedala: »Posebej mi je v veselje pri delu ki ga opravljam srečujem in spoznavam nove ljudi, da imam možnost

opozoriti na aktualno dogajanje in hkrati izpostavljati pozitivne izkušnje in primere ki služijo kot primeri dobrih praks. Tako z oddajo spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. Sem mnenja da TV oddaje prispevajo, na eni strani k ozaveščanju in prosvetljevanju pripadnikov romske skupnosti, na drugi

pa večinskemu slovenskemu prebivalstvu omogočajo informacije o položaju, življenju in problemih Romov, njihovih posebnostih in drugačnosti. Poleg tega imajo romske informativne oddaje pomembno mesto pri ohranitvi romske identitete, jezika in kulture. Dodala bi še to da je poleg vsega omenjenega, pomembno da z veseljem opravljamo svoje delo, ker imamo dobre sodelavce- izvrstno ekipo, ki se trudi da je vsaka naslednja oddaja boljša od prejšnje.«





Delavnice o človekovih pravicah in dolžnostihKarmen Kukovič, vodja projekta MAMD

Monika Sandreli iz Zveze Romov Slovenije je sodelovala na Uricah medkulturnega dialoga, ki jih v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga izvaja Mladinski svet Občine Slovenske Konjice. Izvedene so bile na OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica. Učenci in

učenke so bile informirane o značilnostih romske kulture ter o tem, kakšen je odnos medijev in politik do romske etnične manjšine.

Delavnice te vrste so pomembne, saj se učenci in učenke premalokrat srečajo s pojmi kot so diskriminacija,

integracija, asimilacija, stereotip in predsodek. Najbolj ključno v delavnicah pa so kontrolirane okoliščine srečanja s predstavniki in predstavnicami manjšin, ki velikokrat mladim omogočijo prvo pozitivno izkušnjo z manjšinami in s tem postavijo pod vprašaj obstoječe stereotipe in predsodke o različnih.

Analiza evalvacije, ki so jo izvajalke delavnice izvedle po koncu Uric, je pokazala, da je bil prav vsem vključenim otrokom odkrit pogovor s predstavnico prekmurske romske skupnosti zelo všeč in da je bil poučen. Vsi otroci so tudi potrdili, da je delavnica spodbudila njihovo razmišljanje o predsodkih in stereotipih o različnih kulturah, 91 % bi si jih želelo, da bi bilo delavnic te vrste več.

Projekt MAMD sofinancira Finančni mehanizem EGP in Finančni mehanizem Norveške.

Krajevna skupnost PuščaPušča letos praznuje 13

let samostojnega naselja in krajevne skupnosti. Leta 1998 so se prebivalci odločili za ustanovitev samostojnega naselja, ki je bilo uradno razglašeno leta 2002. Pušča je tudi največje slovensko romsko naselje, ki je nastalo pred več kot stoletjem in je tudi eno najbolje urejenih. Lansko leto (2014), v Evropskem tednu

mobilnosti je Pušča dobila kolesarsko počivališče. Začeli so tudi z gradnjo Gasilskega doma in dobili tudi novo vodstvo krajevne skupnosti.

Na lokalnih volitvah (5.10) so prebivalci Pušče izvolili novo vodstvo, člane vaškega odbora KS Pušča: Dejvid Horvat, Goran Horvat, Ignac Horvat, Ivan Horvat in Karel Bajič. Med novoizvoljenimi člani so štirje

člani PGD Pušča. Predsednik KS je postal Dejvid Horvat.

Po desetih letih čakanja so vaščani in gasilci dočakali gradnjo Gasilskega doma. V svoje vrste so gasilci povabili tudi ženske, ki se bodo začele usposabljati za gasilke – žensko desetino.

Ob otvoritvi in prazniku krajevne skupnosti, je bila organizirana vožnja s kolesi iz



Trga zmage v Murski Soboti do novega počivališča v Pušči, kjer so slovesno predali namenu novo kolesarsko počivališče.

Andi krajevni skupnost

Pušča zu lokalne volitvi auri kedijne te neve manušen andu vašku odbor. Štar žijne hi zaru gasilsku društvo Pušča zi sej hile vujašne hot lenge palu deš

berš kezdinde te kijrel gasilsku dom. I Pijšče naudugu paul djirindja te heju vašu piciklen. U gasilci pa miškri pumende akharde le žuvjen.

Romski večer: Jaz te vidim / Me tut dikhav

V knjižnici Velenje so v okviru Romskega večera predstavili projekt: Jaz te vidim – ti me vidiš?. S projektom skušajo približati romsko kulturo preko različnih vidikov, ter jo prikazati in privabiti čim večje število ljudi, ki bodo te kulturne vsebine doživeli in jih tudi sprejeli. Obiskovalci so imeli možnost prisluhniti romski poeziji, pogledati romsko literaturo, na ogled je bila tudi razstava »Amaro drom -Naša pot /Iz preteklosti v sedanjosti- Zaru valamikur ži akaun.

Za kulturni program so poskrbeli člani romskega društva Romani Union in članici društva Romano vozo iz Velenja. Knjižnica Velenje že več let dobro sodeluje z romsko skupnostjo v Velenju. Z romskim večerom so želeli približati romsko kulturo, ter jo prikazati večinskemu

prebivalstvu. Obiskovalci so bili navdušeni.

Mario Horvat –Palko meni da je, romska kultura zelo bogata. Na prvem mestu je po njegovem glasba, sledijo ji ples, romska poezija, romska noša in romska kulinarika. Posebnost romskih umetnikov je kot pravi, da v izvedbo vložijo veliko čustev, glasbo pa izvajajo s srcem in temperamentom.

Andi knjižnica Velenje sinja kerdi Romani kerauti pri sej sinja sikadi i barvali romani kultura zi sej sinja sikadi te i kijpengu dikhipe Amaro drom.Telu projekt Me tut dikhav sinja phukadi i romani poezija, romane kenvi, te i kijpengri dikhipe souh pe akhaurel amaro drom – zaru valamikur ži akaun. La romana keratjaha kaumle te sikaul i romani kultura, hot lekbuter manuša prindžarna i buti andi romani kultura te adaleha la te lejtider ferlena.



Delovno srečanje policije: Delo z romsko skupnostjo

Predstavniki Policijske uprave Novo mesto in Murska Sobota so se 7.11.2014, v Murski Soboti v okviru delovnega srečanja: Delo z romsko skupnostjo srečali tudi z predstavniki Romov. Najprej so obiskali Zvezo Romov Slovenije in radio Romic. Nato so obiskali romsko naselje Pušča in vrtec Romano, katerega obiskujejo tako romski kot neromski otroci . Ogledali so si tudi samo naselje in njegovo urejenost in

infrastrukturno opremljenost. Ob koncu obiska so si ogledali še Muzej romske zgodovine. Z delovnim srečanjem so želeli predvsem izmenjati primere dobrih praks.

V Sloveniji je 8 policijskih uprav, vsaka ima svojo specifiko in vsebine s katerimi se ukvarjajo. Vsebina dela policijskih uprav Murska Sobota in Novo mesto, zajema tudi delo z romsko skupnostjo. Direktor PUNM Janez Ogulin.

Delovna srečanja pripomorejo k izmenjavi informacij in primerov dobrih praks, ki jih policisti opazijo pri delu na terenu. Direktor PUMS Damir Ivančič, pravi da je sodelovanje med policisti v Pomurju in Romi na visokem nivoju.

Podobnega zglednega sodelovanja si želijo tudi na Policijski upravi v Novem mestu. Zaradi lažjega dela in pomoči romski skupnosti, so takšna srečanja več kot potrebna, meni direktor PUNM Janez Ogulin.

U miličardja pali Policijski uparava Novo mesto te Murska Sobota , pumen andi Murska Sobota lakle pri butjakru lakhipe souh sinja pali buti le Romenca. Vašu kezdetu sana te dikhel u heju zi Slovenski romani unija, akur gijle andu romano gav Pušča. U lakhipe hejrinde kada pumenge dikhle u Muzej romana historijakru.



Romski oddelek Romano Kher v osrednji pomurski knjižnicidr. Klaudija Sedar, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je bil v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika, 2. februarja 2015, v prvem nadstropju knjižnice odprt romski oddelek Romano Kher, ki je prvi tovrstni oddelek na ozemlju celotne Slovenije.

Dolgoletna želja knjižnice, kjer bi bilo zbrano vso knjižnično gradivo z romsko tematiko, se je tako izpolnila ob hkratni otvoritvi razstave Od Ciganov do Romov, kjer je skozi fotografski objektiv predstavljena zgodovina Romske prisotnosti v Prekmurju. Razstava na devetnajstih panojih, ki sta jo pripravila avtorja razstave Jožef Podbregar, predsednik romskega društva Phuro Kher in Samuel Friškič, projektni vodja, na zanimiv in strokoven način prikazuje zgodovino Romov v 20. stoletju, največ iz naselij Pušča, Černelavci in Zenkovci.

Na romskem oddelku Romano Kher je na voljo okoli petsto enot knjižničnega gradiva z romsko tematiko, od knjig, DVD-jev in plošč do časopisov in drugega gradiva, ki je ustrezno obdelano in razporejeno. Ne manjkajo niti leposlovne in strokovne knjige v romskem jeziku avtorjev iz lokalnega in širšega evropskega prostora. Nova pridobitev je rezultat projekta Romano Kher - Romska hiša v sodelovanju z romskim društvom Phuro Kher - Stara hiša ter Pokrajinsko in študijsko knjižnica Murska Sobota. Zbiranje gradiva se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj le-to navsezadnje pomembno vpliva na knjižnično dejavnost kot tudi na spoznavanje romske kulture, jezika, zgodovine in njihove identitete. Ključni namen romskega oddelka Romano Kher je vsekakor širjenje bralne kulture med romskim prebivalstvom kot tudi seznanjanje z romsko literaturo in njihovo bogato dediščino med neromskim prebivalstvom. Vse to pa zagotovo prispeva h krepitvi medkulturnega dialoga med pripadniki romske skupnosti in pripadniki večinskega naroda.





Drugačnost nas združuje

Čas, v katerem živimo, žal velikokrat zaznamujeta nestrpnost in sovražnost. Da bi se to spremenilo, je bil tudi eden izmed namen prireditve Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti, ki so jo naslovili večer romske glasbe »Drugačnost nas

združuje«. Nedvomno je res, da med večinskim prebivalstvom in Romi v Prekmurju obstaja še kar zadovoljivo sožitje. Združili so romsko in neromsko populacijo, na enem odru so nastopili posamezniki in glasbene skupine z različni

stili glasbe, kar je obogatilo program in jih hkrati združilo.

Z prireditvijo so organizatorji dokazali da nas Drugačnost lahko tudi združuje in bogati. Za to so poskrbeli številni nastopajoči: Palko & Leonardo, Folklorna skupina RD Romano Jilo-Lendava, Pevski zbor Zarja-Puconci, Duo Pomarandža, Pištek, Horvat Dušan Vajta, Jošar Drago, Pevski zbor RKTD Pušča, Glasbena skupina Statim, Blue Planet in Narodni orkester KD Brdo.

Adauh so sam amut men khetaun rikijrel sinja aunav vaši kerati djijenca sej kerdja i Slovenki romani unija andi Murska Sobota. U buter filitike romane te gažikane pevačja te grupi khetaun djilade te cidijne andi romani, te gažikani čhib. Adaleha sikade hot adauh so sam amut met šej barvajarel.

Festival Romske glasbe

Romsko društva Romani Union in Radio Romic sta v Murski Soboti pripravila Festival Romske glasbe. Z namenom da bi pospešili in spodbujali romske

glasbenike k ustvarjanju del na področju romske glasbe. Preko festivala so poskušali p o k a z a t i r a z n o l i k o s t romske glasbe, ki je zelo pisana

in bogata. Z Festivalom želijo spodbujal predvsem mlade in še neznane skupine in posameznike k ustvarjanju glasbenih del različnih zvrsti.

Zato je festival nova priložnost kot dodana vrednost tej zvrsti kulture in ustvarjalnosti . Romska glasba, po kateri so bi Romi v preteklosti prepoznavni, se v sedanjosti kot značilna zvrst glasbe in kulture izgublja.



Mario Horvat -Palko, nekdanji član skupine Zoltan in vodja skupine Romton velja za izvrstnega violinista. Tradicionalni romski ritem je tokrat zamenjal za rap. S sinom sta prestavila avtorsko skladbo Me na kamav tut buter.

Jože Horvat –Komanči se je predstavil z avtorsko skladbo z naslovom Daja mri.

Na Festivalu ni manjkal Dušan Horvat –Vajta, ki vedno znova in znova občinstvo očara s čudovitim glasom.

Andi Murska Sobota sinja kerdu Festival romane djijengru saveha kamen hot buter tijrne kezdina te djilal te te cidel romane djija. Valamikur sama u Roma prindžarde palu lačhe romane djija andi lejsti cejt pe pa adauh našaul. Vašudauh u festival pomožinla te ferikijrel u romane djija.

Šola v naraviRomsko društvo Romani

Union iz Murske Sobote je v času krompirjevih počitnic, od 26- 28. oktobra, za romske otroke pripravil Romski tabor – šola v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kurent na Ptuju. Udeleženci tabora so spoznavali: Zgodovino in kulturo Romov, govorili so o identiteti, o vlogi družine in o evropskih jezikih. Poleg vzgojno izobraževalnih vsebin so vsak dan ustvarjali na različnih delavnicah.



Dejavnosti v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota.Mateja Vernik, socialna delavka

Dan odprtih vrat Hiše Sadeži družbe Murska Sobota je bil v ponedeljek, 16. - tega februarja 2015 s pričetkom ob 10.00 uri. Po kratkem kulturnem programu in predstavitvi medgeneracijskega programa, so bili predstavljeni rezultati v preteklem letu. Sledil je ogled Hiše in medgeneracijskih

delavnic. Gostje so se lahko seznanili tudi s turško kuhinjo in poskusili pripravljene dobrote.

V mesecu februarju smo v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota praznovali Pusta. Zamaskirani uporabniki so nas razveseljevali večji del dneva.

Pridružili so se tudi otroci in skupaj smo zaigrali na bobne.

Foto: Simon Petrovič. Ekipa Hiše Sadeži družbe Murska Sobota.

Srečanje romskih osnovnošolskih otrok

Romani Union Murska Sobota je na I osnovni šoli v Murski Soboti pripravila: Srečanje romskih osnovnošolskih otrok s preverjanjem znanja iz romoloških tem in s kulturno vsebino. Na srečanju so romski otroci iz enajstih prekmurskih osnovnih šol pomerili v znanju iz romoloških tem, ter se predstavili z plesom, glasbo, petjem in recitacijami v romskem



in slovenskem jeziku. Namen prireditve je da romski otroci skozi predstavitveni program sodelujejo pri ohranjanju in ustvarjanju romske kulture, jezika in zgodovine. Na srečanju je sodelovalo 80 romskih učencev iz 11 prekmurskih osnovnih šol.

Organizatorji so s projektom želeli širiti znanje in razumevanje o raznolikosti romske kulture

in jezika. Romske učence so na srečanje pripravljali romski pomočniki.

Romski učenci v šolskem sistemu še vedno nimajo možnosti učenja in spoznavanja lastne zgodovine in kulture. Zato si podobna srečanja želijo pogosteje. Z veseljem so se pripravljali na preverjanje znanja o Romih in na kulturni program.

Po mnenju Irena Kumer, predstojnice Zavoda za šolstvo območne enote Murska Sobota, taka srečanja pomembno vplivajo na razvoj in ohranjanje romske kulture.

Romski učenci so imeli prvič možnost pokazat svoje znanje iz romske zgodovine in kulture. Bili so zelo uspešni.

U romani union andi Murska Sobota kerdja lakhipe romane čhavurengru sej phijren andi osnovni škola, pri souh sana u phučibja palu Roma, sikade pe te barvalu kulturnu program djilavibnaha, pezijaha te khelibnaha. Pru lakhipe sana 80 romane čhavure palu 11 osnovne školi andru Prekmurje.

Romi skozi pedeseta letaZalika Cener

Medobčinsko romsko društvo Primorske bo 25.7.2015 organiziralo prireditev z naslovom ROMI SKOZI PEDESETA LETA.

Sestava projekta temelji na spoznavanju romske kulture skozi dobo petdesetih let ter predstaviti romski in neromski razvoj v katerega želimo vključiti stare legende narodov,kakor tudi njihovo kulinariko in folkloro. Projekt bo potekal po točkah na eni izmed najbolj zanimivih ulic Pirana, kjer bodo nastopajoči prikazovali svoje običaje.

Na koncu te ulice pa bodo poskrbeli za glasbo, ki bo združevala obiskovalce ter nastopajoče. Vendar to ni vse nekaj smo pustili za presenečenje. V kolikor ste

zainteresirani Vas prisrčno vabim na našo prireditev. Predsednica društva Zalika Cener

Medobčinsko romsko društvo Primorske MRO DADA deluje že četrto leto. V tem času smo organizirali že nekaj prireditev od glasbene, gledališke kakor tudi literarnega večera. Naše društvo temelji zgolj na kulturi. S tem želimo, da romska kultura na Primorskem ne zaide v pozabo. Kajti na Primorskem se ne soočamo z romsko problematiko, saj je tukaj bolj malo romske populacije. Živimo v mestu multikulture, romska kultura je zelo dobrodošla in predvsem zelo odzivna. Večinskemu prebivalstvu smo do sedaj dodobra prikazali kaj je tisto, kar je pri Romih učinkovito in

prepoznavno. Želimo pa si še več takih prikazov, organizacij in prireditev, kjer bomo prikazali še mnogo neodkritega in zanimivega.

ZA ODAJO SO VAKERS-ZAHVALA-POHVALA

Oddaji So vakeres? se zahvaljujemo za njihovo sodelovanje in predvsem za dobro predstavitev društva. Kajti brez vas bi zagotovo naša prepoznavnost ne bila tako uspešna. Vsakič znova se potrudite, da nas do dobra predstavite javnosti. Predvsem pa gre Zahvala novinarjem Moniki Sandreli ter Vinkotu Cenerju za njihove dobre prispevke in zelo učinkovito predstavitev društva ter mesta v katerem živimo. Želim vam še mnogo dobrih oddaj in prispevkov.



Da socialna vključenost ne bo samo beseda prihodnosti ampak dejanje sedanjostiSanela Urbas

Smo storitveno in invalidsko podjetje OZARA d.o.o., ki na podlagi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvaja neprofitni program Socialna vključenost, namenjen podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti.

Kot podjetje, ki je namenjeno usposabljanju, zaposlovanju in socialnemu vključevanju brezposelnih invalidov, težje zaposljivih brezposelnih oseb z ovirami in omejitvami pri zaposlovanju, ki izhajajo iz bolezni, okvare ali funkcijske omejitve, smo seznanjeni s problematiko socialne izključenosti Romov. V ta namen v program socialne vključenosti, katerega v podjetju izvajamo že od leta 2006, vključujemo tudi pripadnike romske skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje vključevanja in s katerimi imamo več kot dobre izkušnje sodelovanja.

V letošnjem letu smo se preselili na novo lokacijo, kjer razpolagamo z večjimi prostori in dodatnimi prostimi mesti za vključitev v program socialne vključenosti.

Kdo se nam lahko pridruži?

Vsi, ki imate odločbo o nezaposljivosti (status invalidnosti s strani ZRSZ), invalidi I. kategorije (ZPIZ) in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju.

Zakaj bi se nam pridružili?

Zato, ker je to priložnost za spremembo v vašem življenju; ker boste imeli priložnost krepiti vašo socialno mrežo; ker boste imeli priložnost ohraniti stare in razviti nove delovne navade, spretnosti in sposobnosti; ker se boste vključili v socialno okolje in pridobili nove prijatelje; ker boste lahko

sodelovali v kreativnih delavnicah in urili svoje ročne spretnosti; ker se boste lahko udeležili izletov, sprehodov, izobraževanj, tečajev in usposabljanj; ker boste v primeru stiske in/ali drugih težav dobili strokovno podporo in pomoč in nenazadnje, ker boste za aktivno vključevanje v program tudi denarno nagrajeni.

Kje nas najdete?Na Obrtni ulici 11, 9000

Murska Sobota

Koga lahko pokličete in vprašate za dodatne informacije?

Sanelo Urbas na telefonsko številko: 051 262 612 ali Valerijo Mikložič na telefonsko številko: 041 692 318. Lahko pa nas pokličete kar na stacionarni telefon: 02 52 144 56

VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE.

Naši najmlajši kuharski mojstriDelavnice je pripravila in vodila Sonja Horvat, RKTD Pušča.

V večnamenski dvorani KS Pušča, so bile delavnice, kjer so se najmlajši pomerjali v svojih slaščičarskih veščinah. Naučili so se pripraviti čokoladne gobice, katere so pripravili sami in presenetili svoje mamice za bližajoči osmi marec.



Mednarodni dan žena obeležili tudi v romskem naselju PuščaSonja Horvat

Romsko kulturno in turistično društvo Pušča že drugo leto organizira praznovanje osmega marca mednarodnega dneva žena.

V kulturnem programu so sodelovali ljubiteljska dramska skupina, ki deluje v okviru društva s skečem »Iščem delo«, recitatorska

skupina z recitalom o dnevu žena, ter glasbena skupina »TRIO BANCO« in naše mlade pevke Nikol, Danijela, Tinkara in Klara, ki so tudi zaplesale. Člani društva so pripravili tudi pogostitev za vse zbrane. Sledilo je druženje ob prijetni glasbi. Vse se je odvijalo v večnamenski dvorani na Pušči, ki je bila polno nabita in polna pozitivne energije naših žena.

Božiček obiskal otroke na PuščiMed prazniki je bilo veselo

tudi na Pušči. Romsko kulturno in turistično društvo Mladost, je poskrbelo za veselo razpoloženje z božično-novoletno prireditvijo za otroke. Božiček obiskal otroke na Pušči manjkala ni niti podžupanja MOMS. Domače romsko društvo Ternipe, kar v prevodu pomeni mladost, je pripravilo božično-novoletno prireditev za otroke. Vse prisotne so nagovorili predsednica društva Ternipe Santana Horvat, predsednik krajevne skupnosti Pušča Dejvid Horvat, romski svetnik Darko Rudaš in Jasmina Opec, podžupanja MOMS.

V kulturnem programu so nastopili otroci vrtca Romano, pevski zbor društva Ternipe, Patricija Valenčič, učenci OŠ II Murska Sobota, Moira, Pištek, plesalke romskega društva

Rasto, Dušan Horvat-Vajta in Duo Pomaranča. Otroci so na delavnicah izdelovali novoletne voščilnice ter okrasili božično drevo. Obiskal in obdaril jih je tudi Božiček. Otroci pa so se še najbolj razveselili Božička, s katerim so okrasili božično drevesce.

Vašu sveci sinja vujaušnu te Pijšče. U romanu kulturno turistično društvo Ternipe, kerdja le čhavuren andi lačhi vuja , kerde božitjakru te neveberšu mulačauk. U čhavure pru butja kernahi neveberšeskre kivanšaugja, te upre kerde u boroco.Zi lende sinja te u Božiček.



»ROMNJI« obdarovala otroke

Člani Romskega kulturnega društva »ROMNJI« poskrbeli za obdarovanje otrok v romskem naselju v Dolgi Vasi. Nataša Horvat predsednica na novo ustanovljenega Romskega kulturnega društva

»ROMNJI« kar v prevodu pomeni Rominja občine Lendava se je odločila romskim otrokom iz romskega naselja Dolga Vas polepšati praznike in jim na ta način privabiti nasmehe na drobnih obrazih.

Obdarila jih je z majhnimi darili katerih so se otroci zelo razveselili.

Zabavne in poučne uriceEstera Horvat, RP na DOŠ I Lendava

Zadnji teden pred počitnicami je bil za učence Rome zelo pestro in poučno obarvan. Vsak dan po pouku smo z učenci naredili domače naloge, pregledali učno snov, jo razložili in poglobili.

Učenci pa so imeli možnost

izraziti tudi svoje ustvarjalne gibe. Tako smo vsak dan z različnimi tehnikami ustvarjali na določeno temo (počitnice, pust, valentinovo, sprostitev, družabnost).

Učenci in njihovi starši

so bili zelo zadovoljni nad popoldanskimi »zabavnimi in poučnimi uricami«.



Jesenski tabor z delavnicamiEstera Horvat, RP na DOŠ I Lendava

Krompirjeve počitnice so bile za romske učence zelo ustvarjalne.

Vsak dan smo z učenci utrjevali branje, poštevanko in pisanje ter izdelovali figure iz divjih kostanjev, figuro iz listja, odtiskovali listje, barvali pobarvanke, se igrali gumi twist in preskakovali kolebnice.

Obiskali smo tudi Mestno Knjižnico v Lendavi, kjer so se učenci lahko včlanili. Aktivno

so sodelovali pri pogovoru s knjižničarjem. Za uspešno opravljen ogled knjižnice, smo si ogledali še risanko.

Učenci so imeli možnost izraziti svojo ustvarjalnost.

Učenci in njihovi starši so bili zelo zadovoljni nad taborom in delavnicami.

Srečanje romskih osnovnošolskih otrok in preverjanje znanja iz romoloških temEstera Horvat, RP na DOŠ I Lendava, OŠ FP Črenšovci

Romani Union Murska Sobota je v petek 14. 11. 2014 organiziralo srečanje prekmurskih romskih osnovnošolskih otrok in preverjanje znanja iz romoloških.

Srečanje je potekalo na OŠ I Murska Sobota. Udeležilo se ga je 11 šol iz Prekmurja, tudi DOŠ I Lendava in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Učenci obeh šol so se predstavili z glasbo, plesom in

recitacijo v slovenskem in romskem jeziku ter sodelovali v kvizu.

Za sodelovanje na srečanju so šole prejele zahvalo in knjige za šolsko knjižnico. Za vse nastopajoče otroke so poskrbeli okrepčilo.



Romsko kulturno in turistično društvo Ternipe-PuščaSantana Horvat

Je društvo, ki izvaja dejavnosti namenjene romski populaciji. Dejavnosti se nanašajo na kulturno in turistično področje.

Na ta način društvo uresničuje interes svojih članov. Društvo je bilo ustanovljeno meseca septembra 2014 v Murski

Soboti in šteje 30 članov.

Društvo ima ustanovljeno:

•Mlajšo plesno skupino,ki jo sestavljajo otoci od 6 do 12 let,otroci plešejo na romsko glasbo in v romskih nošah

•Starejšo plesno skupino ki jo sestavlja 6 članic,ki se prav tako izražajo skozi romsko glasbo in oblačila

•Otroški pevski zbor,ki ga sestavljajo prav tako romski otroci, ki so zelo nadarjeni. Otroci so prvič nastopili decembra 2014 na Božično novoletni prireditvi na Pušči ob spremljavi na klavirju Patricije Valenčič in pod vodstvom Marjance Valenčič.

Judoisti uspešni na državnem prvenstvuStanko Baranja

V soboto: 28.02.2015 je v Mariboru potekalo področno državno prvenstvo osnovnih šol na področju Pomurja, Maribora in Podravja.

Tekmovanja v Mariboru so se udeležili judoisti iz Judo klub Murska Sobota, Judo kluba Beltinci in učenci Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, Osnovne šole Kobilje ter OŠ Sveti Jurij. Tekmovanja se je udeležilo okrog 200 tekmovalcev.

U 12 (2003-2005)

3. mesto, Leonardo Horvat Osnovna šola Sveti Jurij, Judo klub Murska Sobota

Cicibani U10 (letnik 2007 in 2006)

2. mesto, Adrijan Horvat Osnovna šola Sveti Jurij, Judo klub Murska Sobota



Skupina Langa posnela videospot

V teh dneh se nadaljuje trdno delo članov skupine Langa, ki jo sestavljajo oče in dva sinova. Skladba »Žganica«

je dobila tudi vizualno podobo v obliki videospota.

Člani skupine Langa so novi videospot posneli v domačem Prekmurju tokrat na zanimiv, e d i n s t v e n i h

lokacijah, med katerimi najbolj izstopa žganjarna v Lipi. Poleg članov skupine se v videospotu pojavi tudi znan

obraz, kot je tekmovalec šova Kmetija – Nov začetek Leon Kotnik in pa seveda prijatelji. Avtor vseh treh oblik besedilo,glasba in aranžmaja je Mišo Kontrec mlajši bolj poznani kot Miško.

Velikonočne delavnice

V prostorih Zveze Romov Slovenije so potekale delavnice ženskega foruma.

Ženski forum pri Zvezi Romov Slovenije je organiziral velikonočne delavnice, na katerih so ženske in otroci lahko izdelovali različne okraske iz različnih materialov. Sam namen delavnice je bil, da bi se romske ženske družile in obujale stare romske običaje, otroci pa so še izdelovali zajčke in košarice za jajčka.

Documents

ROMANO THEM ROMSKI SVET - Zveza Romov Slovenijezveza-romov.si/uploads/zvezar/public/document/1-romano_them_52_1... · 2 ROMANO THEM ROMSKI SVET ROMANO THEM - ROMSKI SVET Skupščina