Rimsko pravo

RIMSKO PRAVO

ubi societas ibi ius - kjer je družba je pravo

Zgodovinski uvodRimsko pravo izvira iz Rima. Apeninski polotok je po geografski legi primere n za razvoj kulture. Ima blago klimo, ki omogoč a produkcije potrebščin (hran a), dobro konfiguracijo teren a (planot e - za poljedels tvo, hribi - za živino, morje - ribolov,...). Morje olajšuje potovanja. Apeninski polotok je bil poseljen že v prazgodovini. Sredi 2. tisočletja p.n.š. govorimo o Italikih, ki poseljujejo polotok. Del njih so bili Latinci. Posebe n rod latincev so bili Rimljani, ki se naselijo ob reki Tiberi. Že okoli l. 1000 p.n.š. je okoli Tibere več naselij, ki pa še niso združen a . Rim naj bi nast al okoli 755/54 p.n.š. lega mes t a je taka, da omogoč a težko obram b o ⇒ razvijejo se v borbeno ljudstvo. Na začetku Rimljani še niso bili močni in so zato padli pod etrušč a n sko nadoblas t . Rimu vladajo etrušča n ski kralji vse do leta 508 p.n.š. Takrat Rimljani izženejo zadnjeg a etrušč a n sk e g a krala in na čelo post avijo dva svoja konzula. Od prihoda pod etrušč a n sko nadoblas t do izgona zadnjega kralja je obdobje sed mih kraljev.L. 508 p.n.š. ustanovijo Rimljani republiko - ljudstvo samo ureja svoje zadeve. Konzula sta samo najvišja uradnika izvršilne oblasti. Zakonod ajno oblast ima ljudstvo, izvršuje pa jo v ljudskih tribunah .

1 Nastanek Zakonika XII. plošč Najzgodn ejš e obdobje karakterizirajo težke razmer e . Osnovno celico preds t avlja mali kmet. Bile so avtarhične razmer e . Ni razvite obrti, trgovine. Vzroki krize: slabe letine, pogos ti napa di (treba je braniti Rim), ni napred n e g a kmetijstva → zemlja se izčrpa, prebivals tvo raste , ozemlje pa ostaja enako.Socialna struktura: -patriciji - urejajo in vodijo družbo, bogati, manjšina

- pleb ejci - večina, mali kmetje, brez političnih pravicPlebejci že zgodaj začnejo z bojem za izenačitev s patriciji. Patriciji so vedeli, da so življenjsko odvisni od plebejcev (vojaška obra m b a , pridelava hrane za preživetje). To so plebejci izkoristili. Za svoj boj so uporabili secesijo - odselitev. Ko je Rimu grozil sovražni napa d , so se izselili iz mest a . Patriciji so morali popušč a ti . Teh izselitev je bilo več in z vsako so plebejci dobili več pravic. Tako so se plebejci pravno izenačili s patriciji. Prvič so se plebejci izselili l. 494 p.n.š. in takrat dobili svojega državne g a uradnika - ljudske ga tribuna , ki je skrbelza plebejce , omejeval samovoljo patricijev, razlagal je pravo in delil pravico. V tiste m času pravn e norm e niso bile zapisan e , preh aj ale so iz roda v rod. Občutek, da se jih je treba držati, jim je dajala tradicija ⇒ običajn o prav o - ni uzakonjeno pravo → vsak si je lahko razlagal po svoje. Naslednji uspeh plebejcev je bil, da so dosegli, da se določen e pravn e norme zapišejo in uzakonijo. Nastal je Zakonik XII. plošč.

2 Družinske razmereDružinski poglavar je pater familias . Podrejeni so mu vsi družinski člani: filius (sin), filia (hči) in vsi nadaljni potomci. Ko pater familias umre, postan e vsak njegov moški potom e c pater familias svoje rodbine - izrazito patriarhalna ureditev. Pater familias ima oblast nad svojo ženo - uxor . Vprašanje o tem ali je žena pod moževo ( in manu ) ali očetovo (sine manu ) oblastjo je v obliki zakona. Ti dve obliki se razlikujeta le formalno. Manus zakon - ženska izpod oblasti očet a preide pod moževo oblast .Sine manus zakon - ženska ostan e pod očetovo oblastjo.Pravno gledan o ima žena enaka pooblas tila kot hči. Mož je lahko ženo ali otroke tudi usmrtil. Vendar pa ni šlo za popolno samovoljo, moral je sklicati družinsko sodišče, ki je pote m odločalo o zadevi. Edino pater familias je bil po rimske m pravu sposob e n za vse pravne pravice in dolžnos ti - edini je lahko imel premož e nje . Vse, kar je pridobil kdo drug, je pridobil za očeta.V tem času je družba že sužnjelastniška . Suženj je že skoraj član družine.

1

Rimsko pravoRimljani se počasi krepijo, si pridobivajo primat med sosed njimi mes ti. Na začetku je Rim obseg al 100 km 2, l. 387, ko ga napa d ejo Galci, pa obseg a že 1500 km 2. 338 p.n.š. je bila ustanovljen a latinska mestn a zveza, v kateri im Rim primat. Rim je potrebov al nove površine za pridelovanje hrane , zato so zavzem ali ozemlja na Apeninske m polotoku in ustan a vljali kolonije. Ko pa so si podredili Apeninski polotok, pa so začeli poseg a t i še v druge sfere (grške kolonije).

3 Punske vojneRim je bil sredoz e m sk a velesila. Konkurirala mu je le Kartagina , močna in bogat a država. Sledil je neizbež e n konflikt med obemi - gre za primat v Sredoz e mlju.

.3.1 1. punska vojna (264 - 241 p.n.š.)Zmaga Rim. Kot zmagov alcu mu pripad a Sicilija. Organizira jo kot prvo provinco. Provinca je način organiziranja nove teritorialne oblike zunaj države. Pridobitev Sicilije ni samo strat ešk e g a pome n a , ampak je pome m b n a tudi zaradi pridobivanja pšenice.

.3.2 2. punska vojna (220 - 201 p.n.š.)Na rimski strani prevladujejo v močni vojski. Prednos t Rima je tudi to, da je strnjen a država, kartagina pa je razvleče n a po severno afriški obali. Adut Kartažanov je močna mornarica, na začetku so tudi poveljniki sposobn ej ši, vendar je njihov problem v tem, da imajo podkupljivo vodstvo. kartaž ani so prišli celo pred vrata Rima (Hanibal). Rimljani so se vendarle izkazali kot dobri vojaki, saj so se v večih vojnah hitro učili in krepili, saj se niso borili le s Kartagino, temveč tudi z drugimi (Makedonija, grške državice). Razvijejo vojaške stroje. Po 2. punski vojni Rimu pripad e velik del Španije (iz rudnikov pridobivajo zlato, srebro, baker. ..)

.3.3 3. punska vojna (149 p.n.š.)Je relativno kratka. v tej vojni Rimljani uničijo Kartagino - požgejo jo.

4 KulturaV tem obdobju je Rim že preras el v svetovno državo. Na V nima nasprotnika (uničil je grške državice, ki niso bile enotne; strl je zibelko antične civilizacije). Ko pridejo Rimljani v stik z Grki, prevza m ejo velik del njihove kulture in ko se je šril Rim, je po svetu širil tudi grško kulturo po celotne m ozemlju.

5 Življenje v Rimu v Rim prihaja ogromn a količina dobrin. Iz provinc predvs e m poceni žito, kovine. Delo malih kmetov postan e nerent a bilno, zato ubobož ajo, bankrotirajo in se brez premož e nja selijo v Rim. am pa so le sreds tvo za politične manipulacije. Rimljani so sami volili, zato so bogati politični strem u hi podkupov ali množice (zastonj hrana , organiziran e zabave. . .). Nekateri magis tra t i si prizadev ajo za razne (agrarn e) reforme, vendar niso uspešni. na drugi strani pa so boji za oblast .L. 91 p.n.š. je prišlo do vojne med Rimom in zavezniškimi mesti. Tudi v ostalih mestih hočejo rimsko državljans tvo. Vojna se konča leta 89 p.n.š. in Rim še vedno ohrani primat, vendar mora podeliti državljans tvo mesto m, ki so mu poma g al a v vojni. Sledi obdobje državljanskih vojn.L. 27 p.n.š. okličejo Oktavijana za cesarja in mu podelijo naziv avgus tu s (vzvišeni). Avgust uved e principat (gre za obliko vladavine , kjer na čelu države stoji cesar - princeps , ki pa vsaj teoretično ni vladar (primus inter partes - prvi med enakimi )). To je konec republike. še vedno obst aja ideja o volji ljudstva, delitvi oblasti, vend ar vse funkcije prehajajo v roke cesarja. Avgust zagotovi Rimu 200 let relativneg a miru in blagos t a nj a (pax roman a). V času Avgust a post an e Rim svetovn a država . V tem delu svet a ni Rimu enake g a . Edina konkurenc a je Kitajska, vendar je pred al eč, da bi prišlo do konfliktov. je pa prišlo do trgovine (Indija, Kitajska). Rimljani so osvojenim teritorijem pustili veliko mero samou pr av e - lažje ohranijo teritorij. Veliko manj razvitih je sprejelo rimsko kulturo in način življenja, sicer pa so Rimljani podjarmljen a ljudstva pustili pri miru. Rimski imperij se obdrži kar nekaj časa skupaj tudi

2

Rimsko pravozato, ker so vse meje naravn e meje (Z - Atlantik, J - puščav a , V - Črno morje, gorovje, edino na S gradijo Rimljani obra m b ni zid).Propad rimskeg a cesars tva se je začel, ko je začela popušč a ti osnovn a celica - družina. Zunanji faktorji: imperij je bil ogrom e n , vend ar je bila uprava neusp e š n a . Prihaja do sovražnih napad ov, bojev z Barbari, tudi notran bji propa d. Zvrsti se veliko nekom p e t e n t n ih vladarjev. Življenje postaja vedno slabš e . Država dviguje davke, ker rabi denar. Rim je poveril pobiranje davkov zaseb niko m (zakup davkov), ti pa so brutalno izterjevali davke, zato se je ljudstvo upiralo. L. 300 cesar Dioklecijan uved e absolutno diktaturo (dominus et deus - vladar in božans t vo ) . - domin a t . Začasno ustavi propa d a nj e . Po Dioklecianu pa gre samo še navzdol. L. 326 preseli prestolnico v Konstan tinop el. L. 476 se konča Z imperij, V del pa se obdrži do l. 1453, ko Bizanc zased ejo Turki..

6 Razvoj pravaPreučev a nj e se začne l. 451/49 zaradi Zakonika XII. plošč. Obdobje razdelimo na več enot in jih poimen uje m o po tem, kar obdobje najbolj konkre tizira.V civilnem obdobju je najbolj vplivno civilno pravo. Leta 201. p.n.š. staro pravo ne ustrez a več in nastopi prae tor - prae tor sko pravo. Kasneje je prae tor še dejavnik, vendar ne prevladujoč. V času Avgust a delujejo klasični pravniki - klasično obdobje do l. 230 (umrejo vsi klasični pravniki) ali do l. 300 (Dioklecianovi akti vsebujejo še elem e n t e klasičneg a prava). Sledi postklasično obdobje do l. 565, ko umre Justinjan.

.6.1 Civilnopravno obdobjeius civile - civilno pravoGre za tiste norm e, ki veljajo samo za rimske državljane ( cives romani ). Z njim se sreča m o že v zakoniku XII. plošč, ki je edina v rimu nast al a kodifikacija rimskega prava. Ne uzakoni vsega prava, večina ga je še vedno kot običajno pravo .Vsebuje pa pome m b n o tem atiko in zazna m uj e pravni razvoj. V norma h zakonika se kažejo takratn e trde razm er e v družbi. Posega na vsa področja (kazensko, sakralno - versko, obligacijsko, stvarno, dedno pravo, pravni postop ek). Zakoniku XII. plošč so sledili novi zakoni, ki so jih spreje m ali Rimljani v ljudskih skupščinah .

.6.1.1 Ljudske skupščine

comitia - ljudska skupščinaKomicialna zakonodaja - upravljajo jo v ljuskih skupščina h . Različne ljudske skupščine:Kurijatne lj. sk. so ostan ek preteklos ti in imajo le nek cere mo niale n značaj. Spreje m ajo zakon o podelitvi oblasti funkcionarje m - formalnos t .Centurijatn e lj. sk. so zbori moških rimskih državljanov, ki so se zbirali v obliki vojaških formacij (osnovn a je centurija). Pristojne so bile za zakonod ajo, volile so višje magis t ra t e in odločale o pritožba h državljanov zoper smrtno obsodbo, ki so jo izrekli višji magis tra t i (višji mag. imel tudi pravosod no funkcijo - imperiu m ). Če je bil tujec obsojen na smrt, je bil takoj ubit, če pa je višji magis t ra t izrekel smrtno obsodbo državljanu, se je ta lahko pritožil na lj. sk.Tributne lj. sk. (tribut = okraj): zbirale so se v okrajih. Volile so le nižje magis t ra t e .Plebejski zbori (concilia plebis ) so volili svoje magis tra t e , ljudskeg a tribuna. Spreje m ali so zakonod ajn e sklepe (plebis scitu m ), ki pa niso imeli splošn e veljave, veljali so le za plebejce . Šele kasnej e so postali veljavni za vse državljan e.Predlog zakona je skupščini predložil magis t ra t , tam pa so pote m o tem glasovali .Odločala je večina. zakon je alhko veljal takoj, ali pa je bil določen čas do veljave (vacatio legis ).V celotne m obdobju imajo zakonod ajno moč ljudske skupščine , vend ar jih je v obdobju principat a izrinil senat . Senat je stara institucija rimske države. Šlo je za zbor starih izkušenih rimskih državljanov. Dolgo časa so ga sest avljali preds t av niki najboga t ej ših družin, ki so praviloma prede n so prišli v senat prehodili celotno upravno pot. v obdobju republike sena t nima zakonod ajn e oblasti - ima le vlogo posvetov aln e g a telesa. Senat de facto odloča o zunanji politiki in delno tudi o notranji politiki. Izdaja svoje sklepe ( senatus consulta ). Senatovi sklepi pa niso obvezni, nimajo moči zakona, vendar učinkujejo na podlagi senatov e avtorit et e . v začetku razvoja rimskeg a prava je moral sena t potrditi zakon sprejet v ljudski skupščini. Kasneje so to omejili, tako da je sena t sprejel le predlog

3

Rimsko pravozakona o katere m je pote m razpravljala ljudska skupščina. V obdobju principat a pa je dobil zakonod ajno moč.

.6.1.2 Magistrati

Višji (imeli so imperium): - diktator (1)- konzul (2)- prae torji: - mestni (praetor urbanus )

- tujski (praetor pregrinus )Nižji: - cenzor (2)

- kvestor (2)- ljdski tribun- korilski edil- plevejski edil

Ko Rimljani uved ejo republiko, na čelo post avijo 2 konzula. To sta najvišja magis t ra t a v državi. Vedno sta bila dva, da se prepreči konzulova samovolja. Vsak konzul je lahko svojem u kolegu izrekel interces sio - ugovor ali pa veto . Funkcija je bila omejen a na 1 leto, da se prepreči urzupacija oblasti (neupravičen prevze m oblasti). V času nevarnos ti so na čelo postavili diktatorja, ki je bil post avljen za pol leta. Konzulom a so bili podrejeni prae torji. Najprej so poznali samo mes tn e g a prae torja (prae tor urban us) , kasneje pa še tujskega prae torja (prae tor pregrinus).Cenzorja sta opravljala popis prebivals tva, urejala vojaške zadev e. Kvestorja sta bila v začetku pomočnika konzulov, kasnej e pa so kvestorji tudi preuč ev ali umore in se ukvarjali z državno blagajno. Plebejskima ediloma sta iz patricijskih vrst ustrez al a korulska edila. To so bili nekakšni tržni policaji, inšpektorji, skrbeli so za pravilnost v trgovanju. Magistrati so delovali po principu podrejeno s ti. Ius edicen di - pravica objavljanja ukrepov za urejanje življenja v državi.

.6.2 Praetorsko pravo - honorarno pravoPo 2. punski vojni Rim preh aj a v svetovno državo. Razmer e se spre minjajo. Razvije se obrt, trgovina in civilno pravo ne more več urejati vseh odnosov. Pojavila se je potreb a po nove m pravu. Pride do prae torjev. Na podlagi pravice ius indicendi je prae tor na začetku poslovne g a leta objavljal edikt. To je bila bela tabla, na katero je napisal katerih smernic se bo držal v tem letu poslovanja. Postavi jo na forum, kjer je vsem na očeh. V ediktu je prae tor poved al, kdaj bo nudil in kdaj odklonil pravno varstvo, naved el je obrazce tožbenih formul. Edikt je veljal 1 leto. To je bil edictu m perpetu u m - trajni edikt . Praetor je lahko svoj edikt znotraj leta dopolnil z edictu m repentinu m - naknad ni, novi edikt . Ko je novi prae tor nastopil svoje službova nje , je moral objaviti svoj edikt. Ker pa to niso bili šolani pravniki, so z veseljem uporabili dele prejšnjeg a edikta, ki so se izkazali za koristne - edictu m tralaticu m - preneš e ni edikt . Do cesarja Hadrijana je lahko prae tor edikt objavil po svoji presoji glede vsebine in ga je tudi sprem e nil. Cesar Hadrijan pa je naročil pravniku Julijanu, naj edikt zapiše. Od takrat je bil prae tor vezan na ta edikt - edictu m perpet u u m v julijanovi redakciji. Edikt se ni smel spreminja ti brez cesarjeve g a dovoljenja.Praetorsko pravo ne razveljavlja civilnega prava, velja poleg njega , zato prae torsko pravo nikoli ni zakon. Služi za dopoljnjevanje civilnega prava, ga omili, zapolni vrzeli civilnega prava, poma g a , da se civilno pravo uporablja tudi v sprem e nje nih razmer a h . Praetorsko pravo je odločilen faktor do cesarja Avgust a .

.6.3 Klasično pravoZačne se s cesarje m Avgusto m. Obdobje zazna m uj ejo rimski klasični pravniki. To so prebivalci Rima, laiki, ki se posvetijo proučev a nju prava. To je novost , saj so se prej s pravo m ukvarjali svečeniki, ki so hranili obrazce in dajali nasve t e glede pravnih vpraš a nj. Tako delovanje sveče nikov imenuje m o kavtealna jurisprude n ca . (Nasproti ji je regularna jurisprude nc a - prizadev a nj e pravnikov, da bi pravna pravila izrazili v kratkih stavkih - regulah.) Potem pa so se počasi s pravo m začeli ukvarjati laiki. V tem obdobju je rimska družba na vrhuncu. Pojavlja se velika potreb a po tolmač e nju pravnih norm in tukaj nastopijo učeni pravniki. Dajejo nasve t e , svetujejo v postopkih, sveujejo prae torje m, proučujejo pravo, pišejo pravn e knjige, izdajajo učbenike.responsa - pravni odgovor, ki ga da pravnik

4

Rimsko pravoV delih teh pravnikov je rimsko pravo doseglo vrh. Gre za izrazito jasne, pravno logične rešitve konkre tnih primerov; tudi pravni jezik je izredno kvalitet en . Današnja pravna kultura počiva na tem, kar so oni ustvarili. Cesar Avgust je zelo cenil pravnike in je podelil dvem a pravnikom a: Labeu in Capitu pravico ius ex auctoritate princips respond e n di - pravica dajati odgovor z avtoriteto kot bi dal ta odgovor cesar sam . Sodnik ni bil pravno vezan na tak odgovor, vend ar pa je de facto imel ta odgovor močno avtorite tno moč.Rimski pravniki so se delili v dve šoli: - Sabinjanci (Capito)

- Prokulijanci (Labeo).Razlika med njimi je zane m a rljiva. Pokaže se le v primerih, ko ni mogoč e dati enotne g a odgovora (kdaj se otrok rodi živ, kdaj postan e kdo poslovno sposob e n . . .) Justinjan je hotel poenoti ti mnenja obeh šol, vendar mu to ni popolnom a uspelo.Klasični pravniki: - pred Hadrijano m: Labeo, Sabin, Julijan, Celz

- po Hadrijanu: Pomponij, Gaj, Papinjan, Pavel, Ulpijan! poglej v knjigi dela teh pravnikov !Gai je napisal delo Institutionu m com e n t arii quattuor - Gajeve institucije . To je bil pravni učbenik, razdeljen na 4 knjige, ki vsebujejo: 1. knjiga: osebno, rodbinsko, varuško, skrbniško pravo

2. in 3. knjiga: stvarno, obligacijsko, dedno pravo4. knjiga: civilni pravni postop ek

Gajeve institucije so pome m b n e , ker je delite snovi prešla preko institucij cesarja Justinjan a v modern e kodifikacije civilnega prava v 19. stoletju. Pome m b n e pa so tudi zato, ker so ene izmed treh ohranjenih del klasičnih pravnikov zunaj Justinjanovih Digest .Zakonod ajalec post an e sena t od cesarja Tiberija (l. 14), ko začnejo priznava ti sena tovim sklepom značaj zakona. Od Hadrijana naprej pa se začne zakonod ajn a moč priznav ati tudi cesarju. Cesarske konstitucije:• edikt - objava ljudstvu (Constitutio Antonina)• dekre t - sodba; cesar je imel tudi pravosod no oblast . Sodbe, ki jih je izdal, so post ale

obvezn e za enake primere.• reskript - pojasnilo; to so pojasnila, ki jih dobi posa m e z nik iz cesarsk e pisarne .

Rimljani niso poznali deroga cijske klavzule - dostav ek nove m u zakonu, ki določa, da z dnem, ko stopi novi zakon v veljavo, pren e h ajo veljati vsi stari zakoni, ki so zajem ali enako vsebino. Zato so bili Rimljani v dilemi, katero pravilo naj upošt ev ajo. Zato je izdal cesar pojasnilo.

• mand a t - naročilo državnim uradnikom pred nastopo m službe. Sčaso m a so ta naročila dobila moč zakona.

Vsak cesar je izdajal konstitucije. Zato so jih začeli nekat eri zapisovati. Če konstitucije zbere zasebnik, je to zaseb n a zbirka, če pa jih zbere cesar , je to uradn a zbirka.• CODEX GREGORIANUS (295) zasebn a zbirka, vsebuje konstitucije od cesarja hadrijana

do Dioklecian a• CODEX HERMOGENIANUS (293- 94) zasebn a zbirka, vsebuje konstitucije cesarja

Diokleciana in sovladarjev• CODEX THEODOSIANUS (438) uradn a zbirka, vsebuje konstitucije od Konstantin a dalje• CODEX IUSTINIANUS (529) uradn a zbirka

.6.4 Postklasično obdobjeObdobje principat a je obdobje propa d a nj a imperija. Zato opaža m o tudi upad a nje kvalitete prava. Zmed a je bila na vseh področij in tudi na pravne m. Ni kvalitetn e g a prava, zato poseg ajo po pravu iz klasične dobe, ki je dobro. Zbrano pa je v delih klasičnih pravnikov. Klasični pravniki so veliko pisali in imeli so različna mnenja, zato se je pojavila težava , koga upošt ev a t i . Težavo je odpravil Zakon o navajanju (426). Izdala sta ga Teodozij II. in Valentinjan II. Določal je, kaj mora upošt ev a t i sodnik pri obravn av a nju primera . Upoštev a t i mora mnenja 5 pravnikov: Papinjana , Pavla, Ulpijana, Gaja in Modestina . Če so si mnenja različna, odloča večina, če pa ni večine (ker se kateri od pravnikov glede problem a ni opred elil), odloča Papinjanovo mnenje. Če pa se tudi Papinjan ne izreče o proble m u, lahko sodnik odloči po svoje.

5

Rimsko pravoV tem obdobju ni drugih zakonod aj alcev kot cesar . Počasi začnejo imenova t celoten rezultat cesarsk e zakonod aje leges . To obdobje karakt erizira vpliv krščans tv a na pravo (v suženjske m in rodbinske m pravu).

.6.4.1 Justinjan

Cesar je dominus et deus. Pod vplivom krščans tv a gre za premik v vrednot e nju cesarjev e osebno s ti. Cesar ni več božans tvo, ampak preds t av nik boga na Zemlji. V Justinjanovih rokah je vsa oblast . Postavil je trdne tem elje Bizancu (reformira vojsko, uradno uredi državo, uredi pravni siste m). Takoj, ko je prišel na oblast , je pooblas til Tribunian a , da zbere komisijo, ki naj pregled a vse doted a nje pravo, ga zbere in uredi. Pritegnil je ugledn e pravnike. Komisija je zbrala celotno pravo in nast al a je Justinjan o v a kodifikacija , ki je iz 3 delov:• CODEX IUSTINIANUS (529) - vse takrat veljavne cesarske konstitucije. Ta kodeks je

odpravil vse prejšnje kodeks e . L. 534 je bil revidiran in izbrisan e so bile ponovitve in napake (codex repeti t e praelec tionis).

• DIGESTE (533) - vsebujejo odlomke iz del klasičnih pravnikov. V diges t a h je justinja uzakonil pravo iz spisov klasičnih pravnikov.

• INSTITUCIJE (533) - pravni učbenik, ki hkrati velja kot zakonik. Bila je povzet a vsebina kodeks a in diges t . V svoje institucije je Justinjan prevzel velik del Gajevih institucij.

Ko je bila Justinjanova kodifikacija ustvarjen a , je Justinjan še vedno izdajal kratke zakone (novele), s katerimi je dopoljnjeval kodifikacijo in jo spreminjal.lex posterior derogat legat priori - kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega - to je veljalo le v odnosu med kodifikacijo in novela mi.Zunaj Digest so ohranjen a le 3 dela: Pavlove Sentenc e , Ulpinjanov e Regule in Gajeve Institucije.

.6.4.2 Digeste

Zajeti so odlomki iz zapisov rimskih klasičnih pravnikov.Zunanja delitev:Delijo se na 50 knjig, ki se delijo na naslove, ti pa se delijo na odlomke (fragm e n t e ) . Daljši odlomki so razdeljeni še na paragr af e. Kot naslov so postavili nek pravni institut oziroma nek zakon, problem, pote m pa so pod ta naslov razvrščali odlomke klasičnih pravnikov. Citira se na sledeč način: D. 9, 2, 27, 15, Ulp. libro ad edictum

digest e knjiga naslov odlom ek paragr af inskripcijanam e s t o D = digest e je lahko I = institucije ali C = codex ; pri paragr afih pome ni pr. = principum - prvi paragr af; inskripcija pove od kod je bil fragm e n t prevzet v Digest eNotranja delitev:Pove nam po kakšne m vrstne m redu si sledijo fragm e n t i znotraj posa m e z n e g a naslova. Razvrščeni so bili:- odlomki o civilnem pravu - Sabinova masa- odlomki o honorarn e m pravu - Ediktna masa- odlomki iz responzn e literature - Papinjanov a mas a- težko opred eljivi spisi - Dodatn a masaKomisija je imela pri sest avi Digest pravico dela klasičnih pravnikov tudi spre m e ni ti. Take zaves tn e spre m e m b e se imenujejo interpolacije . Staro pravo so spre minjali zato, da bi ga prilagodili novim razmer a m in odpravili antino mije - naspro tja o isti materiji.Justinjan rimskeg a prava ni prevajal v grščino, ki je bila občevalni jezik. S tem je ohranil rimsko pravo v originalu, v kvaliteti, ki bi se s prevodo m izgubila. To je preds t avljalo takrat problem, zato so začeli izdajati pravn e knjige v grščini.

.6.4.3 Grška dela

• EKLOGA, 726 ali 740, Leon III. in Konstan tin V.; Povzem a nekaj odločb iz Justinjanove kodifikacije, še več pa dodaja novih. Zanimivo je poglavje o kazenske m pravu, kjer se močno vidi vpliv vzhoda.

• PROHIRON, okoli 878, Bazilij I. Makedonski ; Zajem a isto materijo kot Ekloga

6

Rimsko pravo• BAZILIKE, pripravljati jih je začel Bazilij I., konča pa jih Leon IV. ok. 892; Povzeta je

najvažnejša vsebina Justinjanove kodifikacije, razen delitve na kodeks, diges t e in institucije.

• HEKSABIBLOS; ok. l. 1345; želi zajeti celotno takrat veljavno rimsko pravo. Od 1835 do 1946 velja v Grčiji kot zakonik.

Barbari zapisujejo pravo in nast ajajo barbarski zakoniki - Leges Barbaroru m, kjer zapisujejo tudi pravo, po katere m živijo staros elci, za katere velja, da morajo živeti še po rimske m pravu. Vendar je to rimsko pravo vulgarizirano. Zanim a nje za rimsko pravo oživi konce m 11. stoletja in v začetku 12. stoletja, ko v S Italiji začnejo ustan avljati univerz e, kjer se poučuje tudi rimsko pravo. Poučujejo ga glosatorji - strokovnjaki, ki preučujejo rimsko pravo in na rob zapisujejo kratke razlage (glose). Univerze pa se ustan a vljajo tudi drugod po Evropi. Učenjaki, ki so vešči rimskega prava, se selijo iz univerz e na univerzo in s tem širijo poznav a nje rimskeg a prava. V kratke m času izšolajo veliko pravnikov, ki so vešči rimskega prava.

Javno pravo

1 Pojem rimskega pravaPravo zagotavlja pravno varnost tako, da v naprej določi pravila, tako da vsak ve kakšne bojo posledice.

.1.1 Veljavno (pozitivno) pravo v Rimski državi

1. zapis: Zakonik XII. plošč - 451/449 p.n.š. Nastal je kot zanimiva reakcija na razmer e v družbi (patriciji - bogati, plebejci - revni). Plebejci so se izselili in za to, da bi se vrnili zaht evali, da se zapiše zakone. Ti so se zapisali na XII. ploščah.

2. zapis: Justinjanov a kodifikacija - 529- 534 n.š. Zapisan a je bila v latinščini, kar pa je bilo za večino nerazu mljivo. To je bila kompilacija posa m e z nih primerov iz starih spisov (kazuistično pravo - primeri), zbirka primerov iz rimskega prava, zraven pa so bili dodani še cesarjevi zakoni. Pravo vpliva na vedenje ljudi in ljudje s svojim vedenje m vplivajo na pravo (interakcija). Pravo se ne ujema z vrednos t nim smislom ljudi. Pravo ni statično ampak dinamično, stalno se spre minja.

.1.2 Sistem iz rimskega prava izhajajočih načel, ko se iz kazuističnih rimskih pravnih virov izoblikujejo splošna pravna pravila in (evropska) pravna teorija.

Justinjanova kodifikacija se pojavi v 11. stol., ko je v Evropi na višku Karlova država . V tem času se tudi prvič pojavi ime Evropa. Karel hoče nadaljevati Rimsko cesars tvo, tudi v pravne m smislu, zato so zakoni Justinjanov e kodifikacije še močno veljavni. pojavijo se ljudje, ki pojasnjujejo kodifikacijo - glosatorji . Zapisovali so opomb e , pojasnila ob robu - glose (glosa marginalis, glosa interlinearis) - skušajo posplošit, kar je bilo kazuistično, izluščit splošn a pravila. Na univerz ah so se na pam e t učili vse primere Justinjanove kodifikacije in ko so odšli domov, so jih uporabljali (torej po vsej Evropi). To pravo je post alo obče - ius comun e . Najbolj znan glosa tor je bil Accursiu s - njegovo delo Glosa ordinaria. Glosatorjem so sledili postglosa torji (kome n t a to rji). Obravn av ali so rimsko pravo v luči, ki so jo dali glosatorji. Pome m b ni so zato, ker so za razliko od glosatorjev težili k povez avi rimskeg a prava v javne m pravu. najpom e m b n e j š a sta Bartolu s in Baldu s . V tem obdobju so se družben e razmer e močno sprem e nile . V srednje m veku začnejo ponovno cvete t mes t a . Razvije se obrt in trgovina. Prihaja do novih odnosov, ki jih srednjeve ško pravo ne more reševa ti . Gre za partikularno pravo, ki izhaja iz razm e, ko ne more m o govoriti o razvitih odnosih. Razmere so nazadov ale . zopet se pojavlja avtarkizem. Počasi pa začne družba spet dobivati zagon in pojavi se potreb a po pravu, ki bi urejalo te odnos e . Tukaj se Evropa spet vrača k rimske m u pravu. Rimsko pravo je v

7

Rimsko pravopret eklosti urejalo podobn e odnose zelo dobro in kvalitetno. Rimsko pravo iščejo in najdejo v Justinjanovi kodifikaciji. Zunaj nje je ohranjeno malo prava. Cvetoča mes t a rada zaposlujejo pravnike, ki obvlad ajo rimsko pravo in so zelo koristni v praksi. Počasi se oblikuje prepričanj e, da je treba rimsko pravo uporabi ti takrat , ko domač e pravo nima ustrezn e norme - teoretična recepcija rimske g a prava. Nasproti je praktične recepcija - dejanska uporab a rimskega prava v sodni in javni praksi. O recepciji govorimo od konca 12. stol. naprej. Trajala je do velikih kodifikacij civilnega prava v 19. stol. V obdobju recepcije rimsko pravo velja subsidiarno - velja, če domač e pravo nima ustrezn e norme. Recepcija je ponovn a oživitev, spreje m a nj e rimskega prava. V tem obdobju je v veljavi obče pravo, ki ga sest avlja: recipirano rimsko pravo, del kanonske g a prava (pravo katoliške cerkve), lombard sko fevdno pravo.Rimskega prava niso v celoti jemali iz Justinjanove kodifikacije. Največ so uporabljali Accursius- ovo Glosa ordinaria . Rimsko pravo je prešlo v modern a prava in je ne samo temelj evropske pravn e tradicije. Je trda podlaga kar nekaj področje m modern e g a prava (obligacijsko, dedno).

2 Shema rimskega postopkaDo cesars tva temelji vse na posa m e z niku. Vsak je moral sam urejati pravne posle. V Zakoniku XII. plošč je bil točno določen postop ek. Če te kdo pokliče in ius , moraš priti.

Državo vodijo magis t ra ti: - častn a služba, ne plačan a- kolegialnos t - vsak magis t ra t ima še enega kolego z enakimi

pooblas tili, vend ar za čas krize lahko izvolijo diktatorja- mand a t je trajal 1 leto.

Vse to je zagotavljalo, da je bil magis tra t uslužbe n e c ljudstva.

Na začetku je spore reševal prae t o r , kasneje pa postan e postop ek dvodelen: - in iure

- apud indicem

In iure: pred prae torja pridet a obe strani (obvezno). Praetorja zanima vzrok tožbe in ko se prepriča, da se tožnik in obtoženi ne moret a zmenit, prae tor preda zadevo sodniku - apud indice m .Ko praetor preuči zadevo, lahko tožbo dovoli - actione m dare - ali pa jo zavrne - actione m de m e g ar e . Praetor v primeru, da tožbo dovoli, izda tožbeni obraz ec. (izdaja tožben e g a obrazca - litis contes tio ).V tožben e m obrazcu je: - opred eli tev zadev e

- tožbeni zahtev ek- pooblas tilo sodniku, naj izreče sodbo- naved e ni dokazi, ugovori.

Sodnik ni služba, ampak funkcija. Pooblas ti ga magis t ra t in je le organ države . sodnika stranki izberet a pred prae torje m (iz sezna m a ali sam a predlag a t a ) . Sodnik mora dobiti pooblas tilo in mora biti sezna nje n o vsem kar je bilo rečeno pred prae torje m.Primer ugovora: Tožnik zahtev a , vračilo denarja od obtožen a g a na podlagi podpisan e zadolžnice. Obtoženi prizna, da je zadolžnico podpisal, vend ar pravi, da denarja ni dobil, v podpis pa ga je prisilil tožnik.Splošne tožbe ni, je le sistem akcij. Pojma pravice v materialne m smislu ni.

3 Pravna dejstva

To so dejstva, ki imajo pravne posledice. To so dogodki, dejanja - posegi v stanje, ki se spre m e ni (dovoljena , nedovoljena) , ali pa opusti t ev - odgovarjaš , ker nisi nič storil (odklonil si klic v sili).

crimina - javno prepov e d a n o dejanje (goljufija na volitvah,...)delict - prepov e d a n o zasebn o dejanje (neko m u si dolžen,.. .)

8

Rimsko pravo.3.1 Pravni posel

To je dejanje, s katerim hoče stranka z veljavnim pravom doseči nekat e r e pravne posledice.

.3.1.1 enostranski, dvo- ali večstranski

1. volja ene stranke je dovolj za nast a n ek pravnih učinkov (oporoka)2. za posel je potreb n a volja dveh strank (kupoprod ajn a pogodb a)3. volja več strank (družben a pogodb a - več jih ustanovi firmo)

.3.1.2 osebni in premoženjski posli

1. učinkuje primarno, v osebni sferi (sklenitev zakonske zveze, posvojitev)2. učinkuje v premož e njski sferi (kupoprod ajn a pogodb a)

.3.1.3 odplačilni (onerozni) in neodplačilni (nekrativni) posli

1. upravičenj e utem eljuje vrednos t ; stranka mora dati drugi stranki za blago neko materialno protivredno s t . ** smalag m a t s ki posel (?)

2. ena od strank je okoriščen a (darilna pogodb a); v rimske m pravu lahko darovalec prekliče darilo, če mu obdarjeni izkazuje nehval ež nos t

.3.1.4 inter vivos - mortis causa

1. med živimi - stranka hoče, da posel velja še začas a njeneg a življenja2. zaradi smrti - stranka hoče, da posel začne veljati šele po njeni smrti

.3.1.5 oblični in neoblični posli

1. sklenjeni so v določeni obliki - določi jo pravni red in je predpogoj za veljavnos t; s tem se prepreč uje možnos t spora

2. oblika ni v naprej dogovorjen a

.3.1.6 obvezujoči in razpolagalni pravni posli

1. ustvarjajo obveznos t (kupna pogodb a); obvezujoči pr. posel je pogoj za razpolagalni pr. posel

2. sklicuje se na obvezujoči pravni posel

kavza - pravn a podlaga

.3.2 Pogoji za pravni posel

• sposobno s t - pravna (sposobn os t biti subjekt pravic in obveznos ti)- poslovna (sposob no s t izrazit voljo, ki jo pravni red zahtev a)

de iure - po pravude facto - dejanskonpr.: Suženj de iure ni imel pravne in poslovne sposobn os t i, vendar pa je de facto lahko sklepal posle (za gospod arja, ki pa je sposob no s t imel)

• soglasje - skladnos t dveh volj - obe stranki sta morali biti soglasni, da želita sklenit pravni posel

• oblika - predpisuje jo pravni red, če pa je ne predpisuje, velja v kakršnikoli obliki

.3.3 Sestavine pravnega posla

• bistven e - nujne za nast a n ek določen e g a pravne g a posla. So elem e n ti konkretn e vrste pravne g a posla.

• naravn e - so sam e p o s e bi umevn e . Lahko jih predpos t a vlja mo, vendar jih lahko z dogovoro m izključimo.

9

Rimsko pravo• slučajne - so rezulta t konkretn e g a dogovora, so lastne konkretn e m ui primeru,

dogovoru

Ista sest avina se lahko v pravn e m poslu premika.

10

Rimsko pravo

.3.4 Okoliščine pravnega posla

.3.4.1 Namen (podlaga, kavza)

• dopus tno s t ,• obstoj• abstrak tno s t - kavza ni razvidna iz oblike• kavzalnos t - kavza je razvidna iz oblikeDota - premož e nje , ki ga neves t a prinese v zakon (lahko sam a ali kdo iz njene strani). Obljuba dote je podlaga za sklenitev zakonske zveze. A vpraš a: "Boš dal 1000?" B odgovori: "Bom." - diskretna, abstraktna obljuba (se ne va za kaj). Če pa B odgovori: "Bom dal 1000 za doto." pa se ve, da je to za doto - kavzalna obljuba , ker je B opred elil kavzo. Pravni posel, ki nima kavze (podlage , nam e n a) , ni veljaven . V določenih primerih pa je možno naredti, da pravni posel obstaja brez kavze (primer zadolžnice: A je podedov al veliko vsoto in med pregledov a nje m papirjev odkril zadolžnico. Ker je pošt en, bo to zadolžnico poravn al B-ju. Vendar pa B ve, da je bila ta zadolžnica že poravn a n a , a vseen o sprejm e denar. - pravni posel je bil sklenjen brez kavze, saj A v resnici ni bil nič dolžan). lahko pa kavza obstaja, ni pa soglasja med stranka m a . A pravi: "Daj mi 5 jurjev" - rečeno kot darilo, B: "V redu." (vendar pa je on mislil to kot posojilo) - ni soglasja.contra bonos mores - proti dobrim navada mČe bi kavza nasprotov al a veljavne m u pravu ali splošn e m u vedenju v družbi, je ta posel tudi neveljaven .

.3.4.2 Nagib

To so pričakovanja, ki pripeljejo do tega, da je pravni posel sklenjen (npr. ves reklam ni potencial). Nagib ni del pravne g a posla in kot tak nima učinka na njegovo uspešn o s t . Obstaja t a pa 2 izjemi:• stranki lahko vključita nagib v pravni posel ⇒ post an e pogoj, če sta ga stranki soglasno vključili. Ned o p u s t e n nagib - stranki je vsiljen. A pride zakrinkan v trgovino, ki je last B-ja ter ga prisili, da mu izroči celoten zaslužek in še podpiše zadolžnico za veliko vsoto denarja. Civilno pravo pravi, da mora vrniti denar za katereg a je podpisal zadolžnico, saj je imel izbiro (med smrtjo in podpiso m). Če je podpisal, naj vrne. Šele proti koncu republike je prae tor Oktavius uved el naspro tno - tožbo zaradi strahu .actio quod metus causa - tožba zaradi strahuexce ptio quod metus causa - ugovor zaradi strahuPojavi se vpraša nj e , kako objektivizirat kriterij za to, kaj je strah. Oktavius je to določil, da je za tožbo upravičeno:- strah, ki bi prest raš il tudi najbolj trdne g a moža (ni dvoma, da gre za pogu m n e g a moža)- zlo mora biti neposr e d n o (če grožnja ni neposre d n o uresničljiva, ne velja; npr.: "Domov bom šel po pištolo in te ustrelil.")- protipravnos t grožnje.Nasilje je največji izziv pravne m u redu. Pomeni konec le- tega. zato mora biti storilec kaznova n. Če bom naperil actio quod metus caus a in bom to dokazal, bo obtoženi obsojen na štirikratno povračilo nast ale škode. Vendar bo moral tožnik tožiti prej kot v ene m letu po storitvi dejanja, sicer bo upravičen le do enkratn e povrnitve škode (ker je prae tor ski mand a t 1 leto in ker se ni zmenil za to toliko časa). Sodbo na štirikratni znesek sreča m o le še pri ropu in nasilni tatvini.• zvijačna prevar a (dolus) - povzročiš v žrtvi zmoto, ga pripraviš do zmotn e g a mišljenja. Vendar pa je žrtev tudi sam a kriva, saj je sam a sodelovala aktivno.actio doli - tožba zaradi zvijačne prevareexce ptio doli - ugovor zaradi zvijačne prevare

11

n a g i b p r a v n i p o s e l c i l j

Rimsko pravoZ actio doli lahko zahtev a š povračilo škode. Interes je bil ses tavljen iz: - damn u m emerg e n s - dejansk a škoda

- lucrum cessa n s - izgubljeni dobičekNpr.: pride do promet n e nesreč e . Popravilo mojega avtomo bila je damn u m emerg e n s , to pa, da sem bil toliko časa brez avtomo bila in zaradi tega izgubil posel, torej razlika med premož e nje m pred nast a nko m škodne g a dejanja in po njem, pa je lucrum cessa n s .Tožba actio doli pride v poštev le, če nima tožen ec noben e g a druge g a pravne g a sreds tv a .bona fides - dobra vera in poštenjeactio bonae fidei - tožba, pri kateri bo moral sodnik upošt e v a ti vse okoliščine in jih bo moral v skladu dobre vere in poštenja kvantivizirati (izraziti v denarju).

12

Rimsko pravo

.3.4.3 Izjava poslovne volje

Volja 1 Volja 2

Izjava 1 mora priti do soglasja Izjava 2

Lahko pa pride do problem ov:• ne pride do soglasja. Stranki se bosta strinjali, da je bilo dejanje neusp e š n o . Lahko

pride tudi do navidez n e g a soglasja in ko se to ugotovi, ravno tako ne pride do pravn e g a posla

• izkaže se, da izjava ne ustrez a volji (nisem izjavil tako kot sem mislil)Izjava je lahko: - izrecna - z bese d a mi (zapisan a , izgovorjen a)

- neizrecn a (molčeč a) - brez bese d , izjava iz katere nedvou m n o izhaja strankina volja, čeprav ni

nič rekla (pokima, da roko ⇒ to so konkluden t n a dejanja).Izrecna izjava je lahko oblična ali brezoblična. Za oblično izjavo je potrebn a določen a v naprej določen a formalnos t .forma ad valore m - oblika, ki določa veljavnos tforma ad probatione m - oblika, ki jo dogovorita stranki kot slučajno sestavinoKonkluden t n a so dejanja, s katerimi sklepa m o voljo stranke - so izjava poslovne volje. Npr.: nekdo je nekaj podedov al , ni pa mu do tega, da bi to res imel. Ker pa mu je bilo škoda parcele in ni hotel, da kmetija propad a , jo je začel upravljati. S tem je konklude n tn o priznal dedov a nje in sebe za dediča, če ni zrecno izjavil drugač e . Konkluden t no dejanje je dejanje s katerim nedvou m n o sklepa m o voljo stranke in jo smatra m o za konkluden t n o izjavo poslovne volje, če ne izrazi pridržka ( reserva tio ).Qui tacet non utique fatetur sed fame n veru m est eum non negare - Kdor molči nikakor ne priznava, gotovo pa je, da tudi ne zanika ⇒ molk ni izjava poslovn e volje.Qui tacet cum loqui deluit ac potuit consetire videtur - Kdor je molčal, ko se je od njega pričakovalo, da bo kaj rekel, se je strinjal.

.3.4.4 Presumpcija

Presu m ptio iuris - pravn a domn ev a - to je način sklepa nja od splošne g a h konkretn e m u (tako kot je splošno je tudi v tem primeru). Presum p cijo je možno zavrniti z naspro tnim dokazom (presu m p cija očetovs tv a). V rimske m pravu je bil zakonski otrok tisti, ki je bil rojen najprej 182. dan po sklenjeni zakonski zvezi ali pa najkasn ej e 300. dan po prekinjeni zvezi.

V obče m pravu se izoblikuje posebn a oblika domn ev - presu m p tio iuris et de iure - v primeru presu m p cije naspro tni dokaz ni dopus t e n . Npr.: s pravno m o č n o sodbo je bilo ugotovljeno stanje. zoper pravno m oč n o sodbo pa ni več dopus tno pravno sreds tvo.Do presu m p cije smo prišli deduktivno (iz vseh primerov smo sklepali).

.3.4.5 Fikcija

Trditev, ki ni resnična . Tega se zaved a m o, pa jo vendar upošt ev a m o.V času Sule je bil spreje t zakon, ki je trdil, da se Rimljan, ki pade v vojno ujetniš tvo, šteje za mrtveg a . če se vrne, pa se oživijo vse pravice, ki jih je imel v trenutki, ko prestopi hišni prag. (ius post limini - pravo hišnega praga ). To je fikcija, saj ni mrtev, pa se ga vseen o smatra za mrtvega , saj bi se drugač e njegovo imetje razpršilo, ker ne bi imel nihče pravice do njega (tako pa jo imajo dediči).Tudi dana š nj e pravo uporablja veliko fikcij, ko gre za varovanje interes a do neke dobrine.

.3.4.6 Nesoglasje med voljo in izjavo

Lahko pride do dveh napak:• nalašč izjavim nekaj druge g a - zaves tno nesoglasj e

13

Rimsko pravo• zaradi nepozn av a nj a okoliščin izjavo oblikujem drugač e , kot bi jo sicer.Papinian: In conve n t ionibus contrabe n tiu m voluntare m patius qua m verba spectari placuit. - Splošno je bilo sprejeto, da je pri dogovoru strank pom e m b n e j ša volja kot besed e .Problem tega stavka: lahko ima le orient acijski pome n, lahko pa je bil uporabljen v druge m konteks tu, pa se je pote m posplošil.V obče m pravu pozna m o:Teorija volje : prednos t daje resnični volji, vendar ne apriori, temveč mora tisti, ki je podal izjavo, dokaz ati, da ta izjava ne izraža njegove dejansk e volje.Teorija izjave : izjava je dokončn a, ker je tisto, kar lahko stranka poda. zaradi varnos ti pravne g a posla se nikakor ne more spreminja ti.Teorija zaupa nja : res je, izjava je bistven a , vend ar če bi bilo mogoč e iz okoliščin sklepa ti, da je bila volja drugač n a , izjava ne velja.• Zaves tno nesoglasje- mentaln a rezervacija: sopogod b e nik sklepa posel, pa vendar ne misli tega. Pravni red tega ne upošt ev a . Npr.: sposodim si, pa vendar ne mislim denarja vrniti.- izjave dane v igri, šoli, na odru, v šali...: iz okoliščin se sklepa, da to ni izjava poslovne volje. lahko pa nekdo tej izjavi verjam e in zaradi tega utrpi škodo. V tem primeru mora tisti, ki je izjavo podal, povrniti škodo - odškodninski zahtev ek.- simulacija: obe stranki izjavo podaja t a , čeprav obe vest a, da ni mišljena kot poslovna volja. Gre za navidez e n posel, ki nekaj prikriva.Justinjanovo pravo daje prednos t resnični volji - prikritemu poslu, če so izpoljnejni formalni pogoji.Klasično pravo pa daje prednos t izjavljeni volji, vend ar kazuistično odloča o zadevi.- imaginarni posel: nekaj naredimo, da dosež e m o cilj, ki je prikrit. Npr.: v Rimu je oče sina lahko tudi prodal, vend ar če ga je prodal trikrat, je sin prišel izpod očetove oblasti. Zato, če je oče hotel osvoboditi sina, ga je trikrat zaporedo m a prodal in takoj dobil nazaj. Tako je sin prišel izpod njegov e oblasti.- fiducionarni posel - dogovor na poštenje: stvar bo vrnjena v last, ko bo odpad el tem elj za zastavitev predm e t a . Nihče ni oškodova n.

• Zmota (error - napak a, ignorantia - nepozn av a nj e)To je izjava poslovne volje, ki temelji na nepozn av a nju okoliščin.- pravna zmota: tista, ki je posledica nepozn av a nj a pravnih dejstev- dejanska zmota: posledica nepozn av a nja dejanskih okoliščin.ignorantia iurus nocet - nepozn a v a nje prava škodujeNihče ne bo upošt ev al tega , da nisem poznal predpisa. Rimsko pravo dopušč a izjeme, ki zaradi svojega položaja niso imeli možnos ti spozna ti prava: vojaki, rustici (podež eljani), ženske, nedole tni (do 25 let).- dejanska zmota: kadar gre za tako obsež e n nespor az u m, da ne pride do soglasja, pravni posel ne nast a n e . Lahko se nana š a na nekaj bistven e g a ali nebis tve n e g a . (bistven a - ZOR 61. člen).

.3.4.7 Pogoj (condicio)

Slučajna sest avina pravne g a posla. Je prihodnje in negotovo dejstvo. Odlaga nast a n ek obligacije (plačilo položnic).• pozitivni pogoj določa spre m e m b o stanja, da bi pravni posel veljal (Če narediš izpit,...)• nega tivni pogoj določa, da se nekaj ne sme zgoditi, da bi pravni posel veljal (Vdova

naj deduje, če se znova ne poroči.)Glede na možnos t stranke, da vpliva na izpolnitev pogoja pa pozna m o:• potes t a t ivni pogoj - samo stranka odloča o njegovi izpolnitvi (Če prideš na mojo

poroko,...)• kazualni pogoj - prepušč e n je slučaju. Je popolnom a neodvisen . (Če bo Ticij prodal

hišo za toliko kolikor jo je ocenil,...)• meša ni - delno prepušč e n naključju, delno strankina volja (Če sklene š zakonsko zvezo

z osebo A,...) - ni odvisno samo od tvoje volje, za to sta potreb n a dva)

14

Rimsko pravo• odložni (suspe nzivni) pogoj - odlaga učinkovitost pravn e g a posla, dokler ni izpoljnjen.

Učinkuje ex nunc - od zdaj, od trenutka , ko se je pogoj izpolnil, velja pravni posel - v rimske m pravu. Pri nas pa deluje ex tunc - za nazaj - velja od trenutka sklenitve.

Če izpolnim nekaj že prej, prede n je bil pogoj izpoljnjen, sem izpolnil nekaj nedolgova n e g a in lahko to pote m zahteva m nazaj.

• razvezni (resolutivni) pogoj - pravni posel velja od sklenitve, prene h a pa veljati, ko je pogoj izpoljnjen (Lahko stanuješ v mojem stanova nju, če ne boš imel mačke.)

Vmešav a nj e ene stranke v izpolnitev ali neizpolnitev pogoja, se šteje, kot da je bil pogoj izpoljnjen ali neizpoljnjen v korist druge stranke.

• navidez ni pogoj - manjka prihodnos t ali negotovos t . V tem primeru je lahko posel v trenutku brezpogojno veljaven ali neveljaven .

• nemo go či pogoj - nemo go či suspe nzivni pogoj povzroči takojšnjo neveljavnos t posla (pri poslih mortis causa se šteje za nezapisa n e g a .

• nedopu s t ni pogoj - nasprotuje zakonu ali pa je contra bonos mores (Postavljam te za dediča, če ubiješ sosed a . ..., se ločiš od svoje žene).

.3.4.8 Rok

To je trenut ek prihodnos ti, na katere g a stranki odložita poslovanje (gotovos t). Odlaga možnos t terjatve . Dolžniku je dana možnos t , da obveznos t izpolni kasnej e.• začetni rok - čas, ko začne posel delovat• končni rok - čas, ko posel neha delovatiNek posel je lahko omejen ima zaèetni in konèni rok. Rok ni nujno datu m sko opred eljen (primer: ob prve m dežju) to je nedoloè e n rok . Èe pa je rok èasovno opred eljiv, je to doloèen rok . Rok odlaga dospelos t (primer: telefonski raèun; Do zadnjega dne roka lahko èaka m o, ne da bi nas zadele posledice). Odlaga možnos t upnika, da terja, ne odlaga pa obveznos ti (èe raèun a ne bi plaèali, bi nas dolet ele posledice).Rok in pogoj vnaša t a med stranka m a neko negotovos t (primer: obljubiti in plačati je odveč).actus legitimi - posli, ki ne trpijo časovn e ali pogojne razdružitve (oblični posli civilnega prava). S tem zagotavljajo nespornos t . (primeri: mancipacija - prehod v svojepravno s t , akceptilacija - oblična oblika obveznos ti, ki se verbalno prekine, nastop dediščine, izbira sužnja).

.3.4.9 Nalog - modus

Sreča m o ga le pri darilni pogodbi in pri zapus tnikovi odredbi. Primer: A mi post ani dedič in naj mi postavi spom e nik. (nalog)

A mi post ani dedič, če mi postavi spom e nik (pogoj)S tem, ko deduje, A sprejm e obveznos t , da bo postavil spom e nik. Gre za nast a n ek obveznos ti med tistim, ki je nekaj dobil in tistim, ki je nekaj dal. Gre za obveznos t v zvezi z darilno pogodbo. Praetor lahko zahtev a , da da neko kavcijo - varščino, da bo obveznos t izpolnil. Če se nalog ne izpolni, lahko darovalec prekine darilno pogodbo (actio prescriptio verbis ).

.3.4.10 Zastopanje

Pravni posel se lahko zastop a preko zastopnika. zastopnik nastop a v okviru pravn e norm e.

DIREKTNO INDIREKTNO- Zastopnik nastop a v tujem imenu in za tuj račun (vpis na fakulteto)

- Zastopnik nastop a v lastne m imenu in za tuj račun (kupovanje knjige)

- Učinki sklenjen e g a posla neposr e d n o (direktno) preidejo na zastopnika

- Učinki sklenjen e g a posla preidejo na zastopnika, ta pa jih prene s e na zastop a n e g a

Tabela 1Primer: direktno zastop a nje (§ 85, ZOR)

15

Rimsko pravo1.) pogodb a , ki jo sklene zastopnik v imenu zastop a n e g a in v mejah svojih pooblas til, zavezuje neposr e d n o zastop a n e g a in drugo pogodb e n o stranko.2.) pod enakimi pogoji imajo tudi drugi pravni posli neposre d e n pravni učinek nasproti zastop a n e m u .Zastopnik ni sel (sel le pren aš a obliko volje in je sam ne oblikuje).rimsko pravo ne priznav a pravnih poslov, ki bi vsebovali tudi tretjo osebo in ne priznava direktnih poslov (nana š a se na dejansko izhodišče za nast a n ek pravice).Primer: lastninska pogodb a: prodajalec in kupec se dogovorita o prodaji določen e stvari. Da bi bila ta pogodb a veljavna in pravno potrjen a , grest a pred prae torja pod pretvezo, da se ne strinjat a o lastnini te stvari. Vsak trdi, da je stvar njegov a. Prodajalec se ne upira in stvar post an e last kupca.justinjanovo pravo pravi, da se lahko zgodi, da si pravno in dejansko stanje naspro tuje t a . Če dolgo pravni lastnik svoje lastnine ne zasleduje, nastopi prip o s e s t v o v a n j e . (Po določen e m času se lastništvo prene s e - lahko izgubiš lastninsko pravico). Določen e stvari pa iz poses ti v lastnino ne morejo preitiiura vigilautibus scripta - pravice so zapisan e tistim, ki so budni• praetorsko pravo: Primer: Oče je odgovarjal za izpolnitev različnih obveznos ti, ki jih je sklenil sin ali suženj.

Ker pa je oče odgovarjal poleg sina, ne nam e s to njega in je poleg gospod arja vsaj naturalno ostal dolžan tudi suženj, ni po reformi ne sin ne suženj postal očetov oz. gospod arj ev zastopnik.

Izjeme, ko rimsko pravo dovoljuje direktno zastop a nje :- skrbnik umobolnika: zastopnik se sme poslužit obličnih poslov - ne more pa zanj pridobivati z mancipacijo- klasična doba: - varuh nedoraslega : zanj pridobiva titularno poses t

- vesolni oskrbnik : oseba , ki upravlja s premož e nje m lastnika- Justinjanovo pravo: - vsakdo lahko za vsakogar pridobiva titularno poses tPogodb e v korist ali v brem e tretje osebeTake pogodb e so neveljavn e. (Primer: Pri kartanju dobim veliko denarja. Tistemu, ki mi je dolžan reče m, naj izplača ta denar tretji osebi, ki sem ji jaz dolžan denar. Tega moj dolžnik ni dolžan storiti.)primer: §149 ZOR: a) Kadar si kdo v svojem imetju izgovori kakšno terjat ev v korist nekega tretjega , pridobi tretji lastnino in neposr e d n o pravico v nasproti dolžnika, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj druge g a .

b) Pogodb e nik ima pravico zahtev a t i, da dolžnik tretjem u izpolni tisto, kar je bilo izpoljnjeno v njegovo korist.

.3.5 Neveljavni pravni posli

.3.5.1 Ničnost

Posledice pravne g a posla ni, ker pravni posel sploh ni nast al , ker niso bile izpoljnjene vse predpos t avk e za sklenitev veljavne g a pravn e g a posla ali če je kršen pravni predpis ali dobre šege in navad e . Posledica ničnos ti je nast a n ek odškodninsk e odgovornos ti stranke, ki je ničnos t zakrivila.Pride lahko do razveljavljene g a pravn e g a posla (primer: spre m e m b a oporoke). Primer: ZOR: Kršitev pravne norm e povzroči ničnos t , če sam a norm a ne predpiše kaj druge g a (kazen).ZOR: Če je pogodb a nična, mora stranka vrniti vse, kar je s to pogodbo pridobila ali plačati odškodnino. Vzpostaviti je treba prejšnje stanje.ZOR: če odpad e razlog ničnosti, pravni posel vseeno ne post an e veljaven . (ničnos t je dokončn a)- ničnos t ni nekaj dogovorjen e g a med stranka m a , amp ak je dejstvo, ki ga mora sodnik upošt ev a t i- ko gre za varnos t oškodova n e stranke, lahko ničnos t izjemom a velja.relativna neučinkovitos t : pogodb a je nična samo nasproti nekeg a subjekt a (primer: mož lastnine ne more prodati brez privoljenja žene)

16

Rimsko pravo.3.5.2 Izpodbojnost

To je pogojna veljavnos t , ker lahko določen subjekt zaht ev a razveljavitev posla. Je možnos t , pravica, ki učinkuje le tedaj, ko stranka to izsili. Je napaka pravn e g a posla, ki je časovno omejen a : - napak a pri izjavi volje

- kršitev predpisaPrimer: Če se pogodb a razveljavi, je treba vrniti, kar sem dobil od pravne g a posla. Če ni mogoč e vrniti v naravi, se vrne v denarju.kon v a l e s c e n c a : dejstvo, da izpodbojne g a posla ni moč več izpodbijati. Ničen posel ne more konvalidirati. Posel konvalidira, če poteč e čas ali pa odpad e razlog izpodbojnos ti.kon v e r z i j a : Primer: A je prodal B-ju res mancipi. Priče je prosil, naj bojo prisotni ob sklepa nju posla, ni pa vedel, da peta priča ni Rimljan. Posledica je ničnos t pravne g a posla. Prišlo pa je do izročitve stvari. B je post al lastnik stvari. Izročitev post an e veljaven posel. Ničnost se prenes e v veljaven posel.- cilj je isti, pot pa je različna- skuša m o prekvalificirati ničen posel v nek drug posel.Predpos t a vlja se, da je več poti do istega cilja.Izigrava nj e predpi s a : Težko je dokaz ati, da je nekdo kršil predpis, če je ravnal po zakonu. Praetor zavrača tožbo, ko izve, da je šlo za izigravanje predpisa . Primer: Ko je bila kriza z gorivom, so en dan lahko vozili le avtomobili, ki so imeli na registracijski tablici sodo številko, drug dan pa tisti, ki so imeli liho. Ljudje so izigravali predpise tako, da so kupili 2 avtomo bila, enega z liho in eneg a s sodo št. na registrski tablici.

.3.5.3 Čas

Kot pravn a kategorija se velikokrat pojavlja (rok, priposes tvov a nj e, zastara nj e). Če je zastar al zahtev ek, sem storil nekaj, česar mi ne bi bilo treba in lahko to vzam e m nazaj. Če pa zastara možnos t , pa zahtev a ostan e , amp ak nima m pravn e možnos ti, da bi to zaht eval .Rimsko pravo razlikuje dva načina štetja:- naravno: dejanski potek časa (ko nedoletn a oseba dokazuje, da ob sklepa nju posla, še ni bila stara 25 let)- civilno: pravni red uporablja časovn e enote. To so tisti intervali, ki jih pravni red priznav a (enote: dan, mes ec , leto - vse so enako dolge)tem p u s continuu m - nepretrgani čas - teče od nekega trenutka , dejanja naprej. Ne upošt ev ajo se noben e okoliščine.tem p u s utile - štetje časa, pri katere m se odloži začet ek štetja od trenutka, ko lahko stranka uveljavlja pravico na prvi pravdni dan. Pri nas začne delovati takoj, če pa se konča ne dela prost dan, se konec prene s e na prvi naslednji delavnik.tem p u s utile ratione intili et cursus - čas, ki upošt ev a dejansko možnos t začetka in konca - štejejo le pravdni dnevi (pri nas je tako pri letne m dopus tu, kjer štejejo le delovni dnevi).Zastara nj e - pojem pravno uredi šele postklasično pravo in sicer zastar a nj e na 30 ali 40 let. Gre za vpraš a nj e do kdaj bo pravo čakalo nekoga, da bo uveljavljal pravico. To skrbi za varnost , stabilnost pravne g a reda.

.3.6 Pravna sposobnostTo je sposobno s t biti subjekt pravic in obveznos ti. Pravno sposobn a je lahko fizična ali pravna oseb a .

fizična oseba

pravn a oseb a

začet ek

rojstvo ustanovit ev

konec smrt prene h a nje

Tabela 2Rimsko pravo razlikuje med naravnim in civilnim rojstvom. Naravno rojstvo je dejansko, civilno pa je rezultat sužnjelas tni ške g a ustroja družbe. Nekateri ljudje ne obst ajajo kot subjekti ampak kot objekti. To stanje pa ni dokončno, suženj lahko preide v svobodn e g a človeka ( civilno rojstvo) ali pa svobod e n preide v sužnja ( civilna smrt).

17

Rimsko pravoFikcija: Nasceritus pro iam nato habetur, quotienc de com m o di s eius agitur. - Zarodek se ima že za rojenega, v kolikor gre za njegov e pravice. (Zapus tnik je umrl. Ima 3 otroke in nosečo ženo. Tudi ta nerojeni otrok je dedič. To spreje m a tudi sodobno pravo.)Elemen ti , ki opred eljujeo pravno sposob nos t :- status libertatus (svobod a)- status civitatus (državljans tvo)- status familiae (pripadno s t družini)

.3.6.1 Status libertatus

Pravna sposobn os t - biti subjektPoslovna sposobn os t - sposobn os t sklepa ti veljavne pravne posle.Nekdo, ki pravno ni sposob e n, ni nujno, da tudi poslovno ni sposob e n in obratno. Suženj je de iure objekt, govoreč a stvar, de facto pa je njegov položaj odvisen od gospod arj a, dela, ki ga opravlja in časa. Na načelni ravni so bili ljudje proti suženjs tvu, vend ar je bilo suženjs tvo tako vsakda nji pojem, da tudi juristi niso mogli ugovarja ti. V času Zakonika XII. plošč sužnji že obstajajo, vend ar v okviru družine. Razlika med sinom in sužnje m je bila v tem, da se je po očetovi smrti položaj sina spre m e nil, suženj pa je ostal suženj. Pri deliktu zloma kosti, si moral plačati svobodn e m u 300, sužnju pa 150. Zakon, ki pravi: "Če je kdo ubil sužnja ali štirinožno žival, je dolžan gospod arju plačati odškodnino v višini kot je bila najvišja vrednos t le- tega v zadnje m letu" nam pove kakšen je bil položaj sužnjev. Gospod ar je lahko delal s sužnjem, kar je hotel. Pravni položaj sužnjev se je slabš al . Že s konce m republike in v začetku principat a se pojavljajo naspro tni tokovi. Položaj sužnjev se je spre minjal tako, da ob koncu klasične dobe gospod ar odgovarja enako za uboj sužnja in uboj svobodn e g a . V postklasičn e m obdobju pa se pojavi favor libertatis - če je le možno naj suženj dobi prostost . Dejanski vidik suženjs tvapeculiu m - pre mož e nj e , ki je de iure gospodarjeva last, de facto pa sužnjeva To so lahko stvari, celo sužnji. mece n arji so bili neke vrste dninarji. dejanski položaj njih in sužnjev je bil praktično enak. Položaj sužnja je bil zelo odvisen od srčne kulture gospod arja . Najhujši gospod arji so bili bivši sužnji. Gospod ar je lahko sužnja osvobodil - manu missio - gospod ar na obličen način podeli sužnju svobodo. To je bilo pogos to v oporoki, v poseb ni skupnos ti. Ti osvobojenci so morali slediti pogreb n e m u sprevod u. Če je gospod ar sužnja osvobodil, je post al sužnjev patron . Suženj mu je moral izkazovati spoštov a nje (ni ga smel tožiti) in ob sužnjevi smrti je gospod ar ali njegovi dediči dobil del dediščine.Polprost a so tista razmerja, v katerih je posa m e z nik de iure svobod e n, de facto pa ne. Če dolžnik ni plačal,ga je upnik smel zapre ti. Polprost a razmerja: - in mancipio - oče proda sina za določen čas

- homo liber bona fide serviens- status liber- rede m p tius- auctoratus- coloni - vezani na zemljo.

.3.6.2 Status civitatis

Današnje pravo velja po načelu teritorialnosti, v rimske m pravu pa person alnos ti (subjekt je državljan). Gaj v uvodu v Institucije pravi, da so različni narodi ustvarili lastno pravo in velja za njih. zato tujec ne more biti subjekt rimskega prava. Za vse pa velja načelo dobre vere in pošt enj a. Posledice državljans tva: - javnopravn e : - ius sufragi - aktivna volilna pravica (kadidat na volitvah)

- ius honoru m - pasivna volilna pravica (volivec)- osebno pr a v n e : - sklepa nje pravnih poslov

Državljanstvo pridobi nekdo z rojstvom, to je otrok Rimljanke in Rimljana, ki sta zvezan a z zakono m, Ali pa s podelitvijo državljans tva (redko, ker Rimljani ne podeljujejo radi). Novim prebivalce m na zased e nih območjih ne dajejo državljans tv a . Šele l. 212 cesar Caracal a s poseb no institucijo Constitutio Antonina podelil državljans tvo vsem prebivalce m imperija zaradi davkov. Ker je nemo go č e , da bi se pravo tako hitro razširilo, nast a n ejo meš a nic e prava.

18

Rimsko pravoTujec ne more sklepa ti veljavnih pravnih poslov, razen če ni med Rimom in določeno skupnos tjo dogovora, ki dovoljuje zakonske zveze, trgovanje.

.3.6.3 Status familiae

sui iuris - svojeprav e n : poseb e n položaj, kar pridobi, pridobi zase, pater fimiliasalleni iuris - tujeprave n : svobodn a oseba pod tujo oblastjo (sin). Primarno pome ni podrejeno s t družinske m u očetu. Familia na začetku ne pome ni družine v dana š nj e m pome n u . To so osebe in premož e nje pod oblastjo družinske g a očet a. Prvotno ni razlikovanja med lastnino in oblastjo. Pripadnos t družinske m u očetu označuje agn a t s k o soro d s t v o - enak položaj imata potom e c in posvojen ec . Mož je lahko ženo ubil, če jo je zalotil z drugim ali pa pri pitju vina. Oče je imel tudi pravico nad življenjem in smrtjo svojega otroka ker ni bilo institucij, je nkdo moral kaznova ti tistega , ki je kaj nmarob e storil. Da se ne bi maščev ali vsi, je moral oče kaznova ti sina.Kogn a t s k o soro d s t v o - krvno sorods tvo, tisti, ki imajo skupne g a prednika.tot gradus quot generatione s - toliko kolen, kolikor je rojstev .Sorods tvo se računa vertikalno in horizontalno. Torej sta si oče in sin v prvem kolenu (1 rojstvo), stric in nečak v tretje m kolenu (eno rojstvo do očeta, drugo do deda in tretje nazaj do strica), dva brata sta si v druge m kolenu (eno rojstvo do očet a in drugo do brat a).offinitas - svaštvo - razmerje zaradi zakonske zveze, Je začasnozakonsko rojstvo pravn a domn ev a Nezakonski otrok je vedn osvojeprav e n in je začetnik agna t sk e familije.capitis deminu tio - izguba položaja, statusa - maxima: izguba prostos ti

- media: izguba državljans tv a , kot posledica kazni- minima: izguba svojeprav no s ti (pogosto zaradi

dedov a nja, cesars tv a)

.3.7 Poslovna sposobnostOdvisna je od več faktorjev (mlados t , spol, rod preklica, duševn a bolezen). To je volja, ki je upošt ev a n a v pravne m prom etu . Omejitve:

.3.7.1 Mladost

Otrok se ne zaved a celote pravne g a postopka (ne ve za posledice)nedorasli

otroci (infant e s) do 7 let poslovno popolnom a nesposo b ni

starejši nedora sli (inpuber e s infantiamaiores), dečki 7- 14 let, deklice 7- 12let

delno poslovno sposobni, ne morejo sami prevzeti obveznos ti, skleniti zakonske zveze ali napraviti oporoke, niso iztožljivo zaveza ni

dorasli dorasli (pubere s) poslovno povse m sposob ninedole tni (minores) do 25 let poslovno sposob ni - možnos t izpodbijanja

neugod n o sklenjen e g a pravne g a poslaTabela 3Naturalna ali neiztožljive zavez a: ne morejo iztožiti. Če bi izpolnil zavezo, ne bi mogel ničesar terjati nazaj, če pa je ne izpolnim, me pravno ni mogoč e prisiliti. Iztožljivo pa se lahko zaveže varuh starejše g a nedorasle g a . V tem primeru je tudi starejši nedora sli zavez a n .Ker so bili nedole tni neizkuše ni v pravnih poslih, so jih ostali večkra t ogoljufali. Zato je bil izdan Lex Plaetoria , zakon, ki je hotel zaščititi nedole tn e oseb e tako, da je upeljal novo kategorijo nedole tnih (minores) - mlajši od 25 let. To je tista zgornja meja preko katere naj ne bi segala neizkuše no s t . Če je taka oseba sklenila neugod e n pravni posel, je lahko uveljavljala: - actio legis plaetoria e - ko je neugod n o sklenjen posel že povzročil škodo

- excep tio legis plae torie - kadar je bila terjana zaradi neugod n o sklenjen e g a pravne g a posla

- restitutio in integru m - vrnitev v prejšnje stanje

19

Rimsko pravoZakon je povzročil to, da nihče ni hotel z nedole tnimi sklenjati pravne g a posla. Zato je šel nedoletni lahko do prae torja in ga prosil za skrbnika (podobno kot varuh, s tem pravni posel ni več izpodbojen, skrbnik prepreči pravno dobroto plaetorijskega zakona, ki jo ima nedole tni). Skrbnik je kmalu postal pravilo v pravn e m poslu sodeluje še tretja oseba . Torej dejansko Lex Plaetoria povzroči prem ak ni t ev zgornje meje poslovne sposob nos t i. Zato začne rimsko pravo dopušč a ti izjeme - venia aetatis - spregled starosti (nedole tn a oseba ne bo več mogla uveljavljati Lex Plaetoria).

.3.7.2 Spol

Ženske so manj sposobn e v pravn e m prom etu . Gaj pravi, da se mu zdi trditev, da so ženske zaradi krhkosti poslovno manj sposobn e , varljiva. To je bolj zaradi socialne vloge. V ozadju je še interes agnat sk e familije. Vedno obst aja nevarnos t , da bo ženska s sklenitvijo zakonske zveze pren esl a svoje premož e nj e v drugo družino. Za razliko od varuha nedora sl e g a , varuh ženske ( tutor mulires ) nima nobenih zaseb nih pooblas til. Lahko daje le svoje soglasje v določenih primerih. Svojepravn a ženska sklepa posle tako, da ne more sklepa ti obličnih pravnih poslov brez sodelova nja varuha . Praetorsko pravo pa že dopus ti, da ženska sklepa obligacijske pravne posle ne glede na premož e njske posledice. V principatu se pojavi poseb n a pravna dobrot a ius liberoru m - pravica otrok (žensk e , ki je rodila otroka) - ženska, ki je kot svobodn a rodila 3 otroke, kot osvobojen a pa 4, ne potreb uje več varuha. V domina tu to Honorij in Teodozij II. prene s e t a na vse ženske. V Justinjanove m pravu ni več razlike med moško in žensko poslovno sposob nos t jo.

.3.7.3 Duševna bolezen

To obravn av ajo kot zasenči tev uma - obu m bratio . Nasprotje temu je svet el trenut ek - lucidu m intervallum . V tem trenutku je oseba poslovno sposobn a . Duševn a bolezen izključuje poslovno sposobn os t . Rimljani ločijo več stope nj:- lunaticu m - ki ga nosi luna (manično depresive n )- ne m e n s- furiosus - zadnja stopnja

.3.7.4 Preklicana zapravljivost

Neodgovorno ravna nje lahko pripelje do preklica ugotovitev, da nekdo ni zmožen ravna ti s svojim premož e nje m. Razlog za preklic ni zapravljanje, ampak ogrožanje družinskeg a premož e nja . Ne bo pa razlog za preklic, če je šlo za dober posel, ki pa se je zaradi nesreč e izneveril.Npr.: član družine je kvartopirec in gre takoj, ko dobi plačo v casino. Tam zapravi celo plačo. To še ni razlog za preklic. Če pa bi zastavil še premož e nje družine (hišo, parcelo), pa je to že razlog, saj gre za ogrožanje družinskeg a premož e nja .

.3.8 Pravni pomen častiČast oziroma ugled je relativen pojem.Infamia - pred m e t govoric (ponav a di slabe) pome ni nekaj nega tivn e g a . Zmanjšan a čast zmanjšuje možnos t postuliranja za druge (sprožiti zadevo za druge). V rimske m pravu je tisti, ki je kandidiral pritegnil volivce s tem, ko je dajal pravne nasvet e . Infamia vpliva na to možnos t: tisti, ki ga je zadela, ne sme več naperi ti tožbe za nekoga druge g a .Kako vpliva infamia po obdobjih:Civilno pravo : - intes tabilis - tisti, ki ne more sodelovati kot priča doleti tistega , ki je sodeloval pri poslu kot priča, ko pa bi moral o tem pričati, pa tega nočePraetorsko pravo: - infamia je posledica nečas t n e g a dejanja (delikt; obsodb a pri civilnem razmerju, ko gre za načelo dobre vere in poštenja - varuš tvo, shranjev aln a pogodb a ; kršitev ustaljenih običajev - bigamija, možitev pred konce m žalneg a leta)

- je posledica nečas tn e g a stanja (zvodništvo, igralstvo, inhone s ta missio - nečast e n odpus t od vojakov )Klasično pravo: - če je nekdo izključen iz sena t a , ne more sodelova ti v javne m življenju

- izguba časti- persona turpis - oseba na slabe m glasu - če je zapus tnik post avil za dediča

person a turpis, bojo ostali dediči lažje izpodbijali oporoko.

20

Rimsko pravoJustinjanovo pravo: - ne sme naperi ti popularnih tožb

- ne sme nastop a t i pred sodišče mV vsake m obdobju ostan ejo vse prejšnje omejitve in vzroki in se dodajajo še novi.

.3.9 Pravne osebeTo so novi subjekti prava, je abstrak t e n pojem, ki ga pravo spreje m a . V rimske m pravu je lahko dveh narav:• korporacija (universi ta s person aru m, corpus)Skupek fizičnih oseb, katerih posledica je ustanovit ev pravne g a subjekt a. Posli, ki jih korporacija sklepa, niso posli članov (člani niso premož e njsko odgovorni). Pozna mo:

- javnopravn e , ki delujejo po javne m pravu (država, občine)

- zasebn o pr av n e , ki delujejo po zaseb n e m pravu (društva ,

kolegiji)Za nast an e k zaseb no pr av n e korporacije zadošč ajo 3 oseb e - tres faciunt collegiu m.• ustanov a (universita s rerum)Pojavile so se kot dobrod eln e .

Pravna oseb a ima pravila, ki opred eljujejo pristojnos ti organov in organ e . Določajo, kdo bo zastop al pravno osebo navzven. Pravne posle sklepa prek pravnih organov. Corpus - telo (korporacija), me m bra - udi (člani) . V obče m pravu se problem pravnih oseb razširi. Obstajajo 3 možnos ti ustanovitve pravn e osebe:- koncesijski (pristojen upravni orga lahko dovoli ustanovitev ali pa ne)- norm ativni (avtom at iz e m, pravni red predpiše pogoje in ko so izpoljnjeni, nast an e pravna oseb a)

- meš a ni (dovoljen je vpis pravne oseb e v regist er , ko so izpoljnjeni pogoji)

21