LETNO POROČILO

ZA LETO 2005                 

1

 

KAZALO                                                                              Stran   Ključni podatki poslovanja Term Dobrna d.d.  2 Osnovni podatki o družbi  3 Poročilo direktorja družbe  4 Poslovno poročilo Term Dobrna d.d.  6 Vizija, poslanstvo in strateški cilji Term Dobrna d.d.  7 Pregled poslovanja Term Dobrna d.d.  9 Delniški kapital in delničarji  12 Investicije in razvoj  13 Upravljanje s tveganji, organi upravljanja  14 Kadri  16 Revizorjevo poročilo  18 Računovodsko poročilo Term Dobrna d.d.  19 Računovodski izkazi  19 Bilanca stanja na dan 31.12.2005  20 Izkaz poslovnega izida v obdobju od 01.01. – 31.12.2005  21 Izkaz finančnega izida od 01.01.‐ 31.12.2005  22 Izkaz gibanja kapitala  23 Pojasnila k računovodskim izkazom  24 Računovodske predpostavke in usmeritve  24 Splošne računovodske usmeritve  25 Računovodske usmeritve v zvezi s posameznimi postavkami                         26 Pojasnila postavk v bilanci stanja  37 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida  48 Ostala pojasnila  54 Pojasnila postavk k izkazu finančnega izida  55 Kazalniki  55 

                         

  

2

 KLJUČNI PODATKI IZ POSLOVANJA TERM DOBRNA D.D.  

V LETU 2005  

  

            indeks 

      2004  2005    05/04 

1.  Bilančna vsota ( v milijonih  tolarjev)  5.909  5.799  98

2.  Celotni kapital ( v milijonih tolarjev)  3.162  3.169  100

3.  Čisti prihodki od prodaje   1.626  1.766  109

4.  Čisti poslovni izid obračunskega obdobja ( v milijonih tolarjev)  73  4  5

5.  Knjigovodska vrednost delnice (v tolarjih)  4.565  4.580  100

6.  Tržna vrednost delnice na dan 31.12. (v tolarjih)  1.750  1.222  70

7.  Število zaposlenih po stanju 31.12.  199  177  89

8.  Tržni delež po št.nočitev ‐ trg naravnih zdravilišč (v %)  5,80%  6,00%  103

      

            

3

OSNOVNI PODATKI O DRUŽBI  

Ime in sedež družbe: Terme Dobrna, Termalno zdravilišče, d.d. Dobrna 50, 3204 DOBRNA  

Status družbe: Družba je organizirana kot delniška družba s sklepom Okrožnega  sodišča  v  Celju,  Vpis  v  sodni  register: 4.1996; Vložna številka: 1/00061/00  

Osnovna dejavnost družbe: Podskupina dejavnosti: Matična št.družbe: Davčna št.družbe: Transakcijski računi: 

G/55.100 – dejavnost hotelov in podobnih obratov 080112 – dejavnost hotelov z restavracijo 5053587 94639272                                    Banka Celje d.d. 06000‐0142320736 NLB  O2234‐0018563326 Banka Koper d.d.: 10100‐0036240262 

Osnovni kapital družbe: 692.542.000 SIT  in je razdeljen na 692.542 navadnih delnic z nominalno vrednostjo po 1000 SIT na delnico.  

Število zaposlenih: Stanje 31.12.2005 = 177  

Institucionalni lastniki: ZVON ENA  HOLDING  d.d., MARIBOR                            38,53%       ALEA CELJE, Glavni trg 12, CELJE                                       24,55%       MAKSIMA INVEST d.d., Trdinova ulica 4, LJUBLJANA    8,77% HOTEL Creina Kranj, Koroška c. 5 , KRANJ                          4,58%  FIDINA d.d., Dunajska 22, Ljubljana                                       3,88%  

Člani nadzornega sveta: Roza Mlakar Kukovič, predsednica nadzornega sveta      Marija Korošec, članica nadzornega  sveta                           Gregor Pivec, član nadzornega sveta                                    Borut Celan, član nadzornega sveta Hermes Kompan, član – predstavnik delavcev                   Albina Šučurovič , članica – predstavnik delavcev  

Uprava družbe: Janez MLAKAR   –  direktor družbe  

Člani vodstva : Vodja hotelske dejavnosti – Vlasta Vadnjal                         Vodja zdravstvenega področja – Vlado Magajna Vodja  sektorja za marketing – Suzana Krajnc                     Vodja FRS – Zvezdana Gvajc   Vodja nabave – Rado Gaber Vodja gostinstva – Predrag Canjko                                       

4

 POROČILO  DIREKTORJA DRUŽBE   

Poslovno leto 2005 so Terme Dobrna zaključile relativno uspešno. Kljub temu, da so  se  čisti  prihodki  od  prodaje  povišali  za  10  odstotkov  v  primerjavi  s predhodnim  letom,  je  bil  realiziran  nižji  dobiček  v  primerjavi  z  dobičkom predhodnega leta.  V primerjavi s planom za leto 2005 niso bili v celoti doseženi planirani prihodki in  tudi odhodki so bili pod planskimi. Dobiček  je bil  realiziran v višini 4,3 mio SIT, planiran pa 5,07 mio SIT.   V  letu  2005  smo  se  soočili  z  močnim  porastom  stroškov  energije  (posledica visokih cen kurilnega olja) in aktivno pristopili k sanaciji energetskega sistema. S strani strokovne institucije in s subvencijo Ministrstva za okolje in prostor je bila izdelana energetska študija na osnovi katere bomo v letu 2006 izvedli investicijo za znižanje stroškov ogrevanja.          Z novo  investicijo našim, predvsem  italijanskim gostom, smo ponudili možnost dodatnega  razvedrila  v  igralnem  salonu  Casino Dobrna  in  tako  razširili  našo dejavnost na področje  igralništva.  Igralni salon  je v objektu kavarna, ki smo ga obnovili. Skupna vrednost vseh investicijskih vlaganj v nepremičnine in opremo je bila 190 mio SIT.   V oktobru  2005  smo uvedli  samopostrežni način nudenja obrokov.  S  tem  se  je bistveno izboljšala kvaliteta hrane in povečalo zadovoljstvo gostov. V novembru smo  dejavnost  čiščenja  (skupaj  z  zaposlenimi)  prenesli  na  zunanjega  izvajalca, izvedli nekaj sprememb v organizacijski strukturi in številu zaposlenih.   Pogodba z ZZZS ni bila v letu 2005 realizirana v celoti. Izpad je tako pri nočitvah kot  tudi  pri  zdravstvenih  storitvah.  Srečujemo  se  s  politiko  zaostrovanja  na področju napotitve na zdraviliško zdravljenje s strani ZZZS. Pripravljamo se na prestrukturiranje  dela  točk  v  koncesijo  za  ginekologijo,  ki  je  naša  glavna medicinska indikacija.  Za obnovo Zdraviliškega doma  je bila izdelana programska in tržna zasnova na osnovi katere bomo v letu 2006 nadaljevali z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev  gradbenega dovoljenja. Uspešno  so pripravili več programov, ki  jih bomo v  letu 2006 umestili na  tržišče  (energetski park, Sprehajalne  in kolesarske poti, programi za dvig rodnosti, Duhovne tehnike in tehnike sproščanja).   

5

  V letu 2005 smo se soočali z zaostreno konkurenco v ponudbi wellness storitev in nastanitvenih  zmogljivosti,  ki  so  posledica  koncentracije  kapitala  na  področju turizma in intenzivnih investicijskih vlaganj (tudi s pomočjo strukturnih skladov) v  obnovo  in  razširitev  kapacitet  in  ponudbo  kvalitetnih  storitev.  Podobne tendence pričakujemo tudi v prihodnjih letih.   Naša  stalna  skrb  je  stalna promocija  in pozicioniranje blagovne  znamke Terme Dobrna.  Aktivno  sodelujemo  v  združenjih  (ESW,  GIZ  Turizem  Dobrna, Slovenska turistična organizacija), pristopili smo kot aktivni član GIZ Rast.  V letu 2005 smo se trudili za kvalitetno izvedbo vseh naših storitev. Nadaljevali smo  z  internim  in  eksternim  usposabljanjem  zaposlenih  za  kvalitetno  delo  in profesionalen ter prijazen  odnos do naših gostov.   Aktivno  se  je  izvajala  promocija  naših  storitev  in  programov  v  dnevnih  in strokovnih časopisih, radiu in televiziji. V okvirju možnosti in planiranih sredstev poskušamo  to  prisotnost  razširiti  na  vse  prodajne  trge.  Vodilo  marketinške strategije  je  učvrstitev  in  ugled  blagovne  znamke  Terme  Dobrna    na  vseh dosedanjih  prodajnih  trgih,  s  kakovostno  in  cenovno  konkurenčno  ponudbo storitev.  Pred  nami  so  izzivi,  povezani  predvsem  z  obnovo  dotrajanih  nastanitvenih kapacitet  in  prevetritvijo  programov  in  ponudbe  v  teh  objektih  ter  z  novimi širitvami  naših  nastanitvenih  kapacitet  (Zdraviliški  dom),  ponudbo  novih programov in produktov s poudarkom na kvalitetnih zdravstvenih storitvah, kjer želimo, da prevladujejo preventivni programi, ki  jih gostje  lahko dopolnjujejo z programi wellnes in drugih storitev.    Ocenjujemo, da smo v Termah Dobrna, kljub zaostrenim tržnim pogojem, uspeli doseči  vse pomembnejše načrtovane  ekonomske  kategorije  in poslovne  cilje  za leto 2005.     Janez Mlakar 

Direktor Term Dobrna d.d.    

  

6

 POSLOVNO POROČILO TERM DOBRNA D.D.  SPLOŠNO GOSPODARSKO OKOLJE 

KONJUNKTURA – SVET. Za  evroobmočje napovedujejo 1,4% gospodarsko rast za leto 2005, medtem ko je za ZDA napoved gospodarske rasti, 3,6%.  

BRUTO DOMAČI PROIZVOD – v  letu 2005  je BDP v evroobmočju porasel za 1,3%, v EU25 za 1,6%, medtem ko je BDP v ZDA porastel za 3,5%, na Japonskem 2,8%.  BRUTO DOMAČI PROIZVOD  ‐ SLOVENIJA. V tretjem četrtletju 2005  je BDP po  izračunih  slovenskega  statističnega urada,  v primerjavi  s  tretjim  četrtletjem 2004, realno porasel za 3,7 odstotka.   INFLACIJA  2005.  Povprečna  letna  inflacija,  merjena  z  rastjo  cen  življenjskih potrebščin v povprečju dvanajstih mesecev,  je v  letu 2005 znašala 2,3%. Stopnja inflacije ob koncu leta (december 05 glede na december 04) v euroobmočju znaša 2,2%,  v  ZDA  je  bila  3,4%.  Srednji  tečaj  BS  za  EUR  na  dan  31.12.2005  je  enak srednjemu tečaju BS za EUR na dan 31.12.2004 in znaša 239,5756 SIT. Srednji tečaj USD na dan  31.12.2005  znaša  202,4297 SIT  in  je porasel glede na  31.12.2004  za 15%.   TURIZEM. V  letu 2005  je Slovenijo obiskalo 2.389.220  turistov, kar  je bilo za 2 odstotka več kot v letu 2004. Domačih gostov  je bilo za 1 odstotek manj kot leto prej, število tujih gostov je bilo kar za 4 odstotke višje. Število turističnih nočitev je bilo enako kot v enakem obdobju leta 2004. Tako kot število tujih gostov je bolj poraslo tudi število nočitev tujih gostov (za 1%), nočitev domačih gostov je bilo v letu 2005  za 2 odstotka manj kot leto prej.   TUJI GOSTI. Med sedmimi najpomembnejšimi državami  iz katerih v Slovenijo prihaja  blizu  70%  vseh  tujih  gostov  so:  Italija,  Nemčija,  Avstrija,  Hrvaška,  Nizozemska, Francija, Madžarska. Od teh državah se je letu 2005 najbolj povečalo število gostov iz Italije (za 13%), Francije (za 11%) in Madžarske (za 10%).     

7

VIZIJA, POSLANSTVO IN STRATEŠKI CILJI TERM DOBRNA D.D.  POSLANSTVO   Poslanstvo družbe Terme Dobrna je izvajanje zdravstvenih, wellness, hotelskih in gostinskih  storitev,  ki  temeljijo  na  individualnem  odnosu  do  gosta,  v  zelenem okolju,  z  več  stoletno  tradicijo.  V  Termah  Dobrna  bomo  izvajali  kvalitetne storitve, skrbeli za zadovoljstvo gostov, zaposlenih in lastnikov.  VIZIJA RAZVOJA  Usmerjamo  se  v  specializacijo  ponudbe  zdravstvenih  storitev  na  področju  že obstoječih medicinskih  indikacij. Želimo postati prepoznavni v Evropi  in slediti svetovnim  trendom.  Harmonizirali  bomo  hotelsko,  gostinsko  in  welness ponudbo za zahtevne domače in tuje goste. V obdobju 2005 – 2010 želimo doseči naslednje strukturne premike:  

Zdravstvo: prepoznavni  na področju ginekologije, zdravljenja neplodnosti in  urologije  znotraj  fizikalne  medicine  v  preventivnih  in  kurativnih storitvah  in  programih;  razviti  lastne  produkte  »domače  lekarne«  (čaji, kreme, tinkture, obloge, losioni) v povezavi s farmacijo; 

  Wellness: prepoznavni v tem delu Evrope v ponudbi zdravljenja z izvlečki iz  narave,  z  naravnimi  postopki,  metodami,  programi  in  ponudbi Kneippovih  programov;  prepoznavni  med  slovenskimi  naravnimi zdravilišči po kompleksni ponudbi duhovnih tehnik in tehnik sproščanja. 

  Hotelska  dejavnost:  povečati  kapaciteto  ležišč  na  600  ležišč  (Zdraviliški dom  in zgradba uprave); urediti Zdraviliški dom v hotel kategorije 4**** kot prvega v kategoriji hotelov kulturne in naravne vrednosti v Sloveniji; 

  Gostinski  del:  doseči  70%  realizacijo  polpenzionov  in  30%  polnih penzionov; 

 

8

STRATEŠKI CILJI DRUŽBE  Uresničevanje vizije in poslanstva Term Dobrna bo temeljilo na kvantitativnih in kvalitativnih ciljih, opredeljenih do leta 2010.  Kvantitativni  planski  cilji  za  leto  2005  v  primerjavi  s  cilji,  opredeljeni  v dolgoročni strategiji   Povečati potrošnjo agencijskih gostov in gostov, ki so prišli na zdravljenje  za 18% (iz 7 na 8,30 EUR na dan ) 

Povečati potrošnjo individualnih gostov (zabava, dobro počutje…) za 36%  (iz 8  na  11 EUR  na dan),  kar  je pogojeno  s  spremembo  realiziranega  razmerja polnih  in  polpenzionov  –  torej  dodatno  gostinsko  ponudbo,  kvalitetno dodatno  ponudbo  lepotnega  centra,  male  igralnice  in  drugih  dopolnilnih storitev zabave, sprostitve in rekreacije 

Planirani čisti prihodki od prodaje 1,8 miljrd SIT so v primerjavi z letom 2004 višji za 17% in za 6% nad povprečno letno rastjo; 

Planirano  število  prenočitev  106.650  je  v  primerjavi  z  letom  2004  višje  za 5,25%; 

Planirana  povprečna  zasedenost  je  76%  in  sledi  dinamiki  povečanja povprečne zasedenosti namestitvenih kapacitet; 

Planirano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za 8,3% v primerjavi z letom  2004  (indeks  realizacija  2004/2003  je  13%),  kar  presega  za  2,3% povprečno planirano 6% letno povečanje dodane vrednosti 

 Kvalitativni cilji   Celotno  delovanje  bo  usmerjeno  v  zadovoljevanje  potreb  gosta,  njihovega dobrega počutja 

Skupaj s celotnim krajem bomo ustvarili občutek dobrodošlice  in gostoljubja za vsakega gosta na naši DOBR(N)A  turistični destinaciji 

Doseči  višjo  kakovost  storitev  s  stalnim  sistemskim  in  individualnim izobraževanjem 

Doseči  večje  zadovoljstvo  zaposlenih  in  dvig  kvalitete  storitev  z  boljšimi pogoji dela in boljšo notranjo organizacijo dela 

   

9

PREGLED POSLOVANJA TERM DOBRNA D.D.  Terme  Dobrna,  termalno  zdravilišče  d.d.,  s  sedežem  na  Dobrni,  Dobrna  50, (matična  številka  5053587,  davčna  številka  94639272,  št.  vpisa  v  sodni  register 10006100) opravlja predvsem naslednje storitve:  

nastanitev,  gostinske storitve,  zdravstvene storitve,  zdraviliške storitve,  prirejanje kulturnih prireditev,  storitve za sprostitev in razvedrilo gostov,  lepotilne storitve,  druge dopolnilne storitve (menjalnica, organiziranje športnih aktivnosti,…). 

 V Termah Dobrna imamo dva profitna centra: 

1. gostinstvo, 2. zdravstvo, 

katerih poslovanje v letu 2005 bomo v nadaljevanju podrobneje prikazali.  GOSTINSTVO   Profitni    center  gostinstva  ustvarja  naslednje  prihodke:  prihodke  nastanitve, prihodke od prodaje hrane in pijač in prihodke od prodaje trgovskega blaga.  V  letu 2005  je gostinstvo   ustvarilo 1.031 milijonov  tolarjev prihodkov, kar  je za 7,2% več kot leto poprej.  Prihodki gostinstva predstavljajo 56% vseh prihodkov. Njihov delež se je glede na leto 2004 povečal za 6 odstotnih točk.   V okviru gostinstva, ki posluje v štirih hotelih,  je penzionski prihodek narasel  v primerjavi s preteklim letom za  2%, kar je odraz  večje  zasedenosti  objektov za  2%, medtem ko so dosežene povprečne penzionske cene ostale na nivoju  iz  leta 2004.  Planiran  prihodek  na    penzionskem  delu  ni  dosežen,  zaradi    2%  nižjih doseženi  povprečnih  penzionskih  cen  in  3%  manj  nočitev  od  planiranih.  Vrednost  a la carte prodaje  hrane se je zmanjšala glede na preteklo leto za 19 % in ni dosegla planirano prodajo. Prodaja pijače  se  je v  letu 2005 primerjalno na leto 2004  zmanjšala za 4% in bila pod planirano za 18%. V hotelu Vita    je presežena  realizacija penziona    glede na preteklo  leto  zaradi pozitivnega učinka višjih cen in večje zasedenosti, medtem ko plan ni bil dosežen zaradi nižjih cen. V hotelu Vila Higiei    je penzionski   prihodek v letu 2005 višji od realiziranega v letu 2004 zaradi pozitivnega učinka večje zasedenosti, kljub nižji ceni in realiziran nižji prihodek od planiranega, zaradi nižje cene. 

10

 V hotelu  Park  je  penzionski prihodek nižji od realiziranega v preteklem letu in od planiranega zaradi manjše zasedenosti.    ZDRAVSTVO  Profitni  center  zdravstva  ustvarja  prihodke  z  ambulantnimi  storitvami, fizioterapijo,  masažami,  balneologijo  in  wellness  storitvami  bazenov,  savn  in lepotnimi storitvami.  Prihodki zdravstva so v letu 2005 zanašali 693 milijonov tolarjev, kar predstavlja 38% celotnih prihodkov družbe.  Skupni prihodek  v zdravstvu  se je povečal  za  12%   glede na leto  2004, plan   ni bil dosežen  za  7%. Znotraj  zdravstva    so  vse  enote,  razen  balneologije  (zaradi izločitve  bazenov  in  savn)  presegle    realizacijo  preteklega  leta.  Planirana realizacija  je bila dosežena v enotah Wellness‐a (Hiša na travniku, Savna svet in bazeni).  PRIHODKI (v 1000 SIT)     2004  P 2005  2005   05 /04   05/PGOSTINSTVO  990.060 1.127.936  1.031.278  104% 91%ZDRAVSTVO  612.447 749.196  693.697  113% 93%TRGOVSKO BLAGO – tobak  17.104 14.020  6.421  38% 46%OSTALO (komunala, najemnine, park,…)  26.829 23.000  86.245  321% 375%PRIHODKI OD PRODAJE  1.646.440 1.914.152  1.817.641  110% 95%LASTNA RABA ‐ interna realizacija  287.830 289.779  783  0% 0%PRIH.OD FINANCIRANJA  5.791 0  6.256  108%  IZREDNI PRIHODKI   42.049 8.001  2.010  5% 25%C E L O T N I  P R I H O D E K   1.982.110 2.211.932  1.826.690  92% 83% Prihodki od prodaje 2005 so se glede na leto 2004 povečali za 10% (zaostajajo za planiranimi za 5%), celotni prihodki so se glede na leto 2004 zmanjšali za 8%, kar je posledica predvsem  izločitve prihodkov  interne realizacije v  letu 2005. Hkrati so  celotni  prihodki  pod  planiranimi  za  17%  (tudi  vpliv  izločitve  interne realizacije).   

11

STROŠKI IN ODHODKI (v 1000 SIT)  

   2004  P 2005  2005   05 /04  05/P Stroški materiala  331.755 375.528  351.335  106% 94%Stroški storitev  538.590 625.491  281.267  52% 45%Odpisi vrednosti  235.065 280.354  278.250  118% 99%Stroški dela  690.769 750.932  704.443  102% 94%drugi stroški  46.517 49.578  83.914  180% 169%STROŠKI SKUPAJ  1.842.697 2.081.884  1.699.209  92% 82%nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga  13.522 14.431  15.244  113% 106%POSLOVNI ODHODKI  1.856.219 2.096.315  1.714.453  92% 82%FINANČNI ODHODKI  42.590 107.517  102.070  240% 95%IZREDNI ODHODKI  10.178 3.001  5.770  57% 192%CELOTNI ODHODKI  1.908.988 2.206.833  1.822.293  95% 83%

 Stroški in odhodki leta 2005  so se v primerjavi  z letom 2004  zmanjšali  za 5% in bili pod planiranimi za 17%. Odhodki poslovanja so bili nižji od lanskoletnih za 8% in pod planiranimi za 18% (vpliv izločitve stroškov internih storitev 191 mio SIT).    POSLOVNI IZID (v 1000 SIT)  

   R04  P05  R05   05 /04  05/P poslovni prihodki  1.934.269 2.203.931 1.818.425  94 83finančni prihodki  5.791 0 6.255  108   izredni prihodki  42.049 8.002 2.010  5 25PRIHODKI SKUPAJ  1.982.109 2.211.933 1.826.690  92 83poslovni odhodki  1.865.896 2.096.315 1.714.453  92 82finančni odhodki  32.913 107.517 102.070  310 95izredni odhodki  10.178 3.001 5.770  57 192ODHODKI SKUPAJ  1.908.987 2.206.833 1.822.293  95 83POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA  68.373 107.616 103.972  152 97POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA  41.251 99 8.157  20 8.239ČISTI POSLOVNI IZID  73.122 5.100 4.397  6 86

     

12

 DELNIŠKI KAPITAL, DELNIČARJI  Družba  ima  osnovni  kapital  v  vrednosti  692.542.000  SIT.  Le‐ta  je  razdeljen  na 692.542  navadnih  delnic,  ki  imajo  nominalno  vrednost  1.000  SIT  na  delnico. Največji  lastniki delnic družbe  so prikazani v  spodnji  tabeli  skupaj z njihovimi deleži v letu 2004 in 2005.:  LASTNIŠKA STRUKTURA  

DELEŽ (%)  DELEŽ (%) LASTNIKI 31.12.2005  31.12.2004 

ZVON ENA HOLDING d.d. Maribor  38,53  38,53ALEA Celje, Glavni trg 12, Celje  24,55  24,55MAKSIMA INVEST d.d., Trdinova ulica 4, Ljubljana  8,77   Hotel Creina Kranj, Koroška c,5  4,58  4,58FIDINA d.d., Dunajska 22, Ljubljana  3,88   NUFIN Dd.o.o. Koroška 31, Kranj  3,44  7,46GOVEKAR SAŠO, Šorlijeva ulica 22, Kranj  3,37   GBD d.d., Kranj  2,94  2,94NFD 1 d.d. Trdinova 4, Ljubljana     12,65mali delničarji  9,94  9,29 V  letu  2005  so  bile  spremembe  v  lastniški  strukturi  kot  je  razvidno  iz  zgornje tabele. Terme Dobrna d.d. niso odvisna družba.   

 Podatki o delnicah 

   2004  2005 

ŠTEVILO DELNIC  692.542  692.542 

KNJIGOVODSKAVREDNOST DELNICE  4.565  4.576 

TRŽNA VREDNOST DELNICE (31.12.)  1.750  1.222 

ČISTI DOBIČEK NA DELNICO  105 SIT  6,35 SIT 

     

13

INVESTICIJE IN RAZVOJ  LETO 2005  V  letu 2005 so bila  izvedena  investicijska vlaganja v skupni vrednosti 212,6 mio SIT in sicer materialne naložbe v vrednosti 190 mio SIT in nematerialne naložbe v vrednosti 22,6 mio SIT.  Pretežni del investicijskih vlaganj predstavlja naložba v obnovo objekta Kavarna pri hotelu Vita (s parkiriščem) in nakup igralnih avtomatov, elektronske rulete in nadzornega sistema za  igralni salon Casino Dobrna v skupni vrednosti 124 mio SIT.  Pomembnejše ostale materialne investicije v letu 2005 so bile: ureditev parkirišča z  zelenico  pri  hotelu  Vita,  oprema  za  samopostrežne  obroke  v  hotelu  Vita, računalniška oprema, kombinirano vozilo.  Pomembnejše  nematerialne  investicije:  razvojni  projekti  (program  igralništva, program  za  dvig  rodnosti,  programska  in  tržna  zasnova  za  Zdraviliški  dom) licence Windows.   PLAN  INVESTICIJ ZA LETO 2006  Energetska investicija  Na  osnovi  energetskega  pregleda  stavb,  ki  ga  je  v  novembru  2005  izdelal Gradbeni  institut  ZRMK  d.o.o.  ,  so  bili  predvideni  ukrepi  za  učinkovito  rabo energije. Med predlaganimi ukrepi se v Termah Dobrna, glede na to, da družba proizvaja  toplotno  energijo  s pomočjo  ekstra  lahkega  kurilnega  olja,  ki postaja zaradi  naftne  krize  drag  energent,  za  leto  2006  planira  realizacija  naslednjih pomembnejših ukrepov, ki predvidevajo največje učinke v zmanjšanju  stroškov ogrevanja:  

vgradnja toplotne črpalke;  dograditev toplovoda; 

 Ocenjena vrednost investicije za realizacijo naštetih ukrepov  je 78 mio SIT.  Investicija za zdravstvo   Za potrebe ginekološke diagnostike je predviden nakup digitalnega ultrazvoka v ocenjeni vrednosti 12,5 mio SIT.  

14

 Obnova Zdraviliškega doma  V letu 2005 je bila izdelana programska in tržna zasnova za obnovo Zdraviliškega doma. V  letu  2006  želimo pripraviti projektno dokumentacijo  (idejni projekt  in projekt  za pridobitev  gradbenega dovoljenja), pridobiti  gradbeno dovoljenje  in soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za nameravano obnovo Zdraviliškega doma. Te stroške ocenjujemo v višini 30 mio SIT.       Tekoče investicije    V  okvir  tekočih  investicij  je  zajeta  izdelava  projektne  dokumentacija  obnove hotela Park z okolico  in druge  investicije v energetiko. Ocenjena vrednost vseh tekočih investicij je 89 mio SIT.   UPRAVLJANJE S TVEGANJI    Družba  aktivno  upravlja  s  tveganji  in  z  različnimi  ukrepi  zmanjšuje izpostavljenost.  Družba je uvedla postopke za načrtovanje, spremljanje in nadzor vseh poslovnih dogodkov, ki vodijo do  sprememb gospodarskih koristi. Poleg  tega  je uvedeno redno  in podrobno načrtovanje  in nadziranje delovanja  ter poslovnih učinkov v vseh posameznih organizacijskih enotah. Navedene aktivnosti in ukrepi po oceni vodstva  v  ustrezni meri  zagotavljajo  omejevanje  tveganj  delovanja  vključno  s cenovnim tveganjem, ki jim je izpostavljena družba.      Na  področju  finančnega  tveganja  družba  ni  izpostavljena  pomembnejšim tveganjem, saj družba upošteva pravila skrbnega  finančnega poslovanja  (načelo likvidnega  in  solventnega  poslovanja,  kapitalska  ustrezno,  upravljanje  z likvidnostjo) oz. primerno upravlja s kreditnim tveganjem, tveganjem denarnega toka, tveganjem deviznih tečajev in tveganjem obrestne mere.   Družba  ni  izpostavljena  kreditnemu  tveganju,  saj  začasna  presežna  likvidna sredstva plasira predvsem v bančne depozite.  Tveganje  denarnega  toka  družba  uravnava  z  dogovorjenimi  kratkoročnimi revolving kreditnimi  linijami, v primeru potrebe po dodatnih likvidnih sredstev bi družba le‐te lahko zagotovila s prodajo terjatev družbi za faktoring.  

15

Obrestna  tveganja  družba  uravnava  z  aneksi  k  dolgoročnim  kreditnim pogodbam  s katerimi dogovorjene obrestne mere prilagaja gibanju dolgoročnih obrestnih mer na bančnem trgu.  Družba  valutnemu  tveganju  ni  izpostavljena,  saj  devizni  prilivi  vrednostno  in terminsko  ustrezajo  vrednosti  odlivov  z  valutno  klavzulo  po  dolgoročnih kreditnih in leasing pogodbah.  Družba  ni  izpostavljena  tveganjem  za  katerih  zavarovanja  bi  družba računovodsko posebej prikazovala.  Zaradi spremembe davčne zakonodaje družba ne izkazuje drugačnega davčnega položaja.      Vodstvo  družbe  ocenjuje,  da  vrednostni  papirji  družbe  niso  izpostavljeni posebnim tveganjem, razen tistih, ki so povezana s poslovanjem oz. delovanjem družbe. Družba  razen  navadnih  delnic  ni  izdala  drugih  vrednostnih  papirjev, prav tako v osnovnem kapitalu družbe ni bilo sprememb.    ORGANI UPRAVLJANJA  NADZORNI SVET  V  letu  2005  je  v  sestavi  nadzornega  sveta  ni  prišlo  do  sprememb.  Člani nadzornega sveta Term Dobrna d.d. so naslednji:  

ČLAN  FUNKCIJA V NADZORNEM SVETU DRUŽBE Roza Mlakar Kukovič  predsednica nadzornega sveta Marija Korošec  članica  nadzornega sveta Gregor Pivec  član nadzornega sveta Borut Celan  član nadzornega sveta Hermes Kompan  član – predstavnik delavcev Albina Šučurovič  članica – predstavnica delavcev 

 UPRAVA  V upravi Term Dobrna d.d. ni prišlo v letu 2005 do  sprememb. Direktor družbe je  Janez Mlakar.       

16

 KADRI  Na dan 31.12.2005 smo  imeli 177 zaposlenih, kar  je za 22 delavcev manj kot na dan 31.12.2004 (zaradi izločitve organizacijske enote nastanitev).  

199

177

160

170

180

190

200

število delavcev

2004 2005

31.12.

Število delavcev

  

  

a) Izobrazbena struktura na dan 31.12.2005 in na dan 3l.l2.2004   

9

24

64

50

10

17

3

0

20

40

60

80

št. d

elav

cev

II III IV V VI VII VIII

stopnja izobrazbe

Izobrazbena struktura

31.12.2004

31.12.2005

      

17

   b) Starostna struktura na dan 3l.l2.2005 in na dan 31.12.2004 

 

1

31

50 65

30

0

20

40

60

80

št. delavcev

do 20 od 21do 30

od 31do 40

od 41do 50

od 51do 60

starostni razredi

Starostna struktura

31.12.2004

31.12.2005

   

Iz zgornjih grafov je razvidno, da se je izobrazbena struktura spremenila v smeri bolj  izobraženih  kadrov.  V  družbi  je  še  vedno  predvsem  starejša  generacija zaposlenih z manjkom sodobnih znanj. Zato  je tudi eden primarnih ciljev v  letu 2006 nadaljevati  s profesionalizacijo kadra z raznimi formalnimi in neformalnimi oblikami  usposabljanj  in  izobraževanj.  Drug  cilj,  ki  smo  si  ga  zastavili  na področju kadrov je dvigniti motiviranost kadra in njegovo pripadnost družbi.   

 

 

18

REVIZORJEVO POROČILO 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

19

RAČUNOVODSKO POROČILO TERM DOBRNA D.D.   

RAČUNOVODSKI IZKAZI a) BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2005 

      v 000 SITPostavka  31.12.2005  31.12.2004

A.  Stalna sredstva  5.597.230  5.674.135I.  Neopredmetena dolgoročna sredstva  48.419  37.9921.  Dolgoročno odloženi stroški poslovanja  29.681  28.0732.  Dolgoročno odloženi stroški razvijanja  11.752  03.  Dolgoročne premoženjske pravice  6.986  9.919II.  Opredmetena osnovna sredstva  5.533.813  5.624.2011.  Zemljišča in zgradbe  5.251.182  5.295.164a)  Zemljišča  474.956  474.956b)  Zgradbe  4.776.226  4.820.2082.  Proizvajalne naprave in stroji  273.894  265.6103.  Druge naprave in oprema  7.235  27.2724.  Osnovna sredstva, ki se pridobivajo  1.502  36.155a)  Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev  200  18.969b)  Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi  1.302  17.186III.  Dolgoročne finančne naložbe  14.998  11.9421.  Drugi dolgoročni deleži  6.461  6.4612.  Druge dolgoročne finančne terjatve  8.537  5.481B.  Gibljiva sredstva  193.221  228.617I.  Zaloge  23.110  21.7511.  Material  20.315  18.8912.  Proizvodi in trgovsko blago  2.795  2.860II.  Poslovne terjatve  112.025  159.350a)  Dolgoročne poslovne terjatve  0  0b)  Kratkoročne poslovne terjatve  112.025  159.3501.  Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev  85.995  88.6102.  Kratkoročne poslovne terjatve do drugih  26.030  70.740III.  Kratkoročne finančne naložbe  42.332  41.0001.  Kratkoročne finančne naložbe do drugih  42.332  41.000IV.  Dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina  15.754  6.516C.  Aktivne časovne razmejitve  11.372  6.231   SREDSTVA SKUPAJ  5.801.823  5.908.983Č.  Zabilančna sredstva  2.657.747  2.744.759

 

20

 

      v 000 SITPostavka  31.12.2005  31.12.2004

A.  Kapital  3.168.824  3.161.798I.  Vpoklicani kapital  692.542  692.5421.  Osnovni kapital  692.542  692.542II.  Kapitalske rezerve  0  0III.  Rezerve iz dobička  1.334.427  1.334.4271.  Zakonske rezerve  1.334.427  1.334.427IV.  Preneseni čisti poslovni izid  73.122  0V.  Čisti poslovni izid poslovnega leta  4.397  73.122VI.  Prevrednotovalni popravki kapitala  1.064.336  1.061.7071.  Splošni prevrednotovalni popravek kapitala  1.061.707  1.061.7072.  Posebni prevrednotovalni popravek kapitala  2.629  0B.  Rezervacije  16.200  24.3001.  Druge rezervacije  16.200  24.300C.  Finančne in poslovne obveznosti  2.576.314  2.651.660a)  Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti  1.972.820  2.126.6721.  Dolgoročne finančne obveznosti do bank (razen 6 in 7)  1.912.972  2.054.7812.  Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (razen 6 in 7)  944  1.2923.  Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih  58.904  70.599b)  Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti  603.494  524.9881.  Kratkoročne finančne obveznosti do bank (razen 6 in 7)  302.592  88.5672.  Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov  9.083  22.4403.  Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (razen 6 in 7)  183.450  304.2324.  Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih  108.369  109.749Č.  Pasivne časovne razmejitve  40.485  71.225   OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV  5.801.823  5.908.983D.  Zabilančne obveznosti  2.657.747  2.744.759

 Odgovorna oseba                                                                                                                  Direktor 

Zvezdana Gvajc                                                                                                                      Janez Mlakar 

 

 

 

 

21

b) IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU IZ 01.01.2005 DO 31.12.2005 

      v 000 SITPostavka  2005  2004 

1.  Čisti prihodki od prodaje  1.766.036 1.625.7872.  Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje  0 03.  Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve  783 287.8294.  Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)  51.606 13.0785.  Stroški blaga, materiala in storitev  647.846 883.867a)  Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala, ter stroški porabljenega materiala  366.579 345.277b)  Stroški storitev  281.267 538.5906.  Stroški dela  704.443 690.769a)  Stroški plač  491.228 479.094b)  Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)  100.613 101.044c)  Drugi stroški dela  112.602 110.6317.  Odpisi vrednosti  278.250 237.167a)  Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri NDS in OOS  267.733 236.861b)  Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih  10.517 3068.  Drugi poslovni odhodki  83.914 46.5179.  Finančni prihodki iz deležev  6 6a)  Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)  6 610.  Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev  999 1.606a)  Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)  999 1.60611.  Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev  5.250 4.179a)  Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)  5.250 4.17912.  Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb  0 013.  Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti  102.070 32.914a)  Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti  102.070 32.91414.  Davek iz dobička iz rednega delovanja     15.  Čisti poslovni izid iz rednega delovanja  8.157 41.25116.  Izredni prihodki  2.010 42.04917.  Izredni odhodki  5.770 10.178a)  Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala  5.770 10.178b)  Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala     18.  Poslovni izid zunaj rednega delovanja  ‐3.760 31.87119.  Davek iz dobička zunaj rednega delovanja     20.  Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah     21.  Čisti poslovni izid obračunskega obdobja  4.397 73.12222.  Preneseni dobiček/Prenesena izguba  73.122 023.  Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv       24.  Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv       25.  Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv       26.  Bilančni dobiček / Bilančna izguba  77.519 73.122

Odgovorna oseba                                                                                                                  Direktor 

Zvezdana Gvajc                                                                Janez Mlakar 

22

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA OD 01.01. – 31.12.2005 

      v 000 SITPostavka  2005  2004 

A.  Finančni tokovi pri poslovanju       a)  Pritoki pri poslovanju  1.854.358 2.218.224   Poslovni prihodki  1.810.325 1.918.594   Izredni prihodki, ki se nanšajo na poslovnaje  2.010 42.049   Začetne manj končne poslovne terjatve  47.164 260.930   Začetne manj končne aktivne kratkočasne razmejitve  ‐5.141 ‐3.349b)  Odtoki pri poslovanju  ‐1.631.579 ‐1.405.643   Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij  ‐1.447.337 ‐1.623.255   Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje  ‐5.770 ‐10.178   Končne manj začetne zaloge  ‐1.359 ‐1.353   Začetni manj končni poslovni dolgovi  ‐146.373 232.129   Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve  ‐30.740 ‐2.986c)  Prebitek pritokov/odtokov pri poslovanju  222.779 812.581B.  Finančni tokovi pri naložbenju       a)  Pritoki pri naložbenju  5.261 5.791   Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen prevrednotenje)  3.964 5.791   Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb(razen za prevrednotenje)  1.297 0b)  Odtoki pri naložbenju  ‐190.211 ‐817.392   Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje)  0 ‐26.879   Pobotano povečanje NDS (razen za prevrednotenje)  ‐22.643 ‐15.292   Pobotano povečanje OOS (razen za prevrednotenje in stvarne vložke kapitala)  ‐164.512 ‐732.155   Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje)  ‐3.056 ‐2.066   Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje)  0 ‐41.000c)  Prebitek pritokov/odtokov pri naložbenju  ‐184.950 ‐811.601   Prebitek pritokov/odtokov pri poslovanju in naložbenju  37.829 980C.  Finančni tokovi pri financiranju       a)  Pritoki pri financiranju  214.025 101.006   Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje)  0 101.006   Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje)  214.025 0b)  Odtoki pri financiranju  ‐242.616 ‐111.923   Finančni odhodki ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje)  ‐100.807 ‐6.035   Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje)  ‐141.809 0   Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje)  0 ‐105.888c)  Prebitek pritokov/odtokov pri financiranju  ‐28.591 ‐10.917   Prebitek pritokov/odtokov v obračunskem obdobju  9.238 ‐9.937Č.  Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov  15.754 6.516x)  Finančni izid v obdobju  9.238 ‐9.937y)  Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov  6.516 16.453

 Odgovorna oseba                                                                                                                  Direktor 

Zvezdana Gvajc                                                                                                                     Janez Mlakar 

23

d) IZKAZ GIBANJA KAPITALA                             

     Odgovorna oseba : Zvezdana Gvajc                                                                                                                 Direktor: Janez Mlakar 

v 000 SIT

Vpoklicani kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

Preneseni čisti

poslovni

Čisti poslovni

izid

Skupaj KAPITAL

I II III IV. V. VII.

Osnovni kapital Zakonske rezervePreneseni čisti

dobiček poslovnega leta

Čisti dobiček poslovnega

leta

Splošni prevrednotoval

ni popravek kapitala

Posebni prevrednotovalni

popravek kapitala

SKUPAJKAPITAL

I/1 II III/1 IV/1 V/1 VI/1 VI/2 VII/1A. Stanje 01.01.2005 692.542 1.334.427 73.122 1.061.707 3.161.798B. Premiki v kapital

Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0Vnos dodatnih vplačil kapitala 0Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 4.397 4.397Vnos zneska splošnega prevrednotenja kapitala 0Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala 2.629 2.629Druga povečanja sestavin kapitala 0

C. Premiki v kapitaluRazporeditev čistega dobička poslovnega leta po sklepu uprave in nadzornega sveta 0Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine 0Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 0Oblikovanje rezerv za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala 0Razpustitev rezerv za lastne deleže na druge sestavine kapitala 0Prenos čistega dobička poslovnega leta v naslednje leto 73.122 -73.122 0Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic 0Drugi prerazporeditve sestavin kapitala 0

Č. Premiki iz kapitalaIzplačilo dividend 0Razdelitev članom uprave in nadzornega sveta 0Vračilo kapitala 0Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala (za oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov) 0Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v poslovne prihodke ali finančne prihodke) 0Druge odprave sestavin kapitala 0

E. Stanje 31.12.2005 692.542 0 1.334.427 73.122 4.397 1.061.707 2.629 3.168.824BILANČNI DOBIČEK/BILANČNA IZGUBA 73.122 4.397 77.519

Prevrednotovalni popravki kapitala

VI.Možni pojavi pri posameznih sestavinah kapitala

24

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM  I. Računovodske predpostavke in usmeritve, izbrani računovodski postopki  

in smernice  Poslovodstvo  je  pri  pripravi  računovodskih  izkazov  upoštevalo  Slovenske računovodske standarde in upoštevalo je temeljne računovodske predpostavke:  ‐ nastanek poslovnih dogodkov; ‐ časovna neomejenost delovanja; ‐ resnična  in poštena predstavitev v  razmerah  spreminjanja vrednosti evra  in 

posamičnih cen.  ter  pri  izbiri  ustreznih  računovodskih  usmeritev  upoštevalo  kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in celotnega računovodenja, ki so predvsem  ‐ razumljivost; ‐ ustreznost; ‐ zanesljivost  (ki obsega  tudi zahtevo po previdnosti  ter po dajanju prednosti 

vsebine pred obliko); ‐ primerljivost.  Družba Terme Dobrna, d.d. je izdelala računovodske izkaze: bilanca stanja, izkaz poslovnega  izida  in  izkaz  finančnega  izida  na podlagi  evidentiranja poslovnih dogodkov  v  skladu  s  Slovenskimi  računovodskimi  standardi,  Zakonom  o gospodarskih družbah, Zakonom o davku od dobička pravnih oseb,   Zakonu o davku  na  dodano  vrednost  in  drugimi  predpisi  in  uredbami,  ki  urejajo računovodsko, finančno in davčno področje.  Bilanca  stanja  je prilagojena prikazovanju po SRS 24,  izkaz poslovnega  izida  je sestavljen po stopenjski različici I (SRS 25.5.), izkaz finančnega izida je izdelan kot stopenjski v skladu z  navodili iz SRS 26.9.  Poslovno leto je koledarsko leto od  1. 1. do  31. 12. 2005.  Pri  vseh  preračunih  iz  tujih  valut  v  SIT  je  bil  upoštevan  srednji  tečaj  Banke Slovenije na dan  evidentiranja poslovnega dogodka oziroma na dan  sestavitve bilance stanja. 

25

Pri  izkazovanju  posameznih  postavk  sredstev  in  dolgov  ter  prihodkov  in odhodkov  so  bile  za  leto  2005  načeloma  uporabljene  enake  računovodske usmeritve kot za predhodno leto.  

II. Splošne računovodske usmeritve  Kapital  izraža  lastniško  financiranje  podjetja  in  je  obveznost  podjetja  do lastnikov. Slovenski računovodski standardi  temeljijo na finančnem pojmovanju kapitala, po katerem  je kapital vložena kupna moč  lastnikov v podjetje, ki  jo  je treba pri poslovanju ohranjati in povečevati.  Pri pripoznavanju sredstev v  računovodskih  izkazih podjetja  je osnovno  sodilo zmožnost podjetja, da obvladuje gospodarske koristi sredstva. V bilanci stanja in v  računovodskih  razvidih  se  sredstvo  pripozna,  če  je  verjetno,  da  se  bodo  v prihodnosti  zaradi  njega  povečale  gospodarske  koristi  in  če  ima  ceno  ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti.  Dolgovi  so  sedanje  obveznosti  podjetja  (razen  iz  lastniškega  financiranja), njihova poravnava pa bo po pričakovanju zmanjšala sredstva, iz katerih pritekajo gospodarske  koristi.  V  bilanci  stanja  in  v  računovodskih  razvidih  se  dolg pripozna,  če  je  verjetno,  da  se  bodo  zaradi  njegove  poravnave  sredstva,  ki omogočajo  gospodarske  koristi,  zmanjšala  in  da  je mogoče  znesek  za  njegovo poravnavo zanesljivo izmeriti.   Dolgoročne  rezervacije  za kritje  stroškov v prihodnosti  so prav  tako obstoječe obveznosti in ustrezajo drugim sodilom opredelitve dolga, čeprav je treba znesek oceniti in je pravna ali fizična oseba, do katere bo dolg obstajal, še neznana.  Prihodki  so  povečanja  gospodarskih  koristi  v  obračunskem  obdobju  v  obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov.  Odhodki  so  zmanjšanja  gospodarskih  koristi  v  obračunskem  obdobju  v  obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov.  Čisti  dobiček  je  razlika  med  prihodki  in  odhodki,  pri  čemer  se  odhodkom pridružuje še davek iz dobička. Če so prihodki manjši, je razlika čista izguba.  Če zanemarimo izplačila kapitala in nova vplačila kapitala, na splošno velja, da je podjetje ohranilo kapital, če ima na koncu obračunskega obdobja toliko kapitala, kot  ga  je  imelo  na  začetku  obračunskega  obdobja,  njegova  kupna moč  pa  je enaka.  Po  finančnem  pojmovanju  kapitala  je  dobiček  presežek  zneska  nad ravnijo, potrebno za ohranjanje kapitala.  

26

 Vse  postavke  sredstev  in  dolgov  se  ob  nastanku  vrednotijo  po  izvirnih vrednostih,  kasnejše  spremembe  vrednosti  sredstev  in  dolgov  pa  so  posledica zmanjševanja  ali  povečevanja  izvirnih  vrednosti  sredstev  in  obveznosti  (tudi zaradi prevrednotovanja sredstev in obveznosti).  Prevrednotenje  je  sprememba  izvirno  izkazane  vrednosti,  ki  upošteva  pri sredstvih manjšo,  pri  dolgovih  pa  večjo  vrednost  od  dveh možnih,  izvirne  in tržne.  Prevrednotenje  je  lahko  tudi  posledica  postopnega  amortiziranja  in nastajanja  odpisane  vrednosti  pri  nekaterih  vrstah  sredstev,  lahko  pa  je  tudi posledica  sprememb  tržnih  cen.  Prevrednotenje,  ki  je  posledica  spremembe kupne  moči  domače  valute  (splošno  prevrednotenje)  se  po  slovenskih računovodskih standardih opravi na koncu posameznega poslovnega  leta  le pri kapitalu.  Splošno  prevrednotenje  kapitala  se  opravlja,  če  se  v  prejšnjem koledarskem  letu  tečaj  evra  do  tolarja  poveča  za  več  kot  5,5%.  Splošni prevrednotovalni  popravek  kapitala  se  v  takšnem  primeru  krije  kot  izredni odhodek (razen če se uporabijo možnosti, ki jih ustvarja prevrednotenje osnovnih sredstev  in dolgoročnih  finančnih naložb). Za  leto 2005  splošno prevrednotenje kapitala  ni  bilo  potrebno  opraviti.  Prevrednotenje,  ki  je  posledica  sprememb cen  gospodarskih  kategorij  se  opravi  zaradi  okrepitve  sredstev  (povečanja njihove do tedaj izkazane vrednosti) ali oslabitve sredstev (zmanjšanja njihove do tedaj  izkazane  vrednosti). V  prvem  primeru  se  hkrati  s  povečanjem  vrednosti sredstev  prehodno  poveča  posebni  prevrednotovalni  popravek  kapitala,  v drugem  primeru  pa  se  hkrati  z  zmanjšanjem  njihove  vrednosti  povečajo prevrednotovalni poslovni odhodki ali prevrednotovalni finančni odhodki, razen če  se  pred  tem  pri  istih  sredstvih  pojavi  poseben  prevrednotovalni  popravek kapitala, k ga  je mogoče zmanjšati ob hkratnem zmanjšanju vrednosti ustreznih sredstev.   III. Računovodske usmeritve  v  zvezi  s posameznimi postavkami  sredstev  in 

obveznosti ter prihodkov in odhodkov  a) Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva 

 Opredmetena  osnovna  sredstva  in  neopredmetena  dolgoročna  sredstva  so  ob začetnem  pripoznanju  ovrednotena  po  nabavni  vrednosti,  ki  jo  sestavljajo nakupna  cena  (brez  trgovinskih  in  drugih  popustov),  uvozne  in  nevračljive nakupne  dajatve  in  stroški,  ki  jih  je  mogoče  pripisati  neposredno  njihovi usposobitvi  za  nameravano  uporabo.  V  nabavno  vrednost  opredmetenih osnovnih  sredstev  in  neopredmetenih  dolgoročnih  sredstev  so  vključene  tudi obresti  od  posojil  za  pridobitev  sredstev.  Stroški,  ki  nastajajo  v  zvezi  z opredmetenim  osnovnim  sredstvom,  povečujejo  njegovo  nabavno  vrednost,  če 

27

povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri  tem stroški,  ki  omogočajo  podaljšanje  dobe  koristnosti  opredmetenega  osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.   (Zemljišča, gradbeni objekti z zunanjo ureditvijo ter oprema, pridobljeni pred 1. 1. 1993 so bili na dan 1. 1. 1993 ovrednoteni v skladu z metodologijo otvoritvene bilance in po takrat ocenjenih vrednostih vključeni v bilanco premoženja, po letu 1993  pa  se  je  njihova  vrednost  spreminjala  zaradi  vsakoletne  revalorizacije  in amortizacije.)  Za vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva se v knjigovodskih razvidih  izkazuje posebej nabavna vrednost  in posebej nabrani popravek vrednosti, v bilanci  stanja pa zgolj neodpisana vrednost, ki  je  razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti.  Neodpisana  vrednost  opredmetenih  osnovnih  sredstev  in  neopredmetenih dolgoročnih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.   Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če so odtujena ali izničena, ker od njih ni več  mogoče  pričakovati  koristi.  Razlika  med  čisto  prodajno  vrednostjo  in knjigovodsko  vrednostjo  odtujenega  opredmetenega  osnovnega  sredstva oziroma  neopredmetenega  dolgoročnega  sredstva  se  prenese  med prevrednotovalne poslovne prihodke,  če  je prva  večja  od druge,  oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve.  Amortizacija  Stroški  amortizacije  se  pripoznavajo  na  podlagi  doslednega  razporejanja amortizirljivih  zneskov  opredmetenih  osnovnih  sredstev  in  neopredmetenih dolgoročnih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih  gospodarske  koristi.  Podjetje  uporablja metodo  enakomernega  časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.  Doba koristnosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev se v družbi določi na podlagi naslednjih meril:  ‐ ocenjene dobe fizičnega izrabljanja, ‐ ocenjene dobe tehničnega staranja, ‐ pričakovane dobe ekonomskega staranja in ‐ pričakovane zakonske ali druge omejitve uporabe. 

28

V družbi uporabljene amortizacijske stopnje so naslednje:  

  2005  2004 neopredmetena dolgoročna sredstva  20 %  20 % zunanja ureditev  1,8‐5%  1,8‐5% gradbeni objekti  1,8‐5 %  1,8‐5 % računalniška oprema    20‐50 %  20‐50 % motorna vozila  12,5‐25 %  12,5‐25 % druga oprema  1,5‐33,3 %  10‐33,3 % 

 Preostala  vrednost  se  upošteva  le  pri  pomembnih  postavkah,  pri  čemer  se upoštevajo  tudi  stroški  likvidacije  opredmetenega  osnovnega  sredstva;  če  so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva.  Prevrednotovalna razlika pri krepitvi sredstev povečuje neodpisano vrednost  teh osnovnih  sredstev  (to  je  razliko  med  nabavno  vrednostjo  in  nabranim (kumulativnim) amortizacijskim odpisom) in prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Obračunana amortizacija od razlike med  tako  povečano  nabavno  vrednostjo  opredmetenih  osnovnih  sredstev  in nabavno vrednostjo pred prevrednotenjem se ne obravnava kot strošek, temveč se praviloma  vračuna  v  breme  prevrednotovalnega  popravka  kapitala  v  zvezi  z opredmetenimi  osnovnimi  sredstvi,  ki  se  je  zaradi  prevrednotenja  pojavil  pri ustreznem opredmetenem osnovnem sredstvu. 

Prevrednotovalna  razlika  pri  slabitvi  sredstev  zmanjša  njegovo  knjigovodsko vrednost na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje  je  izguba zaradi oslabitve  in  se  šteje  kot  prevrednotovalni  poslovni  odhodek  v  zvezi  z opredmetenimi  osnovnimi  sredstvi,  ne  pa  kot  povečanje  stroška  amortizacije, razen  če  je bil pri njegovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi; v takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. 

V  letu  2005  podjetje  ni  okrepilo  oziroma  oslabilo  opredmetenih  osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. 

b) Finančne naložbe  Finančne  naložbe  se  v  knjigovodskih  razvidih  in  bilanci  stanja  pripoznajo  kot sredstvo, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.  

29

Ločeno se  izkazujejo kratkoročne  finančne naložbe  (z zapadlostjo do enega  leta po datumu bilance stanja) in dolgoročne finančne naložbe.  Finančne  naložbe  v  kapital,  lastniške  vrednostne  papirje  drugih  podjetij  ali dolžniške  vrednostne  papirje  drugih  podjetij  ali  države  se  ob  začetnem pripoznanju  ovrednotijo  po  nabavni  vrednosti,  ki  je  enaka  bodisi  plačanemu znesku  denarja  ali  njegovih  ustreznikov  bodisi  pošteni  vrednosti  drugih nadomestil  za  nakup,  ki  jih  je  dal  naložbenik,  na  dan  menjave,  povečani  za stroške, ki  jih  je mogoče pripisati neposredno naložbi. Podjetje vse dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij izkazuje po naložbeni metodi.  Finančne  naložbe  v  dana  posojila  se  ob  začetnem  pripoznanju  izmerijo  po plačanem znesku, ki se šteje kot glavnica posojila.  Knjigovodske  vrednosti  finančnih  naložb  so  enake  njihovim  nabavnim vrednostim, ki  so v primeru naložb v dolgove drugih podjetij,  fizičnih oseb  in države  zmanjšane  za  odplačila  njihovih  glavnic  ter  prenose med  kratkoročne finančne  naložbe,  dokler  se  ne  pojavi  potreba  po  prevrednotenju  dolgoročnih finančnih naložb.  Ob odtujitvi  finančne naložbe  se pripozna  finančni prihodek,  če  je  čisti  iztržek zanjo  večji  od  njene  knjigovodske  vrednosti,  in  finančni  odhodek,  če  je knjigovodska vrednost večja od čistega iztržka zanjo.  Prevrednotenje finančnih naložb se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim.  

Družba prevrednotuje  finančne naložbe zaradi okrepitve le v naslednjih primerih: 

‐ v zvezi s lastniškimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi in  je objavljena cena  na  delujočem  trgu  borznih  vrednostnih  papirjev  višja  od  do  tedaj izkazane knjigovodske vrednosti; 

 V  primeru  prevrednotovanja  finančnih  naložb  se  za  razliko  poveča prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s  finančnimi naložbami.  Finančne naložbe se zaradi oslabitve prevrednotijo, če je njihova dokazana poštena vrednost  manjša  od  njihove  knjigovodske  vrednosti.  Knjigovodska  vrednost takšnih    finančnih naložb se zmanjša do njihove dokazane poštene vrednosti, za razliko  pa  se  zmanjša  tudi  prevrednotovalni  popravek  kapitala  v  zvezi  s finančnimi  naložbami,  ki  se  je  pri  prevrednotenju  pojavil  pri  istih  finančnih naložbah; če je izrabljen ali če ga ni, je razlika prevrednotovalni finančni odhodek v zvezi s finančnimi naložbami in vpliva na poslovni izid. 

30

 Finančne naložbe se zaradi odprave oslabitve prevrednotijo, če dokazana poštena oziroma  odplačna  vrednost  finančnih  inštrumentov  presega  njihovo  zaradi oslabitve  zmanjšano  knjigovodsko  vrednost. Za  razliko  se  poveča  knjigovodska vrednost  takšnih    finančnih  naložb  in  hkrati  tudi  prevrednotovalni  popravek kapitala  v  zvezi  s  finančnimi  naložbami,  ki  je  bil  pri  istih  finančnih  naložbah zmanjšan.  Če  se  je  zaradi  oslabitve  pri  njem  pojavil  prevrednotovalni  finančni odhodek v zvezi s finančnimi naložbami, se ta odpravi.  Pri  prodaji  oziroma  udenarjenju  posamezne  prevrednotene  finančne  naložbe  se razlika med  njeno  čisto  prodajno  vrednostjo  in  zadnjo  knjigovodsko  vrednostjo popravi za ustrezni del prevrednotovalnega popravka kapitala, ki se nanaša nanjo; med  finančne prihodke oziroma  finančne  odhodke  se prenese  razlika med  čisto prodajno vrednostjo    finančne naložbe  in njeno prvotno knjigovodsko vrednostjo oziroma njeno zaradi okrepitve popravljeno vrednostjo.  c) Zaloge 

Količinska  enota  zaloge  materiala  in  trgovskega  blaga  se  ob  začetnem pripoznanju  ovrednoti  po  nabavni  ceni,  ki  jo  sestavlja  nakupna  cena.  Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.  Pri vrednotenju porabe zalog podjetje uporablja metodo drsečih povprečnih cen.  Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po  zadnjih dejanskih nabavnih  cenah oziroma  stroškovnih  cenah, presega njihovo  tržno  vrednost.  Zmanjšanje  vrednosti  zalog  surovin  in  materiala obremenjuje  stroške  materiala,  zmanjšanje  vrednosti  zalog  nedokončane proizvodnje, proizvodov in blaga pa ustrezne poslovne odhodke.  Drobni inventar, dan v uporabo, prenese podjetje takoj med stroške.  d) Terjatve 

 Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih  listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne  terjatve  se  lahko kasneje povečajo ali pa (ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo) tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.  Knjigovodska  vrednost  terjatev  je  enaka  njihovi  začetni  pogodbeni  vrednosti, povečani oziroma zmanjšani v skladu s pogodbo, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. 

31

 Terjatve  se  zaradi  spremembe  kupne moči  domače  valute  ne  prevrednotujejo, razen če so  izražene v tuji valuti  in se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, ali če so izražene v domači valuti in je med pogodbenima strankama dogovorjeno  prevrednotenje  z  namenom  ohranjanja  njihove  realne  vrednosti. Vendar  povečanje  terjatev  iz  obeh  naslovov  povečuje  redne  finančne  prihodke, zmanjšanje terjatev pa redne finančne odhodke, in ne prevrednotovalnih finančnih prihodkov oziroma prevrednotovalnih finančnih odhodkov.  Terjatve  se  zaradi  oslabitve prevrednotujejo,  če  njihova  knjigovodska  vrednost presega njihovo pošteno vrednost, to  je udenarljivo vrednost. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, je  treba  šteti  kot  dvomljive,  če  se  je  zaradi  njih  začel  sodni  postopek,  pa  kot sporne terjatve.   Kot dvomljive terjatve ocenjuje podjetje terjatve obravnava podjetje tiste terjatve, ki so tožene ali pa so dolžniki v stečaju ali v prisilni poravnavi. Za takšne terjatve se oblikuje popravek vrednosti v višini izkazane knjigovodske vrednosti terjatve.  Popravek  vrednosti  terjatev  bremeni  prevrednotovalne  poslovne  odhodke  v zvezi  s  terjatvami,  in  oblikuje  ustrezni  popravek  vrednosti  terjatev.  Odpis posamezne  terjatve  se,  ko  se  utemelji  z  ustrezno  listino,  pokrije  v  breme  tako oblikovanega popravka vrednosti terjatev.   Če podjetje (v naslednjem obračunskem obdobju) ugotovi, da je mogoče delno ali v  celoti  udenariti  predhodno  odpisane  terjatve,  povzroči  razlika  nastanek izrednih prihodkov.  e) Denarna sredstva  

Denarno  sredstvo  se  ob  začetnem  pripoznanju  izkaže  v  znesku,  ki  izhaja  iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.  Knjigovodska  vrednost denarnega  sredstva  je  enaka  njegovi  začetni  nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.  Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se  lahko  opravi  na  koncu poslovnega  leta  ali med  njim. Pojavi  se  le  v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni  tečaj.  Tečajna  razlika,  ki  se  pojavi  pri  tem,  poveča  ali  zmanjša  prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se pojavi redni  finančni prihodek v zvezi z 

32

denarnimi  sredstvi,  v  drugem  primeru  pa  redni  finančni  odhodek  v  zvezi  z denarnimi sredstvi.  f) Kapital 

 Osnovni kapital in kapitalska rezerva (vplačani presežek kapitala) se pojavljata z denarnimi  in  stvarnimi  vložki  v  podjetje  ter  prehodno  še  s  terjatvami  do vpisnikov; znesek stvarnih vložkov se obravnava po pošteni vrednosti.  Za nominalno vrednost odkupljenih in nato umaknjenih lastnih delnic se zmanjša osnovni kapital; če so bile odkupljene po višji ceni, se za razliko hkrati zmanjšajo tudi  druge  sestavine  celotnega  kapitala.  Če  so  bile  umaknjene  lastne  delnice pridobljene  neodplačno,  se  za  znesek  zmanjšanja  osnovnega  kapitala  povečajo kapitalske rezerve.  Prevrednotovalna  razlika,  ki  se  pojavi  pri  kapitalu  zaradi  padanja  kupne moči domače  valute,  ločeno  povečuje  splošni  prevrednotovalni  popravek  osnovnega kapitala,  kapitalskih  rezerv,  rezerv  iz  dobička  in  prenesenega  čistega  dobička (oziroma prenesene čiste izgube). Ta razlika se krije v breme prevrednotovalnega popravka  poslovnega  izida,  ki  je  izredni  odhodek.  Lahko  pa  se  krije  tudi  iz prevrednotovalnega  popravka  posameznih  opredmetenih  osnovnih  sredstev  in dolgoročnih  finančnih  naložb,  če  se  nanaša  na  postavke,  pri  katerih  ni mogoče pričakovati trajne oslabitve.  Posebni  prevrednotovalni  popravek  kapitala  se  pojavi  zaradi  okrepitve opredmetenih  osnovnih  sredstev,  dolgoročnih  finančnih  naložb  in  kratkoročnih finančnih naložb ter  je prikazan ločeno glede na nastanek. Omogoča kritje kasnejše oslabitve  istih  gospodarskih  kategorij,  pri  amortizirljivih  sredstvih  tudi  kritje obračunane amortizacije iz razlike med prevrednoteno večjo vrednostjo in izvirno vrednostjo,  dokler  se  pri  odtujitvi  ustreznih  sredstev  ne  prenese med  poslovne prihodke oziroma finančne prihodke.   Posebni  prevrednotovalni  popravek  kapitala  se  pojavi  tudi  zaradi  oslabitve dolgoročnih  dolgov  in  kratkoročnih  dolgov  pred  njihovim  odplačilom,  kar  se prikaže  ločeno  glede  na  nastanek.  Omogoča  kritje  kasnejše  okrepitve  istih gospodarskih  kategorij,  dokler  se  pri  končni  poravnavi  ne  prenese  med prevrednotovalne finančne prihodke v zvezi z dolgovi.  g) Dolgovi 

 Dolgovi  se  ob  začetnem  pripoznanju  ovrednotijo  z  zneski  iz  ustreznih  listin  o njihovem nastanku, ki v primeru  finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih 

33

sredstev  ali  poplačilo  kakega  poslovnega  dolga,  v  primeru  dolgoročnih poslovnih  dolgov  praviloma  prejem    opredmetenih  osnovnih  sredstev  z dolgoročnim  odplačevanjem,  v  primeru  kratkoročnih  poslovnih  dolgov  pa prejem  proizvoda  ali  storitve  ali  opravljeno  delo  oziroma  obračunani  strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.  Ločeno  se  prikazujejo  kratkoročni  dolgovi  (z  zapadlostjo  do  enega  leta  po datumu bilance stanja) in dolgoročni dolgovi.  Dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom.  Knjigovodska vrednost dolgov  je enaka njihovi  izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja za odplačila glavnice ali skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgov.  Obresti  dolgov  so  finančni  odhodki,  razen  če  so  vštete  v  nabavno  vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali vrednost zalog proizvodov  in nedokončane proizvodnje.   Dolgovi  se  zaradi  spremembe  kupne  moči  domače  valute  ne  prevrednotujejo, razen  če so  izraženi v  tuji valuti  in se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj ali če so izraženi v domači valuti in  je med pogodbenima strankama dogovorjeno  prevrednotenje  z  namenom  ohranjanja  njihove  realne  vrednosti. Povečanje dolgov iz obeh naslovov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje dolgov  pa  redne  finančne  prihodke.  Le  če  se  dolgoročni  dolg  nanaša  na pridobljeno  opredmeteno  osnovno  sredstvo  ali  neopredmeteno  dolgoročno sredstvo,  se  njegovo  prevrednotenje  lahko  pokaže  v  spremenjeni  nabavni vrednosti teh sredstev, in ne v rednih finančnih odhodkih oziroma prihodkih.  Dolgovi se lahko zaradi oslabitve prevrednotujejo v zvezi z dobljenimi posojili, če je njihova po metodi veljavne obrestne mere izmerjena odplačna vrednost manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takšnih dolgov je treba zmanjšati  do  njihove  odplačne  vrednosti  in, preden  so dokončno poravnani,  za razliko povečati tudi prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgovi.  h) Dolgoročne rezervacije 

 Dolgoročne  rezervacije  se  v  knjigovodskih  razvidih  in  bilanci  stanja pripoznavajo:  ‐ če obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna); 

34

‐ če  je  verjetno,  da  bo  pri  poravnavi  obveze  potreben  odtok  dejavnikov,  ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi; 

‐ če je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti.  Dolgoročne rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo z  ustreznim  odbitkom  od  siceršnjih  prihodkov  ali  z  vračunavanjem  ustreznih stroškov oziroma odhodkov, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastajali takšni stroški oziroma odhodki in je zanje potrebno dolgoročno rezerviranje pokrivanja.  Pripoznanje dolgoročnih rezervacij v knjigovodskih razvidih  in bilanci stanja se odpravi,  kadar  so  že  izrabljene  nastale  možnosti,  zaradi  katerih  so  bile dolgoročne rezervacije oblikovane, ali pa ni več potrebe po njih.  Za dolgoročno odlaganje prihodkov  in za dolgoročno vnaprejšnje vračunavanje stroškov oziroma odhodkov se  izdela večletni predračun oblikovanja  in  črpanja ustrezne  dolgoročne  rezervacije  ter  na  tej  podlagi  opredelijo  odstotki  od poslovnih prihodkov ali poslovnih odhodkov posameznih vrst, ki se vračunavajo v vsakem poslovnem letu. Predračun se na koncu poslovnega leta preveri ter po potrebi dopolni ali spremeni.  Dolgoročne rezervacije na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane.  Dolgoročne  rezervacije na  račun dolgoročno odloženih prihodkov  se prenašajo med poslovne prihodke  tistega poslovnega  leta, v katerem  se pojavljajo  stroški oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane.  Knjigovodska vrednost dolgoročnih rezervacij  je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani  za  porabljene  zneske,  dokler  se  ne  pojavi  potreba  po  njihovem povečanju ali zmanjšanju.  Dolgoročne rezervacije se ne prevrednotujejo.  Na koncu obračunskega obdobja se dolgoročne rezervacije povečajo ali zmanjšajo tako,  da  je  njihova  vrednost  enaka  sedanji  vrednosti  izdatkov,  ki  so  po  predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze. Za znesek primanjkljaja se poveča njihova  knjigovodska  vrednost  in  finančni  odhodki,  za  znesek  presežka  pa  se zmanjša njihova knjigovodska vrednost in povečajo finančni prihodki.  Po  koncu  obdobja,  za  katero  je  bila  oblikovana  dolgoročna  rezervacija,  se  njen celotni neporabljeni del prenese med poslovne prihodke. 

35

i) Kratkoročne časovne razmejitve  Postavka  usredstvenih  (aktivnih)  kratkoročnih  časovnih  razmejitev  se  v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna:  ‐ če  je  verjetno,  da  se  bodo  v  prihodnosti  zaradi  nje  povečale  gospodarske 

koristi in ‐ če je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti.  Postavka  ugotovljenih  (pasivnih)  kratkoročnih  časovnih  razmejitev  se  v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna:   ‐ če  je  verjetno,  da  se  bodo  zaradi  nje  v  prihodnosti  zmanjšale  gospodarske 

koristi in ‐ če je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti.  Pripoznanja kratkoročnih časovnih razmejitev v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, kadar so že izrabljene nastale možnosti ali pa ni več potrebe po kratkoročnih časovnih razmejitvah.  Zneski  kratkoročno  vnaprej  vračunanih  stroškov  oziroma  kratkoročno  vnaprej vračunanih  odhodkov,  s  katerimi  se  bremenijo  poslovni  učinki  ali  odhodki obračunskega  obdobja,  se  odmerijo  iz  celotnega  zneska  teh  stroškov  oziroma odhodkov,  predvidenih  s  predračuni,  po  sodilih  za  njihovo  razporejanje  na poslovne  učinke  oziroma  odhodke  obračunskega  obdobja,  za  katero  so predvideni ali pa z uporabo količnikov za vračunavanje.   j) Odhodki in prihodki 

 Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Kot stroški materiala se  štejejo  tudi  tisti, ki  izhajajo  iz prevrednotenja  stroškov materiala, ne pa  tudi izguba, ki se pojavi zaradi oslabitve zalog materiala.  Stroški materiala,  ki  se  pred  uporabo  zadržujejo  v  zalogah,  se  izkazujejo  v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog.  Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se  izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. To velja tudi za stroške storitev.  Stroški dela se pripoznavajo na podlagi  listin, ki dokazujejo opravljeno delo  in druge  podlage  za  obračun  plač  v  kosmatem  znesku  oziroma  upravičenost  do 

36

nadomestila plač  in plačam  sorodnih postavk pa  tudi  odpravnin  ter ustreznih dajatev.   Stroški dela in stroški povračil zaposlencem se obračunavajo skladno z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbami o zaposlitvi.  Dane obresti se pojavljajo med finančnimi odhodki v znesku, ki  je obračunan v istem  obračunskem  obdobju,  razen  če  so  zajete  med  opredmetena  osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva ali zaloge.  Izredni odhodki se pojavljajo v nastalih zneskih.  Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko  je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.  Poslovni prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.  Prihodki  od  prodaje  proizvodov,  trgovskega  blaga  in  materiala  ter  od opravljenih storitev se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih  listinah,  zmanjšanih  za  popuste,  odobrene  ob  prodaji  ali  kasneje,  tudi zaradi zgodnejšega plačila. Izkazujejo se:  ‐ če  prodajalec  prenese  na  kupca  vsa  tveganja  in  pravice,  ki  izhajajo  iz 

lastništva; ‐ če ni večje negotovosti glede prejema plačila kupnine; ‐ če ni večje negotovosti glede stroškov, ki se nanašajo na prodane količine in ‐ če ni večje negotovosti glede možnosti za vračilo prodanih količin.  Prvotno izkazani prihodki se zmanjšajo tudi za vračila prodanih količin. Obresti  se  obračunavajo  v  sorazmerju  s  pretečenim  obdobjem  ter  glede  na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.   Izredni prihodki se pojavljajo v dejansko nastalih zneskih.         

37

IV. Pojasnila postavk v bilanci stanja

a) Neopredmetena dolgoročna sredstva v 000 SIT

   2005  2004 Neopredmetena dolgoročna sredstva  101.463  79.285Dolgoročno odloženi stroški poslovanja  41.630  30.618Dolgoročne premoženjske pravice  14.665  14.665Druga neopredmetena dolgoročna sredstva  45.168  34.002Popravek vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev  (53.044)  (41.293)Popravek vrednosti dolgoročno odloženih stroškov poslovanja  (11.949)  (6.937)Popravek vrednosti dolgoročnih premoženjskih pravic  (7.679)  (4.746)Popravek vrednosti drugih neopredmetenih dolgoročnih sredstev  (33.416)  (29.610)Skupaj:  48.419  37.992

Skupno  vrednost  neopredmetenih  dolgoročnih  sredstev  48.419  tisoč  SIT sestavljajo naslednje pomembnejše postavke: ‐ 6.787  tisoč  SIT dolgoročno odloženi  stroški  (bančni  stroški kreditov prejetih v  letu 

2002), 8.566 tisoč SIT dolgoročno odloženi stroški – lokacijski načrti Občine Dobrna iz leta 2004,  

‐ 12..615  tisoč  SIT dolgoročno  odloženi  stroški  –  organizacijski  stroški  Savna  svet  iz leta  2004  in  igralni  salon  Casino  Dobrna  iz  leta  2005,  20.451  tisoč  SIT  druga neopredmetena  dolgoročna  sredstva  –  računalniški  programi  in  stroški  razvojnih projektov 

Preglednica neopredmetenih dolgoročnih sredstev:         v 000 SIT

Opis 

Dolgoročno odloženi stroški 

poslovanja 

Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 

Dolgoročne premoženjske 

pravice SKUPAJ 

Nabavna vrednost 31.12.2004  30.618 34.002 14.665  79.285Popravki po otvoritvi           0Nabavna vrednost 01.01.2005  30.618 34.002 14.665  79.285Neposredna povečanja  11.012 11.631    22.643Zmanjšanja     ‐465    ‐465Nabavna vrednost 31.12.2005  41.630 45.168 14.665  101.463Popravek vrednosti 31.12.2004  6.937 29.610 4.746  41.293Popravek po otvoritvi           0Popravek vrednosti 01.01.2005  6.937 29.610 4.746  41.293Amortizacija v letu  5.012 4.271 2.933  12.216Zmanjšanja     ‐465    ‐465Popravek vrednosti 31.12.2005  11.949 33.416 7.679  53.044Neodpisana vrednost 31.12.2005  29.681 11.752 6.986  48.419Neodpisana vrednost 31.12.2004  23.681 4.392 9.919  37.992 

38

V letu 2005 so se neopredmetena dolgoročna sredstva povečala predvsem zaradi povečanja  dolgoročnih  stroškov  razvijanja  in  poslovanja,  zmanjšala  pa  zaradi amortiziranja že obstoječih  neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

a) Opredmetena osnovna sredstva  

v 000 SIT   2005  2004 

Nepremičnine  7.828.487 7.825.191Zemljišča  474.956 474.956Zgradbe  7.352.029 7.331.153

Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi  1.302 17.186

Predujmi za nepremičnine  200 1.896Popravek vrednosti zgradb  (2.575.803) (2.510.945)Neodpisana vrednost nepremičnin  5.252.684 5.314.246Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva  938.175 836.419Oprema in nadomestni deli  863.327 745.953Drobni inventar  71.946 70.491Druga opredmetena osnovna sredstva  2.902 2.902Predujmi za opremo  ‐ 17.073Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev  (657.046) (526.464)Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov      (589.433) (480.343)Popravek vrednosti drobnega inventarja  (67.613) (46.121)Neodpisana vrednost opreme   281.129 309.955Skupaj:  5.533.813 5.624.201 Celotno vrednost nepremičnin predstavljajo naslednje pomembnejše postavke: ‐ zemljišča 474.956 tisoč SIT, ‐ hoteli 4.127.772 tisoč SIT (Hotel Vita, Vila Higiea, Hotel Park), ‐ stanovanja 21.549 tisoč SIT, ‐ gradbeni objekti – drugo 626.905 tisoč SIT, ‐ nepremičnine,  ki  se  pridobivajo  –  letna  kavarna  in  vezni  hodnik  hotel  vila 

Higiea in hotel Vita 1.302 tisoč SIT, ‐ predujmi za nepremičnine 200 tisoč SIT.  Celotno vrednost opreme predstavljajo naslednje pomembnejše postavke: ‐ oprema 183.060 tisoč SIT, ‐ oprema v finančnem najemu 90.834 tisoč SIT, ‐ drobni inventar 4.333 tisoč SIT, ‐ druga opredmetena osnovna sredstva 2.902 tisoč SIT.  

39

Kot  jamstvo  za  dolgoročne  kredite  Banke  Koper  d.d.,  Banke  Celje  in  Nove ljubljanske  banke  d.d.  so  zastavljene  nepremičnine  po  neodpisani  vrednosti 4.762.688 tisoč SIT in oprema po neodpisani vrednosti 107.067 tisoč SIT.  Preglednica gibanja opredmetenih osnovnih sredstev:  

v 000 SIT

Opis Zemljišča Zgradbe Nepremičnine v pridobivanju

Predujmi za nepremič.

Skupaj nepremičnin

e

Proizvajalne naprave in stroji

Druge naprave in

oprema

Predujmi za opremo

Skupaj oprema SKUPAJ

Nabavna vrednost 31.12.2004 474.956 7.331.153 17.186 1.896 7.825.191 745.953 73.393 17.073 836.419 8.661.610Popravki po otvoritveni bilanci 0 0 0Nabavna vrednost 01.01.2005 474.956 7.331.153 17.186 1.896 7.825.191 745.953 73.393 17.073 836.419 8.661.610Neposredna povečanja 8.639 424 9.063 135.174 1.555 136.729 145.792Prenos z investicij v teku 16.308 -16.308 0 0 0Zmanjšanja -4.071 -1.696 -5.767 -17.800 -100 -17.073 -34.973 -40.740Nabavna vrednost 31.12.2005 474.956 7.352.029 1.302 200 7.828.487 863.327 74.848 0 938.175 8.766.662

Popravek vrednosti 31.12.2004 2.510.945 2.510.945 480.343 46.121 526.464 3.037.409Popravki po otvoritveni bilanci 0 0 0Popravek vrednosti 01.01.2005 0 2.510.945 0 0 2.510.945 480.343 46.121 0 526.464 3.037.409Amortizacija 107.977 107.977 125.335 21.588 146.923 254.900Neposredna povečanja -42.196 -42.196 -14 -14 -42.210Zmanjšanja -923 -923 -16.231 -96 -16.327 -17.250Popravek vrednosti 31.12.2005 0 2.575.803 0 0 2.575.803 589.433 67.613 0 657.046 3.232.849

Neodpisana vrednost 31.12.2005 474.956 4.776.226 1.302 200 5.252.684 273.894 7.235 0 281.129 5.533.813Neodpisana vrednost 31.12.2004 474.956 4.820.208 17.186 1.896 5.314.246 265.610 27.272 17.073 309.955 5.624.201   Pomembnejše  nabave  v  letu  2005  v  postavkah  osnovnih  sredstev  so  bile naslednje: ‐ gradbeni objekti – prenova in dozidava v vrednosti 42.196 tisoč sit ‐ oprema – nabava nove opreme na leasing za samopostrežni bife v restavraciji 

hotela  Vita,  nabava  opreme  za  igralni  salon  Casino  Dobrna  v  vrednosti 126.554 tisoč sit 

b) Dolgoročne finančne naložbe v 000 SIT 

   2005  2004 Dolgoročne finančne naložbe v kapital  6.461  6.461 Druge naložbe v delnice in deleže  253  253 Druge dolgoročne finančne naložbe v kapital  6.208  6.208 Dolgoročna dana posojila  8.537  5.481 Dolgoročna posojila, dana drugim  9.697  6.642 Popravek vrednosti dolgoročnih danih posojil zaradi oslabitve   (1.160)  (1.161) Skupaj:  14.998  11.942 

 Skupno  vrednost  dolgoročnih  finančnih  naložb  sestavljajo  naslednje pomembnejše postavke:  

- kapitalski  delež  v  Regionalni  razvojni  agenciji  Celje  d.o.o.  in  GIZ Dobrna  6.208 tisoč SIT, 

- dolgoročno dana posojila delavcem za odkup stanovanj  v višini 8.537 tisoč SIT, 

- 253  tisoč SIT  delnice Zavarovalnice Triglav. 

40

Terme Dobrna d.d. nima odvisnih ali povezanih družb.  

c) Kratkoročne finančne naložbe  

    v 000 SIT 

   2005  2004 

Kratkoročne finančne naložbe  42.332 41.000 

Kratkoročne finančne naložbe do drugih  42.332 41.000 

 Skupno vrednost kratkoročnih finančnih naložb sestavljajo naslednje postavke:  

- enote  premoženja  vzajemnega  sklada  KREKOV  SKLAD  KLAS  v vrednosti 32.332 tisoč SIT, 

- Kratkoročni depozit pri Banki Celje d.d. v vrednosti 10.000 tisoč SIT.  

d) Zaloge v 000 SIT 

   2005  2004 Zaloge surovin in materiala  18.899  18.418 Surovine in material v skladišču  18.899  18.418 Zaloge drobnega inventarja in embalaže  1.416  473 Zaloge drobnega inventarja in embalaže v skladišču  1416  473 Zaloge blaga  2.795  2.860 Blago v prodajalni  2.795  2.860 DDV, vračunan v zalogah blaga       Vračunana razlika v cenah zalog blaga       Skupaj zaloge:  23.110  21.751 Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala       Skupaj zaloge in predujmi za zaloge:  23.110  21.751 

 Surovine  in material  v  skladišču  predstavljajo  zaloge  hrane  in  pijače  na  dan 31.12.2005. Zaloge  trgovskega blaga   predstavljajo zaloge  tobaka  in kozmetičnih izdelkov. Knjigovodsko  izkazane vrednosti zalog ne presegajo njihove  iztržljive vrednosti.  Terme Dobrna d.d. nima nekurantnih zalog in ne izkazuje zalog, ki bi bile na dan 31.12.2005 zastavljene kot jamstvo za obveznosti.      

41

POSLOVNE TERJATVE 

e) Kratkoročne poslovne terjatve v 000 SIT

   2005  2004 Kratkoročne terjatve do kupcev  85.995  88.610Kratkoročne terjatve do kupcev v državi  77.448  70.403Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini  25.214  32.575Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev zaradi oslabitve ‐16.667  ‐14.368Druge kratkoročne terjatve  26.030  70.740Terjatve za vstopni DDV  0  24.684Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij  4.874  3.248Ostale kratkoročne terjatve  12.031  41.344Kratkoročno dani predujmi  9.125  1.464Skupaj:  112.025  159.350

 V vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev predstavljajo največji delež terjatve do posameznih izpostav ZZZS.  Največjih 5 kupcev – odprte postavke na dan 31.12.2005 ‐ ZZZS Maribor                  9,2 mio SIT ‐ ZZZS Celje          8,0 mio SIT ‐ ZZZS Ljubljana                     4,1 mio SIT ‐ ZZZS  Koper                  1,8 mio SIT ‐ ZZZS Murska Sobota           1,3 mio SIT   Na dan 31.12.2005 je zapadlo 16.808 tisoč SIT terjatev do kupcev.  Druge kratkoročne terjatve sestavljajo naslednje pomembnejše postavke: ‐ vračunan obvezni del za ambulantne napotnice 1.215 tisoč SIT, ‐ terjatve do bank za plačilne kartice 7.681 tisoč SIT.  

42

f) Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina  

v 000 SIT    2004  2004 

Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice  8.501  2.264 Tolarska sredstva v blagajni   1.226  2.241 Devizna sredstva v blagajni  7.275  23 Druge takoj unovčljive vrednostnice       Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih institucijah  7.253  4.252 Denarna sredstva na računih  6.745  3.138 Devizna sredstva na računih  508  1.114 Skupaj:  15.754  6.516  Skupno vrednost denarnih sredstev predstavljajo: ‐ sredstva v blagajni (predvsem blagajniški minimum) 1.215 tisoč SIT ‐ denarna  sredstva  na  naših  tekočih  računih  pri  Banki  Celje  d.d.,  Novi 

ljubljanski banki d.d. in Banki Koper d.d. – 6.745 tisoč SIT, ‐ devizna sredstva v blagajni Igralnega salona – Casino Dobrna 7.055 tisoč SIT.  

g) Aktivne časovne razmejitve        

   2005  2004 

Kratkoročno odloženi stroški  2.904  6.203Kratkoročno nezaračunani prihodki  8.468  28Skupaj:  11.372  6.231

 Kratkoročno  odloženi  stroški  v  višini  2.904  tisoč  SIT  predstavljajo  predvsem zavarovalne  premije.  Kratkoročno  nezaračunani  prihodki  predstavljajo opravljene in še ne fakturirane storitve (predvsem novoletne pakete).  

43

h) Kapital v 000 SIT

   2005  2004 Vpoklicani kapital  692.542  692.542Osnovni delniški kapital ‐ navadne delnice  692.542  692.542Kapitalske rezerve  0  0Rezerve iz dobička  1.334.427  1.334.427Zakonske rezerve  1.334.427  1.334.427Čisti dobiček ali čista izguba  77.519  73.122Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let  73.122   Ostanek čistega dobička poslovnega leta  4.397  73.122Splošni prevrednotovalni popravek kapitala  1.061.707  1.061.707Splošni prevrednotovalni popravek vpoklicanega kapitala  1.061.707  1.061.707Posebni prevrednotovalni popravki kapitala  2.629  0Skupaj:  3.168.824  3.161.798

 Kapital sestavljajo naslednje postavke: ‐ osnovni kapital – 692.542 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 SIT, ‐ zakonske rezerve, ki se v letu 2005 niso spremenile, ‐ čisti dobiček  poslovnega leta 2005  v višini 4.397 tisoč SIT, ki še ni razporejen, ‐ splošni prevrednotovalni popravek kapitala  ostaja na nivoju leta 2004, ‐ posebni  prevrednotovalni  popravek  kapitala  izvira  iz  naslova  kratkoročnih 

finančnih naložb v višini 2.629 tisoč SIT.  Terme Dobrna d.d. v poslovnem letu 2005 ni imela lastnih delnic.  

i) Rezervacije v 000 SIT 

   2005  2004 Dolgoročne rezervacije iz prejetih dotacij iz proračuna  16.200  24.300 Skupaj:  16.200  24.300 

 Znesek dolgoročnih rezervacij predstavljajo nepovratna sredstva iz proračuna, ki smo  jih  prejeli  v  letu  2002  (prijava  na  razpis Ministrstva  za  gospodarstvo)  za namene  razširitve  in  pridobitve  novih  vodnih  površin  v  turistične  namene. Sredstva  so  se  v  celoti  porabila  za  financiranje  investicije  razširitve  bazenskih površin  v  hotelu  Vita.  V  letu  2005  smo  prenesli  eno  petino  rezervacij  med prihodke.  

44

j) Dolgoročne in kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti v 000 SIT

   2005  2004 Dolgoročne finančne obveznosti  1.912.972  2.054.781Dolgoročna posojila, dobljena pri domačih bankah  1.912.972  2.054.781Dolgoročne poslovne obveznosti  59.848  71.891Dolgoročni krediti domačih dobaviteljev  944  1.292Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema  56.831  70.599Druge dolgoročne poslovne obveznosti  2.073   Skupaj:  1.972.820  2.126.672

 Celoten  znesek  dolgoročnih  finančnih  obveznosti  predstavljajo  naslednje pomembnejše postavke:  Dolgoročne finančne obveznosti: ‐ devizno posojilo Banke Koper   (odplačilo v letu 2011) v vrednosti 946.323 tisoč sit  ‐ devizno posojilo NLB d.d. (odplačilo v letu 2016) v vrednosti 416.621 tisoč sit   ‐ tolarsko posojilo NLB d.d. ( odplačilo v letu 2016) v vrednosti 452.200 tisoč sit   ‐ devizno posojilo Banke Celje d.d.(plačilo v letu 2010) v vrednosti 97.828 tisoč sit   Posojila  so  zavarovana  s hipoteko na nepremičninah,  razen deviznega posojila Banke Celje, ki je zavarovano z zastavo na premičnini.  Obrestne mere dolgoročnih bančnih kreditov so v višini 6 mesečni EURIBOR  in fiksni pribitek do l,6%.   Dolgoročne poslovne obveznosti: ‐ finančni  najem  opreme  za  Hišo  na  travniku  pri  Sparkassen  Leasing  v 

vrednosti 10.752 tisoč sit  (zavarovan z opremo) – rok odplačila 2008 ‐ finančni  najem  opreme  za  bazensko  tehnologijo  pri  LB  leasing  v  vrednosti 

9.815 tisoč sit (zavarovan z opremo) – rok odplačila 2009 ‐ finančni najem opreme za Savna svet pri LB Leasing v vrednosti 30.634 tisoč 

sit (zavarovan z opremo) – rok odplačila 2009 ‐ odškodninskemu    in  stanovanjskemu  skladu  v  vrednosti  944  tisoč  sit  (do 

poplačila stanovanjskih kreditov) ‐ finančni najem  tovornega vozila pri LB Leasingu v vrednosti  1.193  tisoč  sit 

(zavarovano s opremo) – rok odplačila 2010 ‐ dolgoročna obveznost za odškodnino v vrednosti 2.073 tisoč sit (Plevnik) ‐ finančni  najem  opreme  za  samopostrežni  bife  pri  LB  Leasingu  v  vrednosti 

4.437 tisoč sit (zavarovano z opremo) – rok odplačila 2010. ‐ vse obrestne mere se gibljejo v razponu 6‐mesečni EURIBOR + 2,39% do + 4%; 

45

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti   

       

Celotno vrednost kratkoročnih obveznosti iz financiranja predstavljajo naslednje pomembnejše postavke: ‐ kratkoročni del dolgoročnega deviznega kredita Nove  ljubljanske banke d.d. 

v vrednosti  41.686 tisoč SIT, ‐ kratkoročni del dolgoročnega deviznega kredita Banke koper d.d. v vrednosti 

143.746 tisoč SIT, ‐ kratkoročni del dolgoročnega  tolarskega kredita NLB v vrednosti 45.200 tisoč 

SIT, ‐ kratkoročni del dolgoročnega deviznega kredita Banke Celje d.d. v vrednosti 

21.960 tisoč SIT, ‐ kratkoročni  kredit Probanke Maribor  v  vrednosti  50.000  tisoč  SIT  (obrestna 

mera 4,85% nom.; zavarovan z menico) ‐ obrestne  mere  kratkoročnih  delov  dolgoročnih  kreditov  so  enake  kot  pri 

dolgoročnih kreditih.  

v 000 SIT   2005  2004 

Kratkoročne poslovne  obveznosti   300.902  436.421Kratkoročne poslovne obveznosti  279.250  417.977Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti  21.652  18.444

 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2005 183.450  tisoč sit, od tega je zapadlih 40.543 tisoč sit.  Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti; ‐ kratkoročni del dolgoročnega leasinga Sparkassen v vrednosti   5.273 tisoč sit 

za Hišo na travniku, ‐ kratkoročni del dolgoročnega  leasinga LB Leasing za bazensko tehnologijo v 

vrednosti 3.377 tisoč sit, ‐ kratkoročni del leasinga LB Leasing za  opremo savna svet v vrednosti  10.630 

tisoč sit, ‐ odškodninski stanovanjski sklad v vrednosti 348 tisoč sit, ‐ kratkoročni del dolgoročnega leasinga LB Leasing za tovorno vozilo 298 tisoč 

sit, 

v 000 SIT    2005  2004 

Kratkoročne finančne obveznosti  302.592  88.567 Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi  302.592  88.567 

46

‐ kratkoročni  del  dolgoročnega  leasinga  LB  Leasing  za  opremo samopostrežnega bifeja 1.035 tisoč sit, 

‐ kratkoročni del dolgoročnega obveznosti za odškodnino 691 tisoč sit.   Največji dobavitelji po odprtih postavkah na dan 31.12.2005 so naslednji:  ‐ Petrol d.d., Ljubljana  21,7 mio SIT ‐ Čistoča d.o.o., Trzin  14,4 mio SIT ‐ Farkaš Andrej s.p., Dobrna  8,3 mio SIT ‐ Celjske mesnine d.d., Celje  6,3 mio SIT ‐ Elektro Celje d.d.  5,5 mio SIT  

v 000 SIT   2005  2004 

Kratkoročni prejeti predujmi in varščine  9.083  22.440Kratkoročni prejeti predujmi  9.083  22.440 Kratkoročni prejeti predujmi so predvsem predujmi  iz naslova realiziranih  točk ambulantnih napotnic .  

v 000 SIT   2005  2004 

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev  44.588  47.174Obveznosti za čiste plače in nadomestila plač  24.900  24.715Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač  9.152  9.764Obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač  4.867  5.629Obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja  5.669  6.618Obveznosti za prispevke iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja  0  44Obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja  0  404 Kratkoročne  obveznosti do  zaposlencev  izvirajo  iz naslova plač, prispevkov  in davkov  iz delovnega  razmerja  za mesec december, ki  zapadejo v plačilo  15.  1. 2006  

v 000 SIT   2005  2004 

Obveznosti do državnih in drugih institucij  13.315  11.032Obveznosti za obračunani DDV  2.251   Obveznosti za davek od izplačanih plač  1.546  1.619Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij  9.518  9.413 

47

Druge  kratkoročne  obveznosti  do  državnih  in  drugih  institucij  predstavljajo prispevki na osebne dohodke v vrednosti 6.670 tisoč SIT in obveznosti iz naslova turistične  takse    v  vrednosti  1.356  tisoč  SIT,  obveznost  za  prispevke  in  davke podjemnih pogodb v vrednosti 351  tisoč SIT  in obveznosti za dajatve  Igralnega salona – Casino Dobrna in igre na srečo v vrednosti 1.141 tisoč SIT.  

v 000 SIT   2005  2004 

Druge kratkoročne obveznosti  28.814 33.099Kratkoročne obveznosti za obresti  15.488 6.574Obveznosti na podlagi odtegljajev od plač in nadomestil plač zaposlencem  2.983 4.232Ostale kratkoročne obveznosti  10.343 22.293 Druge kratkoročne obveznosti predstavljajo naslednje pomembnejše postavke: 

- kratkoročne  obveznosti  za  obresti  Banke  Koper  d.d.    v  vrednosti  3.689 tisoč sit 

- kratkoročne obveznosti za obresti NLB v višini 11.128 tisoč sit - kratkoročne obveznosti   Banke Celje  za  Igralni  salon  ‐ Casino Dobrna v 

višini 403 tisoč sit - kratkoročne  obveznosti    do  zaposlencev    na  podlagi  odtegljajev  plač 

predstavljajo  neto izplačila po pogodbi o delu in odtegljajev od plač - ostale  kratkoročne  obveznosti    sestavljajo  prejeti  avansi  za  praznovanje 

Silvestra in Novega leta ter obveznost za izplačilo odpravnin delavcem.  

k) Pasivne časovne razmejitve  

v 000 SIT    2005  2004 

Vnaprej vračunani stroški in odhodki  31.335  43.140 Kratkoročno odloženi prihodki  9.150  28.085 Skupaj:  40.485  71.225 

 Celotno  vrednost    pasivnih  časovnih  razmejitev  predstavljajo  naslednje pomembnejše postavke: 

- rezervacije za odškodnine iz preteklih let v vrednosti 28.508 tisoč SIT, - rezervacije za vkalkulirane presežne ure delavcev iz leta 2002 v vrednosti 

2.827 tisoč SIT, - kratkoročno odloženi  prihodki 9.150 tisoč SIT.     

48

l) Izvenbilančna evidenca v 000 SIT 

   2005  2004 Prejete garancije in menice  345.737 345.737 Posojilo Banke Celje‐Casino  0 102.802 Zastavljene nepremičnine  2.201.826 2.143.348 Sredstva revolving Banke Celje  10.000 55.000 Vrednost tujih osnovnih sredstev v uporabi  9.350 9.177 Zastavljena oprema  leasing  90.834 88.695 Skupaj  2.657.747 2.744.759 

 Izvenbilančna  evidenca  se  nanaša  na  prejete  garancije  in  menice  iz  pogodb izvajalcev prenove hotela Vita v letu 2002 in 2003 ter zastavljene nepremičnine na osnovi pogodb o prejetih dolgoročnih deviznih kreditov NLB in Banke Koper in drugo .   V. Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida (različica I)  a) Čisti prihodki od prodaje 

v 000 SIT   2005  2004 

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu  1.746.146 1.608.683Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu  19.890 17.104Skupaj:  1.766.036 1.625.787 Vrednost čistih prihodkov od prodaje sestavljajo naslednji prihodki: ‐ prihodki gostinstva  1.031.278 tisoč SIT ‐ prihodki zdravstva  680.228 tisoč SIT ‐ prihodki od prodaje trgovskega blaga  19.890 tisoč SIT ‐ ostali prihodki od prodaje  34.640 tisoč SIT  b) Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 

v 000 SIT    2005  2004 

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve  783 287.829 Skupaj:  783 287.829 

 Znesek usredstvenih  lastnih storitev predstavlja prihodek od  izdelave osnovnih sredstev  v  organizacijski  enoti  mizarne.  Zmanjšanje  prihodkov  usredstvenih lastnih  proizvodov  in  storitev  je  predvsem  posledica  spremenjenega  načina izkazovanja  prihodkov  od  internih  storitev  (oskrbni  dnevi  ZZZS)  in  znašajo glede na leto 2004 191 mio SIT. 

49

c) Drugi poslovni prihodki v 000 SIT

   2005  2004 Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij  8.100 8.100Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki  3.939  Prevrednotovalni poslovni prihodki  39.567 4.978Skupaj:  51.606 13.078 Skupno vrednost drugih poslovnih prihodkov predstavljajo prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij iz naslova prejetih proračunskih sredstev za bazen – 8.100 tisoč SIT (ena petina celotne vrednosti) in prevrednotovalni poslovni prihodki. 

d) Stroški blaga, materiala in storitev v 000 SIT

   2005  2004 Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga  15.247  13.522Stroški materiala  351.332  331.755Stroški materiala  158.207  170.911Stroški pomožnega materiala  44.668  40.045Stroški energije   127.553  98.723Odpis drobnega inventarja in embalaže  12.431  13.548Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja   141  240Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature  7.633  7.128Drugi stroški materiala  699  1.160

Stroški storitev  281.267  538.590Stroški transportnih storitev  2.547  1.888Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev  23.282  18.645Najemnine  2.768  2.931Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom  8.631  13.795Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije  25.078  24.879Stroški intelektualnih in osebnih storitev  28.466  32.430Stroški sejmov, reklame in reprezentance  65.092  61.674Stroški storitev fizičnih oseb  20.486  16.755Stroški drugih storitev  104.917  365.593Skupaj:  647.846  883.867 Stroški materiala in storitev se izkazujejo po dejanskih nabavnih zneskih, razen v primeru, ko se material zadržuje pred uporabo v zalogah, takrat se  izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog.  Največjo  vrednost  stroškov  drugih  storitev  predstavljajo  stroški  pranja  31.920 tisoč SIT, storitve čiščenja 18.757 tisoč SIT. Zmanjšanje vrednosti stroškov drugih storitev glede na  leto 2004  je povzročila zamenjava načina  izkazovanja  internih storitev (oskrbni dnevi ZZZS) v letu 2005 v višini 191 mio SIT. 

50

e) Stroški dela v 000 SIT

   2005  2004 Plače zaposlencev  407.525 398.538Nadomestila plač zaposlencev  84.357 80.557Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev  9.109 10.850Regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki zaposlencev  103.491 99.781Delodajalčevi prispevki od plač  80.171 78.568Druge delodajalčeve dajatve od plač  19.790 22.475Skupaj:  704.443 690.769 Celoten znesek stroškov plač predstavljajo: 

- 58% plače zaposlenih - 15% regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki zaposlenih - 12% nadomestila - 11% prispevki - 3% druge dajatve - 9.109  tisoč  sit  predstavlja  kolektivno  dodatno  pokojninsko  zavarovanje 

zaposlenih - stroški  dela  v  višini  12.615  tisoč  SIT  so  bili  preneseni,  v  povezavi  z 

razvojnimi projekti, na neopredmetena dolgoročna sredstva.  

Skupni znesek prejemkov direktorja družbe je v letu 2005 znašal 23.473 tisoč SIT in je razdeljen na: 

- bruto fiksni del v vrednosti 20.245 tisoč SIT - bruto druge prejemke (bonitete, regres za letni dopust) 3.228 tisoč SIT. 

 Skupna vrednost prejemkov delavcev po  individualnih pogodbah  je v  letu 2005 znašala (bruto prejemki) 106.148 tisoč SIT.  f) Odpisi vrednosti 

v 000 SIT   2005  2004 

Amortizacija  267.116 235.065Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev  12.215 13.077Amortizacija zgradb  107.977 90.797Amortizacija opreme in nadomestnih delov  125.335 110.096Amortizacija drobnega inventarja  21.589 21.095Prevrednotovalni poslovni odhodki  11.134 2.102

Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev  617 1.796Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev  10.517 306Skupaj:  278.250 237.167

51

 Odpise vrednosti predstavljajo: 

- amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev  - amortizacija zgradb  - amortizacija opreme in nadomestnih delov  - amortizacija drobnega inventarja. 

 Amortizacija  je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo  ob  nabavi  le‐tega  in  se  med  obračunskim  letom  ne  spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so v skladu z veljavno zakonodajo.  Vrednost prevrednotovalnih poslovnih odhodkov predstavljajo: 

- odpis osnovnih sredstev 617 tisoč SIT, - odpis dvomljivih terjatev  10.517 tisoč SIT  

 g) Drugi poslovni odhodki 

v 000 SIT    2005  2004 

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov  45.437  10.598 Izdatki za varstvo okolja  16.612  18.745 Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami  20.189  15.305 Štipendije dijakom in študentom  1.399  1.436 Ostali stroški  277  433 Skupaj:  83.914  46.517  Vrednost drugih poslovnih odhodkov predstavljajo predvsem  davek na dodano vrednost  iz  naslova  lastne  rabe  (interne  storitve)  v  vrednosti  16.093  tisoč  SIT, davki  in dajatve  Igralnega salona – Casino Dobrna v vrednosti 15.324  tisoč SIT, članarine v vrednosti 8.211  tisoč SIT, zemljiški prispevek v vrednosti 4.772  tisoč SIT.  Struktura stroškov in poslovnih odhodkov 

v 000 SIT   2005  2004  Delež %  Delež % 

nabavna vrednost prodanega blaga in materiala  15.247 13.522  1% 1%stroški materiala  351.332 331.754  20% 18%stroški storitev  281.267 538.590  16% 29%stroški dela  704.443 690.769  41% 37%Amortizacija  267.116 235.065  16% 13%prevrednotovalni poslovni odhodki  11.134 2.102  1% 0%drugi stroški  83.914 46.517  5% 3%Skupaj  1.714.453 1.858.319  100% 100% 

52

 Prikaz stroškov po funkcionalnih skupinah v 000 SIT

   2005  2004 Vrednost prodanih poslovnih učinkov  1.334.238 1.396.802Stroški prodajanja  117.448 98.086Stroški splošnih dejavnosti  262.767 363.432Skupaj:  1.714.453 1.858.320

 h) Finančni prihodki iz deležev 

v 000 SIT   2005  2004 

Prihodki od dividend in deležev v dobičku v podjetjih  6 6Skupaj:  6 6 Celoten  znesek  finančnih prihodkov  iz deležev predstavljajo prejete dividende Zavarovalnice Triglav d.d.  i) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 

v 000 SIT   2005  2004 

Prihodki od prevrednotenja  (dolgoročnih) terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti  340 214Skupaj:  340 214 j) Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 

v 000 SIT   2005  2004 Prihodki od obresti   684 1.373Drugi finančni prihodki  3.274 2.806Prevrednotovalni finančni prihodki  1.951 1.392Skupaj  5.909 5.571 Prihodki od obresti so prihodki od pozitivnega stanja na transakcijskih računih in kratkoročnih finančnih naložb (depoziti pri  Banki Celje). Druge  finančne prihodke pa sestavljajo provizije menjalniških poslov, sconti    in provizije iz naslova kompenzacij.  k) Finančni odhodki 

v 000 SIT   2005  2004 

Odhodki za obresti  100.807 6.035Odhodki od prevrednotenja dolgov in terjatev zaradi ohranitve vrednosti  1.263 26.879Skupaj:  102.070 32.914 

53

Skupno  vrednost  odhodkov  za  obresti  sestavljajo  naslednje  pomembnejše postavke: 

- bančne  obresti  banke  Koper  d.d.,  NLB  d.d.,  Banke  Celje  d.d.  in  LB Leasinga 

 Znesek  1.263  tisoč  SIT  pa  predstavljajo  negativne  tečajne  razlike  pri prevrednotovanju  dolgoročnih  deviznih  kreditov  Banke  Koper  d.d.  in  Nove ljubljanske banke d.d. Za preračun postavk z devizno klavzulo  je bil uporabljen srednji tečaj Banke Slovenije na dan 31.12.2005 (1 EUR = 239,5756 SIT).  l) Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 

v 000 SIT    2005  2004 

Prihodki iz rednega delovanja      Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov  1.766.819 1.913.616 Drugi prihodki od poslovanja  51.606 13.078 Prihodki od financiranja  6.255 5.791 Skupaj:   1.824.680 1.932.485        Odhodki iz rednega delovanja      Vrednost prodanih poslovnih učinkov  1.688.072 1.842.696 Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga  15.247 13.522 Prevrednotovalni poslovni odhodki  11.134 2.102 Odhodki financiranja  102.070 32.914 Skupaj:  1.816.523 1.891.234        Davek od dobička (izgube) iz rednega delovanja             Čisti poslovni izid iz rednega delovanja  8.157 41.251  m) Izredni prihodki 

v 000 SIT   2005  2004 

Izterjane odpisane terjatve  27 1.395Prejete kazni  5  Prejete odškodnine  1.823 5.952Druge neobičajne postavke  155 34.702Skupaj:  2.010 42.049     

54

n) Izredni odhodki v 000 SIT

   2005  2004 Odškodnine  5.372 6.241Druge neobičajne postavke  398 3.937Skupaj:  5.770 10.178  o) Poslovni izid zunaj rednega delovanja 

v 000 SIT   2005  2004 

Izredni prihodki  2.010 42.049Izredni odhodki  5.770 10.178Poslovni izid zunaj rednega delovanja  ‐3.760 31.871 p) Čisti izid obračunskega obdobja  

v 000 SITVrsta dobička / izgube  2005  2004 Dobiček / izguba iz poslovanja  103.972 68.374Dobiček / izguba iz financiranja  ‐95.815 ‐27.123Izredni dobiček / izguba  ‐3.760 31.871Davki iz dobička     Čisti poslovni izid obračunskega obdobja  4.397 73.122 Ob prevrednotenju kapitala z indeksom rasti življenjskih  potrebščin 2,3%  bi bil poslovni izid za leto 2005 nižji za 68.324 tisoč SIT.    r) Ostala pojasnila  Po  koncu  poslovnega  leta  niso  nastopili  pomembni  poslovni  dogodki,  ki  bi vplivali na prikaz razvoja poslovanja in položaja družbe. Pričakovani razvoj družbe je predstavljen na začetku letnega poročila v poglavju strategija ( kvalitativni  in kvantitativni strateški cilji). Družba v  letu  2005 ni  izvajala pomembnih  aktivnosti na   področju  raziskav  in razvoja. Za  preračun  postavk  z  devizno  klavzulo  je  bil  uporabljen  srednji  tečaj  Banke Slovenije na dan 31.12.2005 (1 EUR = 239,5756 SIT).     

55

VI. Pojasnila postavk k izkazu finančnega izida  Izkaz finančnega izida je na podlagi postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida   sestavljen  izkaz pritokov  in odtokov  finančnih sredstev podjetja v širšem pomenu  ter pojasnjuje vpliv novega  financiranja,  investiranja, definanciranja  in dezinvestiranja  na  spremembe  stanja  denarnih  sredstev  od  začetka  do  konca obračunskega  obdobja.  Kot  obdobje  je  vzeto  tisto  obdobje,  za  katerega  sta narejena bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Izkaz finančnega izida je za leto 2005 izdelan v skladu z navodili iz SRS 26.9. Izkaz finančnih tokov za leto 2005 kaže začetno stanje denarnih sredstev na dan 1.1.2005  v  višini  6.516  tisoč  SIT. Pritoki pri poslovanju  so  višji  od  odtokov pri poslovanju za znesek 222.779  tisoč SIT. Odtoki pri naložbenju v znesku 184.950 tisoč SIT so višji od pritokov pri naložbenju, kar kaže na to, da je bila investicijska dejavnost družbe v letu 2005 dokaj intenzivna. Pritoki pri dejavnosti financiranja so  nižji  od  odtokov  pri  dejavnosti  financiranja  za  znesek  28.591  tisoč  SIT. Finančni  odtoki  se  nanašajo  na  zmanjšanje  dolgoročnih  obveznosti  iz financiranja. Skupni pritoki so v letu 2005 za 9.238 tisoč SIT višji od skupnih odtokov, tako da je končno stanje denarnih sredstev na dan 31.12.2005 znašalo  15.754 tisoč SIT.  KAZALNIKI  

1. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA    2005 2004 indeks a) stopnja lastniškosti financiranja  0,55 0,54 101b) stopnja dolgoročnosti financiranja  0,89 0,90 99 V letu 2005 se je delež kapitala v obveznostih do virov sredstev povečal za 1% in za isti procent znižal delež dolgoročnih virov.  

  

2. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA    2005 2004 indeks a) stopnja osnovnosti investiranja  0,96 0,96 100b) stopnja dolgoročnosti investiranja  0,96 0,96 100 V letu 2005 je ostal delež osnovnih sredstev in s tem tudi dolgoročnih sredstev v celotnih sredstvih družbe na ravni iz leta 2004.     

56

3. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA    2005 2004  indeks a) kapitalska pokritost osnovnih sredstev  0,57 0,56  101 b) neposredna pokritost kratkoročnih obveznosti  0,10 0,09  107 c) pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti  0,28 0,39  72 d) kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti  0,32 0,43  74  

 5. KAZALNIKI  GOSPODARNOSTI 

   2005  2004  indeks a) gospodarnost poslovanja  1,06 1,04  102  V letu 2005 smo v primerjavi z letom 2004 izboljšali gospodarnost poslovanja.  

6. KAZALNIKI DONOSNOSTI    2005  2004  indeks a) čista dobičkonosnost kapitala  0,00 0,02  7       Direktor Term Dobrna d.d. 

Janez Mlakar