REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 32F: 01 478 90 13E: gp.mko@gov.siwww.mko.gov.si

Številka 007-259/2013

Ljubljana, dne 11. oktobra 2013

EVA 2013-2330-0106

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Gp.gs@gov.si

ZADEVA: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu – predlog za obravnavo

1. Predlog sklepov vlade:Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 –uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 55/09 – odločba US, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 –ZDU-G) je Vlada Republike Slovenije na … seji dne… sprejela naslednji sklep:

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu (EVA 2013-2330-0106) in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po skrajšanem postopku.

Tanja ŠARABONgeneralna sekretarka

Prejmejo:- Državni zbor Republike Slovenije- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,- Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

2.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:- Tadeja Kvas-Majer, v.d. generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo- Mojca Jakša, vodja Oddelka za trajne nasade in sonaravno kmetijstvo

2.b Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora:Mag. Dejan Židan, MinisterMag. Tanja Strniša, državna sekretarka,Tadeja Kvas Majer, v.d. generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo,Janja Ivanetič Novinec, podsekretarka.

3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu: DA

4.a Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v

Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:Predlagatelj zakona v skladu s prvo do tretjo alineo prvega odstavka 142. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) predlaga, naj Državni zbor Republike Slovenije obravnava predlog zakona po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, prenehanje veljavnosti določbe, ki se nanaša na pogoje za točenje vina v gostinskih obratih, in manj zahtevno uskladitev zakona z drugim zakonom in s pravom Evropske unije.

4.b Predlog za skrajšanje poslovniških rokov z obrazložitvijo razlogov:/Navesti razloge/

5. Kratek povzetek gradiva/Obvezno izpolniti samo, če gradivo obsega več kakor pet strani/

6. Presoja posledic

a) na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih

NE

b) na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije

NE

c) administrativne posledice NEč) na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter

konkurenčnost podjetijDA

d) na okolje, kar vključuje tudi prostorske in varstvene vidike NEe) na socialno področje NEf) na dokumenta razvojnega načrtovanja:

- na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,- na razvojne politike na ravni programov po

strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna

- na razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij

DA

7.a Predstavitev ocene finančnih posledic, višjih od 40 000 EUR

/samo, če izbere DA pod točko 6a)/

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu

Tekoče leto (t) t+1 t+2 t+3Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva

II. Finančne posledice za državni proračun

II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa,

projekta

Šifra PP /Naziv PP

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t+1

SKUPAJ:

II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa,

projekta

Šifra PP /Naziv PP

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t+1

SKUPAJ:

II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:

Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t+1

/OBRAZLOŽITEV:I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu

V povezavi s predlaganim vladnim gradivom se navedejo predvidene spremembe (povečanje, zmanjšanje):- prihodkov državnega proračuna in/ali občinskih proračunov- odhodkov državnega proračuna, ki niso načrtovani na ukrepih/projektih sprejetih proračunov- obveznosti za druga javno finančna sredstva (ostali viri), ki niso načrtovani na ukrepih/projektih sprejetih proračunov

II. Finančne posledice, ki so načrtovane za državni proračunPrikazane morajo biti finančne posledice za državni proračun, ki so na proračunskih postavkah načrtovane v dinamiki projektov oziroma ukrepov:- II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Navede se proračunski uporabnik, ki financira projekt oz. ukrep; projekt oziroma ukrep, skozi katerega se bodo realizirali cilji vladnega gradiva ter proračunske postavke (kot proračunski vir financiranja), na katerih so v celoti ali delno

zagotovljene pravice porabe (v tem primeru je nujna povezava s točko II.b.). V primeru uvrstitve novega projekta oziroma ukrepa v Načrt razvojnih programov se navede:- proračunskega uporabnika, ki bo financiral nov projekt oziroma ukrep;- projekt oziroma ukrep, skozi katerega se bodo realizirali cilji vladnega gradiva ter - proračunske postavke.

Za zagotovitev pravic porabe na proračunskih postavkah, ki bodo financirale nov projekt oziroma ukrep je potrebno izpolniti tudi točko II.b., saj je za nov projekt oziroma ukrep možno zagotoviti pravice porabe le s prerazporeditvijo iz proračunskih postavk, ki financirajo že sprejete oz. veljavne projekte in ukrepe.- II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:

Navede se proračunskega uporabnika, sprejete (veljavne) ukrepe oziroma projekte, ki jih proračunski uporabnik izvaja ter proračunske postavke pripadajoče navedenemu proračunskemu uporabniku in so v dinamiki teh projektov oziroma ukrepov, in iz katerih se bodo s prerazporeditvijo zagotovile pravice porabe za dodatne aktivnosti na obstoječih projektih oziroma ukrepih in/ali novih projektih oziroma ukrepih navedenimi v točki II.a.- II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:

V kolikor se povečani odhodki (pravice porabe) ne bodo zagotovili na načine določene v točkah II.a. in II.b. je možno povečanje odhodkov in izdatkov proračuna na podlagi določil zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna (npr. iz naslova priliva namenskih sredstev EU). Ukrepanje v primeru zmanjšanja prihodkov in prejemkov proračuna je določeno z zakonom, ki ureja javne finance in zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna./

SKUPAJ:

7.b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR

/samo, če izbere NE pod točko 6a)/Sprejem predloga zakona nima novih finančnih posledic za državni proračun in za druga javna finančna sredstva. Predlog sicer dodeljuje upravnim enotam novo pristojnost nadzora nad vpisi v register pridelovalcev grozdja in vina, vendar gre za naloge, ki se izvajajo že po veljavnem zakonu (trenutno pristojnost ima vinarska inšpekcija) in se zato za proračun RS ne predvidevajo dodatne finančne posledice. Pričakuje se, da bodo upravne enote te aktivnosti izvajale v okviru rednega obsega nalog.

8. Predstavitev sodelovanja javnostiGradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja DA

Datum objave: 21.6.2013

V razpravo so bili vključeni: - nevladne organizacije, - predstavniki zainteresirane javnosti,- predstavniki strokovne javnosti.

Mnenja, predloge, pripombe so podali:- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,- Obrtno podjetniška zbornica Slovenije,- Vinska družba Slovenije,- Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije

Upoštevani so bili:- v pretežni meri (KGZS in VDS pripomb nimata, pripomba ZDVVS bo upoštevana ob

naslednji spremembi, saj ne gre za nujno spremembo, na pripombo OZS pa je bilo podano ustrezno pojasnilo)

__________________________________________________________________________Javnost je bila vključena v pripravo gradiva, kar je razvidno v predlogu zakona.

9. Predstavitev medresorskega usklajevanjaGradivo je bilo poslano v medresorsko usklajevanje:

- MF,- MNZ (in UE, ki vodijo register pridelovalcev grozdja in vina),- MP,- SVZ

Datum pošiljanja: 19.8.2013Gradivo je usklajeno: v celoti

(O nameri uvedbe pristojnosti nadzora upravnih enot nad vpisi v register smo predhodno za mnenje prosili tudi načelnike 30 UE, ki register vodijo. Odgovor smo prejeli od 23 načelnikov in vsi, razen enega, takšno ureditev podpirajo in se jim zdi zelo smiselna glede na delo, ki ga v zvezi z registrom opravljajo že po veljavni ureditvi.)

10. Gradivo je lektorirano DA

11. Zahteva predlagatelja za a) obravnavo neusklajenega gradiva NEb) za nujnost obravnave NEc) obravnavo gradiva brez sodelovanja javnosti NE

12. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti DA

13. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade DA

14. Gradivo je pripravljeno na podlagi sklepa vlade št. … z dne …

Mag. Dejan Židan, minister

PRILOGA:

jedro gradiva

PREDLOG

[EVA 2013-2330-0106]

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VINU

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONAZakon o vinu je Državni zbor Republike Slovenije sprejel jeseni leta 2006. Ureja geografsko poreklo grozdja, mošta in vina, pridelavo grozdja, mošta in vina, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta in vina v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge.

V poglavju zakona, ki ureja pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, je opredeljeno tudi kdo se lahko s to pridelavo ukvarja. Zakon določa, da se lahko s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ukvarjajo pravne osebe in samostojni podjetniki, ostali pa le, če je grozdje njihov lastni pridelek. Zakon tudi za vse pridelovalce, ki obdelujejo najmanj 0,1 ha vinograda ali pridelek tržijo, določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog.

Ocenjuje se, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 ha obdelanih vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih dobrih 16.000 ha, pri čemer se pridelek prijavlja s 13.500 ha. Glede na te podatke je pridelek z ostalih površin neevidentiran in lahko njegovo količino le ocenimo.

Po drugi strani se ocenjuje, da je sicer večina neevidentiranega pridelka namenjena lastni porabi, nekaj pa ga gre tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve (predvsem preko gostinskih obratov). Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Osnovni cilj predloga zakona je povečanja deleža prijave pridelka vina in omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina.

2.2 NačelaOsnovni načeli zakona sta zaščita potrošnika in zaščita pridelovalca grozdja in vina. Predlog krepi obe osnovni načeli zakona, saj s povečanim nadzorom ščiti potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalca grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco.

2.3 Poglavitne rešitve

a) Predstavitev predlaganih rešitev:

Z namenom povečanja deleža prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina daje predlog zakona vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, zvišuje kazni za prekrške in določa

način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Republike Slovenije.

Ocenjuje se, da največji delež prometa z vinom brez predpisanih listin, predstavlja točenje neustekleničenega vina v gostinskih obratih. Pri tem je treba poudariti, da se vino v ustrezno označenih inox posodah, ki se toči preko naprav za točenje vina (šankomati), šteje za vstekleničeno vino. Predlog takega načina točenja vina v gostinskih obratih ne omejuje.Z omejitvijo točenja neustekleničenega vina se hkrati črtajo tudi določbe o dodatnih pogojih za gostinske obrate, s čimer je izpolnjena 88. zahteva iz dokumenta Obrtne zbornice Slovenije Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2013.

Za namen učinkovitejšega nadzora predlog daje pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkovv register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejanja ukrepov v tem delu tudi upravnim enotam, s čimer se bo na tem področju lahko obseg nadzora pomembno povečal.

Predlog predvideva tudi dvig kazni za prekrške in sicer za večje prekrške na trikratno vrednost obstoječih, za manjše prekrške pa na polovico kazni za večje prekrške. Hkrati predlog usklajuje kazenske določbe z Zakonom o prekrških in inšpekciji omogoča izrekanje kazni v razponu. S predlogom pa se v zakonu usklajujejo tudi sklici na veljavne EU predpise.

b) Način reševanja:

– vprašanja, ki se bodo reševala s predlaganim zakonom,

S predlogom se predvsem povečuje učinkovitost nadzora nad prometom z vinom.

– vprašanja, ki jih bodo urejali izvršilni predpisi, in seznam izvršilnih predpisov, ki bodo prenehali veljati,

Predlog predvideva en podzakonski predpis, s katerim bo natančno določen postopek izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Republike Slovenije. Z uveljavitvijo predloga pa preneha veljati Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/1977 in 1/1981).

– vprašanja, ki se bodo reševala na drug način in kako (npr. kolektivne pogodbe),

/

– vprašanja, na katera ni mogoče poseči s predpisi,

/

– vprašanja, ki naj bi bila deregulirana (ni več potrebe po regulaciji),

/

– vprašanja, ki se bodo reševala s predpisi, za katera je bilo poprej opravljeno eksperimentiranje in testiranje zaradi ugotovitve primernosti ukrepanja.

/

c) Normativna usklajenost predloga zakona:

– z obstoječim pravnim redom (veljavno zakonodajo),

Usklajeno.

– s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

/

– predpisi, ki jih je tudi treba sprejeti oziroma spremeniti in »paketno« obravnavati

/

č) Usklajenost predloga predpisa:

– s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi,

/

– s civilno družbo oziroma ciljnimi skupinami, na katere se predlog zakona nanaša (navedba odprtih vprašanj),

Na pripombo Obrtno podjetniške zbornice Slovenije v zvezi z omejitvijo točenja neustekleničenega vina v gostinskih obratih je bila podana ustrezna obrazložitev.

– s subjekti, ki so na poziv predlagatelja neposredno sodelovali pri pripravi predloga zakona oziroma so podali mnenje (znanstvene in strokovne institucije, nevladne organizacije in posamezni strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti).

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Vinska družba Slovenije, Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije ter Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenijepripomb nimajo oziroma se s predlogom strinjajo.

d) Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:

– spletni naslov, na katerem je bil predpis objavljen,

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava

– čas trajanja javne predstavitve, v katerem je bilo mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,

21.6.-20.7.2013

– datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja,

/

– seznam subjektov, ki so sodelovali,

Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije

– bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti,

Ni pripomb (izjema zgoraj omenjena pripomba Obrtno podjetniške zbornice Slovenije)

– bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti, ki niso bili upoštevani in zakaj.

Na pripombo Obrtno podjetniške zbornice Slovenije je bilo podano ustrezno pojasnilo o tem, kaj se šteje za neustekleničeno vino. Nadaljnjih pripomb nismo prejeli.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

– ocena finančnih sredstev za državni proračun,

Sprejem predloga zakona nima novih finančnih posledic za državni proračun in za druga javna finančna sredstva. Predlog sicer dodeljuje upravnim enotam novo pristojnost nadzora nad vpisi v register pridelovalcev grozdja in vina, vendar gre za naloge, ki se izvajajo že po veljavnem zakonu (trenutno pristojnost ima vinarska inšpekcija) in se zato za proračun RS ne predvidevajo dodatne finančne posledice. Pričakuje se, da bodo upravne enote te aktivnosti izvajale v okviru rednega obsega nalog.

– ocena drugih javno finančnih sredstev,

Sprejem predloga zakona nima finančnih posledic za druga javna finančna sredstva.

– predvideno povečanje ali zmanjšanje prihodkov državnega proračuna,

/

– predvideno povečanje ali zmanjšanje obveznosti za druga javna finančna sredstva,

/

– predvideni prihranki za državni proračun in druga javna finančna sredstva,

/

– sredstva bodo zagotovljena z zadolževanjem (poroštva),

/

– v naslednjem proračunskem obdobju bodo sredstva zagotovljena………… .

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

– za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v proračunu.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

– prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih,

Ključna ureditev v državah pridelovalkah vina se nanaša na sledljivost porekla, kakovosti vina in vodenje ustreznih evidenc. Vsi pridelovalci so dolžni prijavljati pridelavo v uradne evidence in voditi lastne evidence, iz katerih je razviden kraj pridelave grozdja in vse faze pridelave, vključno z morebitnimi odkupi in prodajo. Zagotovljena mora biti popolna sledljivost, ne glede na pravno obliko pridelovalca.

– prikaz ureditve v pravnem redu EU,

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (»Uredba o enotni SUT«) določa pravila glede označb porekla, vodenja evidenc in kakovosti vina. V sklopu vodenja evidenc se vodi celoten promet z grozdjem in vinom ter so predpisani spremni dokumenti za promet z vinom. Celoten sistem se izvaja izključno z namenom varstva potrošnikom in zaščite porekla vina. Predpisane določbe so enake za vse pravne oblike pridelovalcev vina.

– prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic EU,

Vse države članice, ki so tudi pridelovalke vina, imajo v skladu z EU zakonodajo urejeno sledljivost porekla, kakovost vina in vodenje ustreznih evidenc. Vsi pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,1ha vinogradov, so dolžni prijavljati pridelavo v uradne evidence in voditi lastne evidence, iz katerih je razviden kraj pridelave grozdja in vse faze pridelave, vključno z morebitnimi odkupi in prodajo.

Avstrijski zakonu o vinu uvaja vzporedno vzpostavitev romanskega sistema porekla Avstrijski zakon tudi ureja register enoloških sredstev, kar se je v praksi izkazalo kot izredno pozitivno, saj pridelovalci tako natančno vedo katero sredstvo smejo uporabiti. Za razliko od našega zakona pa Avstrijski zakon ureja tudi sadna vina, kar pri nas ne urejamo z zakonom o vinu, saj imamo zanemarljivo majhen obseg te pridelave. Avstrija pozna uradne inšpektorje trgatve, ki opravljajokontrolo kakovosti grozdja v vinogradih (podobno, kot je v našem predlogu zakona urejena kontrola kakovosti in količin grozdja za vrhunsko vino ZGP, je določena kontrola za pridelovalce v Avstriji, ki želijo pridelati t.i. »Kabinett« , ki je ekvivalent našemu vrhunskemu vinu). Določbe, ki urejajo nadzor in kazni predstavljajo izjemno obsežen del zakona in so tako kot pri nas relativno podrobno urejene. Bistvena razlika glede na naš predlog pa je, da avstrijski zakon uvaja t.i. državno kontrolno številko, za uvedbo katere se v Republiki Sloveniji zaradi velikih

stroškov nismo odločili. Avstrijski zakon ureja tudi tržnocenovne ukrepe, ki so pri nas, kot že rečeno, urejeni z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Pridelovalci grozdja in vina so dolžni prijavljati pridelavo v uradne evidence in voditi lastne evidence, iz katerih je razviden kraj pridelave grozdja in vse faze pridelave, vključno z morebitnimi odkupi in prodajo.

Nemški zakon je sicer po vsebini podoben, vendar je precej pristojnosti dano tudi deželam. Nemški zakon ima tudi določbe o ustanovitvi , financiranju in aktivnostih sklada za vino. Vodijo se uradne evidence o količini pridelanega vina, kraj pridelave grozdja in določeni enološki postopki ter dodana enološka sredstva, vključno z morebitnimi odkupi in prodajo.

V Franciji in Italiji so bistveni del zakonodaje odloki o zaščiti posameznega geografskega porekla vina. V Franciji je tudi označevanje vina sestavni del vsakega posameznega predpisa (odloka o zaščiti posameznega geografskega porekla vina), v Italiji pa je označevanje vina urejeno z enotnim samostojnim predpisom na nivoju države, ki seveda dopolnjuje evropsko zakonodajo. V obeh državah članicah se vodi obvezna evidenca o pridelavi vina v skladu z EU zakonodajo.Posamični akti, ki urejajo geografsko poreklo (v Italiji je to dekret predsednika Republike) določajo za posamično označbo geografskega porekla: pridelovalno območje, pogoje pridelave grozdja in vina od sortimenta do enoloških postopkov, minimalen naravni alkohol, maksimalen pridelek, značaj vina (fizikalno kemične parametre ter organoleptičen značaj) ter posebnosti označevanja porekla. V Franciji zakon določa kategorije vin v skladu s predpisi Evropske unije. Pridelava in poimenovanja vin so od leta 1935 kontrolirana s strani nacionalnega telesa: INAO (Nacionalni inštitut za oznake porekla), prvi predpisi o zaščiti porekla pa segajo v leto 1905.

– izjava o skladnosti predloga zakona s pravnimi akti Evropske unije in korelacijska tabela, če gre za prenos direktive.

Izjava o skladnosti (pdf. format) – izvoz iz baze RPS

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

– razlogi za uvedbo novega postopka ali administrativnih bremen in javni interes, ki naj bi se s tem dosegel,

Predlog ne predvideva novih administrativnih postopkov.

– ukinitev postopka ali odprava administrativnih bremen,

/

– spoštovanje načela »vse na enem mestu« ter organ in kraj izvajanja dejavnosti oziroma obveznosti,

/

– podatki oziroma dokumenti, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo organ pridobil po uradni dolžnosti in način pridobivanja,

/

– ustanovitev novih organov, reorganizacija ali ukinitev obstoječih organov,

Predlog ne predvideva novih ali reorganizacijo obstoječih organov.

– ali bo izvajanje postopkov in dejavnosti zahtevalo nove kadre, ali so izvajalci primerno usposobljeni ali bo potrebno dodatno usposabljanje ter finančna in materialna sredstva,

Predlog pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina daje tudi upravnim enotam, ki vodijo register. Na podlagi informiranja pri načelnikih upravnih enot se pričakuje, da bodo te naloge upravne enote lahko opravljale v okviru obstoječih kadrov, ki že sedaj vodijo register pridelovalcev grozdja in vina.

– ali bo ukinitev postopkov in dejavnosti imela za posledico zmanjšanje kadrov ter finančnih in materialnih sredstev;

/

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

– dokumentacija, ki jo je stranka dolžna predložiti, povečanje ali zmanjšanje obsega dokumentacije z navedbo razlogov,

Predlog ne predvideva povečanja ali spremembe dokumentacije.

– stroški, ki jih bo imela stranka ali razbremenitev stranke,

Predlog ne predvideva stroškov za stranko.

– čas, v katerem bo stranka lahko uredila zadevo.

/

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

posledice na kakovost zraka,

/

posledice na cilje upravljanja voda,

/

posledice na kakovost ali vire prsti,

/

posledice na podnebne spremembe,

/

posledice na biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja,

/

posledice na nastajanje in ravnanje z odpadki,

/

posledice na verjetnost ali stopnjo tveganj za okolje,

/

posledice aktivnosti podjetij na okolje,

/

posledice za organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo prostora,

/

posledice na prostorsko identiteto,

/

posledice na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: /

preprečevanje nastanka oziroma zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč,

zaščita, reševanje in pomoč ob nesreči.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

posledice na poslovne stroške in poslovanje,

/

posledice na premoženjske pravice,

/

posledice na inovacije in raziskave,

/

posledice na potrošnike in gospodinjstva,

S povečanim nadzorom predlog ščiti potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina.

posledice na določene regije in sektorje,

Predlog ščiti pridelovalce grozdja in vina pred nelojalno konkurenco.

posledice na druge države in mednarodne odnose,

/

posledice na makroekonomsko okolje,

/

presoja posledic na mala in srednja podjetja: /

število podjetij in njihova velikost,

število podjetij in delovnih mest, na katere se nanaša predlagani predpis,

pomen različnih kategorij malih in srednjih podjetij v panogah,

povezanost z drugimi panogami in možni vplivi na podizvajalce,

presoja posledic na konkurenčnost podjetij: /

omejevanje dobaviteljem dostopa na trg,

omejevanje konkurenčnosti dobaviteljev,

zmanjševanje spodbud dobaviteljem za učinkovito konkurenčnost.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

– posledice na zaposlenost in trg dela,

/

– posledice na standarde in pravice v zvezi s kakovostjo dela,

/

– posledice na socialno vključenost in zaščito določenih skupin,

/

– posledice na pravice iz starševskega varstva in družinskih prejemkov ter na družinska razmerja,

/

– posledice na enakost spolov,

/

– posledice na enako obravnavo družbenih skupin glede na različne osebne okoliščine (nediskriminacija),

/

– posledice na sodno varstvo in učinkovito sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

/

– posledice na upravljanje, udeležbo, dobro asimilacijo, dostop do sodišč, medije in etiko,

/

– posledice na javno zdravje,

/

– posledice na zdravstveno varstvo.

/

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

– posledice na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,

S predlogom se realizira eden od ukrepov Vlade RS za obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji.

– posledice na razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna,

– posledice na razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij.

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

a) Predstavitev sprejetega zakona

– ciljnim skupinam (seminarji, delavnice),

– širši javnosti (mediji, javne predstavitve, spletne predstavitve);

Ciljne skupine bodo o sprejemu zakona obveščene neposredno preko njihovih predstavnikov, javnost pa preko spletne strani MKO in obvestila medijem.

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

– zagotovitev spremljanja izvajanja predpisa,

– organi, civilna družba,

– metode za spremljanje doseganja ciljev,

– merila za ugotavljanje doseganja ciljev,

– časovni okvir spremljanja za pripravo poročil,

– roki za pripravo poročil o izvajanju zakona, doseženih ciljih in nadaljnjih ukrepih.

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona

II. BESEDILO ČLENOV1. člen

V Zakonu o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11 in 90/12-ZdZPVHVVR) se v 1. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ta zakon ureja geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi), pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge, za izvajanje:- Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil zaopredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina inaromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L št. 149 z dne 14.6.1991, str. 1), zadnjič spremenjene z Aktom o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - PRILOGA III Seznam iz člena 15 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije - 4. KMETIJSTVO (UL L št. 112 z dne 24.4.2012, str. 42),- Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1.2.2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18.7.2009, str. 14),- Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30.4.2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnegapostopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31.3.2009, str. 109),- Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (UL L št. 299 z dne 16.11.2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10.6.2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/2007/ES) in- Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne 27.5.2009, str. 15), zadnjič spremenjene z UredboKomisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10.6.2013, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 436/2009/ES).«.

2. člen

V 13. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:»(6) Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme iz prvega

odstavka tega člena.«.

3. člen

V 15. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:»(4) Za spremljanje stanja vinogradništva in vinarstva ter za izvajanje ukrepov kmetijske politike se na podlagi podatkov iz prvega odstavka tega člena vsako leto določi skupna pridelavagrozdja in vina v Republiki Sloveniji.«.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:»(5) Minister podrobnejše predpiše vsebino vloge, dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena, roke in način sporočanja podatkov v register ter način določitve skupne pridelave grozdja in vina v Republiki Sloveniji.«.

4. člen

Za 16. členom se doda 16.a člen, ki se glasi:

»16.a člen(nadzor nad sporočanjem podatkov v register)

(1) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 50. člena tega zakona izvajajo nadzor nad sporočanjem podatkov v register tudi upravne enote, ki vodijo register, tako da odredijo prijavo manjkajočih podatkov.

(2) Pred začetkom postopka po uradni dolžnosti zaradi neizpolnitve prijavne obveznosti upravna enota pisno opozori pridelovalca na zakonito obveznost.«.

5. člen

V 19. členu se v tretjem odstavku besedilo »s pristopno pogodbo določeno vinogradniško pridelovalno cono« nadomesti z besedilom »vinorodno cono iz Dodatka k Prilogi XIb Uredbe 1234/2007/ES«.

6. člen

V 20. členu se črta besedilo »pristopno pogodbo ali«.

7. člen

V 21. členu se v drugem odstavku črta besedilo »pristopno pogodbo ali«.

8. člen

V 24. členu se v četrtem odstavku besedilo »s 46. členom Uredbe 1493/1999/ES« nadomesti z besedilom »s 120.g členom Uredbe 1234/2007/ES«.

9. člen

V 40. členu se v tretjem odstavku besedilo »prilog VII in VIII k Uredbi 1493/1999/ES« nadomesti z besedilom »Oddelka I a in I b Poglavja I Naslova II Dela II Uredbe 1234/2007/ES«.

10. člen

V 44. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:»(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku le pridelovalci, ki:– so v skladu s tem zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in – ponujajo vino iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register, razen vrhunskega vina ZGP in vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe.«.

Peti odstavek se črta.

V šestem odstavku se črta naslednje besedilo: »podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gostinski obrati za točenje neoriginalno polnjenega vina«.

11. člen

V 45. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:»(2) Grozdje, mošt, vino in druge proizvode morajo v prometu spremljati predpisane listine, razen v primerih iz 25. člena Uredbe 436/2009/ES.«.

12. člen

55. člen se črta.

13. člen

V 56. členu se napovedni stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:»(1) Z globo od 2.250 do 56.000 evrov se za prekršek kaznuje oseba, ki se ukvarja s pridelavo ali prometom grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov ali enoloških sredstev in je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:«.

Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:»(2) Z globo od 300 do 5.000 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba kršitelja iz prejšnjega odstavka, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnikposameznik.

(3) Z globo od 1.300 do 5.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje kršitelj iz prvega odstavka tega člena, ki je posameznik.«.

Četrti do osmi odstavek se črtajo.

14. člen

V 57. členu se napovedni stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:»(1) Z globo od 1.125 do 28.000 evrov se za prekršek kaznuje oseba, ki se ukvarja s pridelavo ali prometom grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov in je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:«.

Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:»(2) Z globo od 150 do 2.500 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba kršitelja iz prejšnjega odstavka, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnikposameznik.

(3) Z globo od 650 do 2.500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje kršitelj iz prvega odstavka tega člena, ki je posameznik.«.

Četrti do osmi odstavek se črtajo.

15. člen

Za 57. členom se doda 57. a člen, ki se glasi:

»57. a člen(izrek globe)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Prehodni in končna določba

16. člen

Upravne enote začnejo opravljati naloge iz 16. a člena zakona 1. januarja 2014.

17. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/81).

18. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEVK 1. členuPredlog usklajuje navedbe EU predpisov, katerih izvajanje omogoča zakon, z veljavnimi. V času od sprejema Zakona o vinu v letu 2006 so se dvakrat spremenili osnovni EU predpisi s področja vina, prvič kot posledica vinske reforme in nato zaradi vključitve vseh tržnih ureditev v enotno uredbo o skupni ureditvi trgov.

K 2. členu13. člen veljavnega zakona določa kdo se lahko ukvarja s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov. V letu 2011 se je s spremembo zakona dodala tudi izjema za primere uničenja pridelka zaradi naravne nesreče, s katero pa se je po pomoti črtala določba zakona, na podlagi katere minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme za pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov. S predlogom se dodaja ustrezna pravna podlaga za izdajo podzakonskega predpisa.

K 3. členuZa učinkovito spremljanje stanja vinogradništva in vinarstva, izvajanje ukrepov kmetijske politike in posledično sporočanje ustreznih podatkov o pridelavi vina Evropski komisiji se s predlogom določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Republike Slovenije. S predlogom in podrobno določitvijo načina izračuna v podzakonskem predpisu se za različna

poročanja in oceno stanja v panogi ne bo več uporabljala ocena količine pridelka, ampak bo določen enoten način izračuna dejanske pridelave vina v Republiki Sloveniji

K 4. členuPredlog daje pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register in odrejanja ukrepov v tem delu tudi upravnim enotam, ki vodijo register (30 upravnih enot na vinorodnih območjih). Ker večina pridelovalcev podatke prijavi že na podlagi opozorila, predlog uvaja določbo, da lahko upravna enota predhodno pridelovalca pozove k prijavi manjkajočih podatkov.

K 5. do 9. členuPredlog usklajuje navedbe EU predpisov z veljavnimi.

K 10. členuPredlog omejuje točenja neustekleničenega vina na način, da se tako točenje vina lahko izvaja le pri pridelovalcih, v njihovem proizvodnem obratu, in nič več tudi v registriranih gostinskih obratih. Posledično se črtajo tudi določbe o dodatnih pogojih, ki so veljali za točenje neustekleničenega vina v gostinskih obratih.

K 11. členuPredlog usklajuje navedbo EU predpisa z veljavnim.

K 12. členuPredlog usklajuje veljavne kazenske določbe z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 43/11 in 21/13) na način, da kršiteljev ne razlikuje več po velikostnih razredih glede na obseg pridelave. V skladu s spremembo v 15. členu, ki omogoča izrek globe v razponu, pa bo inšpektor pri izreku višine globe še vedno lahko upošteval tudi velikost pridelovalca.

K 13. členuPredlog usklajuje veljavne določbe z Zakonom o prekrških in viša globe za hujše prekrške tako, da spodnjo vrednost obstoječih glob viša za trikrat, zgornja vrednost globe pa je 10-kratnik spodnje. Zaradi združitve posameznih kategorij kršiteljev (kot je razvidno iz obrazložitve k 12. členu), je predlagani razpon večji, vendar le navidezno, saj v primerjavi z veljavno ureditvijo, ki je kršitelje delila po velikostnih razredih, ohranja navedeno razmerje.

K 14. členuPredlog za druge prekrške predvideva polovične globe glede na hujše prekrške.

K 15. členuPredlog omogoča izrek globe v razponu, ki je predpisan za posamezni prekršek, in presojo inšpektorja, da izreče globo v višini, ki ustreza velikosti kršitelja, obsegu in pogostosti prekrška.

K prehodnim in končni določbiZ 16. členom predlog določa, da upravne enote začnejo opravljati nadzor nad sporočanjem podatkov v register s 1. januarjem 2014.Z 17. členom pa zaradi črtanja pogojev za točenje neustekleničenega vina v gostinskih obratih preneha veljati Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/81).

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi), pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge, za izvajanje:- Uredbe Sveta (EGS) št. 357/1979 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjihvinogradov (UL L št. 54 z dne 5.3.1979, str. 124, z vsemi spremembami) in predpisov, kipodrobneje urejajo njeno izvajanje,- Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradovSkupnosti (UL L št. 208 z dne 31.7.1986, str. 1, z vsemi spremembami) in predpisov, kipodrobneje urejajo njeno izvajanje,- Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil zaopredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina inaromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L št. 149 z dne 14.6.1991, str. 1, z vsemi spremembami) ter predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,- Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14.7.1999, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba1493/1999/ES) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,- Uredbe Komisije (ES) št. 884/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil zauporabo v zvezi z dokumenti, ki spremljajo prevoz proizvodov iz grozdja in vina, in zevidencami, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne 10.5.2001, str. 32, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 884/2001/ES), in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,- mednarodnih pogodb Evropske unije s tretjimi državami, ki urejajo zaščito poimenovanja vin in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev, in- Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (Uradni list RS –Mednarodne pogodbe, št. 3/04, 8/04 in 20/04; v nadaljnjem besedilu: pristopna pogodba).

(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za brezalkoholno in nizkoalkoholno vino.

13. člen(pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)

(1) S pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov se lahko ukvarjajo samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so vpisane v register.

(2) Če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih proizvodov tudi fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vendar mora biti grozdje njihov lastni pridelek.

(3) Pridelovalec grozdja je pravna ali fizična oseba, ki prideluje grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in:- obdeluje najmanj 0,05 ha vinograda,- obdeluje manj od 0,05 ha vinogradov, če daje v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, ukvarjajo s pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov tudi iz določene količine grozdja, ki ni njihov lastni

pridelek, če je bil njihov lastni pridelek pomembno zmanjšan zaradi naravne nesreče, kar pomeni, da je pridelek najmanj 60% manjši od triletnega povprečja, kot je vpisan v Register pridelovalcev grozdja in vina. V Registru pridelovalcev grozdja in vina se o odkupu in sledljivosti grozdja in vina vodi evidenca o nakupu grozdja. Grozdje mora biti pridelano v vinorodnem okolišu oškodovanega pridelovalca grozdja. Skupni pridelek (lastni in dokupljen) ne sme presegati 100% triletnega povprečja prijavljenega pridelka grozdja.

(5) Obseg škode se določi v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode v kmetijstvu oziroma v postopku ocenjevanja škode za izvajanje ukrepov kmetijske politike in velja za pridelek tekočega leta.

15. člen(register)

(1) V registru so naslednji podatki:- številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdeluje vinograd oziroma pridelujejo mošt, vino in drugi proizvodi, ki je določena v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,- pridelovalcu: osebno ime, naslov, davčna številka, dejavnosti, za katere je vpisan v register, podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov v skladu s predpisom, ki uravnava obseg vinogradniških površin,- vinogradih po posameznih grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (vnadaljnjem besedilu: GERK): nagib in ekspozicija vinograda, površina vinograda, vključno z njegovim grafičnim prikazom,- vinski trti: število trsov in sadilna razdalja, sorta, podlaga, leto sajenja, gojitvena oblika,- dovoljenjih za obnovo vinogradov,- pridelku: količina pridelanega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov po sortah vinsketrte, geografskem poreklu, podatki o odkupljenih in prodanih količinah, o enoloških postopkih ter ocenah mošta, vina in drugih proizvodov, pri pridelavi vrhunskega vina ZGP pa tudi sladkorna stopnja v grozdju ob trgatvi,- zalogah mošta, vina in drugih proizvodov,- uporabi stranskih proizvodov iz grozdja in vina ter- porabi vina za lastno rabo, v skladu s predpisom, ki ureja trošarine.

(2) Vlogo za vpis v register mora zavezanec za vpis v register skupaj s predpisanodokumentacijo vložiti na upravno enoto pred začetkom opravljanja dejavnosti.

(3) Pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd, mora vlogo za dovoljenje za obnovo vinograda v predpisanem roku vložiti na upravno enoto. Vlogi je treba priložiti potrebno dokumentacijo ter navesti predvsem podatke o velikosti vinograda, o številu trsov, o sorti vinske trte in sadilnih razdaljah.

(4) Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge, dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter roke in način sporočanja podatkov v register.

19. člen(grozdje)

(1) Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov se lahko prideluje le na površinah vinorodnih območij ter iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte Vitis vinifera, kakršne določa trsni izbor.

(2) Grozdje za pridelavo vina iz razreda kakovostnih vin pdpo ter deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO in drugih proizvodov se lahko prideluje le na absolutnih vinogradniških legah.

(3) Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina in glede na s pristopno pogodbo določeno vinogradniško pridelovalno cono pridelano z ustrezno vinogradniško tehnologijo, pri čemer morata biti upoštevani predvsem omejitev hektarskih pridelkov in ustrezna stopnja naravnega alkohola.

(4) Minister predpiše tehnološke zahteve za pridelavo grozdja in omejitev hektarskega pridelka za vsa vina, pridelana v Republiki Sloveniji.

20. člen(naravni alkohol)

Na območju, ki je znotraj meja vinorodne dežele "Primorska", grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače. Na območju, ki je znotraj meja vinorodnih dežel "Podravje" in "Posavje", grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 6 vol. % naravnega alkohola.

21. člen(trgatev)

(1) Trgatev grozdja za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer mora upoštevati rezultate spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija.

(2) Za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov je grozdje tehnološko zrelo, če doseže najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, za kakovostna vina pdpo na območju vinorodne dežele "Primorska" pa 9,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za namizno vino, ki ni deželno vino PGO, grozdje tehnološko zrelo, če doseže ob trgatvi stopnjo naravnega alkohola, določeno vprejšnjem členu.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko minister zaradi izredno neugodnih razmer za dozorevanje grozdja ali posebnih tehnoloških zahtev pri pridelavi po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije za posamezno pridelovalno območje oziroma posamezno sorto vinske trte dovoli trgatev grozdja za kakovostno vino pdpo in deželno vino PGO, če grozdje glede vsebnosti naravnega alkohola izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

(5) Minister določi višino stroškov za spremljanje dozorevanja grozdja iz prvega odstavka tega člena in za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz prejšnjega odstavka.

24. člen(vsebnost snovi)

(1) Mošt, vino in drugi proizvodi morajo vsebovati predpisano vsebnost snovi.

(2) Če vrednost za posamezno vsebnost snovi ni določena s predpisom Evropske unije ali ministra, se uporabijo vrednosti, ki jih priporoči Mednarodna organizacija za trto in vino (Organization international de la vigne et du vin) ter so objavljene v njenih publikacijah.

(3) Če vsebnost snovi ni določena ali priporočena v skladu s prejšnjim odstavkom, da strokovno mnenje pooblaščena organizacija. Ta pri izdaji mnenja primerja vsebnost snovi z vsebnostjo v primerljivem moštu, vinu ali drugem proizvodu in upošteva rezultate strokovnih študij.

(4) Pooblaščena organizacija ugotavlja vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih v skladu s 46. členom Uredbe 1493/1999/ES.

(5) Minister podrobneje predpiše vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih ter določi višino stroškov izdelave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena.

40. člen(pravila pri označevanju geografskega porekla)

(1) Geografska označba iz prejšnjega člena mora biti na embalaži dovolj vidna.

(2) Če poslovno poimenovanje pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika (naziv, znak podjetja) ali ime fizične osebe, ki prideluje oziroma polni vino v originalno embalažo, vsebuje geografsko označbo, njen del ali izpeljanko iz nje, se poimenovanje te pravne ali fizične osebe lahko označi le tako, da ne zavaja potrošnika glede dejanskega geografskega izvora.

(3) Če blagovna znamka ali fantazijsko ime vina vsebuje kakršno koli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke (v besedi, delu besede ali posredno v znaku ali sliki), se takšna blagovna znamka ali fantazijsko ime lahko uporablja le v skladu s pogoji iz prilog VII in VIII k Uredbi 1493/1999/ES.

(4) Pri geografskih imenih, ki so homonimna, mora pridelovalec točno opredeliti geografsko območje, da ne zavaja končnega potrošnika glede dejanskega geografskega izvora vina.

(5) Če leži vinograd na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo in je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v register, lastniku vinograda minister z odločbo v upravnem postopku določi pogoje in način označevanja tako pridelanega vina. Postopek za izdajo odločbe se začne na zahtevo stranke. Odločba velja za določene količine grozdja oziroma vina ter je vsebinsko in časovno omejena.

(6) Minister predpiše podrobnejše pogoje in način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz tega člena.

44. člen(oblike ponudbe mošta in vina glede na polnitev)

(1) Vino se lahko daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je tisto, ki je polnjeno v predpisano embalažo in označeno na predpisani način.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku:- pridelovalci, če so v skladu s tem zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register;- za to dejavnost registrirani gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, če na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino PGO s tega območja.

(3) Deželni mošt PGO lahko dajejo v določenem obdobju v promet končnemu potrošniku pridelovalci in gostinski obrati.

(4) S prometom originalno polnjenega vina se lahko ukvarjajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za promet z vinom, ki ni originalno polnjeno, in so navedene v drugem odstavku tega člena, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so za to dejavnost registrirani.

(5) Gostinski obrat iz druge alinee drugega odstavka tega člena registrira upravna enota, v kateri ima gostinski obrat sedež, in sicer po prejemu zapisnika vinarskega inšpektorja, da gostinski obrat izpolnjuje pogoje.

(6) Minister predpiše vrsto embalaže za originalno polnjena vina, podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gostinski obrati za točenje neoriginalno polnjenega vina in obdobje, v katerem se lahko deželni mošt PGO daje v promet končnemu potrošniku.

45. člen(pogoji za promet)

(1) Z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi je treba v prometu ravnati tako, da ohranijo vse svoje organoleptične in fizikalno-kemične lastnosti.

(2) Grozdje, mošt, vino in druge proizvode morajo v prometu spremljati predpisane listine razen v prometu znotraj obratov istega pridelovalca, ki ne presega razdalje 40 km in ne prečka meje vinorodnega okoliša, ter v prometu mošta in vina za osebno uporabo, ki ne presega 30 litrov na prevozno sredstvo, v skladu s 4. členom Uredbe 884/2001/ES.

(3) Minister predpiše listine, ki morajo v prometu spremljati grozdje, mošt, vino in druge proizvode.

55. člen(kršitelji)

(1) Pri določanju višine globe se za:- manjšega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje največ 1 ha vinograda ali pridela največ 10.000 kg grozdja ali največ 8.000 litrov mošta ali vina,- srednje velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kakor 1 ha, vendar največ 10 havinogradov ali pridela največ 100.000 kg grozdja ali največ 80.000 litrov mošta ali vina,- velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kakor 10 ha vinogradov ali pridela več kakor 100.000 kg grozdja ali več kakor 80.000 litrov mošta ali vina.

(2) Pri določanju obsega pridelave iz prejšnjega odstavka se upošteva zadnje stanje vpisa površin vinogradov v register, pri pridelku pa zadnje triletno povprečje pridelka grozdja ali vina, in če tega podatka ni pa se upošteva podatek za zadnje leto. Če se podatki v registru ne ujemajo z dejanskim stanjem, kar ugotovi vinarski inšpektor, je pridelovalec razvrščen na podlagi ugotovljenega stanja.

(3) Če pridelovalec ni vpisan v register in se ukvarja s pridelavo ali prometom grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov ali enoloških sredstev kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, se pri določanju višine globe šteje za velikega pridelovalca.

(4) Če pridelovalec ni vpisan v register in se ukvarja s prometom grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov kot fizična oseba, se pri določanju višine globe šteje za manjšega pridelovalca.

(5) Za razvrstitev pridelovalca po velikosti zaradi določitve višine globe iz prvega odstavka tega člena se pri več razpoložljivih podatkih, po katerih je razvrščen (površina vinograda, količina pridelanega grozdja ali vina), upošteva tisti, ki uvršča pridelovalca ali drugo osebo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v skupino z višjo globo za kršitev.

56. člen(hujši prekrški)

(1) Z globo od 450.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje velik pridelovalec, ki opravlja svojo dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:1. če uporabi geografsko označbo, tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz, čeprav ne izpolnjuje pogojev, določenih v drugem odstavku 4. člena tega zakona;2. če uporabi geografsko označbo, tradicionalni izraz ali dodatni tradicionalni izraz naproizvodih, določenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona ali v nasprotju s 37. členom tega zakona ter s prvim in drugim odstavkom 39. člena tega zakona;3. če uporabi označbo vino PTP v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona;4. če označi izvor mošta, vina in drugih proizvodov v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona;5. če na pridelovalnem območju Republike Slovenije sadi ali ima posajeno sorto trte, ki ni Vitis vinifera, ali sorto vinske trte, ki ni v sortnem izboru, kakor to določa 10. člen tega zakona;6. če se s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ukvarja pridelovalec, ki za to ne izpolnjuje pogojev kot to določata ali če pridelovalec ni vpisan v register, kakor to določata prvi in drugi odstavek 13. člena tega zakona;7. če ne priglasi podatkov v register, kakor to določa 15. člen tega zakona;8. če pridela grozdje, namenjeno pridelavi mošta, vina ali drugih proizvodov, zunaj vinorodnih območij, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 19. člena tega zakona;9. če pridela grozdje za mošt, vino in druge proizvode s tehnologijo, ki ni ustrezna, in če grozdje

ob trgatvi nima ustrezne stopnje naravnega alkohola ali je bila presežena omejitev hektarskega pridelka, kar je v nasprotju z določbami tretjega odstavka 19. člena tega zakona;10. če trga grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, preden je tehnološko zrelo, kar je v nasprotju z določbami 21. člena tega zakona;11. če ravna z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi tako, da se ne ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja, mošta in vina, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 23. člena tega zakona;12. če uporabi nedovoljene enološke postopke in sredstva ali če uporabi enološke postopke in sredstva v obsegu, ki ni dovoljen, ali o uporabi določenih postopkov in sredstev predhodno ne obvesti vinarskega inšpektorja, kar je v nasprotju z določbami drugega odstavka 23. člena tega zakona;13. če obogati, sladi ali popravlja kislino v moštu ali vinu brez predhodnega obvestila oziroma izven dovoljenega obsega, kar je v nasprotju z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 23. člena tega zakona;14. če obogati grozdje ali mošt ali sladi vrhunsko vino ZGP v nasprotju z osmim odstavkom 23. člena tega zakona;15. če za pridobivanje brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega vina uporabi vino, ki ne izpolnjuje pogojev za promet, kar je v nasprotju z določbami tretjega odstavka 26. člena tega zakona;16. če pridelovalec da v promet poskusno vino brez predhodnega dovoljenja, kakor ga določa prvi odstavek 27. člena tega zakona;17. če ne označi poskusnega vina v prometu kot poskusno vino, kakor to določa četrti odstavek 27. člena tega zakona;18. če meša grozdje, mošt, vino in druge proizvode v nasprotju z 28. členom tega zakona;19. če prodajalec enološkega sredstva prodaja sredstvo, ki ne vsebuje izključno dovoljenihaktivnih snovi, ali če prodajalec neoriginalno pakiranega enološkega sredstva ni ustrezno usposobljen oziroma če prodajalec enološkega sredstva pred prodajo ne opremi sredstva z ustreznimi navodili, kar je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 29. člena tega zakona;20. če da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki za to niso primerni ali niso istovetni zlistinami, ki ga spremljajo, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 30. člena tega zakona;21. če da v promet mošt, vino in druge proizvode, za katere se zahteva obvezna ocenitev pred oddajo v promet, a niso ocenjeni, kar je v nasprotju s prvim, drugim tretjim in četrtim odstavkom 31. člena tega zakona;22. če opremi ali da v promet mošt, vino in druge proizvode z označbami, ki niso predpisane, ali z označbami in embalažo, ki so v nasprotju s 36. členom tega zakona;23. če označi geografsko poreklo v nasprotju z določbami 40. člena tega zakona in če zoznačevanjem kakor koli zavaja potrošnika v zmoto, kakor to določa 41. člen tega zakona;24. če da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki ne bi smeli biti v prometu, kakor jedoločeno prvem odstavku 43. člena tega zakona;25. če ne označi posode ali ne javi vinarskemu inšpektorju posesti mošta, vina ali drugihproizvodov iz 43. člena, kakor to določa drugi odstavek 43. člena tega zakona;26. če ne predela ali ne odstrani neškodljivo mošta, vina in drugih proizvodov, na način, kakršen je določen v četrtem odstavku 43. člena tega zakona;27. če da v promet vino, ki ni originalno polnjeno, v nasprotju z določbami 44. člena tegazakona;28. če z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ne ravna tako, kakor je določeno vprvem odstavku 45. člena;29. če grozdje, mošt, vino in druge proizvode v prometu ne spremljajo predpisane listine, kakor to določa drugi odstavek 45. člena;30. če ne vodi kletarske evidence, kakor to določa 46. člen tega zakona;31. če prideluje kakovostno vino pdpo zunaj vinorodnega okoliša v nasprotju z določbami 47. člena tega zakona.

(2) Z globo od 40.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 250.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

(4) Z globo od 300.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(5) Z globo od 40.000 tolarjev do 400.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(6) Z globo od 200.000 tolarjev do 280.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

(7) Z globo od 100.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(8) Z globo od 35.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba, odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

57. člen(drugi prekrški)

(1) Z globo od 200.000 tolarjev do 12.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje velikipridelovalec, ki opravlja svojo dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:1. če uporabi tradicionalni izraz ali dodatni tradicionalni izraz v nasprotju s 6. členom tegazakona;2. če uporabi geografsko označbo pridelovalnih območij, ki niso navedena na seznamugeografskih označb iz šestega odstavka 8. člena tega zakona;3. če pridela grozdje, namenjeno pridelavi vina, iz razreda kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO ter drugih proizvodov na legah, ki niso absolutne lege, kar je v nasprotju z določbami drugega odstavka 19. člena tega zakona;4. če mošt, vino in drugi proizvodi ne vsebujejo predpisane vsebnosti snovi, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 24. člena tega zakona;5. če uporabi geografske označbe v nasprotju z 39. členom tega zakona.

(2) Z globo od 35.000 tolarjev do 400.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 200.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

(4) Z globo od 150.000 tolarjev do 7.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(5) Z globo od 30.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(6) Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

(7) Z globo od 80.000 tolarjev do 2.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot

pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(8) Z globo od 25.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba, odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKUPredlagamo, da se Zakon v skladu s prvo do tretjo alineo prvega odstavka 142. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10)obravnava po skrajšanem postopku zaradi naslednjih razlogov:

1. gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakonaPoleg določb, navedenih v točki 2. in 3., predlog predvideva manj zahtevne dopolnitve s področja nadzora nad prometom z vinom in vpisi v evidence. Cilj predlaganih določb je povečanje deleža prijave pridelka vina in omejitev nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, s čimer bo izpolnjen eden od ukrepov Vladnega gradiva »Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji«.

2. gre za prenehanje veljavnosti posameznih določbPredlog predvideva črtanje določbe, ki je predpisovala dodatne pogoje za točenje vina v gostinskih obratih, s čimer je izpolnjena 88. zahteva iz dokumenta Obrtne zbornice Slovenije Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2013.

3. gre za manj zahtevno uskladitev zakona z drugim zakonom in s pravom Evropske unijePredlog določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Republike Slovenije, ki bo v prvi vrsti služil za namen sporočanja podatkov Evropski Komisiji na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju, poleg tega pa tudi za realnejšo oceno situacije v panogi.Zaradi uskladitve z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 43/11 in 21/13) pa predlog spreminja tudi kazenske določbe in kršiteljev ne deli več glede na obseg pridelave.Hkrati se s predlogom v zakonu usklajujejo tudi sklici na veljavne EU predpise, saj so se od sprejema Zakona o vinu v letu 2006 osnovni EU predpisi s področja vina dvakrat spremenili, prvič kot posledica vinske reforme, drugič pa zaradi vključitve vseh tržnih ureditev v enotno uredbo o skupni ureditvi trgov.

VI. PRILOGE

osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona.

40996.doc

2013-10-15T15:46:43+0200Dejan Zidan