Rentgenska astronomija

Vir: R. Giacconi, The Dawn of X-ray Astronomy, Nobel lecture, 2001

1962: prvi detektorji

Giacconi et al. 1962: ● odkritje izvora rentgenskega sevanja Sco-X1 (ozvezdje Škorpijona)● odkritje rentgenskega ozadja

1970: UHURU (SAS-1)

Tehnični podatki:● 2-20 keV● 2 števca (resolucija 0.5º in 5º)● spremljanje časovnega spreminjanja rentgenskega izseva

Pomembna odkritja:● prvi pregled rentgenskega neba● več kot 300 izvorov sevanja (binarni sistemi, ostanki SN, galaksije tipa Seyfert, jate galaksij● odkritje difuznega sevanja iz jat galaksij

Odprta vprašanja v letih 70:● zakaj izvor Sco X-1 oddaja rentgensko svetlobo in kako je lahko izsev tako visok?● kateri je izvor rentgenskega sevanja ozadja?

rentgenski binarni sistemi Aktivna galaktična jedra

nevtronske zvezde z akrecijskim diskom (material bližnje navadne zvezde)(Sco X-1, pulzarji)

črne luknje (Sončeva masa) z akrecijskimdiskom (material bližnje navadne zvezde)(Cyg X-1)

Grazing incidence telescope

1978-81: EINSTEIN (HEAO 2)

Tehnični podatki:● prvi satelit za slikanje objektov

Pomembna odkritja:● spektroskopska opazovanja in morfologija ostankov supernov.● emisija iz korone zvezd● razvoj jat in cooling inflow● curki iz Cen A in M87 soupadajo z radijsko opazovanimi curki

1993-2001: ASCA

Tehnični podatki:● 4 teleskopi● prvič uporaba CCD detektorjev v rentgenski astronomiji● dobra spektralna resolucija

Pomembna odkritja:● črna luknja v naši Galaksiji● akrecijski diski v AGJ● jatni plin: temperatura in sestavni kemični elementi

1978-81: Beppo-SAX

Tehnični podatki:● slaba resolucija● spekter: 0.5-100 keV● GRB monitor

Pomembna odkritja:● odkritje rentgenskega “afterglow”-a GRBjev

1999: Chandra

Tehnični podatki:● resolucija: 1 arcsec ● spekter: 0.5-10 keV● spektralna resolucija: R ≈ 60 (imaging) R ≈ 1000 (grating)● 4 ogledala

1999: XMM-Newton

Tehnični podatki:● slabše ozadje● večja efektivna površina● resolucija 5’’

2005: Suzaku (ASTRO-E)

Tehnični podatki:● slabše ozadje● nov spektrometer

občutljivost rentgenskih teleskopov

(npr. rentgenski teleskop Chandra je občutljivejši na nizke gostote svetlobnega toka in pri tem zazna bistveno višje število objektov) G. Hasinger

P. Tozzi

Rentgenski spekter ioniziranega plina v jati galaksij