Re{itve nalog iz delovnega zvezka za 9. razred devetletkevedez.dzs.si/datoteke/resitve nalog iz delov zvez za 9 razred... · razdelitev kolonij na strani 7, in VIR 9. Stari pomorski

Re{itve nalogiz delovnega zvezkaza 9. razred devetletke

2 © DZS, d.d. Marjan Rode: Koraki v ~asu – 20. stoletje, re{itve nalog

Re{itve nalog iz delovnega zvezka

za 9. razred devetletke

KORAKI V ÂSU

Marjan Rode

20. stoletje

3© DZS, d.d. Marjan Rode: Koraki v ~asu – 20. stoletje, re{itve nalog

Marjan Rode: Koraki v ~asu – 20. stoletje, re{itve nalogRecenzent: dr. Ale{ Gabri~Lektura: Jasna Ber~an

© DZS, d. d. Vse pravice pridr‘ane.Brez pisnega dovoljenja DZS je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priob~itev,predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr{nemkoli obsegu ali postopku, vklju~nos fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

Marjan RodeKORAKI V ÂSU – 20. stoletje, re{itve nalog

Uredila: Tadeja GalonjaLikovno-grafi~no uredil: Nedàd @ujo

Izdala in zalo‘ila: DZS, d. d.Za zalo‘bo: Bojan PetanZa Divizijo zalo‘ni{tev: Andrej Zalo‘nikGlavna urednica: Tanja @eleznik

Grafi~na priprava: Designpro, d. o. o.Ljubljana 2004


I. PRVA SVETOVNA VOJNAa. Opoj napredka

B3. Je bilo razburjenje gospoda Steleta utemeljeno?Upo{tevaj, da so bile zavore pri takratnihavtomobilih samo na zadnjih kolesih, lu~ pakve~jemu acetilenska ali pa kar petrolejka. VIR 2.

Glede na tehni~ne mo‘nosti tedanjihavtomobilov je bila hitrost 40 km/h ‘e velika,torej je bil strah utemeljen. U~enci lahkoprimerjajo to hitrost s hitrostjo sodobnihdvokoles in z njihovimi mo‘nostmi zaviranja tervidnostjo pono~i.

4. Avstrijski pisatelj Stefan Zweig (1881–1942) je19. stoletje, ~as vzpona me{~anstva in napredkaznanosti, ozna~il z izrazom »v~eraj{nji svet«.Ugotovi, kako je znanje »v~eraj{njega sveta«vplivalo na 20. stoletje? U~benik podpoglavjeTehnolo{ki napredek prina{a tudi probleme, nastrani 6.

Znanje 19. stoletja:izbolj{anje kmetijske pridelave z uvajanjemnovih kultur (koruza, izbolj{ane tehnikepridelave, nove pasme ‘ivine);bolj{e zdravstvene razmere, higiena,omejevanje epidemij – dalj{a ‘ivljenjska doba;druga industrijska revolucija (nafta, elektrika):telefon, avtomobil, letalo; kemi~na,avtomobilska, elektroindustrija – novezaposlitvene mo‘nosti – dvig standardaprebivalstva;zahteve gospodarstva po vedno ve~ji izobrazbi– raven izobrazbe se v industrijsko razvijajo~ihdr‘avah ve~a.

A5. Nove iznajdbe, izbolj{ave starih so se mno‘ile.Iz u~benika Koraki v ~asu – 20. stoletje, slikovnogradivo na straneh 6–8, izpi{i na{e in tujeizumitelje in njihove izume. Pomagaj si tudi z VIRI3, 4, 5 in 6.

IZUMITELJ IZUMThomas Alva Edison ‘arnica, gramofon,

prva elektrarnaHenry Ford avtomobilWerner von Siemens, 1879 tramvaj – elektri~na

cestna ‘eleznicaBrata Wright,pri nas brata Rusjan letaloAnton Codelli enostavna

televizija

1. Tehnolo{ki napredek 19. stoletja je ljudem vlival upanje v bolj{e ~ase. Mimogrede pa so zabredli tudi vsitnosti, ki so jih za~ele povzro~ati nove iznajdbe. V VIRU 1 ugotovi, s kak{nim problemom sta se moralaukvarjati ljubljanska stra‘nika v letu 1911.

Problem je bil glede na sedanji ~as obroben: avtomobil je imel ve~glasno hupo, kot je bila predpisana.

2. Ljudje so bili na za~etku 20. stoletja {e vedno bolj navajeni vpreg kot pa avtomobilov, ki so drveli z vrtoglavohitrostjo. Nad kolik{no hitrostjo gospoda Juvan~i~a se je zgra‘al gospod Stele? VIR 2.

Tudi hitrost je bila za na{ ~as zanemarljiva:40 kilometrov na uro.

A

B6. Zgoraj na{tete izume razporedi v dve skupini.Oba izbora utemelji.• izumi, ki so pripomogli h kakovostnemu ‘ivljenjuljudi:

‘arnica, tramvaj, avtomobil, elektri~na centrala.

• izumi, ki ne vplivajo na kvaliteto ‘ivljenja ~loveka.oziroma s katerimi so se sre~avali zgoljob~asno:gramofon, letalo.

PRVA SVETOVNA VOJNA


B7. Vzgoja otrok je bila {e vedno stroga in natrenutke bole~a. Kaj so s tako vzgojo, kot jo ka‘eVIR 7, hoteli dose~i? Ali bi lahko uskladil zahtevestroge vzgoje in navedeni pregovor?

Cilj take vzgoje je bila ubogljivost in skromnost,kot eden temeljev oblikovanja ~loveka.Pregovor opozarja, da je razvajanje {kodljivo.Vzgoja s {ibo ni potrebna – da otrok ne borazvajen, lahko dose‘emo z bolj humanimimetodami.

8. V 19. in 20. stoletju je {tevilo prebivalstva hitronara{~alo. V VIRU 8 ugotovi, v katerih mestih je bilprirastek najve~ji, ter poskusi najti vzroke! Pomagajsi z u~benikom Koraki v ~asu, podpoglavjeTehnolo{ki napredek prina{a tudi probleme, nastrani 6.

Najve~ji prirastek prebivalstva je bil vLiverpoolu (osemkrat), New Yorku (sedemdesetkrat) in Beogradu ({estnajstkrat).Nara{~anje prebivalstva v Liverpoolu jeposledica industrializacije tega mesta inokolice, v New Yorku je predvsem mo~nopriseljevanje iz Evrope v povezavi s cveto~imgospodarstvom, Beograd pa postaja iztur{kega, zaostalega mesta center nastajajo~esrbske dr‘ave.

A9. Hiter gospodarski razvoj je omogo~ala tudiposest kolonij. V u~beniku Koraki v ~asu, nazemljevidu na strani 6, izpi{i kolonialne dr‘ave. Naprva mesta postavi tiste, ki so imele ve~ kolonij.

Kolonialne dr‘ave po velikosti kolonialnegaozemlja:1. Velika Britanija2. Francija3. Rusija4. Italija in Nem~ija

10. Zakaj dobr{en del sveta na tem zemljevidu nipobarvan?

Ozna~ene so samo kolonije najpomembnej{ihkolonialnih dr‘av.

C11. Iz zemljevida kolonialne razdelitve sveta(u~benik Koraki v ~asu, stran 6, ali Zgodovinskiatlas za osnovno {olo iz zbirke Koraki v ~asu, stran36 zgoraj) izpi{i kolonialne dr‘ave, ki so sodile medrazvite.Glede na to, da so takrat mo‘nost gospodarskeganapredka izena~evali z velikostjo kolonialnegaimperija, razlo‘i, kako so razmi{ljale manj{egospodarsko razvite dr‘ave.

Gospodarsko razvite kolonialne dr‘ave: VelikaBritanija, Francija, Nem~ija, Italija.

Manj{e gospodarsko razvite dr‘ave so v skladus takratnim prepri~anjem vedele, da pomenikolonialna posest gospodarski napredek(surovine, poceni delovna sila, tr‘i{~e). Ker nisoposedovale kolonij, so iskale svojegospodarske mo‘nosti na druge na~ine – in pritem ostajale gospodarsko in politi~no manjpomembne.

A12. Opi{i vsebino VIROV 9 in 10.

Prva karikatura (vir 9) govori o odnosuFrancozov do britanske nadvlade nad svetom,vir 10 pa o odnosu med Francozi in Britanci, kotso ga videli Nemci.

B13. Kak{ni so bili odnosi med evropskimidr‘avami? VIRA 9 in 10.

Odnosi med evropskimi dr‘avami so bilitekmovalni, ~e ne ‘e odkrito sovra‘ni.

14. Karikatura zelo odra‘a avtorjevo stali{~e, odnosdo nekega dogodka ali osebe. Kaj ti povesta oodnosu avtorjev do problematike, ki jo obravnavataobe karikaturi? VIRA 9 in 10.

Oba karikaturista ka‘eta na grabe‘ljivosttekmecev in povezovanje v nena~elne zveze. Pritem zanemarjata dejstvo, da je politika njunihdr‘av enaka.

PRVA SVETOVNA VOJNA


15. Zakaj so se dr‘ave za~ele med seboj voja{ko povezovati? Poglej v u~benik Koraki, podpoglavje Nepravi~narazdelitev kolonij na strani 7, in VIR 9.

Stari pomorski in gospodarski velesili Velika Britanija in Francija sta v drugi polovici 19. stoletja tr~ili nainterese razvijajo~ih se Nem~ije in Italije. V tem ~asu se povzpneta med industrijsko razvite dr‘ave {eZDA in Japonska. Neravnovesje kolonialnih posesti, interesi Rusije, Nem~ije in Avstro-Ogrske naBalkanu in v nadaljevanju na Bli‘njem vzhodu so bili vir stalnih konfliktov. Vse bolj so kot edinomo‘nost videli v voja{ki re{itvi nakopi~enih problemov. Zato so osrednje evropske dr‘ave v zadnjipolovici 19. stoletja ustanovile trozvezo, Rusi, Francozi in Britanci pa kot odgovor antanto.

Lahko tudi kraj{i odgovor: Dr‘ave so se povezovale zaradi ob~utka ogro‘enosti in za{~ite svojihinteresov.

16. Na zemljevidu v u~beniku Koraki, v dodatku Razmisli na strani 8 ugotovi oba voja{ka bloka pred prvosvetovno vojno. K vsakemu pripi{i dr‘ave ~lanice in poglavitni razlog za ~lanstvo v taboru.

Trozveza (centralne sile): nastaja med leti 1879 in 1887Nem~ija, Avstro-Ogrska: zaustaviti ruski prodor na Balkan.1882/87 pristopi Italija: nasprotja z Rusijo in Francijo.

Antanta: nastaja med leti 1892 in 1907Velika Britanija in Francija: stalno nasprotje med Francozi in Nemci (vojne v 19. stoletju,nastanek Nem~ije), pomorska politika Velike Britanije, ki omejuje Nem~ijo.Pristopi Rusija zaradi nasprotij z Avstro-Ogrsko in Nem~ijo na Balkanu.

B

A17. K vedno bolj napetim odnosom so prispevalasvoje tudi krizna ‘ari{~a. Opi{i karikaturo inugotovi, kje je bilo eno najbolj vro~ih ‘ari{~ tistega~asa? VIR 11.

Karikatura prikazuje vladarje najpomembnej{ihevropskih dr‘av, ki ti{~ijo pokrov lonca, da bipara ne u{la. Lonec simbolizira Balkan.

B18. Katere sile so bile v trajnem sporu gledeBalkana? Zakaj je bil balkanski kotel tako nevarenza mir v Evropi? VIR 11.

V trajnem sporu so bili predvsem Nemci inAvstro-Ogrska proti prodoru Rusije na Balkan.Tu so se v 19. stoletju tudi odvijala intenzivnanarodnoosvobodilna gibanja (Srbov,Makedoncev).Nesoglasja med vplivnimi evropskimi dr‘avamiso groze~e nakazovala voja{ki konflikt, ki biprerasel v ve~jo vojno.

b. »V nekaj mesecih bomo doma!« …

1. Nem{kega cesarja Viljema II. so predvsem njegovi nasprotniki krivili za razpihovanje vojnega razpolo‘enja.Ali diagram VIRA 12 potrjuje navedeno trditev? Posebno bodi pozoren na leti 1910 in 1914. Uporabi tudidiagram v u~beniku Koraki na strani 21.

Diagram iz u~benika ka‘e, da so Nemci ve~ vlagali v oboro‘itev. S tem bi se lahko potrdila teza, da jenem{ki cesar najbolj odgovoren za razpihovanje vojnega razpolo‘enja.Diagram VIRA 12 pa ka‘e, da sta Nem~ija in Francija v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno dokajenakomerno (in najbolj) pove~ali {tevilo vojakov svojih armad, kar ka‘e, da so se na vojno pripravljalivsi.

B

PRVA SVETOVNA VOJNA


B2. Vzroki 1. svetovne vojne imajo globoke inrazvejane korenine. S pomo~jo u~benika na strani7, podpoglavje Nepravi~na razdelitev kolonij, na{tejnekatere.

Vzroki:• hiter industrijski razvoj zahteva surovine in

tr‘i{~a• krepi se kolonializem• zato nastane neravnovesje pri razdelitvi

kolonij (»nepravi~na razdelitev kolonij«)• raste pomen nafte• balkanski kotel• stara nasprotja med evropskimi dr‘avami

(Nem~ija – Francija)• krepitev nacionalisti~nih ideologij

3. Zakaj je bil atentat na Franca Ferdinanda,avstro-ogrskega prestolonaslednika, povod za prvosvetovno vojno? VIR 13 in u~benik Koraki v ~asu,stran 9, podpoglavje Povod – atentat v Sarajevu.

Napetosti med Avstro-Ogrsko in Srbijo (vozadju spori med AO in Rusijo, ki je prekoSrbije hotela prodreti na Balkan) so se sprostilez atentatom na Franca Ferdinanda. Avstro-Ogrska je dobila ustrezen argument za napadna Srbijo.

4. Razlo‘i razliko med vzrokom in povodom. Naveditudi primer.

Vzrok(i) je (so) navadno razvejano in navadnomanj razvidno dogajanje v dru‘bi. Povod jekaplja ~ez rob, ki sprosti sile, ki so senakopi~ile v ~asu delovanja vzrokov.Vzroki, na{teti v odgovoru na 2. vpra{anje tegapodpoglavja, so mnogokrat nejasno in te‘kodolo~ljivo dogajanje pod povr{ino izjav, {tevilk,ukrepov oblasti.Atentat pa je to~no in nesporno dolo~endogodek, ki je sprostil napetosti pred njim, tepa so kazale, da ne bo mirne re{itve.

A5. Po atentatu so si evropske dr‘ave v kratkem~asu izmenjale vojne napovedi. Vojna se je {irilakot po‘ar. Razlo‘i nenavadno navdu{enjeodhajajo~ih na fronto v prvih vojnih tednih, ki gaprikazuje VIR 14. Pomagaj si z u~benikom Koraki,podpoglavje Povod – atentat v Sarajevu, stran 9.

Ljudje so bili prepojeni s prepri~anjem o lahkiin skoraj{nji zmagi nad sovra‘nikom.

A6. Kako so dr‘ave sku{ale pove~ati {tevilo svojihvojakov? VIR 15.

Prostovoljce so vabile s plakati, ki so pozivali kvpisu v vojsko.

7. Prva svetovna vojna se ni kon~ala v kratkem, kotso obljubljali voditelji dr‘av. Opi{i ‘ivljenje vojakovna boji{~u. VIR 16.

VIR 16 ka‘e razmere v strelskih jarkih:negotovo ~akanje na nasprotnika, nemogo~ibivalni pogoji (blato, vremenske neprilike, slabahigiena, pomanjkljiva oskrba).

8. Prva svetovna vojna je potekala na dolgihfrontnih ~rtah. V skico (VIR 17) vpi{i:

kje sta strelska jarka nasprotnih sil, svetlej{ivdolbini v prerezupribli‘no razdaljo med topni{tvom ene in drugestrani, ve~ kilometrovkje so ‘i~ne ovire, pred vsakim jarkomkje je oskrbovalni rov, desno spodaj, po njemhodi pet vojakovkje je t. i . kaverna (zato~i{~e vojakov), ob levemjarku.

B9. Kak{na je naloga letala na tej shemi? VIR 17.

Letala so v prvem delu vojne uporabljalipredvsem za izvidni{ke polete nad sovra‘nimipolo‘aji, kasneje tudi za bojne naloge. To letaloverjetno opravlja izvidni{ki polet.

10. Na shemi fronte prve svetovne vojne (VIR 17)so prikazani vojaki, ki korakajo proti (praznemu)strelskemu jarku. Kak{na je bila resni~nostbojevanja v prvi svetovni vojni?

V nasprotnem jarku se je navadno nahajalsovra‘nik.

PRVA SVETOVNA VOJNA


… a le nekateri so se vrnili {ele ~ez {tiri leta

A11. Na ~igavi strani se je bojeval vojak Robert ScottMacfie? VIR 18.

Bojeval se je na strani antante.

12. Kateri bojujo~i se strani pripada prvo in kateridrugo poro~ilo VIRA 19?

Prvo poro~ilo je zapisal pripadnik nem{kih(centralnih) sil, drugo kanadski (antantni) vojak.

B13. Komu je pisal vojak Robert Scott Macfie?VIR 18.

Pi{e mlaj{i osebi, mogo~e sinu.

14. Kaj je skupnega poro~iloma VIRA 19?

Obe poro~ili opisujeta strahote bojev: poskusizpada antantnih sil iz strelskih jarkov innjihovo mno‘i~no umiranje.

15. V obeh poro~ilih ugotovi, kje se je napad ustavilin kako to podro~je imenujejo v voja{kemizrazoslovju. VIR 19.

Napad se je ustavil med nasprotnima jarkoma,na t. i. nikogar{nji zemlji.

C16. Za kaj so vojaki umirali? VIR 19.

Vira opisujeta nesmiselno umiranje, toliko boljnesmiselno, ker njihova smrt ni pomenila nitiko{~ka novo osvojenega ozemlja.

B17. Ozna~i razmere, v katerih so se bojevali vojakiprve svetovne vojne. VIRA 20 in 21.

Vira prikazujeta oz. opisujeta nad~love{kenapore in strahote frontnega bojevanja.

18. Opi{i vsebino karikature in ugotovi, kako soBritanci ocenjevali nem{ko stran v prvi svetovnivojni. VIR 22.

Karikatura prikazuje kup mrli~ev na bojnempolju. Na njem stoji nem{ki princ Viljem zoficirjem in ugotavlja, da je kup prenizek, da bivideli do Verduna.Britanci so nasprotniku o~itali, da po{iljajosvoje ljudi v klavnico pri Verdunu zgolj zaradilastne ~astihlepnosti (osvajanje ozemelj) in daso pri tem neob~utljivi za trpljenje ljudi.

A19. Kako je potekala zra~na vojna na za~etkusvetovnega spopada? VIR 23.

V prvem delu vojne so vlogo nem{kihbombnikov odigrali cepelini.

20. Cepelini so kmalu postali prepo~asni, no~nobombardiranje so jim zagrenili izstrelki, ki soosvetljevali ozra~je – postali so vidni in lahek plennasprotnikovega topni{tva. Njihovo nalogo sonadaljevala letala.S pomo~jo VIRA 24 in slike v u~beniku, stran 16,opi{i tedanja letala. Poi{~i tudi podatek, kako sopiloti streljali s teh letal.

Letala so bila navadno dvokrilna, v njih je sedelpilot, v~asih {e spremljevalec. Streljali so sstrojnico skozi propelersko kro‘nico.

21. Vojna je potekala tudi na morju. Angle{kepomorske sile so sicer zmagale poleti 1916 pridanskem otoku Jutlandiji. Nemci so se umaknili,vendar si sami prav tako pripisujejo zmago, ker sopotopili ve~ angle{kih ladij. Zaostrilo se jepomorsko bojevanje, ki ga predstavljata VIR 25 inpodpoglavje v u~beniku, stran 10, Vojna na morjuin kolonijah.Opi{i ta na~in bojevanja.

Velika Britanija je dosegla premo~ na morju(bitka pri Jutlandiji 1916). Veliko nevarnost sopomenile nem{ke podmornice (torpeda).

PRVA SVETOVNA VOJNA


c. Tudi slovenski prostor se ni izognil vojnim grozotam

1. Kdaj se je odprlo boji{~e na zahodu na{e sedanje dr‘ave in kje je potekalo? U~benik, podpoglavje So{kafronta – vojna na slovenskih tleh in zemljevid, stran 15.

26. aprila 1916 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Odprlo se je boji{~e od [vice do Tr‘a{kegazaliva.

2. Ugotovi razlike med so{kim in drugimi boji{~i. VIR 26.

So{ka fronta je bila prete‘no gorsko boji{~e.

3. Razmere na boji{~u so se spreminjale. Premori med eno in drugo bitko so bili lahko precej dolgi. Kaj so vojakipo~eli v tem ~asu? Kako se jim je v kratkem spremenil svet? VIR 28.

V ~asu med eno in drugo bitko so vojaki pisali pisma ali kako druga~e preganjali ~as. Z nastopom novebitke pa so ponovno za{li v pekel.

4. Opi{i zadnje trenutke enega od deset tiso~ev vojakov, ki so padli na so{ki fronti. VIR 29.

Alojza Praprotnika je zadela granata in je bil takoj mrtev.

A

22. Zakaj je torej prva svetovna vojna zahtevala tako veliko {tevilo ~love{kih ‘ivljenj?

Nove tehnologije, nove tehni~ne iznajdbe v oboro‘evanju so povzro~ile veliko ve~ ‘rtev kot dotedanjaoro‘ja – npr. uporaba starih taktik (frontalni napadi) proti novim oro‘jem (strojnica). Relativna voja{kaizena~enost obeh strani pa je potiskala konec vojne v daljno prihodnost in s tem ve~ala {tevilo ‘rtev.

B

5. Na so{ki fronti se je na obeh straneh borilo mnogo Slovencev. Kako je avstroogrsko poveljstvo zagotovilove~jo zavzetost vojakov za obrambo ozemlja? VIR 27.

Avstroogrske voja{ke oblasti so na so{ko fronto po{iljale precej Slovencev, ki naj bi bolj zavzeto kotdrugi branili svojo zemljo.

B

PRVA SVETOVNA VOJNA


6. Kljub zmagi Avstro-Ogrske v zadnji, 12. bitki so{ke fronte je dr‘ava vojno izgubila. V u~beniku na strani 17ugotovi, zakaj so bile italijanske izgube v posameznih bitkah ve~je kot avstroogrske? Katera bitka je bila zaItalijane najbolj krvava in zakaj?

Italija je ves ~as vodila ofenzivno vojno, njeni vojaki so morali iz jarkov nad nasprotnika, kar jepovzro~alo veliko {tevilo ‘rtev na napadal~evi strani. Za Italijane je bila najbolj krvava zadnja, 12. bitka,v kateri so do‘iveli strahovit udarec na za~etku, pa tudi veliko ‘rtev med umikanjem.

7. V ~em se ta vojna razlikuje od prej{njih? U~benik Koraki, stran 23, 2. to~ka.

Poleg izrazitega pozicijskega bojevanja je v tej vojni padlo dale~ najve~ ‘rtev, poleg vojakov tudi velikocivilistov.

8. Kdaj se je prva svetovna vojna kon~ala? U~benik Koraki, podpoglavje Poraz centralnih sil na strani 16.

Avstro-Ogrska je podpisala kapitulacijo 3. novembra, Nem~ija pa 11. novembra 1918.

B

~. Med vojno je umrl stari svet

• @enske se uveljavljajo.

PRVA SVETOVNA VOJNA

1. Na fronte so v vedno ve~jem {tevilu odhajali mo{ki, doma so ostajali otroci, ‘enske in starej{i mo{ki. Kateriproblemi so pestili ‘ivljenje ljudi za frontnimi ~rtami? VIRA 30 in 31 in u~benik Koraki, fotografija na strani 13.

Prebivalstvo je pestilo pomanjkanje hrane, nasilje nasprotnikovih vojakov, nevarnosti bli‘nje fronte,begunstvo.

A

2. Zaradi pomanjkanja mo{kih so se v tovarnah za~ele zaposlovati ‘enske. Iz katerega sloja se je zaposlilonajve~ ‘ensk? Utemelji svojo odlo~itev. Kako je to zaposlovanje vplivalo na nadaljnjo usodo zaposlovanja‘ensk? VIR 32.

Najve~ ‘ensk se je zaposlilo iz me{~anskega srednjega sloja – predvsem zaradi pomanjkanja mo{kedelovne sile. Dotlej so bile zaposlene predvsem ‘enske ni‘jega, delavskega sloja. Posledice – vedno ve~zaposlenih ‘ensk po prvi svetovni vojni: kot edine vzdr‘evalke dru‘ine (vdove po vojakih, mo{ki invalidi,brezposelni); ‘enske so dosegle ekonomsko neodvisnost, mo‘nost poklicne uveljavitve, rast ‘enskesamozavesti.

3. Mogo~e ve{, kaj so po~ele ‘enske vi{jih socialnih slojev med prvo svetovno vojno?

Nekatere so se ukvarjale z dobrodelnostjo.

C


B5. Zakaj so bolj{eviki ob za~etku oktobrskerevolucije nastopali le v imenu vojske in kmetov?VIR 35 in u~benik Koraki, podpoglavje Februarskarevolucija v Rusiji, stran 13.

Neuspehi na fronti (vojaki) in neizpolnjeneobljube o delitvi zemlje (kmetje) sta bila dvaglavna (trenutna) problema. Zavzemanjebolj{evikov za njuno re{evanje jim je tudigarantiralo podporo teh dveh skupin priprevzemanju oblasti.

6. Revolucija se je za~ela 24. oktobra (6. novembrapo na{em koledarju) leta 1917. Kako je hotel avtorslike VIRA 36 prikazati za~etek revolucije. Zakaj?

Avtor glorificira za~etek oktobrske revolucije.

A7. Kateri organ bolj{evi{ke stranke je bil v jedrurevolucionarnega dogajanja? VIR 37.

Revolucijo je vodil revolucionarni odbor.

B8. Kak{no razmi{ljanje bi oviralo delovanjepetrograjskega revolucionarnega odbora? VIR 37.

Revolucionarni odbor bi oviralo razmi{ljanjev skladu z zakoni (pravno razmi{ljanje).

9. Opi{i na~in boja bolj{evikov proti svojim pravimin nami{ljenim politi~nim nasprotnikom. VIR 38.

Bolj{eviki uporabljajo teror v boju s svojiminasprotniki.

• V Rusiji poklicni revolucionarji prevzamejo oblast

1. Opi{i bivalne pogoje ruskega delavca. VIR 33.

Ruski delavci so ve~inoma ‘iveli v vla‘nih in umazanih stanovanjih, polnih golazni in mraza.

2. Gospodarska (skoraj povsem agrarna dr‘ava) in politi~na zaostalost (absolutizem carja in privilegiji plemstva)sta v ruskem ljudstvu zbujali ‘eljo po spremembah. @ivljenje je dodatno poslab{ala vojna. Zato se je zaspremembe zavzemal tudi del me{~anstva in plemstva. Kako so delavci sku{ali izbolj{ati svoje ‘ivljenje? VIR34.

Na oblast so sku{ali vplivati s stavkami in demonstracijami.

3. Nesposobna carska oblast in voja{ki neuspehi so februarja 1917 vrgli carski re‘im. Nova oblast (predstavnikime{~anstva ter kmetov, delavcev, vojske) ni ni~esar re{ila. Pobudo so prevzeli bolj{eviki, organizacija poklicnihrevolucionarjev, ki je predstavljala delavce in kmete.Kaj je zahteval Lenin od vodstva bolj{evisti~ne stranke? VIR 35.

Lenin je zahteval za~etek vstaje: aretirati vlado in prevzeti oblast.

4. V ~igavem imenu naj bi bolj{eviki vrgli tedanjo oblast? VIR 35.

Bolj{eviki bi vrgli oblast v imenu ljudstva, prva konkretna naloga je bil problem vojakov in kmetov (vojnain pomanjkanje).

A

PRVA SVETOVNA VOJNA


1. Med prvo svetovno vojno avstroogrski parlament ni deloval. Zaradi vedno ve~jega nezadovoljstva zaradiomejevanja politi~nih svobo{~in je novi cesar Karel I. ponovno dovolil delo parlamenta. 30. maja 1917, na prviseji, je dr. Anton Koro{ec v imenu Jugoslovanskega poslanskega kluba prebral majni{ko deklaracijo.Kdo je to deklaracijo napisal? VIR 39 in u~benik Koraki, stran 19, podpoglavje Deklaracijsko gibanje.

Majni{ko izjavo so napisali poslanci Jugoslovanskega kluba dunajskega parlamenta.

2. Koliko ~asa je trajalo podpisovanje deklaracije in kdo vse jo je podprl? U~benik Koraki, stran 19, podpoglavjeDeklaracijsko gibanje in 2. to~ka dodatka Razmisli.

Majni{ko deklaracijo je do pomladi 1918 (po enem letu) podpisalo ve~ kot 200 000 Slovencev (tedaj je‘ivelo v okviru monarhije ~ez milijon Slovencev).

3. Kaj je majni{ka deklaracija zahtevala? VIR 39.

Majni{ka izjava je zahtevala na temelju narodnega na~ela in hrva{kega dr‘avnega prava zdru‘itevozemelj Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru AO monarhije v samostojno dr‘avno telo, vendar {e vedno»pod ‘ezlom habsbur{ko-lotarin{ke dinastije«.

4. Avstroogrska vlada ni hotela ustre~i zahtevama deklaracije, zato so ju‘ni Slovani avstroogrske monarhijepripravljali neodvisno dr‘avo.Kdaj je nastala ta dr‘ava in kak{en je bil njen uradni naziv? Kje je imela sede‘ in kdo jo je vodil?VIR 40 in u~benik Koraki, stran 19, podpoglavje Deklaracijsko gibanje.

Dr‘ava Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila progla{ena 29. oktobra 1918, sede‘ je imela v Zagrebu.

A

d. Kako je stari svet umiral na Slovenskem?

PRVA SVETOVNA VOJNA

5. Zakaj avstroogrska oblast ni hotela ustre~i zahtevam majni{ke deklaracije? V VIRU 39 poi{~i tiste izraze, ki so lahkodelen odgovor temu vpra{anju. Pomagaj si tudi z u~benikom Koraki na strani 19, podpoglavje Deklaracijsko gibanje.

»narodno na~elo«»hrva{ko dr‘avno pravo«»osnovani na narodni podlagi« (v AO sta bila privilegirana naroda Avstrijcev in Mad‘arov)»prosto vsakega narodnega gospostva tujcev« (zbujanje odpora do vodilnih narodov AO)

6. Na katerem delu Avstro-Ogrske je nastala Dr‘ava SHS? Zgodovinski atlas za osnovno {olo iz zbirke Koraki v~asu, stran 31 spodaj.

Dr‘ava SHS je nastala na ju‘nem delu AO.

7. Na kak{ne te‘ave je naletela nova oblast? VIR 41.

Nova oblast je imela te‘ave z vzdr‘evanjem reda in miru (~as tik po koncu vojne in razpadu astroogrskevojske), o~itno so nekateri sku{ali izrabiti menjavo oblasti za poravnavanje osebnih ra~unov, ropanje ipd.

B

8. V kak{no prihodnost so se podali ob razpadu Avstro-Ogrske Slovenci? Ali je obstajala kak{na druga mo‘nost?

Slovenci so do~akali uresni~itev dveh ‘elja: iz{li so iz Avstro-Ogrske in se zdru‘ili z ju‘nimi Slovani.Druga mo‘nost je bila ostati zdru‘eni z Avstrijo.

C


II. MED OBEMA VOJNAMA – 1918–1939a. Kako so na~rtovali povojno Evropo?

A1. S pomo~jo zemljevida v u~beniku, stran 26,ugotovi, katere nove dr‘ave so se po koncu prvesvetovne vojne pojavile na politi~nem zemljeviduEvrope. V katerem delu Evrope je pri{lo do najve~sprememb?

Najve~je spremembe politi~nega zemljevidaEvrope so se dogodile v srednji Evropi. Novedr‘ave: Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska,ê{koslova{ka, Avstrija, Mad‘arska,Jugoslavija.

B2. Premisli, zakaj so prav v tem delu Evrope obkoncu prve svetovne vojne nastale nove dr‘ave?Zemljevid v u~beniku Koraki na strani 26.

Na tem prostoru sta se do konca vojne nahajalipora‘enki prve svetovne vojne, Nem~ija inAvstro-Ogrska. Bolj{evisti~na Rusija je v tistem~asu {e zastopala na~elo samoodlo~benarodov in tako omogo~ila nastanek Finski,Estoniji, Latviji in Litvi.

3. Kmalu po prvi svetovni vojni se je v Parizu zbrala ve~ina udele‘enk prve svetovne vojne. V u~beniku, stran28, 1. to~ka dodatka Razmisli, poi{~i najpomembnej{e mo‘e tedanjega ~asa, ki so krojili usodo sveta.

Najpomembnej{i mo‘je mirovne konference 1919 so bili: Georges Clemencau, Thomas Woodrow Wilsonin David Lloyd George.

4. Na mirovni konferenci so ustanovili Dru{tvo narodov. Kak{na je bila naloga te mednarodne organizacije?VIR 1.

Naloge Dru{tva narodov so, da:• pospe{uje sodelovanje med narodi,• jam~i mir in varnost v svetu.

5. Mirovne pogodbe so dr‘ave premaganke podpisovale v razli~nih dvorcih v okolici Pariza. Kje ga je podpisalaNem~ija, ki so jo {teli za glavnega krivca prve svetovne vojne? VIR 2 in u~benik, stran 27, slika ob robu.

Nem~ija je podpisala mirovno pogodbo 28. junija 1919 v Versaillesu.

A

6. S katerimi na~eli je Dru{tvo narodov zavezalo ~lanice, da sporov ne bi re{evale z vojno? VIR 1.

Zaveze dr‘av ~lanic DN so, da:• morajo dr‘ave sprejeti obveznosti, da ne bodo uporabljale vojne za re{evanje medsebojnih sporov,• morajo spo{tovati mednarodno pravo,• morajo ustvariti vladavino pravice in spo{tovati vse mednarodne pogodbene obveznosti.

7. U~inkovitost Dru{tva narodov je bila zelo omejena. Ob u~beniku Koraki, podpoglavje Dru{tvo narodov nastrani 27, ugotovi, zakaj je bilo ‘e na za~etku delovanja ohromljeno.

V DN je bilo v~lanjenih le 42 dr‘av. Pora‘enke in bolj{evisti~na Rusija niso imele vstopa. ^lanstvo sozavrnile ZDA.

DN ni imelo sredstev za ukrepanje proti kr{iteljem. Velike sile (~lanice) so ravnale precej svojevoljno.

B

MED OBEMA VOJNAMA – 1918–1939


8. Kak{en odnos so pokazali zmagovalci do pora‘encev? Kako so se obna{ali zlasti Francozi? U~benik, prvi delpodpoglavja Mirovne pogodbe na strani 27, ki govori o vsebini mirovne pogodbe z Nem~ijo, in VIR 2.

Zmagovalci so pora‘ene dr‘ave hoteli poni‘ati (nastop na mirovni konferenci, predvsem dolo~bemirovne pogodbe Nem~iji). Predvsem Francozi so si dali du{ka na ra~un Nemcev.

9. Opi{i vsebino karikature VIRA 3. Kaj sporo~a njen avtor?

Vsebina karikature:V ospredju sedi nem{ki vojak, ki naj bi podpisal sramotno mirovno pogodbo. Za njim stojijo duhovinjegovih prednikov, ki so v isti pala~i leta 1871 s Francozi podpisovali zmago (zdru‘itev Nem~ije).

Avtor ka‘e na spremenljivo sre~o.Ali: Bridki spomini na dobre stare ~ase ipd.

10. Zakaj imenujemo Evropo med obema vojnama tudi ’versajska Evropa’?

Izraz versajska Evropa poudarja pomen versajske mirovne pogodbe kot enega bistvenih elementov prioblikovanju povojne Evrope in enega od vzrokov druge svetovne vojne.

B

b. Povojni ~as je prinesel dve veliki gospodarski krizi

1. Iz u~benika, podpoglavji Spremenila se je politi~na podoba sveta, stran 21 in Konec starega sveta –gospodarski in duhovni pretres, stran 22, izpi{i spremembe, ki jih je prinesel povojni ~as. Razvrsti jih vkategorije:

A

Politika Gospodarstvo Dru‘ba KulturaRazpadli sta A-O inTur~ija; revolucija vRusiji – izgubaozemelj na zahodu;zaton mo~i VelikeBritanije, dvig novevelesile – ZDA.

Konec denarnestabilnosti – denarbrez kritja – inflacija.

Strah pred revolucijov zahodnihdemokracijah;zahteve ni‘jih slojevpo socialnihspremembah.

Uni~evalnost vojne(tehnika) vzbudiob~utek nemo~i malihljudi – umetnikigovorijo o »izgubljenigeneraciji«.

2. Inflacija je bila izraz gospodarske krize po prvi svetovni vojni. Najve~jo rast je dosegla v Nem~iji. Na primerucene za jajce v Nem~iji ugotovi, kako je napredovala. U~benik, stran 29, tabela ob robu.

Od leta 1914 (prvo vojno leto) do julija 1921 (v pribli‘no 7 letih) se je jajce podra‘ilo za sedemnajstkrat(1.700 %).V naslednjem letu se je jajce podra‘ilo 4,3-krat (za 430 %).Naslednje leto je bilo jajce dra‘je ‘e 714-krat (za 71.428 %).Nato se je v naslednjega pol leta podra‘ilo 800-krat (80.000 %).V zadnjih dveh mesecih je cena za jajce posko~ila 80.000-krat (8.000.000 %).

3. Katera valuta v ~asu te gospodarske krize ni do‘ivljala inflacije? S katerimi besedami je avtor odlomkaponazoril nara{~anje vrednosti te valute? VIR 4.

Ameri{ki dolar ni do‘ivljal inflacije. Avtor pravi: »dolar nabreknil kot umazana sluzasta goba«.



A4. Zakaj je bila inflacija najve~ja prav v Nem~iji?Kak{no je bilo v tem ~asu gospodarstvo dr‘av, kise vojne niso udele‘ile? U~benik, podpoglavjePovojna inflacija na strani 29.

Najve~jo inflacijo je Nem~ija do‘ivljala zaradilastnega spodbujanja inflacije, ker je s temzmanj{evala vrednost vojne od{kodnine.

ZDA, skandinavske dr‘ave, [vica so v ~asugospodarske ve~ine evropskih dr‘av pove~aleproizvodnjo ‘ivljenjskih potreb{~in, ki so jihpo{iljale na trge dr‘av, ki po vojni {e nisouspele urediti preskrbe prebivalstva. Taprevelika proizvodnja in inflacija v dr‘avah, kijih je vojna prizadela, so leta 1920 povzro~ilemanj{o gospodarsko krizo ve~ kot evropskihrazse‘nosti.

B5. Zakaj so mnogi ljudje v ~asu gospodarske krizestorili usodne korake? VIR 4.

Mali ljudje niso videli izhoda.

6. V dvajsetih letih preteklega stoletja jegospodarstvo razvitih dr‘av okrevalo. Ta ~asimenujemo šzlata dvajseta’. Gospodarski napredekpa je {e zmeraj pomenil izbolj{anje ‘ivljenjskihmo‘nosti le za nekatere. Ob VIRIH 5 in 6 ugotovidelitev tedanje dru‘be na zna~ilne sloje.

Poleg kme~kega sta bila zna~ilna sloja tedanjedru‘be {e me{~anski in delavski sloj.

A8. Ve~ina razvitih dr‘av je dosegla vrhunecgospodarskega razvoja leta 1929. ZDA, ki so bile‘e takrat gospodarsko najmo~nej{a dr‘ava, soizredno raz{irile proizvodnjo. Zato se je trgs~asoma zadu{il s preve~ izdelki. Za~ela se jegospodarska kriza, ki se je v kratkem raz{irila povsem svetu. š^rni petek’ je jasno pokazal zlomameri{kega gospodarstva.Kdaj se je zgodil š~rni petek’? VIR 7.

š^rni petek’ se je zgodil 24. oktobra 1929.

9. Kaj se je ob za~etku gospodarske krize dogajalona borzi v New Yorku? VIR 7.

Na borzi je padala vrednost delnic, kar jepovzro~ilo veliko paniko.

10. V VIRU 8 ugotovi znake, ki ka‘ejo nagospodarsko krizo. Lahko si pomaga{ tudi zu~benikom, podpoglavje Svetovna gospodarskakriza, stran 30.Na gospodarsko krizo ka‘ejo v ~asu pred letom1929 hitra rast proizvodnje in zalog in hitropadanje cen.

11. Kam vse se je gospodarska kriza raz{irila izZdru‘enih dr‘av Amerike? U~benik, 2. to~ka nastrani 31 (zemljevid).

Iz ZDA se je gospodarska kriza raz{irila na vsekontinente.

12. Kak{ne so bile posledice krize za prebivalstvo?VIRA 9 in 10.

Prebivalstvo je trpelo lakoto, brezposelni soiskali delo, splo{ni padec standarda.


7. Oglej si VIRA 5 in 6 in sku{aj opisati ‘ivljenjski vsakdan.

Premo‘nej{i me{~anski sloj je dovolj zaslu‘il za ustrezno prehrano, obleko, stanovanje. Tudi prosti ~asje lahko pre‘ivljal neobremenjeno.Delavski sloj je ‘ivel v slab{ih bivalnih razmerah. Slabi sta bili prehrana in obla~ila. Prosti ~as nisopre‘ivljali na promenadah, pa~ pa v njim ustreznej{em okolju: gostilnah in drugih oblikah dru‘enja(shodi, izleti).

C


B13. Kak{en je medsebojni vpliv elementovgrafikona v VIRU 8? Kdaj se krivulje v grafikonušsre~ajo’ in kaj se po tem ~asu dogaja z elementigrafa? Kdaj se je gospodarsko stanje spetnormaliziralo?

Graf prikazuje medsebojni vpliv proizvodnje,zalog in cen.Krivulje se sekajo v letu 1929, za~etku svetovnegospodarske krize. Po tem letu proizvodnja neraste ve~, pa~ pa {e nara{~ajo zaloge in padajocen. Vi{ek dose‘e to dogajanje med leti 1932 in1933.Po tem letu se dogajanje vra~a v normalnostanje: zaloge padajo, proizvodnja nara{~a incene se dvigajo (prej je bilo blago podcenjeno).

14. Zemljevid v u~beniku Koraki na strani 31 tipoka‘e vpliv gospodarske krize v ZDA na svet.Zakaj so v razli~nih predelih sveta dolo~enimproizvodom cene padale?

Najbolj so padale cene tistim vrstam blaga, kiso ga te de‘ele izva‘ale.

A15. Odlo~ilno vlogo pri re{evanju gospodarskekrize so imele Zdru‘ene dr‘ave Amerike. Kako sose tam lotili o‘ivljanja gospodarstva? VIR 10.

Vlada ZDA je uvedla gospodarski program NewDeal. S tem programom je dr‘ava dala delomilijonom brezposelnih in s tem odpravilaenega glavnih generatorjev krize –brezposelnost.

B16. Zakaj je zaposlovanje pomenilo enegatemeljnih ukrepov za o‘ivitev gospodarstva? VIR10 in u~benik, podpoglavje Okrevanje na strani 30.

Z zaposlitvijo so ljudje zaslu‘ili denar, ki je bilpogoj za o‘ivitev gospodarstva: nakup izdelkov,dvig proizvodnje in s tem novo zaposlenost.

17. Rooseveltov na~rt o‘ivljanja gospodarstva je uspe{no kon~al gospodarsko krizo v ZDA. S podobnimi ukrepiso re{evali krizo tudi drugod po svetu. Kateri nagibi so po tvojem mnenju vodili predsednika Roosevelta, da je zodlo~nimi ukrepi kon~al krizo?

U~enci lahko navajajo skrb za brezposelne, skrb politika za pozitivno javno mnenje o svojem delu,interese gospodarstva (in politike), da omogo~ijo nove dobi~ke, stabilne razmere ipd.

C

c. Kako povsem obvladati mno‘ice?

1. V devetnajstem stoletju so evropske dr‘ave gradile demokracijo. V u~beniku (shema ob robu na strani 35)ugotovi, katero politi~no telo je v demokrati~ni ureditvi najpomembnej{e. Kako se oblikuje?

Najpomembnej{e telo je parlament, ki se oblikuje na ljudskih volitvah.

2. V dvajsetem stoletju pa so na politi~no prizori{~e stopile diktature in marsikje celo totalitarizmi. S pomo~jou~benika (shema ob robu strani 36) ugotovi, kdo ima v dr‘avah z diktatorsko oblastjo najpomembnej{o vlogov politi~nem ‘ivljenju. Kak{en je njegov odnos do dr‘avljanov?

Najpomembnej{o vlogo ima diktator, ki je neodvisen od ljudstva.

A



A3. Demokracija je pokazala svoje slabosti pred prvosvetovno vojno in tudi po njej. Ljudje so tej politi~niureditvi vse manj zaupali. Ugotovi najpomembnej{evzroke, ki so zru{ili demokracije v evropskihdr‘avah med obema vojnama. VIR 11.

Dr‘ave so izgubljale demokrati~no ureditevzaradi nere{enih socialnih (ve~ina), nacionalnihproblemov, pa tudi omejevanja mo~i vojski inCerkvi ([panija).

4. V u~beniku na strani 36 primerjaj oba zemljevidain povej, katere dr‘ave niso imele demokrati~neureditve: neposredno po prvi svetovni vojni, tik pred drugo svetovno vojno.

Po prvi svetovni vojni sta nedemokrati~niRusija in Mad‘arska, pred za~etkom drugesvetovne vojne pa ohranijo demokracijo leVelika Britanija, Irska, Francija, êhoslova{ka inskandinavske dr‘ave.

B5. S pomo~jo VIRA 11 ugotovi, zakaj so evropskedr‘ave izgubljale demokrati~no ureditev.

Ljudje (vsi sloji, razen posameznikov) so zaradinere{enih (predvsem socialnih) problemovizgubljali zaupanje v demokracijo in verjeli, dajim bo iz krize pomagala mo~na roka – diktator.

6. Najve~krat se je demokrati~na ureditev zlomilazaradi socialnih problemov. S pomo~jo VIRA 11 inu~benika, podpoglavje Uveljavljanje diktatur nastrani 36, utemelji zgornjo trditev.

Nekaj dr‘av (Rusija, Mad‘arska) so zlomilisocialni problemi (gospodarska kriza) po koncuprve svetovne vojne. Diktature so se (ve~inomazaradi socialnih problemov) uveljavljale vdvajsetih letih, v tridesetih sta zlomdemokracije do‘iveli {e Nem~ija in [panija.Diktature so tako postale prevladujo~a oblikaoblasti v Evropi prve polovice 20. stoletja.

• Kaj je hotel italijanski fa{izem?

A7. Ugotovi, kateri problemi so po koncu vojne pestiliItalijo in kak{ne odgovore je ponujala fa{isti~nastranka pod vodstvom Benita Mussolinija. U~benik,podpoglavje Italijanski fa{izem na strani 39.

Italijanski problemi ob koncu prve svetovnevojne: brezposelnost, pomanjkanje, velikestavke na severu in kme~ki upori na jugu,neizpolnjena ozemeljska pri~akovanja ob koncuvojne.Odgovori fa{izma: boj proti neredom ni‘jihslojev, obljube o re{evanju socialnih vpra{anj,obljube o Italiji kot sredozemskem imperiju.

8. Kako so italijanski fa{isti pri{li na oblast? VIR 12.

Po veliki stavki je Mussolini leta 1922 izvedelpohod na Rim, kjer mu je kralj izro~il oblast.

9. Katere švrednote’ so oznanjali fa{isti? VIR 13.

Eno od gesel je bilo: »Verjemi (ni trebarazumeti, samo verjeti in slediti), ubogaj (slepopokoravanje voditelju), bojuj se (usmerjenaagresivnost).«

10. Opi{i zna~ilnosti fa{isti~nega obdobja v Italiji.U~benik, podpoglavje Italijanski fa{izem na stran39.

Zna~ilnosti fa{isti~nega obdobja v Italiji:

nasilje nad nasprotniki, ukinitev demokrati~nihustanov (parlament, stranke), vklju~evanje vfa{isti~ne organizacije (stanovska ureditev);

ideologija ‘rtvovanja za skupnost, uveljavljanjena ra~un drugih narodov (sveti egoizem),zatiranje manj{in;

zmanj{ati brezposelnost, utrditi vrednostdenarja, nadzorovanje cen, izbolj{ati preskrbo,usmerjati gospodarske nalo‘be (na~rtnogospodarstvo).



B11. Spremembe, ki jih je do‘ivela Evropa s prvosvetovno vojno, so povzro~ile mnogo nejasnosti.Novi voditelji strank in gibanj so ponujali mno‘icamideje o preureditvi sveta. Koga so pritegnila gesla,ki so zapisana v VIRU 13? Zakaj?

Gesla so pritegnila predvsem neizobra‘ene,slabo izobra‘ene – povezovali so jih zizbolj{anim socialnim stanjem, ki ga je fa{izemdejansko omogo~il.

• Kdo so bili nacisti?

A12. Kak{ne so bile socialne razmere v Nem~iji naza~etku tridesetih let 20. stoletja? VIR 14.

Pred prihodom Hitlerja na oblast je v Nem~ijivladala gospodarska kriza, ena od posledic jebila velika brezposelnost.

13. Pred nem{kimi volitvami leta 1932 je nastopilatudi nacionalsocialisti~na stranka pod vodstvomAdolfa Hitlerja. Kaj je obljubljala in s ~im je stra{ila?VIR 15.

Obljubljali so delo in kruh in stra{ili skomunizmom (bolj{evizem).

14. Kako je Hitler delil ljudstva sveta? Kdo je bilpo njegovem krivec za nastanek šne~istih’ ras?VIR 16.

Evropske (arijske) rase, nasproti njim so ~rnci,prednji Azijci in vzhodnjaki, sem sodijo Judje.Ne~istost (»nearijskost«) evropskih ras naj bipovzro~ili predvsem Judje.

B15. Kdo je bil po nacisti~nem prepri~anju zelonevaren nasprotnik na volitvah? VIR 15. Zakajmisli{, se ga je Hitler upravi~eno bal?

Na volitvah se je Hitler najbolj bal komunistov:prav tako so bili totalitarno usmerjena stranka(diktatura proletariata). Ciljna publika obehstrank je bila ista (delavsko-kme~ke mno‘ice),cilji so bili enaki: uvesti diktaturo.

B16. S katerimi besedami v VIRU 16 je Hitlernakazal osvajalno politiko Nem~ije?

»Nem~ija bo velesila ali pa je ne bo. Za velesilopa potrebuje tisto velikost …«

17. S katerimi sredstvi je znal Hitler vplivati namno‘ice? VIR 17 in u~benik, slike ob robu strani39.

Hitler je bil mojster obvladovanja ljudskih mas,kar je dosegal z govorom, mimiko ingestikuliranjem.

A18. Nacisti so bili veliki zmagovalci volitev leta1932, dobro so se odrezali tudi nem{ki komunisti.Hitler je leta 1933 prevzel oblast. Kako sta se on innjegova stranka povsem utrdila na oblasti?U~benik, podpoglavje Nem{ki nacizem na strani39.

Nacisti so se utrjevali na oblasti z nasiljem nadpoliti~nimi nasprotniki (koncentracijskatabori{~a), prepovedjo vseh strank, iskanjemkrivca za probleme (preganjanje Judov).Uvedejo stanovsko dr‘avo in diktiranogospodarstvo (italijanski zgled).

19. Nacisti so zelo skrbeli za ustrezno naravnanostmladine. Ob VIRU 19 opi{i vzgojo nem{kih fantovin deklet.

Mladino so vzgajali v voja{kem duhu:izpolnjevanje povelj, fizi~na kondicija,pripadnost skupini/skupnosti, odtegovanjevplivu star{ev.

20. Kak{ni naj bi bili videti ~istokrvni arijci? VIR 20.

Svetle polti, svetlih las, modrih o~i.

21. Kako so ugotavljali rasno ~istost? VIR 21.

Rasna ~istost je temeljila tudi z ugotavljanjemfizi~nih zna~ilnosti posameznika (poleg tega soiskali podatke v rodovniku).



B22. Hitlerja so Nemci izvolili za svojega vodjo navolitvah leta 1932. Ugotovi natan~neje, kateri slojiso videli v Hitlerju svojega re{itelja. Zakaj? Preverisvoje razmi{ljanje v u~beniku, podpoglavje Nem{kinacizem na strani 39.

Hitlerju so zaupali delavci, srednji sloj(me{~anstvo), podjetniki in vojska. Ni‘ji insrednji sloj je videl v nacisti~nih obljubahizbolj{anje svojega socialnega polo‘aja(gospodarska kriza), podjetniki mo‘nostinem{kega gospodarskega prodora (razvoja),vojska zado{~enje po porazu v prvi svetovnivojni in poni‘ujo~ih mirovnih pogojih.

23. Ugotovi arijsko ~istost Hitlerja. VIR 20. Pomagajsi {e z u~benikom na strani 39.

Hitler svojo »arijsko ~istost« dobro skriva podkapo – obdan je z jasno razpoznavnimi»arijskimi« deklicami. Imel je namre~ rjave lasein o~i.

C24. Kaj so po tvojem mnenju ljudje ob~utili obrasnih pregledih, kot jih ka‘e VIR 21?

U~enec se v‘ivi v vlogo, kot bi bil sam na takemrasnem pregledu. Verjetno bo uporabil izraze:poni‘anje, sramota, strah, pa tudi upor ipd.

A25. Nacisti~na obsedenost z rasnim sovra{tvom jepovzro~ila zgodnje pogrome proti Judom. Nacisteje zelo motilo njihovo bogastvo. Nasploh je bilantisemitizem v miselnosti tedanje Evrope precejprisoten.Kako so nacisti v duhu sovra{tva do Judov vzgajalinem{ke otroke in mladino? VIRA 22 in 23.

Nacisti so Jude slikali kot vzrok nesre~nem{kega naroda. Tudi karikirane podobe jihprikazujejo kot ljudi, ki se zelo lo~ijo odšarijcev’. Lo~evanje na Nemce in Jude se jeodvijalo tudi v {oli: ugotavljanje manjvrednihzna~ilnosti Judov nasproti ~istim »arijcem«.


26. Kako je vzgoja, ki jo prikazujeta VIRA 22 in 23, vplivala na judovsko mladino:

U~enec ugotovi nedvomno negativne posledice na judovsko mladino: poni‘anje, ob~utek manjvrednosti,strah.Pozitivne: zavest pripadnosti judovski skupnosti.

nem{ko mladino:Negativno: nadutost, rasna nestrpnost, ob~utek ve~vrednosti.

27. Zakaj so ljudje v dr‘avah, kjer se je uveljavil fa{izem ali nacizem, podpirali to oblast? Pomagaj si z VIRI14–17, 19–23 in u~benikom na strani 38, poglavje Totalitarizem: fa{izem, nacizem.

Gospodarske krize in nemo~ demokracije (po~asen in zapleten sistem) so v ljudeh ustvarili ob~utek, dalahko le mo~na roka izpelje dr‘avo in narod iz krize. U~enci naj poi{~ejo paralele v sodobnosti.

C

• Kak{na je bila komunisti~na resni~nost v Sovjetski zvezi?

28. Leta 1922 se je v Rusiji kon~ala dr‘avljanska vojna med revolucionarji in njihovimi nasprotniki. V u~beniku v shemi Delovanje stalinisti~ne dr‘ave na strani 41 ugotovi, kdo je imel v Rusiji vso oblast.

Vse organe oblasti je nadzoroval politbiro(= vrhovni organ) bolj{evi{ke stranke Sovjetske zveze.

A


29. Primerjaj zgornjo shemo s shemo delovanja parlamentarne demokracije v u~beniku na strani 35. Ugotovibistvene razlike med parlamentarno demokracijo in totalitarno dr‘avo.

V parlamentarni demokraciji je oblast deljena na tri veje, v stalinisti~ni dr‘avi je vseodlo~ujo~i organvodstvo bolj{evi{ke stranke.V parlamentarni demokraciji je najpomembnej{a veja oblasti zakonodajna (parlament), v stalinisti~nidr‘avi zopet vrh stranke nadzira tudi to vejo oblasti.V parlamentarni demokraciji ljudstvo izvoli oblast, v stalinizmu sicer izvoli parlament, ki pa jeenostrankarski, iz ~lanov vodilne stranke, ki tako in tako vse nadzoruje in vodi.

30. Nova oblast je sku{ala prepre~iti gospodarski zlom dr‘ave. Podr‘avila je ve~ino gospodarskih dejavnosti inposredovala pri delitvi skromnih koli~in hrane in obleke (vojni komunizem). Pomanjkanje in neustreznigospodarski ukrepi oblasti (kmet je moral brez od{kodnine oddajati del pridelkov, prireje) so v letih 1921–22povzro~ili veliko lakoto.Do kdaj so bili bolj{eviki in kmetje zavezniki? Zakaj so se njihova pota raz{la? VIR 24.

Zavezni{tvo med bolj{eviki je trajalo kratek ~as, na za~etku revolucije (november 1917), ‘e ~ez pol leta(aprila 1918) pi{e Lenin o koncu zavezni{tva. Bolj{eviki so od kmetov zahtevali trdo disciplino (obvezneoddaje ipd.), s ~emer se kmetje niso strinjali. Poleg tega je opazno tudi ideolo{ko nasprotovanje kmetom– lastnikom (proletarec skoraj nima lastnine).

B

A31. Zakaj so se po Rusiji pojavljali prizori,kakr{nega prikazuje VIR 25 in ki so zahtevali okolipet milijonov ‘ivljenj?

V Rusiji je med leti 1917 in 1920 potekalarevolucija/dr‘avljanska vojna, ki je iz~rpala ‘etako slabo razvito dr‘avo. Tudi ukrepibolj{evikov so {li mnogokrat na {kodo kmetov.Vse to je povzro~alo velike lakote.

32. Rusija je prosila za mednarodno pomo~ v hraniin tako ji je uspelo odpraviti lakoto. V letih 1932–33pa so se razmere v kmetijstvu ponovno zaostrile.Kot posledica prisilne kolektivizacije innesposobnosti oblasti, da bi uredila vpra{anjekmetijstva, je zavladala lakota, ki je pobrala okolideset milijonov ljudi. Oblast se je zavila v molk,ljudje so bili prepu{~eni sami sebi.V VIRU 26 ugotovi, zakaj je takrat prihajalo celodo kanibalstva.

V tridesetih leti 20. stoletja je bila v Rusijipremajhna pridelava hrane, kar je povzro~iloveliko lakoto in celo kanibalstvo.

33. Kdo se je po Leninovi smrti povzpel na njegovomesto? U~benik, stran 43, 1. to~ka.

Na Leninovo mesto je stopil Josip Visarjonovi~Stalin.

B34. Ali propagandni plakat (VIR 27) odra‘adejansko stanje v dr‘avi (VIRI 26, 28, 29)? Utemeljisvoj odgovor.

Propagandni letak (VIR 27) ne govori o lakoti,~istkah in koncentracijskih tabori{~ih,s katerimi je bila posejana Sovjetska zveza.

35. Ugotovi povezavo med VIROM 28 in anekdotov u~beniku Koraki, ob robu strani 42.

Oba vira govorita o velikem brezpravjuv Stalinovi Sovjetski zvezi.

36. Kaj ozna~uje izraz ~istka in zakaj jih jestalinisti~ni sistem izvajal? U~benik, podpoglavjeTotalitarna diktatura, stran 42.

Izraz ozna~uje odstranjevanje politi~nihsopotnikov, tudi iz lastne stranke.

37. Koliko Stalinovih sodelavcev na popravljenifotografiji manjka? Zakaj jih je cenzura odstranila?Kako imenujemo to obdobje izginjanja ljudiv Sovjetski zvezi? VIR 29.

Manjka pet ljudi. Cenzura jih je odstranilapotem, ko so izginili v ~istkah.



38. Primerjaj fa{izem/nacizem in stalinizem:

• ideologijo,

Fa{izem in nacizem poudarjata narod, stalinizem delavski sloj (razred).

• gospodarstvo,

Prvi dve ideologiji delujeta v okvirih kapitalisti~nega (privatno lastni{tvo, podjetni{tvo), delnonadzorovanega gospodarstva), stalinizem je ustvaril socialisti~no gospodarstvo (dr‘avna lastnina,na~rtno gospodarstvo).

• ~lovekove pravice.

Najbolj enotno delujejo vse tri ideologije na tem podro~ju: ~lovekove pravice (svoboda govora, mi{ljenjaitd.) so grobo kr{ene.

C

~. Nacifa{izem zahteva, da se svet uredi po njegovih zamislih

1. V tridesetih letih 20. stoletja so totalitarni re‘imi za~eli uresni~evati svojo vizijo novega sveta. Iz tabelev u~beniku na strani 48 ter ob VIRIH 31 in 32 ugotovi, katere dr‘ave so v tridesetih letih 20. stoletja hotelez vojnami spremeniti svet. Koliko so bile pri tem uspe{ne?

Japonci zasedejo Kitajsko;Italijani Abesinijo in Albanijo;Nemci zasedejo Avstrijo in ve~ji del êhoslova{ke;Mad‘ari priklju~ijo Rutenijo.

A

2. [panska dr‘avljanska vojna se je odvijala na predve~er druge svetovne vojne, med leti 1936–1939. Kateriideologiji sta sodelovali v tej vojni? VIR 32.

V [paniji je na rednih volitvah zmagala Ljudska fronta, ki ni zavra~ala parlamentarne demokracije.Nastala je po posredovanju Kominterne, 1935, zaradi boja proti fa{isti~ni nevarnosti.Zato je trditev Kocbeka (vir 32), da sta se spopadli komunisti~na in fa{isti~na ideologija, utemeljena.

3. Kako sta v tem spopadu ravnali obe strani? VIR 32.

Obe strani sta postopali neusmiljeno: po‘igi cerkva, ubijanje duhovnikov, nasilje nad ‘enskami in otroki(prista{i Ljudske fronte) in fa{isti~na grozodejstva (klanje in pusto{enje) na drugi strani.

4. Zakaj je ob {panski dr‘avljanski vojni pri{lo do delitve duhov? VIR 32 in u~benik, podpoglavje [panskadr‘avljanska vojna, predvsem na strani 48.

Gospodarske krize so pred ljudi postavile vpra{anje, ali predstavlja ve~jo nevarnost komunizem alifa{izem.

B



III. SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI

a. Ali so se pri~akovanja Slovencev v novi dr‘avi uresni~ila?

1. 29. oktobra 1918 je bila progla{ena Dr‘ava SHS. Opi{i vzdu{je ljudstva, ki se je na Kongresnem trguv Ljubljani udele‘ilo proglasitve nove dr‘ave. VIR 1.

Vzdu{je je bilo nabito s pozitivnimi ~ustvi, preveval jih je ob~utek svobode.

2. Iz katerih delov in kdaj je nastala prva Jugoslavija? Zemljevid v u~beniku na strani 52.

Prva Jugoslavija je nastala 1. decembra 1918 iz Dr‘ave SHS ter kraljevin Srbije in ^rne gore.

3. Zakaj sta se omenjena dela zdru‘ila v novo dr‘avo? U~benik, podpoglavje Nastanek nove dr‘ave na strani 52.

Zaradi strahu pred novimi ozemeljskimi zahtevami Italije in Avstrije se je vodstvo Dr‘ave SHS odlo~ilo zazdru‘itev s kraljevinama Srbijo in ^rno goro (na strani antante). Dr‘ava ni bila mednarodno priznana,njene notranje razmere so bile nestabilne (vzpostavljanje dr‘avnega aparata), ‘elja po zdru‘itvi ju‘nihSlovanov.

4. Kdo je predstavljal Dr‘avo SHS, kdo kraljevino Srbijo in ^rno goro ob zdru‘itvi v novo dr‘avo? VIR 2.

Dr‘avo SHS je predstavljalo posebno odposlanstvo Narodnega sveta, kraljevino Srbijo in ^rno goro paprestolonaslednik Aleksander Karad‘ord‘evi}.

5. S pomo~jo zemljevida v u~beniku, dodatek Razmisli, 1. to~ka na strani 54, ugotovi, katera ozemlja so bila tudipo pari{ki mirovni konferenci predmet spora med Kraljevino SHS in njenimi sosedami.

[e vedno je bilo sporno ozemlje Koro{ke, Notranjske in Primorske, Dalmacije (Italija) in meja z Bolgarijo.

6. Kako so Slovenci takoj po koncu vojne re{evali vpra{anje dr‘avne pripadnosti Koro{ke in delov biv{e Spodnje[tajerske? Kak{en uspeh so dosegli na {tajerskem, kak{nega na koro{kem odseku severne meje?VIR 3 in u~benik, podpoglavje Vpra{anje dr‘avnih meja na strani 53.

Slovenci so to ozemlje sku{ali zavzeti z voja{ko silo. Maister in Malgaj sta bila uspe{na, Lavri~ pa se jemoral umakniti iz Dravske doline na grebene Karavank.

7. Na mirovni konferenci so velike sile glede pripadnosti Koro{ke uporabile pravico do samoodlo~be ljudstva.Kako so se na glasovanje pripravljali Slovenci in Avstrijci? VIR 4 in u~benik, stran 52 (slike ob robu) in 2. to~kadodatka Razmisli na strani 54.

Oboji so s propagandnimi akcijami (plakati, razglednice, letaki) ‘eleli vplivati na izid glasovanja.

A

8. Kaj vse je vplivalo na to, da se je na plebiscitu ve~ina prebivalstva cone A odlo~ila za Avstrijo? U~benik,podpoglavje Vpra{anje dr‘avnih meja na strani 53.

Na izid samoodlo~be je vplivala mo~na protisrbska propaganda, neprijazna srbska vojska, slabapreskrba s hrano pod jugoslovansko upravo (1919–1920).

B

SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI


B9. Ugotovi vzroke, zaradi katerih so Slovenci inHrvatje izgubili svoja zahodna ozemlja. U~benik,podpoglavje Vpra{anje dr‘avnih meja na strani 52in zemljevid na strani 54.

Italija je v skladu z londonsko pogodbo (1915)po koncu prve svetovne vojne zasedla zahodnaozemlja Slovencev in Hrvatov. Zaradi rezultatovplebiscita (10. oktobra 1920) je jugoslovanskavlada pohitela in novembra 1920 podpisalarapalsko pogodbo.

10. Na kak{en na~in je Prekmurje pripadloJugoslaviji? Ali se je ta priklju~itev ujemala z‘eljami tamkaj{njega prebivalstva? U~benik,podpoglavje Vpra{anje dr‘avnih meja na strani 53,in VIR 5.

Po zatrtju mad‘arske komunisti~ne revolucije(1919) je sodelovala tudi jugoslovanska vojska(mala antanta) in za nagrado dobila Prekmurje.

C11. Slovenci smo ob koncu vojne izgubili precej{endel narodnega ozemlja. Premisli:

– kaj bi lahko slovenske oblasti bolje zastavile, date izgube ne bi bile tako velike?

Slovenske oblasti so bile premalo anga‘irane,preve~ so se zana{ale na jugoslovanskousmerjenost koro{kega prebivalstva.

– na katere okoli{~ine tedanje slovenske oblastiniso mogle vplivati?

Oblasti niso mogle vplivati na italijanskozasedbo zahodnega etni~nega ozemlja,vpra{ljiv je bil tudi vpliv na jugoslovanskovlado in njeno aktivnost na mirovni konferenci.

A12. V dr‘avi je bilo precej razlik. V u~beniku,podpoglavje Politi~no razmerje sil v dr‘avi na strani55, ugotovi, kaj vse je lo~evalo narode v prviJugoslaviji. Kako je oblast re{evala mnoganasprotja? Karikatura v u~beniku Koraki na strani 55.

Gospodarsko in kulturno razli~na podro~ja,nacionalne razlike, razli~na izobrazbenastruktura, tri razli~ne religije.Oblast je nasprotja re{evala centralisti~no innasilno.

A13. Kralj Aleksander je 6. januarja 1929 zaradivelikih napetosti med Srbi in Hrvati (streli vparlamentu 1928) uvedel diktaturo. Med drugim jeposku{al na silo poenotiti razli~ne narode vJugoslovane. Med Slovenci so vladali razli~nipogledi: eni so trdili, da smo Slovenci le eno odjugoslovanskih plemen, drugi, da smo narod.Katera stranka je zagovarjala prvo stali{~e, kateradrugo? Obe stali{~i tudi strokovno poimenuj. VIRA6 in 7.

Unitarizem (poenotenje kulturnih, gospodarskihin upravno-politi~nih razmer med posameznimijugoslovanskimi pokrajinami – kar naj biprivedlo tudi do enotnega jugoslovanskeganaroda) je zagovarjala liberalna stranka.Avtonomizem (samoupravo Slovenije, kar sorazumeli tudi kot mo‘nost nacionalnesamostojnosti Slovencev) pa je zagovarjalaSLS.

B14. Zakaj je bilo stali{~e Slovenske ljudske strankeza ohranitev slovenstva zelo pomembno? VIR 6 indiagram v u~beniku na strani 57.

SLS je bila najmo~nej{a slovenska stranka.Njen program je obsegal tako skrb za Slovenceizven matice kot tudi socialni program za ni‘jesloje. Zavzemali so se za enakopravnostnarodov Jugoslavije.

15. S ~im so slovenski liberalci utemeljevali svojestali{~e do slovenstva? VIR 7.

Trdili so, da so Jugoslovani en narod in je zatole jugoslovanstvo temelj uspe{nega razvojanaroda (jugoslovanskega) in dr‘ave.

A16. Zakaj je pri{lo do dogodka, ki ga prikazuje VIR8? U~benik, podpoglavje Politi~na vloga kraljaAleksandra, stran 58.

Velika kraljeva pooblastila (vidovdanska ustava– 28. junija 1921), samovoljno podeljevanjemandatov, podpiranje srbskih radikalov, srbskicentralizem in dr‘avni unitarizem, kon~no pa {euvedba {estojanuarske diktature (policijskinadzor) so povzro~ili silovit odpor in posledicaje bil atentat v Marseillesu leta 1934.



17. Kraljeva smrt je pomenila konec diktature in ponovno o‘ivitev parlamentarnega ‘ivljenja. Nevarnost bli‘ajo~ese druge svetovne vojne je prisilila vodilne srbske in hrva{ke politike k sporazumu. Srbi so Hrvatom priznaliustanovitev banovine Hrva{ke in s tem veliko avtonomijo.Kako je SLS odgovorila na ta sporazum? VIR 9.

Z na~rtom preureditve Jugoslavije.

A

B18. Kako naj bi bila po mnenju SLS urejenaJugoslavija in kak{en polo‘aj naj bi v njej imelaSlovenija? VIR 9.

Zahteva po samostojni Sloveniji v okvirufederativne kraljevine Jugoslavije, na podlagienakopravnosti z ostalimi jugoslovanskiminarodi.

19. Kako naj bi se umirila nasprotja med delavciin njihovimi delodajalci? VIR 9. Pomagaj si tudiz razlago pojma »stanovska ureditev dru‘be«v u~beniku, Novi pojmi na strani 40.

Delavci in delodajalci bi se organiziraliv skupnih samoupravnih organizacijah,korporacijah.

C20. Ali so bila pri~akovanja Slovencev ob prestopuiz Avstro-Ogrske v Jugoslavijo izpolnjena na:

– narodnostnem,

Zdru‘ili so se z ju‘nimi Slovani (ta ‘elja jeobstajala ‘e v 19. stoletju) in dobili status enegaod plemen jugoslovanskega naroda.

Prevladoval pa je srbski narod in groziljugoslovanski (= srbski) unitarizem.

– ozemeljskem,

Velik del slovenskega narodnostnega ozemljaje bil izgubljen.

– gospodarskem podro~ju?

Slovenski prostor je bil najbolj razvit predelnove dr‘ave in tak je tudi ostal. To je vsekakorpomenilo velike gospodarske mo‘nostislovenskega gospodarstva (trg, surovine).

b. Kak{no je bilo slovensko gospodarstvo med obema vojnama?

1. V ZAO[, stran 43 (zgornji zemljevid) ugotovi prevladujo~e gospodarstvo v posameznih delih predvojneJugoslavije. Kaj se da iz teh podatkov sklepati o njihovi razvitosti?

Na Gorenjskem, v Zasavju in na mariborskem obmo~ju je bilo rudarsko-industrijsko obmo~je.Osrednja in vzhodna Slovenija sta bili poljedelski obmo~ji, v ostalih predelih je prevladovalo travni{ko-pa{ni{ko obmo~je.

Industrijsko-rudarska obmo~ja v Jugoslaviji:Zagreb z okolico, rudarski bazen osrednje Bosne, obmo~ja Subotice, Osijeka, Novega Sada in Zemuna,rudarski bazeni vzhodne Srbije (Bor, Majdanpek, Ni{, Leskovac) in Makedonija (Skopje).

Poljedelska obmo~ja:panonski predeli, vzhodna Srbija, predvsem osrednja Makedonija, Hercegovina, Dalmacija.Vinogradni{ko-sadjarska obmo~ja:panonski svet, vzhodna Srbija, osrednja Makedonija, Dalmacija.Travni{ko-pa{no obmo~je:osrednji predeli Jugoslavije (dinarsko in {arsko gorovje).

Precej{nji deli Slovenije so bili rudarsko-industrijsko razviti, v ostalih delih Jugoslavije so bili rudarskibazeni in prete‘no ‘ivilska in toba~na industrija. Ve~ji deli ozemlja Jugoslavije so pripadali poljedelstvu,pa{ni{tvu, vinogradni{tvu in sadjarstvu, kar ka‘e, da je bila Slovenija industrijsko precej bolj razvita kotostali deli Jugoslavije.

A



c. Kako smo ‘iveli na Slovenskem v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja?

1. Iz VIRA 10 ugotovi zna~ilne sloje na Slovenskem v obdobju med obema vojnama. Kateri je bil naj{tevilnej{i?Upo{tevaj tudi VIRA 13 in 14.

Zna~ilni sloji na Slovenskem: ni‘ji (mali kmetje, delavci v industriji, prometu in obrti), srednji (dr‘avniuradniki, u~itelji, ve~ji kmetje), bogati (direktorji, podjetniki).

Naj{tevilnej{i so bili kmetje, vir 14 prikazuje dru‘ino, ki je pripadala premo‘nej{emu srednjemu sloju.

B


2. Kje so bila najpomembnej{a industrijska obmo~ja v Sloveniji? ZAO[, stran 43 (spodnji zemljevid).

Industrijska obmo~ja Slovenije:Gorenjska, Ljubljana z okolico, Zasavje, Maribor z okolico, Novo mesto, Ko~evje, okolica Kr{kega inKo~evja.

3. Na{tej nekaj pomembnej{ih gospodarskih dejavnosti Slovenije med obema vojnama. Razporedi jih popomembnosti. U~benik, slike na straneh 61 in 62.

Papirni{tvo, industrija obutve, razvit promet (predvsem ‘elezni{ki), prehrambena industrija. U~enci silahko pomagajo s tabelo v u~beniku na strani 63, 2. to~ka dodatka Razmisli.

4. Kje je slovensko in tudi jugoslovansko gospodarstvo predstavljalo svoje dose‘ke? VIR 11.

Najpomembnej{i so bili sejmi, najbolj znan je bil ljubljanski velesejem.

5. S pomo~jo VIRA 12 opi{i postopek gradnje modernih cestnih povezav v obdobju med obema vojnama.

Na gramozno podlago so polo‘ili hidroizolacijo in nato cesti{~e betonirali.

A

6. Kateri poklici so prevladovali v Jugoslaviji in kateri v Sloveniji v ~asu med obema vojnama?VIR 10.

V Jugoslaviji so mo~no prevladovali kmetje,v Sloveniji tudi, vendar so bili precej bolj kotv Jugoslaviji zastopani delavci, trgovci in ostali poklici.

7. Kaj ti povesta o gospodarski razvitosti Slovenije (Dravska banovina) v primerjavi z Jugoslavijo grafikona VIRA 10?

Slovenija je bila gospodarsko precej bolj razvito obmo~je kot Jugoslavija.

8. Zakaj so bile med Slovenijo in ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami take razlike?

Glavni vzrok le‘i v njeni zgodovinski pripadnosti razviti srednjeevropski dr‘avi Avstro-Ogrski.

B


2. Opi{i ‘ivljenje posameznih slojev:

– premo‘enjske razmere,

Ni‘ji sloj je ‘ivel v neugodnih premo‘enjskih razmerah (za vsakdanje pre‘ivetje – hrana, obleka,stanovanje),srednji sloj si je lahko privo{~il potovanje, ve~ prostega ~asa.

– delovne razmere,

Kmet je delal od jutra do ve~era, delavci so delali osem ur dnevno, {est dni na teden, delovni pogoji sobili sicer bolj{i kot pred prvo svetovno vojno (ve~ varnosti, ve~ strojnega dela);delovne razmere uradnikov, u~iteljev se niso bistveno spremenile glede na predvojno obdobje.

– bivalne razmere,

Bivalne razmere kmetov so bile podobne tistim pred vojno: hi{e brez teko~e vode, strani{~a in elektrike.Podobno so ‘iveli delavci, le da so se ti ve~inoma drenjali po najemni{kih stanovanji (navadno v t. i.kolonijah).

– mo‘nosti izobra‘evanja,

Osnovno izobra‘evanje je bilo dostopno vsem, nadaljevanje {tudija pa je pomenilo vedno ve~je finan~nobreme. Tako so se v vi{jih {olah la‘je {olali otroci srednjega in vi{jega sloja. Mnogi so za {olanjenajemali posojila, ki so jih po zaposlitvi dolgo odpla~evali.

– mo‘nosti zdravljenja.

Zdravnika in zdravila je bilo treba pla~ati.

Pomagaj si z VIRoma 13 in 14 ter u~benikom, stran 64.

3. Na kak{ne te‘ave prebivalstva je opozarjala slovenska oblast v ~asu prve gospodarske krize? Kako so se vkriznih razmerah zna{li trgovci? VIR 15.

Oblast je opozarjala na rast cen najpotrebnej{im ‘ivljenjskim potreb{~inam. Nekateri trgovci so v tujinikupovali blago (pred inflacijo dinarja) po ni‘jih cenah in ga prodajali doma (v ~asu visoke inflacijedinarja) po vi{jih.

4. Kaj ti pove VIR 16 o polo‘aju slovenskega jezika v Kraljevini Jugoslaviji?S tem odgovorom lahko dopolni{ 20. vpra{anje prvega podpoglavja (Ali so bila pri~akovanja Slovencev v novidr‘avi uresni~ena?).

Vir prikazuje dvojezi~no spri~evalo ljubljanskega dijaka iz {olskega leta 1936/37. Dvojezi~nost nakazujete‘njo srbskih oblasti, da svoj jezik uveljavijo v Sloveniji, kjer je ve~ina govorila slovensko.

B

5. Za dvajseto stoletje je zna~ilen razvoj mno‘i~nega {porta. Posamezniki so na vse {tevilnej{ih mednarodnihtekmovanjih dosegali vse bolj{e rezultate. Kako smo Slovenci v obdobju med obema vojnama sledili temurazvoju? VIRI 17, 18, 19 in u~benik na strani 66.

Slovenci smo tekmovali v hokeju, gimnastiki, {ahu, smu~arskih skokih in drugih {portnih disciplinah.

A



6. Kdo je eden najbolj znanih olimpijcev iz obdobja med obema vojnama? S ~im se je zapisal v zgodovinoslovenskega {porta? VIR 18.

Leon [tukelj je na olimpijskih igrah v orodni telovadbi osvojil tri zlata priznanja.

A

7. Na{tej umetnostne sloge tega obdobja na Slovenskem in ugotovi njihove zna~ilnosti. VIR 22 in u~benikKoraki, slike ob robu na straneh 67 in 68.

Umetnostni slogi obdobja med obema vojnama:impresionizem (upodabljanje trenutnega vtisa),ekspresionizem (prikazovanje duhovnega in ~ustvenega izraza upodobljenih oseb),konstruktivizem (uporaba geometrijskih likov v likovnem izra‘anju),socialni realizem (upodabljanje prizorov predvsem iz ‘ivljenja spodnjega dru‘benega sloja).

B

~. Slovenci razdeljeni med {tiri dr‘ave

1. Zamejski Slovenci so bili prvi~ v takem {tevilu lo~eni od slovenskega narodnega telesa. Ob zemljevidu nastrani 72 v u~beniku oceni, kolik{en del Slovencev je bival zunaj meja domovine.

Zunaj meja je bivala dobra tretjina Slovencev.

2. Najhuj{e ~ase so Slovenci do‘ivljali v fa{isti~ni Italiji. Ob u~beniku, podpoglavje Primorska pod Italijo, stran70, opi{i ‘ivljenje primorskih Slovencev v tem ~asu.

Prepoved javne rabe sloven{~ine, prepoved slovenskih kulturnih, {portnih dru{tev, knjig, ~asopisov.Spreminjanje osebnih in krajevnih imen v italijanska.Uni~evanje slovenskih bank, zadrug, podjetij.Izseljevanje Slovencev – v Jugoslavijo, Argentino, za delom po Italiji. Naseljevanje Italijanov.Fa{isti~no fizi~no nasilje (ricinus, pretepanje).Zaporne kazni slovenskim domoljubom. Usmrtitve v Bazovici in na Op~inah.

3. Na kak{ne na~ine so se Slovenci upirali fa{izmu? VIRA 22 in 23.

Ustanavljali so tajne organizacije (TIGR, Zbor sve~enikov sv. Pavla), kulturno delovanje.

4. Kako so ‘iveli Slovenci v Avstriji in na Mad‘arskem med obema vojnama? U~benik, podpoglavji Koro{kiSlovenci v Avstriji in Porabski Slovenci, stran 71.

V obeh dr‘avah je potekala asimilacija (v Avstriji po letu 1938 razpu{~ene slovenske organizacije,ukinjene {ole), preseljevanje Slovencev v Nem~ijo, nekatere v tabori{~a, naseljevanje Nemcev.

A



B5. Zakaj so sosednje dr‘ave Jugoslavije izvajaletak{en pritisk na manj{ine?

V Evropi prve polovice 20. stoletja je bil vmnogih dr‘avah pretirani nacionalizem povsemsprejemljiva ideologija ve~inskega naroda –manj{ina se mu je morala ukloniti (= asimilirati).V sosednjih dr‘avah so bili na oblasti fa{isti~ni(ali vsaj diktatorski) re‘imi, kjer je bila enaglavnih zna~ilnosti preveli~evanje svojeganaroda.

C6. Kak{en je polo‘aj zamejskih Slovencev danes?

Ni ve~ grobe asimilacije, manj{inske pravice semnogokrat kr{ijo (dvojezi~ni napisi, denarja zaslovenske {ole ni vedno dovolj, prav tako zaslovenska glasila).



IV. DRUGA SVETOVNA VOJNA

a. Politika je tudi vzgojo vpregla v priprave na nov spopad

A1. S prihodom nacistov na oblast so se v Nem~ijiza~ele priprave na »popravek« versajskih krivic inna {irjenje ‘ivljenjskega prostora, ki naj bi jimpripadal. Kako so nacisti~ne oblasti dosegle, da sojim Nemci sledili? VIRI 1–3.

Nacizem je intenzivno uporabljal propagando(kot uspe{no sredstvo ideologizacije ljudstva),s katero so mlade na~rtno vzgajali vposlu{nosti vodjem Reicha.

B2. Kaj so hoteli nacisti dose~i s tovrstno vzgojo?VIR 2.

Poslu{no in za ideje nacizma navdu{enomladino.

3. Kdo vse naj bi ogro‘al Nem~ijo? Ali je bilo toprepri~anje utemeljeno? Argumentiraj.

Nem~ijo ogro‘ajo sosede pod vodstvom Francije.(Ob posamezni figuri je zapisano {tevilo rednevojske in rezerv – velikost figure ustrezarazmerjem glede {tevila vojakov posameznearmade. Nemci imajo po versajski pogodbisamo 100 000 najemnikov.Francoski vojak dr‘i v rokah verigo, ki je pripetana gle‘nje ostalih vojakov, sosed Nem~ije.(Francija torej usmerja nem{ke sosede.)

4. Kak{ne so bile naloge Josefa Goebbelsa? VIRA1 in 3.

Goebbelsova naloga je bila propagandnopodpreti nacisti~no politiko.

C5. Vzgoja usmerja otroka in ga pripravlja na ~asodraslosti. Kako bi vzgoja, kot je prikazana v VIRU2, vplivala nate?

U~enec se odlo~a med odporom do take vzgoje(ga uokvirja, vbija slepo poslu{nost) dodruga~nih razmi{ljanj. U~itelj naj mu razlo‘inegativne strani take vzgoje.

A6. Kako si je Nem~ija pripravljala pot do ‘elenegacilja – raz{iriti svoj »Lebensraum« (‘ivljenjskiprostor) proti vzhodu? VIR 4.

Nem~ija je sklepala voja{ke pogodbe zdr‘avami, ki so bile pripravljene sodelovati prinjenih osvajalnih na~rtih.

7. V u~beniku, stran 76, levi grafikon, ugotovi, kakose je Nem~ija sistemati~no pripravljala na vojno.Katerim rodovom vojske je dajala velik poudarek?Desni grafikon na isti strani.

Nem~ija je vlagala v oboro‘evanje iz leta v leto(predvsem od leta 1933) ve~ kot ZDA in VelikaBritanija.Najve~ji poudarek je dajala ve~anju {tevilavojakov in letalstvu.

B8. Kljub velikemu nasprotju, ki je vladalo medkomunisti~no Sovjetsko zvezo in nacisti~noNem~ijo, sta dr‘avi podpisali pogodbo onenapadanju. Kaj ju je privedlo do tegasporazuma? VIR 4 in u~benik, podpoglavje Kam sebo obrnila Sovjetska zveza na strani 74.

Sovjetska zveza si je s to pogodbo ‘elelapridobiti ~as za spopad z Nem~ijo (zaradi ~istkmed oficirskim kadrom in tudi sicer {e ni bilapripravljena na spopad), hotela si je povrniti delpoljskega ozemlja, ki ga je zasedala pred prvosvetovno vojno.

9. Kako bi lahko ti dve dr‘avi uresni~ili tajniprotokol? VIR 4 in ZAO[, stran 35 (zgornjizemljevid). Kak{ne koristi sta si obetali obe straniod tega sporazuma?

Dr‘avi sta za uresni~enje potrebovali povod,npr. »ozemeljsko in politi~no negotovost vpoljski dr‘avi« in si nato vzeli pravico do»urejanja« te negotovosti.Tako Nem~ija kot Sovjetska zveza bi si povrniliizgubljeno ozemlje iz ~asa po prvi svetovnivojni (nastanek Poljske). Nemci pa tako raz{irili»Lenbensraum« proti vzhodu, kar je bil njihovna~rt.

DRUGA SVETOVNA VOJNA


10. Kako bi ob upo{tevanju dosedanjega znanja o pripravah na vojno odgovoril na podnapis k VIRU 5?

Vpra{anje, kdo je (bo) ve~ji lisjak.

C

b. Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi

A1. Hitler je od Poljske zahteval, da vrne Nem~ijiGdansk in da omogo~i plebiscit v Pomorjanskemkoridorju, ki ga je Poljska dobila na ra~un Nem~ijepo prvi svetovni vojni. To zahtevo je postavil vtorek, 29. 8. 1939, ~ez dva dni je zahteval odgovor.Poljaki so odgovorili z mobilizacijo.Kdaj se je za~ela druga svetovna vojna? VIR 6.

1. septembra 1939

2. Kako sta na nem{ki napad na Poljsko odgovoriliFrancija in Velika Britanija. VIR 6 in u~benik,podpoglavje Napad na Poljsko – za~etek vojne,stran 75.

Britanci in Francozi so takoj izvedli mobilizacijoin 3. septembra 1939 (v skladu s sporazumom)napovedali Nem~iji vojno.

3. Kako je britanski tisk ozna~il nem{ko agresijo naPoljsko? VIR 7.

Kot agresijo Hitlerja (tiralica: »zaradi umora, …ugrabitve, kraje in po‘iga«) na Poljsko.

B4. Na kaj je mislil Hitler, ko »je obrazlo‘il razloge, izkaterih je bila Nem~ija primorana, da na oboro‘enna~in re{i spor s Poljsko«? VIR 6 in 1. naloga tegapodpoglavja.

Nem~ija je hotela sprati sramoto versajskemirovne pogodbe in {iriti svoj »‘ivljenjskiprostor«.

5. Zakaj so evropske dr‘ave sprejele ukrepe»voja{kega zna~aja, ki imajo namen pripraviti vsepotrebno za obrambo ozemlja«? VIR 6.

Dr‘ave so vedele, da se vojni ne bo mo~ izogniti.

B6. Kako je bil uresni~en sporazum med Hitlerjemin Stalinom (VIR 4, tajna dolo~ba)? U~benik,podpoglavje Napad na Poljsko – za~etek vojne,stran 75.

Nem~ija in Sovjetska zveza (napad srediseptembra 1939) sta si razdelili Poljskov skladu s sporazumom.

A7. Kak{ne so bile mo‘nosti Velike Britanije vspopadu z Nem~ijo? VIR 8 in u~benik Koraki,2. to~ka v dodatku Razmisli, stran 76.

Nem~ija se je bolj intenzivno oboro‘evala kotnjene nasprotnice (karikatura: top, skozenjstreljajo z grahom).

8. Zakaj je bil Hitler prisiljen v zra~no vojno z VelikoBritanijo? ZAO[, stran 44, spodnji zemljevid.

Britanska mornarica je bila {e vedno mo~nej{akot nem{ka, zato je Hitler posku{al stretibritansko voljo po obrambi z zra~nimi napadi.

9. S kak{nim oro‘jem je hotel Hitler zlomiti moraloBritancev in jih pripraviti do sklenitve miru? VIR 9Kako so se branili Britanci? in VIR 10.

Nemci so napadali z bombniki, tudi civilne cilje.Precej{en del obrambe je nosilo britanskoletalstvo.



B10. Sovjetska zveza je marca 1940 premagala inzasedla Finsko, poleti 1940 si je priklju~ila baltskedr‘ave, Romuniji je vzela Besarabijo.Aprila 1940 je Nem~ija zasedla Dansko inNorve{ko. Maja 1940 je preko nevtralne Belgijenapadla presene~eno francosko armado, ki je vmesecu in pol kapitulirala. Primerjaj napadalnostNem~ije in Sovjetske zveze v prvih vojnih letih.

ê primerjamo {tevilo zasedenih dr‘av, je bilanjuna agresija kar izena~ena.

A11. Med drugo svetovno vojno sta se povezala obanasprotna tabora: fa{isti~ne in protifa{isti~ne sile.Kako se imenuje pogodba, s katero so se povezaleprve sile, kako pogodba druge strani? VIRA 11 in12.

Trojni pakt in Atlantska listina.

12. Katere dr‘ave so ustanovile trojni pakt (tuditrojno os), katere so stopile na ~elo protifa{isti~nekoalicije? VIRA 11 in 12.

Trojna os: Nem~ija, Italija, Japonska.Protifa{isti~na koalicija: ZDA in Velika Britanija.

B13. Kaj poudarjajo ~lanice trojnega pakta? Protikomu je ta pakt predvsem usmerjen? VIR 11 inu~benik, podpoglavje Trojni pakt, stran 77.

^lanice poudarjajo razdelitev interesnih sfer pri»ustvarjanju novega reda«. Mi{ljene so ZDA.

14. Kaj obljubljata avtorja atlantske izjaveljudstvom, ki se bodo pridru‘ila protifa{isti~nemuboju? Kak{en na~rt imata z nacizmom? VIR 12.

Obljubljata izbiro oblasti po ‘eljah narodov(t. j., ne bodo vsiljevali svojih pogledov, nimajosvojih ciljev). Nacizem bodo dokon~no uni~ili.

A15. V letu 1941 sta se v spopad s silami osi zapletli{e dve dr‘avi, Sovjetska zveza in ZDA. Kdaj stavstopili v spopad in kdo je spro‘il prvi udarec?Upo{tevaj, da ~asnik ne objavi novice isti dan, kotse je zgodila. VIRA 13 in 14.

Nem~ija je napadla Sovjetsko zvezo 22. junija1941, Japonska pa ZDA 7. decembra pojaponskem ~asu (oz. 8. decembra poameri{kem) 1941.

16. Pacifik je postal ogromno pomorsko boji{~e.Katero oro‘je je vse bolj prevladovalo v tamkaj{njihspopadih? VIR 15.

Letalonosilke in letala.

17. Kako je Hitler utemeljeval napad na Sovjetsko zvezo? VIR 13.

Po Hitlerju se je nem{ka vojska odmaknila od razmejitvene ~rte s SZ na Poljskem, sovjeti pa so tamza~eli kopi~iti svoje sile.

18. Japonci so nepri~akovano napadli ameri{ko pomorsko opori{~e na Havajih. Kak{en uspeh so dosegli? VIR14 in u~benik, podpoglavje Raz{iritev spopadov na strani 77.

Japonci so povsem presenetili ameri{ko ladjevja. [e dolgo po tem udarcu si ZDA niso povsemopomogle. Japonska je s tem dobila {iroko odprta vrata za osvajanje zahodnega Pacifika. S tem se jetudi kon~al ameri{ki izolacionizem.

B



C19. Primerjaj napad Nem~ije na Poljsko (1. 9. 1939)in Japonske na ZDA (7. 12. 1941). U~benik, stran75 in 78:

– napoved napada,

Oba napada sta se za~ela nenapovedano.

– potek napada,

V obeh napadih sta napadalki uporabilinajsodobnej{e oro‘je. Poljaki so bili tehni~noslab{i nasprotnik, napad Japoncev pa pomeniza~etek nove strategije pomorskega bojevanja:samo z zra~nimi silami, na kar Ameri~ani nisobili pripravljeni.

– rezultat.

V napadu na Poljsko je Nem~ija zlomila njenoobrambno mo~, Japonci so svoj cilj(onesposobiti nasprotnika) le delno dosegli:letalonosilke Enterprise s tremi kri‘arkami indevetimi ru{ilci takrat ni bilo v pristani{~u, karje v nadaljevanju vojne na Pacifiku igralopomembno vlogo.

A20. V letu 1942 so zavezniki dosegli prve velikeuspehe v boju proti silam Osi: junija 1942 porazJaponcev pri oto~ju Midway v Pacifiku, oktobra1942 bitka pri El Alameinu, poraz nem{ko-italijanskih sil v severni Afriki, februarja 1943 porazNemcev pred Stalingradom.Kak{no usodo je do‘ivela nem{ka armadnaskupina, ki je hotela zavzeti Stalingrad? VIR 16.

Nem{ka armada pred Stalingradom je februarja1943 do‘ivela popoln poraz.

21. Septembra 1943 je kapitulirala Italija. Kako jepredsednik italijanske vlade Badoglio utemeljil njenporaz? VIR 17.

Italijanska armada je spoznala premo~nasprotnika. Ker ‘eli narodu prihraniti {e huj{enesre~e, prosi za premirje.

22. Kdo je sestavil izjavo teheranske konference inna koga se obra~ajo? VIR 18.

Izjavo so sestavili Roosevelt, Churchill in Stalin.Obra~ajo se na vse narode, ki so »v srcih inglavah vdana … odpravi trino{tva in su‘enjstva,zatiranja in nestrpnosti«.

B23. Ali je optimizem teheranske izjave o zanesljivivoja{ki zmagi upravi~en? VIR 18.

V tem ~asu se je vojna sre~a ‘e nagibala nastran zaveznikov, o ~emer pri~ajo tudi besede:»Ni je sile na svetu, ki bi nam prepre~ila …«

A24. Angloameri~ani so se ve~ mesecev skrbnopripravljali, da prebijejo Hitlerjev atlantski zid. Kakoameri{ki general Eisenhower imenuje boj, ki se bovsak ~as za~el? S kak{no strategijo so zaveznikiuni~ili precej{en del nem{ke mo~i? VIR 19.

Eisenhower imenuje invazijo »kri‘arsko vojno«.Zavezniki so uni~ili precej{en del nem{kihoboro‘itvenih mo‘nosti z zra~nimi napadi.

25. Kdaj se je za~elo izkrcavanje v Normandiji inkak{ni so bili prvi boji z nem{kimi silami? VIR 20.

6. junija 1944.Prvi boji so potekali med Nemci, ki so bilivkopani za t. i. atlantskim zidom, in zavezniki,ki so iz desantnih ~olnov med nem{ko obrambobredli na kopno (pe{~ene pla‘e) in se tam zaminimalnimi zakloni utrjevali. Opozoriti naogromno {tevilo ‘rtev zaradi na~ina boja,mogo~e tudi na film Re{evanje vojaka Ryana.

26. Druga svetovna vojna je stopila v svoje zadnjeleto. Zavezniki so se ‘e sestajali, da bi uredilivpra{anja po zmagi nad silami Osi.Kateri so bili najpomembnej{i zaklju~ki konferencena Jalti? VIR 21.

1. Razdelitev Nem~ije na okupacijska obmo~ja.2. Brezpogojna nem{ka kapitulacija.3. Uni~enje nem{kega militarizma in nacizma.

27. Na kaj so ra~unali nacisti, da bo obrnilo potekdruge svetovne vojne? VIR 23.

Nemci so ra~unali na dotlej neznana,»~ude‘na« oro‘ja.

28. Kdaj in komu se je predala nem{ka vojska?VIR 24.

Nem{ka vojska se je predala zahodnim invzhodnim zaveznikom.



A29. Kdo je po vojni prevzel oblast v Nem~iji?VIR 27.

V Nem~iji (Avstrija je po Anschlussu spadalak Nem~iji, zato jo je doletela enaka usoda) sooblast prevzele ZDA, Velika Britanija, Francijain Sovjetska zveza.

B30. Kako so se zavezniki opredeljevali do Nemcevin do nacizma? VIR 21.

Zavezniki ho~ejo nacizem uni~iti, Nemce pasprejeti v »dru‘ino narodov«.

31. Kako lahko vsebino tega odlomka raz{iri{ kotsplo{no ugotovitev vzrokov zmage zaveznikov?VIR 22.

Zavezni{ka zmaga je bila posledica materialnein tehnolo{ke premo~i zaveznikov ter odporaokupatorjem.

32. Opi{i vzdu{je v Nem~iji ob za~etku in koncuvojne. VIR 25 in VIR 35 na strani 63.

Za~etno navdu{enje se je spremenilo vuni~enje in brezup.

33. Kak{ni so bili odnosi med zavezniki, ko se jevojna bli‘ala koncu? VIR 26.

Med zavezniki je ob koncu vojne (ponovno)zavladalo nezaupanje.

34. S katerimi ukrepi so hoteli zavezniki Nemcezopet vklju~iti v demokrati~no Evropo? VIR 27.

Nemci morajo sprejeti demokracijo in sevklju~iti v mednarodno ‘ivljenje.Vojni zlo~inci bodo kaznovani.Preobrazba nem{kega {olstva, ki bo naravnanoproti nacizmu in militarizmu.

C35. Kateri od ukrepov potsdamske konference bopo tvojem najbolj spodrezal korenine nacizmu vNem~iji? Utemelji. VIR 27.

U~enec se lahko odlo~a med vsemi tremimo‘nostmi in izbiro utemelji:Nemci morajo sprejeti demokracijo in sevklju~iti v mednarodno ‘ivljenje.Demokracija in mednarodno sodelovanjezmanj{uje mo~ delovanju skrajnih skupin.

Vojni zlo~inci bodo kaznovani.Strah pred kaznijo, gro‘nja podobnim idejamzmanj{uje mo‘nosti za ekstremne ideologije.

Preobrazba nem{kega {olstva, ki bo naravnanoproti nacizmu in militarizmu.Vzgoja mladine omogo~a utrjevanje idej, ki jihotroci sprejemajo v ~asu {olanja (te‘nja oblasti,da nadzoruje {olski sistem).

A36. V vojni je ostala le {e Japonska. S kak{nimisredstvi so Japonci sku{ali zaustaviti neizbe‘enporaz? VIR 28.

Japonci so ra~unali na novo oro‘je (kamikaze)in na pripravljenost na ‘rtvovanje za cesarja.

37. Ameri~ani so nad Japonsko v za~etku avgusta1945 vrgli dve atomski bombi. Katera dr‘ava se ji jeizognila in zakaj? VIR 30.

Atomski bombi se je izognila Nem~ija, ker je»prekmalu« kapitulirala.

38. S ~im je ameri{ki predsednik utemeljevaluporabo atomskih bomb? VIR 31.

Z atomsko bombo so hitro kon~ali vojno in takore{ili ‘ivljenja svojih vojakov, ki bi bilaizgubljena, ~e bi se {e naprej borili na starina~in.V ~asu nastanka tega vira je lahko Trumanovarazlaga uporabe atomske bombe razumljenatudi kot opozorilo SZ (~as hladne vojne).

39. Vojna se je kon~ala. V tabeli v u~beniku, stran85, ugotovi, katere dr‘ave so pla~ale najve~jidavek.

Najve~ji davek so pla~ale Nem~ija, Sovjetskazveza in Japonska.



c. Kako je potekal vojni vsakdanjik?

A1. Ljudem se je ‘ivljenje med vojno temeljitospremenilo. Iz VIROV 32–34 in spodnje slike obrobu, stran 81, v u~beniku navedi spremembe inte‘ave, ki jih je vojna prinesla v vsakdanjik.

Vojna je civilistom prinesla poru{ene domove(begunstvo), lakoto, pomanjkanje mo{kedelovne sile in ve~je zaposlovanje ‘ensk,predvsem v oboro‘itveni industriji.

2. Nemci so bili prvi, ki so med drugo svetovnovojno za~eli bombardirati mesta. Kmalu so tudisami do‘ivljali enako usodo. Opi{i ob~utkeprebivalstva po bombnih napadih. VIR 35.

Ljudje so poleg fizi~nih ran pre‘iveli tudiogromno strahu, utrpeli so psihi~ne posledice.Poslab{ali so se pogoji za ‘ivljenje:pomanjkanje stanovanj, slaba preskrba,uni~ene prometne povezave.

B3. Zakaj je bila taka propaganda, kot jo vidite naspodnji sliki ob robu, stran 81, v u~beniku,potrebna? Zakaj so se ‘enske odlo~ale za ta dela?Kak{ne so bile posledice zanje in za njihovebli‘nje?

Mo{ki so odhajali na fronto, potrebe po vojnemmaterialu so bile vse ve~je. @enske so seodlo~ale za taka dela tudi iz domoljubnihrazlogov. Otroci so bili v ~asu njihoveodsotnosti zaupani sorodnikom, sosedom,cesti, Britanci so jih organizirano preva‘ali napode‘elje, kjer so bili varni pred bombniminapadi.

A4. Nem{ki okupatorji so v zasedenih dr‘avahustvarjali »novi red«. Kako so postopali sposameznimi evropskimi narodi? VIRA 36 in 38 teru~benik, podpoglavje V okupirani Evropi, stran 80.

Nem{ki okupator je preganjal Jude (rasnadiskriminacija), s Slovani in ostalimi prebivalcivzhodne Evrope je postopal skrajno brutalno(su‘enjska delovna sila – podljudje).

5. Predvsem Nemci so ljudi iz okupiranih podro~ijvozili v tabori{~a: delovna ali uni~evalna. Kak{enpostopek za pobijanje so razvili v teh uni~evalnihtabori{~ih? VIR 37.

Usmrtitve v plinskih celicah.

6. Kaj so morali pre‘ivljati Judje med drugosvetovno vojno? VIR 36.

Fizi~no uni~evanje v koncentracijskih tabori{~ih.

7. Judje so svoje trpljenje v ~asu druge svetovnevojne poimenovali holokavst. V u~beniku Koraki,dodatek Novi pojmi, poi{~i pomen te besede. Zakajso se Judje odlo~ili prav za to besedo?

Beseda pomeni v gr{~ini ‘galno daritevbogovom (krematoriji). Pomen te besede lahkorazlo‘imo z dejstvom, da so bili Judje ‘rtvovanirasnim bogovom nacizma.

8. Nasilje je rodilo odporni{ka gibanja. Kako sookupatorji odgovarjali? VIR 39.

Okupatorji so neusmiljeno odgovarjali. Tudiz represalijami nad civilnim prebivalstvom.


40. Ugotovi razliko v razmi{ljanju japonskih in ameri{kih vojakov. VIR 28.

Ameri~ani niso mogli razumeti ‘rtvovanja Japoncev, ki so zavestno odhajali v smrt.

41. Kaj ti pove o ostrini bojev VIR 29?

Govori o ne~love{kih razmerah, ki jih avtor napisa ozna~i z besedo špekel’.

B

42. Ali je uporaba atomskega oro‘ja upravi~ena? Svoj odgovor utemelji.

U~enec se opredeli, pravzaprav navaja pomisleke za in proti.

C


A9. Ana Frank je bila {e otrok. Zakaj nacisti tudiotrokom niso prizana{ali? VIR 36.

Judje kot taki niso smeli obstajati.

A11. Po koncu vojne so zmagovalci opravili obra~uns kolaboracionisti. Ocenjujejo, da je bilo v Francijiusmr~enih okoli 30 000 ljudi, v Belgiji okoli 250, naNizozemskem okoli 40, precej tudi v Italiji in drugihdr‘avah. Mnoge so usmrtili brez sodnih procesov.V to skupino sodi tudi Jugoslavija, kjer {e vedno niznano niti pribli‘no {tevilo ‘rtev niti po ~igavemukazu so mnogi kon~ali.Na kak{ne na~ine so zmagovalci kaznovaliokupatorjeve sodelavce? VIR 40.

Poleg usmrtitev so jih tudi javno zasramovali.

C10. Nekateri nacisti {e ‘ive. Ali jim je potrebnosoditi ali jih pustiti? Kaj meni{ o podobnih zlo~inihproti ~love{tvu v sedanjem ~asu?

U~enci povedo svoje stali{~e. U~itelj najpredvsem argumentira proti stali{~em, ki bipozitivno odobravala zlo~ine.

12. Boginja Pravica (Justicija) je upodobljena z me~em, tehtnico in zavezanimi o~mi. Ali je bila njena pregovornaslepota ob koncu vojne ve~ja ali manj{a kot navadno? Utemelji odgovor.

U~enci se opredelijo do vpra{anja, kaj je pravica, kdo jo pri~akuje in kdo jo (lahko) deli.

C



V. SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

a. Okupatorji so si razdelili Jugoslavijo in Slovenijo

A1. Jugoslavija je 27. marca pristopila k trojnemupaktu. Zaradi odpora Jugoslovanov (voja{ki udarin demonstracije) je Hitler brez vojne napovedinapadel Jugoslavijo. Kdaj se je za~el napad in kamso Nemci najprej udarili? VIR 1.

Napad se je za~el 6. aprila 1941, na nem{ki(danes avstrijski) in bolgarski meji.

2. Katero taktiko so Nemci uporabili v prvih dnehnapada na Jugoslavijo? VIRA 2 in 3.

Nemci so precej napadali z letali in s tempove~ali zmedo pri nasprotniku.

3. Kaj se je dogajalo z jugoslovansko vojsko obnapadu sil Osi? VIR 3.

Jugoslovansko vojska je za{la v kaos in jerazpadla.

4. Jugoslovanska obramba je kmalu odpovedala. Vu~beniku, podpoglavje Aprilska vojna in razkosanjeJugoslavije, stran 88, in VIRU 3 poi{~i argumente,ki bodo podkrepili ali ovrgli to trditev.

Jugoslovanska vojska je 17. aprila 1941brezpogojno kapitulirala. V viru 3: »Zmeda jebila popolna.«

5. Voditelji dovoljenih strank so 6. aprila 1941ustanovili Narodni svet, ki ga je vodil tedanji banDravske banovine dr. Marko Natla~en. Kako jeslovenska oblast ravnala ob razpadu Jugoslavije?VIR 4.

Narodni svet je pozval Slovence inLjubljan~ane, naj se ne uprejo in naj ne ovajajo(svojih nasprotnikov).

C6. Ali bi morale slovenske oblasti ravnati druga~e,kot so navedle v razglasu VIRA 4? Svoj odgovorutemelji.

U~enci se odlo~ajo med podporo temu razglasuin med nasprotovanjem oz. delnim strinjanjem.Odgovor morajo argumentirati.

A7. Kako je okupator razdelil Jugoslavijo inSlovenijo? U~benik, zemljevida na straneh 88in 90.

Razdelitev Jugoslavije (in Slovenije):Slovenija: Gorenjsko in [tajersko Nemci,Prekmurje Mad‘ari, Dolenjsko Italijani.^rna gora, zahodna Makedonija, Kosovo,zaledje Zadra in [ibenika Italijani.Hrva{ka in Bosna postaneta Neodvisna dr‘avaHrvatska.Makedonija in del ju‘ne Srbije Bolgari.Srbija pod Nemci.Zahodna Vojvodina pod Mad‘ari, vzhodna podRomuni.

8. Italijanski okupator je nameraval Slovenceasimilirati, kot je dejal, s »svojo rimsko kulturo«.Kako so se tega vpra{anja lotili Nemci? VIR 5.

Himmler je ukazal etni~no ~i{~enje najprejjugovzhodne Slovenije.

B9. Zakaj so Nemci na prvo mesto med izgnancipostavili slovenske izobra‘ence? VIR 5.

V izobra‘encih so zaradi razvite narodnezavesti videli najve~jo mo‘nost odporanjihovim raznarodovalnim na~rtom.

10. Kdo naj bi pri{el na domove slovenskihizgnancev? Zakaj? VIR 6.

Pred deportacijo v Nem~ijo so izgnancejugovzhodne Slovenije zbirali predvsemv Brestanici (nem. Rajhenburg). Na njihovedomove so naselili ko~evske Nemce, ki bipostali najju‘nej{i branik Nem~ije.

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO


11. Kolik{en del prebivalstva naj bi po Himmlerjevem mnenju izgnali? Kako naj bi ta dele‘ dolo~ili? VIR 5.

V viru dele‘ ni posebej omenjen. Glede na ve~insko slovensko prebivalstvo lahko re~emo, da so hoteliizseliti ve~ino tamkaj{njega prebivalstva. Za vse skupine prebivalstva so najprej ugotavljali nacionalnopripadnost (rodovnik, popisi, ugotavljanje rasnih (biolo{kih) zna~ilnosti).

12. Zakaj so Italijani v prvih mesecih okupacije s Slovenci postopali druga~e kot Nemci? U~benik Koraki,podpoglavje Italijanska Ljubljanska pokrajina na strani 89.

Nem{ki okupator je hotel v ~im kraj{em ~asu germanizirati pokrajino, Italijani so italijanizacijo na~rtovalidolgoro~no, zato so bili njihovi postopki na za~etku milej{i.

B

b. Del Slovencev se je odlo~il za upor


1. K uporu proti okupatorju je pozvala Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki so jo vodili slovenskikomunisti. Kdo vse je {e razmi{ljal, kaj naj Slovenci v tistih te‘kih ~asih storijo? U~benik, stran 92, besedilo obrobu, in stran 94.

Na~rte so pisali tudi prista{i SLS (glasilo Svobodna Slovenija), ki so ostali v domovini, katoli{ki inliberalni politiki v Londonu (londonske to~ke), kot tudi druge stranke v domovini.

2. Kako so se imenovali borci, ki jih je vodila OF? U~benik, stran 91, zgornja slika ob robu, in VIR 7.

Partizani.

3. Kako je okupator odgovoril na oboro‘en upor? VIR 8 in u~benik, stran 93, 2. to~ka v dodatku Razmisli.

Okupator je odgovoril z represalijami (streljanje talcev, hitra sodi{~a) in pove~ano voja{ko aktivnostjo.

A

4. V OF so imeli odlo~ilno vlogo slovenski komunisti. Ugotovi, iz katerih temeljnih to~k OF lahko sklepamo, da soprek OF hoteli zavladati? U~benik, stran 94; upo{tevaj predvsem drugo polovico to~k.

»OF preoblikuje slovenski narodni zna~aj; po osvoboditvi prevzame oblast OF« – te izjave delujejonedemokrati~no, izklju~ujo~e.»… pod vodstvom velikega ruskega naroda« – kar je takrat pomenilo pod vodstvom Stalina, torej bolj{evizma.

5. V ~em sta se bistveno razlikovala programa OF in katoli{ko-liberalnih politikov? V ~em sta se ujemala?U~benik, stran 94.

Programa sta se bistveno razlikovala pri vpra{anju demokracije (londonske to~ke omenjajo»demokracijo« t. j. ve~strankarstvo in kraljevino, izjava OF pa »ljudsko demokracijo«), to~ke omenjajo {eunijo z Bolgarijo, izjava OF pa ne.

V ve~ini to~k se obe izjavi ujemata.

6. Leta 1941 je v partizane od{lo okoli 2000 prebivalcev Slovenije. Ugotovi, iz katerih slojev jih je bilo najve~? Alije dr‘al o~itek njihovih nasprotnikov, da so partizani komunisti? VIR 7.

Najve~ partizanov je bilo iz delavskega, kme~kega in obrtni{kega sloja.Procentualno je bilo leta 1941 najve~ komunistov, vendar so v razmerju do ostalih politi~nih prepri~anjpredstavljali le dobro tretjino.S tega stali{~a ena~enje partizani = komunisti ne dr‘i.

B


c. Na Slovenskem se je razdivjala dr‘avljanska vojna

1. Narodni svet je italijanski okupator poimenoval konzulta, posvetovalno telo. V kaj so se zapletli tedanjislovenski politiki? U~benik, stran 90, zgornja slika ob robu.

^lani narodnega sveta so se zapletli v kolaboracijo. Opozoriti moramo, da s tem {e niso prestopili mejesprejemljivosti. Lo~nica med dopustnim in nedopustnim sodelovanjem poteka po ~rti, ko se nekdoodlo~i za aktivno, predvsem voja{ko sodelovanje. Samo komuniciranje z okupatorjem po mednarodnihmerilih {e ne velja za nedopustno delovanje.

2. Kako je vodstvo OF obra~unavalo s svojimi politi~nimi nasprotniki in s ~im so utemeljevali svoje ukrepe? VIRA9 in 10.

Vodstvo OF je izvajalo usmrtitve svojih politi~nih nasprotnikov.

3. Katere protipartizanske enote so se pojavile na [tajerskem in Dolenjskem? U~benik, zgornja fotografija nastrani 96 in spodnja na strani 97, ter VIR 11.

Protipartizanske enote: va{ke stra‘e, slovenski ~etniki.

4. V kaj se je sprevrglo obra~unavanje med Slovenci? VIRA 11 in 12.

Za~ela se je dr‘avljanska vojna (poleg osvobodilne s partizanske strani).

5. Kako se je kon~al prvi del dr‘avljanske vojne na Slovenskem? U~benik Koraki, podpoglavje Polo‘aj naSlovenskem ob kapitulaciji Italije na strani 96, in VIR 13.

Va{ke stra‘e in ~etniki so bili voja{ko pora‘eni (Turjak, Gr~arice) in razbiti, ujetnikom so partizani sodilina ko~evskem procesu (oktober 1943).

A

6. Junija 1941 je OF ustanovila Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih ~et. Avgusta istega leta so komunistibrez vednosti ostalih ~lanov OF ustanovili Varnostno-obve{~evalno slu‘bo (VOS), namenjeno preganjanjuokupatorjev in njihovih sodelavcev. Kdo zaslu‘i tako oznako, je odlo~alo vodstvo KPS in VOS-a.Kako prikazuje smrt Ehrlicha VIR 9 in kako VIR 10? Zakaj je med njima razlika?

Slovenec (katoli{ki ~asnik) pi{e o uboju Ehrlicha kot ‘rtvi bratomorilskih protislovenskih komunisti~nihmorilcev,IO OF pa imenuje njegovo smrt kot posledico izdajanja interesov slovenskega naroda.Razlika nastaja zaradi razli~no usmerjenih poro~evalcev.

7. Zakaj so se ljudje odlo~ali za vstop v va{ke stra‘e? VIR 13.

»… ker so preganjali ljudi in kradli« – zaradi slabih izku{enj s posameznimi partizanskimi enotami.

B



~. Med vojno OF gradi oblast

A1. Ob zemljevidu v u~beniku na strani 97 ugotovi,kolik{en del Slovenije so nadzorovali partizaniseptembra 1943.

Partizani so nadzorovali ju‘ni in zahodni deldana{nje Slovenije.

2. Kdo je na osvobojenem ozemlju prevzel oblast?Kako so se imenovali izvoljeni organi oblasti?VIR 14.

Na osvobojenem ozemlju je prevzela oblast OF,izvajali so jo terenski odbori oz. po volitvahnarodnoosvobodilni odbori.

3. S katerim dokumentom je padel videzenakopravnosti med skupinami OF? VIR 15.

Z Dolomitsko izjavo 28. 2. 1943.

4. Zakaj je bil Ko~evski zbor zametek povojnegaslovenskega parlamenta? VIR 16.

Ko~evski zbor je postal zametek parlamenta,ker so na njem nastopili izvoljeni predstavnikiljudstva bodo~e slovenske federalne enote.

5. Slovensko partizansko gibanje je bilo deljugoslovanskega. Kdo je bil njihov vrhovni vodja(VIR 17) in kdaj so ustanovili prvo zakonodajno telopovojne Jugoslavije? VIR 18.

Vrhovni vodja je bil Josip Broz, vrhovnozakonodajno telo je postal AVNOJ.

6. Kdaj je nastal prvi slovenski (partizanski)parlament? VIR 19.

Prvi slovenski parlament je bil oklican v^rnomlju, 19. in 20. 2. 1944 – SNOS.

B7. Oceni uspe{nost slovenskega partizanskegagibanja, ~e upo{teva{ tudi isto~asni voja{ki polo‘ajna svetovnih boji{~ih. Zemljevid v u~beniku, stran97, in podpoglavje Proti osr~ju Evrope, stran 83.

V tem ~asu so ‘e imeli zavezniki pobudo nasvetovnih boji{~ih, prav tako partizani pokapitulaciji Italije.

8. V VIRU 15 pod~rtaj izraze, ki govorijo o tem, daso slovenski komunisti prevzeli vodilno vlogo vOsvobodilni fronti slovenskega naroda.

b. ) Avantgardna (vodilna) vloga v slovenskemnarodnoosvobodilnem gibanju pripada glede nanjen program, /…/ Komunisti~ni partijiSlovenije. /…/Druge izmed ustanovnih skupin OF neorganizirajo samostojnih strank ali politi~nihorganizacij.

9. Kateri sklep Ko~evskega zbora govori onadaljevanju dr‘avljanske vojne v Sloveniji? VIR16.

4. Slovenski narod je preko svojih odposlancevna Zboru enoglasno obsodil plavo in belo gardoter zahteval, da ju slovenska narodna oblastneusmiljeno iztrebi.

10. Kako je jugoslovansko partizansko gibanjezavarovalo svojo oblast pred nasprotniki? VIR 18.

Zavarovali so se z odlokom, ki je jugoslovanskivladi v zamejstvu vzel pravice zakonite vlade,zlasti zastopanje Jugoslavije v tujini. Enako jeveljalo tudi za kakr{nokoli bodo~o vlado, ki binastala izven AVNOJ-a.

11. Kako je slovensko partizansko gibanje sledilojugoslovanskemu pri izgradnji oblasti? VIRA 18 in19.

Tako kot je AVNOJ postal najvi{je zakonodajnotelo Jugoslavije, je postal SNOS najvi{jezakonodajno (in izvr{no) telo Slovenije.



d. Osvobodilna in dr‘avljanska vojna se nadaljuje

1. Po uni~enju va{kih stra‘ in slovenskih ~etnikov (oz. bele in plave garde, kot so jih imenovali partizani) je ~ezpol leta nastala nova protirevolucionarna enota. Kako se je imenovala (VIR 21) in kdaj je bila uradnoustanovljena?

Domobranci so bili ustanovljeni septembra 1943.

2. Kaj so partizani o~itali domobrancem? VIR 22.

O~itali so jim prisego Hitlerju in vsem, ki so pobijali Slovence.

A

3. Zakaj ozna~ujemo domobrance (kot tudi va{ke stra‘arje in slovenske ~etnike) za kolaboracionisti~ne enote?VIRA 21 in 22.

Ve~ina je za boj v dr‘avljanski vojni prejela oro‘je od okupatorja.

4. Kako so ~lani begunske vlade v Londonu ocenjevali partizanstvo, kako domobranstvo? VIR 23.

V letu 1944 so v Londonu partizanstvo za~eli pozitivno ocenjevati. Domobranstvo imenujejo »narodna incerkvena {koda«, predvsem zaradi prisege Hitlerju, ki je sklenil uni~iti Slovence in kr{~ansko kulturo.

5. Zakaj so domobranci kljub vsemu do konca vojne vztrajali kot nasprotniki partizanov in s tem tudi zaveznikov?U~benik, podpoglavje Slovensko domobranstvo, stran 99.

Predvsem vodstvo domobrancev (Rupnikov krog) ni hotelo pro~ od Nemcev.

B

e. Partizani na poti k dokon~ni zmagi

1. Partizanom so v nekaterih akcijah pomagala tudi zavezni{ka letala. Ob VIRIH 24 in 25 ugotovi, kje stapotekali prikazani akciji.

Prva akcija je potekala v @u‘emberku, druga pred Izolo.

2. Pred koncem vojne so partizani ustanovili slovensko vlado. Kdaj in kje je bila ustanovljena? VIR 26.

5. 5. 1945 v Ajdov{~ini.

3. Kak{ni ~asi so se za~eli za nasprotnike partizanskega gibanja? VIR 27.

Nasprotniki so be‘ali v strahu pred partizanskim ma{~evanjem.

A



f. Vojni vsakdanjik

1. S kak{nimi problemi se je soo~alo prebivalstvo v okupirani Sloveniji? VIR 29.

Med drugim tudi z rastjo cen.

2. Italijani so Ljubljano v celoti obdali z bode~o ‘ico in bunkerji ter tako hoteli prekiniti stike s partizani v okoli{kihgozdovih. Kdo je lahko vstopal v mesto? VIR 30.

V Ljubljano so lahko vstopali dobavitelji ‘ivil in tisti, ki so izkazali utemeljen vzrok (zaradi javnih koristi).

A

3. Zakaj so cene med vojno nara{~ale? VIR 29.

Pomanjkanje blaga so trgovci izkori{~ali za dviganje cen.

4. Kako so si prebivalci Ljubljane in drugih mest, kjer je bil moten stik s pode‘eljem, pomagali pri prebijanju tehzapor? VIR 30.

Prebivalci Ljubljane so si pomagali z zunanjimi obiskovalci, poleg tega so iskali mesta v ‘ici, kjer je bilmo‘en prehod. Pomagali so si tudi s ponarejenimi izkaznicami ipd.

5. Kaj je okupacija prinesla v slovenske {ole? VIR 31.

Dvojezi~no {olstvo, gotovo pa tudi pritisk na dijake in profesorje, da (se) u~ijo skladno z ‘eljami okupatorja.

B


4. Zakaj naj bi bil napad na @u‘emberk eden najbolj{ih fotografskih posnetkov druge svetovne vojne? VIR 24.

Letalo je bilo posneto v trenutku, ko je izstrelilo rakete.

5. Kdo je ustanovil prvo slovensko vlado? VIR 26.

Prvo slovensko vlado je ustanovil Slovenski narodnoosvobodilni svet in s tem postal samo zakonodajno telo.

6. Zakaj se je za~el beg nasprotnikov partizanov? VIR 27.

Nasprotniki so se bali ma{~evanja partizanov: nekaj zaradi slabih izku{enj, nekateri niso imeli ~istevesti, nekaj je storila propaganda.

B

7. Kako je Ljubljana obele‘ila zmago nad nacizmom? VIR 28.

V Ljubljano je 9. maja 1945 pri{la slovenska vlada, osrednje zborovanje je bilo na Kongresnem trgu.

A



6. V slovenskih mestih so se ljudje otepali s pomanjkanjem in ukrepi okupatorja, ki je zatiral odpor. Kak{nausoda pa je doletela mnoge slovenske vasi? VIR 32.

Okupator je po‘igal vasi.

7. Okupator je kot povra~ilne ukrepe za partizanske napade na svoje oboro‘ene sile streljal talce. Kdaj se jekon~ala ‘ivljenjska pot talca Franca Kostanjevca? VIR 33.

2. oktobra 1942 (ali blizu tega datuma).

8. Zdravstvena slu‘ba partizanskih enot je bila ena najbolje organiziranih med odporni{kimi gibanji v Evropi. Kjeso navadno postavljali take bolnice? Mogo~e katero pozna{? VIR 34.

V odro~nih, gozdnatih predelih. Bolnica Franja (Cerkno), bolnica Pavla (pri Idriji), bolnica Krvavice (podKrimom).

9. Na osvobojenem ozemlju so poskrbeli tudi za kulturno dejavnost. Ob u~beniku, 3. to~ka na strani 103, in VIRU35 opi{i, katere dejavnosti so tam potekale.

Predvsem sta bili razviti gledali{ka (vplivati na prebivalstvo) in grafi~na dejavnost.

A

10. Kje, na pode‘elju ali v mestih, so ljudje bolj ob~utili vojne ~ase? Utemelji svoj odgovor.

Na pode‘elju je bilo ve~ voja{kih operacij razli~nih enot. Mestno prebivalstvo je trpelo zaradiokupatorjevih (in kvizlin{kih) poskusov najti ~lane in sodelavce odporni{kega gibanja.Mestno prebivalstvo je te‘je pri{lo do hrane, ~eprav tudi pode‘elje ni ‘ivelo v obilju.

C


VI. SVET OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE DOZAÊTKA TRETJEGA TISO^LETJA

a. Vojna se je kon~ala

1. Vojna se je v Evropi kon~ala 9. maja 1945. Ljudje so si najprej oddahnili, takoj pa je bilo treba zavihati rokavein ~im prej pokrpati rane. Kak{na je bila prva naloga milijonov, ki jih je vojna pahnila dale~ od doma? U~benik,zemljevid, stran 110.

Vojaki, tabori{~niki, pregnanci so se vra~ali domov.

2. S kak{nimi te‘avami so se spopadali ljudje neposredno po vojni? VIR 2.

Konec vojne je {e vedno zaznamovala lakota, dolga in naporna pot vseh preseljenih, vojakov,pomanjkanje stanovanj, slaba preskrba.

A

3. Nacisti~na tabori{~a so izpustila svoje jetnike. Kako so ljudje, ki jih prikazuje VIR 1, vstopali v svobodo?

Tabori{~niki so do~akali svobodo hudo iz~rpani, s telesnimi in psihi~nimi posledicami. Mnogi so zaradinjih prezgodaj umrli.

4. VIR 2 prikazuje enega od problemov, s katerimi so se soo~ali ljudje po drugi svetovni vojni. Kak{ne prizore bi{e lahko posneli v prvih povojnih letih in jih navedli kot vire tistega ~asa?

Prizori poru{enih domov, sirot brez star{ev, revno oble~enih ipd.

5. Kak{no ob~utje opazimo v VIRU 3, ko britanski kralj nagovarja otroke?

Opazimo ob~utje ponosa, ki naj ga ima mladi rod, ki je po svojih mo~eh juna{ko sodeloval v vojni nastrani zaveznikov.

6. Kako kralj Jurij ozna~i drugo svetovno vojno? Zakaj? VIR 3.

Vojno ozna~i kot totalno vojno – v njej ni bilo lo~nice med boji{~em in zaledjem, med vojaki in civilisti:vanjo so bili vpleteni vsi.

B

7. Ali so si bili ob~utki evropskih otrok po koncu vojne podobni? Pomagaj si z VIROMA 2 in 3.

Povsod je bilo olaj{anje, da je vojne konec. Razlogov za ponos ni imela stran, ki je vojno izgubila.S strahom so gledali v prihodnost tisti, ki so bili na »napa~ni strani« in so se bali ma{~evanjazmagovalcev (v totalitarnih re‘imih vzhodne Evrope).

C

SVET OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE DO ZAÊTKA TRETJEGA TISO^LETJA


b. Po vojni je bilo zavezni{tva konec

1. Po prvi svetovni vojni je nastala organizacija s podobnimi cilji kot OZN. Poimenuj to organizacijo. Kako so~lanice OZN upo{tevale njena pravila? VIR 4. Primerjaj to ugotovitev z razmerami v predhodniku OZN. U~benik,podpoglavje Dru{tvo narodov, stran 27.

Po prvi svetovni vojni je nastalo Dru{tvo narodov, kjer so bile, podobno kot v OZN v~lanjene dr‘ave, kiso upo{tevale skupna pravila, ~e so jim koristila.

B

2. Organizacijo zdru‘enih narodov so ustanovili 24. oktobra 1945. Katere naloge opravlja ta organizacija tudidanes? U~benik, podpoglavje Nov varuh svetovnega miru na strani 108.

Mirovne enote skrbijo za ohranitev miru med sprtimi stranmi.Mednarodno sodi{~e v Haagu razsoja v sporih med dr‘avami.

UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) za izobra‘evanje.UNICEF (United Nations International Children’s Emergency Found) za otroke.FAO (Food and Agriculture Organisation of United Nations) za kmetijstvo.WHO (World Health Organisation) za zdravstvo.UNHCR (Office of the United Nations High Commissionar for Refugees) za begunce.IMF (International Monetary Found), mednarodni denarni sklad.

In {e 40 drugih organov in teles ZN.

3. Medvojno zavezni{tvo v boju proti silam Osi pa je ob koncu vojne razpadlo. Kdaj je Churchill javno opozoril nakonec sodelovanja med Vzhodom in Zahodom? U~benik, spodnje besedilo na strani 111.

5. 3. 1946 na predavanju v Fultonu, ZDA.

4. Ob VIRU 6 in skici v u~beniku, stran 113, opi{i, kak{na je bila ‘elezna zavesa.

Potekala je po meji med dvema dr‘avama. Na vsaki strani je bila te‘ko prehodna ograja s stra‘nimistolpi. Vmes je bil prazen prostor, ki je slu‘il opazovanju mo‘nih ilegalnih prebegov.

5. Zahod je trdil, da se SZ na razli~ne na~ine vme{ava v njihovo notranjo politiko. Kako je Stalin ozna~il tetrditve? VIR 5.

Stalin je izjavil, da so take trditve »neumnost bankrotiranega Hitlerjevega in Goebbelsovega arzenala«.

6. Nasprotja med velesilami so se tako zaostrila, da so se zahodne dr‘ave povezale v NATO pakt, vzhodne pav Var{avsko zvezo. Ob zemljevidu v u~beniku, stran 111, ugotovi, kje sta se voja{ka bloka ozemeljsko stikala.

Bloka sta se stikala ob ‘elezni zavesi (meja med ZRN in Avstrijo na eni strani in NDR, ^SSR inMad‘arsko na drugi strani).

7. Posledice hladne vojne je bilo ~utiti na mnogih podro~jih. Leta 1980 so bile olimpijske igre v Moskvi. Ve~ kot50 prozahodnih dr‘av se jih ni udele‘ilo. Leta 1984 so bile igre v Los Angelesu. Takrat je udarec vrnil vzhodniblok (razen Romunije).Na katere olimpijske igre se nana{ata karikaturi VIRA 7?

Na olimpijske igre 1980.

A



8. Na kak{en na~in je SZ posegala v notranje razmere zahodnih dr‘av? O ~em ho~e Stalin prepri~ati zahodnenovinarje v intervjuju v VIRU 5?

SZ je posegala v politiko komunisti~nih strank posameznih dr‘av in tako tudi v politiko posameznedr‘ave. Stalin pa govori o izbolj{anju odnosov z Zahodom.

9. S kak{nimi voja{kimi sredstvi so si grozili oba bloka in njuni zavezniki? Zemljevid v u~beniku, stran 111.

Glavno te‘o ravnote‘ja strahu so nosila letala, medcelinske rakete z jedrskimi konicami, podmornice,opremljene s podobnim oro‘jem.

10. Na kaj opozarja desna karikatura VIRA 7 (eden krogov je bomba)?

Karikatura opozarja, da se lahko ideja olimpijskih iger zaradi nesodelovanja dela dr‘av izni~i.

B

11. Kako so vse te delitve vplivale na ‘ivljenje ljudi v Evropi? Povpra{aj star{e, znance, kako so do‘ivljali ta letaglede izobra‘evanja, zaposlovanja, uveljavljanja v slu‘bi, svobode govora, potovanj ...

Poi{~ejo spomine udele‘encev tega ~asa.

C

c. Gospodarstvo

1. Po drugi svetovni vojni so ZDA postale najmo~nej{a gospodarska velesila. Njihovo gospodarstvo je dobilo novpolet. Na kak{en na~in prikazuje VIR 8 prepri~anje Ameri~anov, da so najbolj{i?

Govori o optimizmu, stabilnem gospodarstvu, razvoju in uspehu.

2. Kak{en gospodarski sistem so gradili v Sovjetski zvezi? VIR 9.

Socializem.

3. V za~etku petdesetih let je tudi Evropa gospodarsko okrevala. Najbolj je napredovala Nem~ija. Oceni odstoteknjene gospodarske rasti v prvih dvajsetih letih (1950–1970). VIR 10.

V dvajsetih letih je bila gospodarska rast pribli‘no 7-odstotna.

4. Na ~em je temeljil gospodarski napredek Evrope po drugi svetovni vojni? U~benik, stran 117. Za kateriobdobji 20. stoletja se uporablja izraz »zlata doba«?

Gospodarski razvoj je temeljil na znanstvenem in tehni~nem napredku, pospe{evanju gospodarskegarazvoja, Marshallovem na~rtu, pove~anem kmetijskem pridelku, rasti industrije in baby boomu.

Izraz zlata doba se uporablja za 20. ter 50. in 60. leta 20. stoletja. Obe obdobji sta po svetovni vojni!

A



5. Z zemljevida v u~beniku, stran 119, in podpoglavja Zahodna Evropa tekmuje z ameri{kim gospodarstvom nastrani 117 izpi{i gospodarsko-politi~ne povezave, ki so nastale po drugi svetovni vojni. Kako se danes imenujenajmo~nej{a gospodarska in politi~na povezava Evrope?

EGS, EFTA, SEV. Danes je Evropska unija.

6. Ob primeru Velike Britanije ugotovi, kak{no je razmerje med poklici v razviti postindustrijski dru‘bi. VIR 11.

Prevladujejo storitvene dejavnosti (pribli‘no 60 %), pribli‘no 30 % je industrijskih delavcev, nekajodstotkov je {e kmetov.

7. Kaj se dogaja s povpre~nim {tevilom delovnih ur na teden v razvitem svetu? VIR 12.

V razvitem svetu {tevilo delovnih ur pada.

8. Razvita postindustrijska dru‘ba se soo~a tudi s problemi. Katera problema razbere{ iz VIROV 13 in 14?

Razlikuje se vi{ina zaslu‘ka mo{kih in ‘ensk, velika je tudi brezposelnost.

A

9. Razmisli, zakaj so ZDA po drugi svetovni vojni postale najmo~nej{a gospodarska in politi~na velesila?

Najpomembnej{a voditeljica protifa{isti~ne koalicije se je morala med vojno uspe{no oboro‘iti. Vojne nanjenih tleh ni bilo. Ta polo‘aj ji je omogo~il ohranjanje voja{ke (prva jedrska velesila) in politi~nepremo~i. Njena velikost, surovinska baza, razvijajo~a se industrija so ji omogo~ile voja{ko premo~ inpolo‘aj najbolj razvite dr‘ave sveta.

10. V ~em se ujemata VIRA 8 in 9? Kaj ugotovi{, ~e njuno sporo~ilo primerja{ z grafikonom v u~beniku,stran 119?

Obe sporo~ili poudarjata prednosti svojega gospodarskega sistema (kapitalizma, socializma). Grafikondaje prav viru 8.

11. Napredek nem{kega gospodarstva po drugi svetovni vojni je bil izredno hiter. Imenujemo ga nem{kigospodarski ~ude‘. Ugotovi, zakaj se grafikon nem{ke gospodarske rasti po letu 1970 vedno bolj umirja?VIR 10.

Hitri dvigi rasti so mo‘ni predvsem takrat, ko gospodarstvo za~enja s stopnje relativno slabe razvitosti.Ko gospodarstvo dose‘e stopnjo razvitosti (v dolo~enem ~asu in prostoru), je njegov nadaljnji razvojvse manj skokovit.To se je dogajalo z Nem~ijo v prikazanem ~asu: iz poru{ene in premagane dr‘ave po koncu drugesvetovne vojne je s svojo sposobnostjo in zunanjo pomo~jo Zahodna Nem~ija v kratkem doseglapredvojno stanje in stopila na ~elo razvite Evrope.

12. Kak{no je bilo razmerje med poklici pred 100 leti? Pomagaj si z VIROM 11 in znanjem zgodovine izpreteklega leta.

V osemdesetih letih 19. stoletja je prevladoval kme~ki sloj, sledilo mu je industrijsko delavstvo. Nekaj jebilo ostalih poklicev. Slika se je torej v obdobju 100 let v razvitem svetu postavila na glavo.

B



13. Kaj ti pove o razvitosti gospodarstva VIR 12?

Bolj ko je gospodarstvo razvito, manj delovnih ur potrebuje, da u~inkovito opravi svoje delo (stroji).

14. Zaslu‘ek delavcev mo{kega in ‘enskega spola je razli~en. Zakaj nastanejo razlike v pla~ah, kot jih prikazujeVIR 13?

Vpra{anje je namenjeno razpravi, kajti tudi raziskave ne dajejo pravih odgovorov. Lahko bi opozorili naspolno diskriminacijo.

B

~. Vojne po drugi svetovni vojni

1. Iz poglavja Nemirni svet v u~beniku, strani 114–116, izpi{i v kronolo{kem zaporedju najpomembnej{epoliti~ne krize in najve~je voja{ke spopade v drugi polovici 20. stoletja.

Spopadi zaradi blokovske delitve sveta:korejska vojna (1950–53), kubanska kriza (1962), vietnamska vojna (1963–73).

T. i. neblokovski spopadi:dr‘avljanska vojna v Kambod‘i (70.–90. leta 20. stol.), vojna med Irakom in Iranom (1980–99), I. zalivskavojna (1990), napad Sovjetske zveze na Afganistan (1979–89), izraelsko-arabske vojne (1948, 1967, 1973).

Spopadi v Srednji in Ju`ni Ameriki ter Afriki.

Odpori v socialisti~nem taboru:NDR (1953), Mad‘arska (1956), ^SSR (1968).

A

2. Katere vojne se ZDA nerade spominjajo? VIR 15. Katere pa Sovjetska zveza (in njena naslednica Rusija)?VIR 16. Razlo‘i, zakaj.

ZDA vietnamske vojne, SZ vojne v Afganistanu, ker sta obe supersili morali priznati poraz.

3. Ugotovi prevladujo~e vzroke najve~jih voja{kih spopadov v drugi polovici 20. stoletja. U~benik, poglavjeNemirni svet, strani 114–116.

Spopadi, kjer so se kri‘ali interesi obeh blokov, spopadi, kjer so se kri‘ali lokalni interesi vojskujo~ih sedr‘av, in nezadovoljstvo s stalinisti~no verzijo socializma. Vzrok voja{kih spopadov so tudi posledicedekolonizacije.

4. Zakaj ima vietnamska vojna za ZDA grenak priokus? U~benik, podpoglavje Nekatere spopade je spro‘alablokovska delitev, stran 114, in VIR 15.

ZDA so vojno izgubile, poleg tega se je v dr‘avi rodilo mo~no protivojno (mirovni{ko) gibanje, ki jeprecej{en del prebivalstva odvrnilo od vladajo~e politike.

B



5. Kako je svoje interese varovala Sovjetska zveza? U~benik Koraki, podpoglavje Odpori v socialisti~nem taboruna strani 115.

SZ je nemire zatrla z voja{ko silo in tako ohranjala polkolonialno stanje socialisti~nih dr‘av.

6. S katero vojno lahko primerjamo sovjetski poseg v Afganistanu? Zakaj? VIR 16 in podpoglavje »Neblokovski«spopadi.

Sovjetski poseg v Afganistan lahko primerjamo s posegom ZDA v Vietnam – oba sta potekala pribli‘no10 let in se kon~ala z neslavnim umikom.

B

d. Kolonizirani narodi se prebujajo

1. Gospodarsko razvite dr‘ave so {e v prvi polovici 20. stoletja gradile svojo ekonomsko mo~ tudi s pomo~jokolonij. Kak{en odnos so pokazali belci do doma~ega prebivalstva? VIR 17.

Belci so v kolonijah uvedli rasno razlikovanje, ob~utek ve~vrednosti bele rase.

2. Kdaj se je osamosvojilo najve~ kolonij? Na kateri celini je bil obseg dekolonizacije najobse‘nej{i? VIR 18.

Najve~ kolonij se je osamosvojilo v 60. in 70. letih 20. stoletja. Najve~ v Afriki, sledi Latinska Amerika.

3. Kako {e vedno ‘ivi ve~ina prebivalstva biv{ih kolonij? VIR 20 in u~benik, fotografiji na strani 122.

Ve~ina ‘ivi v skladu s tradicijo (z vrinki zahodnega sveta), mnogim je lakota stalni spremljevalec.

A

B4. V proces osamosvajanja kolonij je posegalaSovjetska zveza. S pomo~jo osvobodilnimgibanjem je uveljavila svoj vpliv v osamosvojenihdr‘avah. Kako lahko ugotovi{ vpliv SZ v VIRU 19?

SZ je posegala v osvobodilna gibanja s svojoideologijo (revolucija, socializem) in dobavooro‘ja.

C5. Dr‘ave svetovnega juga so uradno samostojne,dejansko pa pod mo~nimi vplivi razvitega sveta(politi~ni, gospodarski). Prebivalstvo pa ve~inoma‘ivi v rev{~ini in zaostalosti. Kako bi ti re{ilza~arani krog rev{~ine, ki je shematsko prikazanav u~beniku, stran 122?

Vpra{anje je namenjeno razmisleku, kje (kako)bi prekinil za~arani(e) krog(e).



e. Znanost in vsakdanjik

1. Razvoj znanosti je v zadnjih stoletjih vse hitrej{i. V u~beniku, podpoglavje Znanost razvija gospodarstvo,gospodarstvo podpira razvoj znanosti, stran 123, ugotovi glavne zna~ilnosti t. i. postindustrijske dru‘be zadnjihdesetletij 20. stoletja.

Zna~ilnosti postindustrijske dru‘be:znanje, robotizacija, informatizacija, mehanizacija, vlaganje velikih finan~nih sredstev v razvoj znanja,tehnologije in tehnike;negativni u~inki: preveliki in neustrezni posegi v naravo.

2. Katere metode pouka se uveljavljajo? VIR 21.

Vedno ve~ je izkustvenega u~enja.

3. Kak{no smer razvoja opazi{ pri dol‘ini pri~akovane ‘ivljenjske dobe v 20. stoletju v navedenih dr‘avah?VIR 24.

@ivljenjska doba prebivalstva se dalj{a.

A

4. Zakaj sodobna proizvodnja zahteva vse manj ljudi? Ugotovi negativne in pozitivne posledice. VIR 23.

Mehanizacija in robotizacija zahtevata vse manj ljudi. Negativne posledice: izgubljanje delovnih mest.Pozitivno: pove~evanje izobrazbene ravni, olaj{anje dela, lahko tudi kvalitetnej{i izdelki.

5. Prosti ~as lahko zapolnimo z razli~nimi dejavnostmi. V u~beniku, stran 128, poi{~i v grafikonu naslednjeodgovore:V kateri od navedenih dr‘av so imeli prebivalci najve~ prostega ~asa? Bodi pozoren na na~in pre‘ivljanjaprostega ~asa mo{kih in ‘ensk!

Najve~ prostega ~asa so imeli mo{ki v SZ in ZDA. Med ‘enskami prednja~ijo Ameri~anke.

Kje so najve~ ~asa namenjali izobra‘evanju?

Najve~ji dele‘ prostega ~asa, ki je namenjen izobra‘evanju, je prikazan pri mo{kih in ‘enskah v SZ.

Kje so najve~ gledali televizijo?

Najve~ so gledali televizijo v ZDA. Tudi najve~ji dele‘ prostega ~asa je bil namenjen temu opravilu.

Kje so se najve~krat posve~ali dru‘abnosti?

Tudi tukaj prednja~ijo Ameri~ani obeh spolov.

Kaj ti povedo ti podatki o teh dru‘bah?

Ameri~ani imajo na razpolago ve~ prostega ~asa (razvita industrijska dru‘ba), ki ga porabijo za sebe inprijatelje. Drugod morajo ve~ delati, prostega ~asa je manj, tudi navade so druga~ne (npr. dru‘abnost).

B



f. Padec komunizma

A1. Totalitarizem komunisti~nih dr‘av se je konecosemdesetih let 20. stoletja zna{el v nara{~ajo~ikrizi. V hladni vojni sta se pokazala gospodarska{ibkost in voja{ko zaostajanje vzhodnega bloka.Zakaj vodilna Sovjetska zveza ni vzdr‘ala tekmez Zdru‘enimi dr‘avami Amerike? U~benik,podpoglavje Sovjetska zveza ni vzdr‘alagospodarske tekme, stran 130.

Oboro‘evalna tekma je zahtevala vse ve~finan~nih sredstev, ki jih je dajalo gospodarstvodr‘av, vpletenih v ta boj. Sovjetskogospodarstvo zaradi svoje vse ve~je zaostalostiza ameri{kim ni ve~ zmoglo tekme z Ameri~ani.

2. Kdo je za~el v Sovjetski zvezi z reformamigospodarstva in politi~nega ‘ivljenja? U~benik,spodnja slika ob robu, stran 131.

Mihail Gorba~ov.

3. Katero dejanje je na simbolni ravni pomenilokonec komunisti~nih re‘imov Vzhodne Evrope?VIR 26. Mogo~e ve{, kak{na je bila usoda ‘eleznezavese?

Padec berlinskega zidu in ukinjanje ‘eleznezavese.

4. Kak{ne so posledice padca komunizma?U~benik, podpoglavje Ali je mogo~e »kratkostoletje socializma« pozabiti?, stran 132.

Zaradi padca komunizma se je za~el proces(mirnega) razpadanja Sovjetske zveze, vdr‘avah vzhodnega bloka so izvedlidemokrati~ne volitve, ^SSR se je raz{la pomirni poti, Jugoslavija je razpadla z vojnami.Uvajali so kapitalisti~no gospodarstvo.

B5. S pomo~jo VIRA 25 ugotovi, kaj je v Romunijipripeljalo do krvavega obra~una s Ceausescujemin njegovim re‘imom?

Ceausescujev re‘im je s svojim totalitarizmomzbujal velik odpor pri Romunih. Izbruhnezadovoljstva je hotel ukrotiti s silo, kar pa jeprivedlo do njegove aretacije in hitre usmrtitve(25. 12. 1989, skupaj z ‘eno).

6. Kak{ne mo‘nosti je imel Gorba~ov s svojimireformami v takratni Sovjetski zvezi? U~benik,spodnja slika ob robu, stran 131.

Karikatura opozarja na velike (prakti~nonere{ljive) te‘ave M. Gorba~ova z reformamiSovjetske zveze.

7. Ali so znotraj enopartijskega sistema mo‘nekorenite gospodarske reforme?

Totalitarizem navadno posega tudi na podro~jegospodarstva. Tak je bil predvsem komunisti~nitotalitarizem, kjer je bil ena~aj stranka =upravljavec dr‘ave = lastnik gospodarstva.Gospodarstvo je zato delovalo predvsem poideolo{kih in ne gospodarskih principih.

Fa{isti~ni totalitarizem je bil v gospodarskemsmislu manj ideolo{ki, saj je dopu{~al privatnolastnino in zasebno pobudo.


B6. Kaj povzro~a obilje dobrin v razvitem svetu?U~benik, 1. to~ka v dodatku Razmisli, stran 128.Kam pelje taka miselnost glede na zdravje, osebnozadovoljstvo, vrednote?

Potro{ni{tvo ni zdrav na~in ‘ivljenja, ne nudiosebnega zadovoljstva (materialne dobrine sosredstvo za ‘ivljenje, cilj naj bo drugje),vrednote ne bi smele ostati na nivojuzadovoljevanja telesnih potreb.

C7. Zakaj imajo nekateri otroci kljub vsemu odpor do{ole – kot verjetno u~enci, omenjeni v VIRU 22?

U~enci naj razmislijo o vzrokih svojega odporado {ole.


B8. Terorizem postaja eden od pomembnihproblemov na{ega ~asa. Ali je tak na~in obrambe,kot ga na~rtujejo Ameri~ani (u~benik, 1. to~ka vdodatku Razmisli, stran 130), uspe{en odgovor naakcijo, kakr{na je prikazana v u~beniku, stran 135spodaj?

Vesoljski {~it je voja{ka doktrina, ki je nastala{e v ~asu hladne vojne, ko sta bila nasprotnikadve supersili. Moderni terorizem ne nastopamasovno, niti odkrito, pa~ pa udari najve~kratnenapovedano in na civilne cilje. Tak na~inobrambe proti terorizmu (tak kot trenutno je) neu~inkuje.

C9. Sodobnost nam ponuja nove izzive. Kje se potvojem mnenju skrivajo pasti in kaj ~love{tvuponuja nove mo‘nosti? Pri odgovoru si pomagaj spoznavanjem zgodovine in osebnim zanimanjemza teko~o problematiko na radiu, televiziji in vdrugih medijih.

Naloga je mi{ljena kot razmislek o navedeniproblematiki – u~encu je prepu{~enaustvarjalnost (seveda na temelju dejstev).



VII. JUGOSLAVIJA IN SLOVENIJA OD KONCA DRUGESVETOVNE VOJNE DO ZAÊTKA 21. STOLETJA

a. Neusmiljenost zmagovalcev

A1. Kak{ne ob~utke in upe je v pre‘ivelih zbujalkonec vojne? VIR 1.

Pre‘ivele je navdajalo veselje nad ‘ivljenjem,novo upanje.

2. V kaj so med vojno verovali mnogi partizani?VIR 1.

Mnogi so verjeli v spremembo sveta in ~loveka– v bolj{i in pravi~nej{i svet.

3. Za koga ob koncu vojne ni bilo upanja? VIRI 2, 3in 4.

Za protipartizansko stran.

4. Kak{ne govorice je {irila oblast o usodi ujetihdomobrancev, ki so jih Britanci vra~ali iz Koro{ke?VIR 5.

Trdili so, da so domobranci v prevzgajali{~ih.

5. Ugotovi skupno {tevilo ‘rtev partizanskih inprotipartizanskih enot med vojno in po njej. VIR 6.

21 800 partizanov in 26 480 ~lanovprotipartizanskih enot.

6. Katera starostna skupina prebivalstva naSlovenskem je imela med drugo svetovno vojnonajve~ ‘rtev? VIR 7.

Najve~ ‘rtev je bilo med mladimi, ki so komajdopolnili dvajset let ‘ivljenja.

B7. Pojasni razliko v opisovanju usode vrnjenihdomobrancev med VIROMA 2 in 4.

Vir 2 (uradno (dr‘avno) glasilo) opisujevra~anje domobrancev, in ‘eli pokazatikorektnost pri ravnanju z ujetniki, se izognitiobsojanju javnosti. Vir 4 je poro~ilo pobeglegas kraja poboja pri Hrastniku – ‘eli prikazatisvojo zgodbo, morda o~rniti zmagovalce.

8. Zakaj je bil poboj domobrancev v tako ostremnasprotju z idejami narodnoosvobodilnega boja?VIRA 1 in 5.

Ideologija osvobodilnega boja je govorila tudi ospremembi sveta in ~loveka v smislupo~love~enja ljudi.

9. Premisli, zakaj je bilo {tevilo padlih partizanovprecej ve~je kot pri njihovih nasprotnikih. Kdaj jeumrlo najve~ ljudi iz protirevolucionarnega bloka?Zakaj? VIR 6.

Partizani so se bojevali tako z okupatorjem kots svojimi politi~nimi nasprotniki, njihovinasprotniki so z okupatorjem v glavnemsodelovali v protipartizanskem boju – zato je‘rtev pri partizanih med samo vojno bistvenove~je kot pri njihovih nasprotnikih.Najve~ partizanskih nasprotnikov je bilo pobitihtakoj po drugi svetovni vojni.

10. Kako sta se obe vojni odra‘ali na demografskipodobi slovenskega prebivalstva? VIR 7. Ali sodogodki, omenjeni v VIRIH 2–6, bistvenopripomogli k tej demografski sliki?

Obe vojni ka‘eta primanjkljaj najbolj vitalnegadela generacije. Povojni poboji {e dodatnopove~ajo primanjkljaj na mo{kem delustarostne piramide.

JUGOSLAVIJA IN SLOVENIJA OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE DO ZAÊTKA 21. STOLETJA


b. Komunisti prevzamejo oblast

1. Komunisti~na stranka je pri{la na oblast z zmago partizanskih sil med drugo svetovno vojno. Sporazum Tito-[uba{i} jo je zavezoval, da mora nova oblast izpeljati demokrati~ne volitve, kjer se bodo ljudje odlo~ili, kdo najjim vlada.Kako je komunisti~na stranka predstavljala svojo opozicijo (politi~ne nasprotnike)? VIR 8.

Opozicija naj bi bila stari tabor narodnih sovra‘nikov, ki vle~e kolo zgodovine nazaj in nima programa.

A

2. 11. novembra 1945 so bile prve volitve, kjer so volili ustavodajno skup{~ino. Opi{i tehniko glasovanja inspomin ene od udele‘enk na te volitve. U~benik, 2. to~ka dodatka Razmisli, stran 140.

Volivec je dobil kroglico. Z njo v zaprti dlani je moral nakazati, kot da kroglico spu{~a v vsako od obehskrinjic. V eno jo je dejansko vrgel.

Opis volitev: »Pri volitvah so veliko goljufali. Pri vsaki skrinjici je stal opazovalec.«

3. 29. novembra 1945 je bila razgla{ena republika Jugoslavija, 31. januarja 1946 pa ustava Federativne ljudskerepublike Jugoslavije (FLRJ). Komunisti~na partija si je pridobila vso oblast.Kako so v vladajo~i stranki nadzorovali morebiten odpor proti vodilni in edini (komunisti~ni) stranki? VIR 9.

Komunisti so nadzorovali tisk in papirnice. @e z nadzorom nad dobavo papirja tiskarnam so lahkoonemogo~ili izid neza‘elenih besedil. Nadzorovali so tudi druge medije: radio, film.

4. Kako je oblast posegala v vzgojo? VIRA 10 in 11 in spodnji plakat v u~beniku, stran 147.

U~enci so se v prvem razredu morali v~laniti v Pionirsko zvezo, ki je predvsem s proslavami in delovnimiakcijami skrbela, da so pionirji ustvarjali pozitiven odnos do NOB, revolucije, Tita. [ola je skrbela zapoudarjanje vrednot revolucije in partije. U~itelji so imeli nalogo spremljati odnos u~encev in njihovihstar{ev do vladajo~e ideologije.

5. Velik vpliv Josipa Broza Tita in Komunisti~ne partije v Jugoslaviji in zunaj nje je vedno bolj motil sovjetskovodstvo. Zato je junija 1948 Informbiro (skupna organizacija komunisti~nih strank ve~ dr‘av pod vodstvomSovjetske zveze) poslal jugoslovanskim oblastem resolucijo. Kaj so v njej o~itali Titu in ostalim? VIR 12.

O~itki Informbiroja: KPJ se je izlo~ila iz dru‘ine bratskih komunisti~nih partij in s tem iz IB.

6. Jugoslovanska oblast je najprej hotela dokazati, da je na pravilni poti (druga nacionalizacija, prisilnovklju~evanje kmetov v zadruge). Ker pa o~itki iz vzhodnega bloka niso prenehali, se je odlo~ila za prelom. Kaj jedoletelo ljudi, ki so trdili, da ima Stalin prav? Podpoglavje Informbirojevski spor v u~beniku, stran 147.

»Informbirojevce« je jugoslovanska oblast zapirala, nekatere so poslali v koncentracijska tabori{~a.

7. Kako je Rankovi}, na~elnik jugoslovanske policije, opisoval koncentracijsko tabori{~e na Golem otoku? VIR13. Primerjaj ta opis s 1. to~ko dodatka Razmisli v u~beniku, stran 149.

Rankovi}ev opis Golega otoka: »… delovi{~e socialisti~ne izgradnje, kjer je zapornikom, polegkoristnega fizi~nega dela, omogo~eno tudi kulturno-prosvetno ‘ivljenje.«

B



8. Eno pomembnih demokrati~nih na~el so neodvisna sodi{~a. Kaj je o tem menil ideolog jugoslovanskihkomunistov Edvard Kardelj? VIR 14.

Kardelj je bil proti neodvisnim sodi{~em – sodi{~a naj bodo »na liniji partijske politike«.

9. Katere lastnosti so komunisti pripisovali sebi, katere politi~nim nasprotnikom? VIR 8.

KPJ ima vse dobre zamisli, opozicija nobene.

10. Zakaj so komunisti dosledno nadzorovali tisk? VIR 9.

Kontrola tiska je pomenila (pomeni) kontrolo javnega mnenja.

11. V ~em se odra‘a totalitarna narava jugoslovanske oblasti? VIRI 10, 11, 13 in 14.

Mladini so vsiljevali svojo ideologijo, politi~ne nasprotnike so zapirali (tudi v koncentracijska tabori{~a),sodi{~a niso smela soditi neodvisno.

12. Kako imenuje vodstvo IB svoje somi{ljenike v KPJ? Kaj ho~ejo s to oznako poudariti? VIR 12.

IB svoje somi{ljenike imenuje »zdrave sile«. Poudariti ho~e, da jih {e ni oku‘ila zahodnja{ka mentaliteta,da so {e na edini pravi poti marksizma-leninizma.

13. Zakaj je Rankovi} na ta na~in opisal strahote Golega otoka? VIR 13.

KPJ ni hotela javno priznati svojih nedemokrati~nih in ne~love{kih postopkov, ker bi s tem zanikalatisto, kar je najbolj poudarjala: skrb za ~loveka.

B

14. Kako bi se po~util, ~e bi vedel, da mora u~itelj spremljati tvoje zasebno ‘ivljenje, kot to prikazuje VIR 11?

U~enec opi{e (na podlagi v‘ivljanja) svoja ob~utja, pomisleke ipd.

C

c. Jugoslavija se je borila za pravi~nej{o mejo z Italijo in Avstrijo

1. Velik del slovenskega narodnega ozemlja so med drugo svetovno vojno z narodnoosvobodilnim bojempriborile partizanske enote. Kje so bile najbolj uspe{ne? VIR 15.

Partizani so bili glede ozemeljskih pridobitev najbolj uspe{ni na Primorskem.

2. Kdaj sta Italija in Jugoslavija priznali skupno mejo? U~benik, podpoglavje Spreminjanje zahodne meje,stran 144.

Osimski sporazumi 1975.

A



3. Kdo vse je sodeloval pri boju za slovenske meje? VIR 16.

Pri tem boju so poleg partizanov sodelovali tudi slovenski zgodovinarji (Fran Zwitter) in pravniki.

4. Kaj dolo~a avstrijska ustava glede javne rabe slovenskega in hrva{kega jezika? VIR 17.

Ta dva jezika sta dopu{~ena kot uradna jezika poleg nem{~ine na podro~jih, kjer je ustrezno {teviloomenjenega prebivalstva na Koro{kem, [tajerskem in Gradi{~anskem.

A

5. Izdelaj ~asovni trak sprememb, ki so se dogajale na slovenskem zahodnem narodnem ozemlju od koncadruge svetovne vojne do dolo~itve zahodne jugoslovanske (dana{nje slovenske) meje. U~benik, zemljevida,strani 144 in 145.

za~etek maja 1945 – Trst zasede jugoslovanska vojska;12. 6. 1945 – Jugoslovani se umaknejo iz Trsta; predvojno Julijsko krajino razdelijo zavezniki na cono Ain B;julij–oktober 1946 – pari{ka mirovna konferenca brez sprejemljivih re{itev za jugoslovansko-italijanskomejo;10. 2. 1947 – podpis mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo – toliko Jugoslovanov v Italiji kotItalijanov v Jugoslaviji – ustanovljen STO;16. 9. 1947 – STO za~ne obstajati, cona A in B;5. 10. 1954 – londonski sporazum: ve~ina cone (Trst z okolico) k Italiji, ve~ina cone B k Jugoslaviji;10. 11. 1975 – osimski sporazumi: uradno ukinjen STO in s tem dolo~ena jugoslovansko- italijanskomeja.

6. Kak{no prepri~anje je prevladovalo med politiki glede na~ina dolo~anja povojnih meja? VIR 16.

Slovenski oz. jugoslovanski politiki so ra~unali, da jim bo osvojeno ozemlje brezpogojno tudi pripadlo.

7. Kako dolo~ila avstrijske ustave (VIR 17) uveljavljajo v sedanji avstrijski praksi? Kako ‘ive Slovenci v Italiji inna Mad‘arskem?

Dolo~be avstrijske ustave Avstrija ve~krat kr{i (ne dovolijo dvojezi~nih napisov, omejujejo financiranjeslovenske kulture, npr. radio ipd.). Podobno velja za Italijo. Bolj{i polo‘aj je na Mad‘arskem.

8. Ali je bila jugoslovanska politika pri dolo~anju meja uspe{na? U~benik, poglavje Slovenske meje in Slovenciizven domovine, stran 144.

Jugoslovanska politika je po drugi svetovni vojni obdr‘ala veliko ve~ ozemlja, kot so ga Slovenci imeli vprvi Jugoslaviji. Rezultati avstrijskega plebiscita po prvi svetovni vojni, jugoslovanski komunisti~nire‘im in interesi velesil pa so tudi na zahodnem etni~nem ozemlju velik del Slovencev pustili izven mejaJugoslavije.

9. Katere Slovence je jugoslovanska oblast rada zamol~ala? Zakaj? U~benik Koraki, podpoglavje Slovenci vdrugih dr‘avah na strani 145.

Jugoslovanska oblast je zamol~ala predvsem tiste Slovence, ki so ob koncu vojne emigrirali. Prav tako{e vse nadaljnje politi~ne emigrante.

B



~. Kako smo ‘iveli v socializmu?

A1. Katerim podro~jem je morala jugoslovanskaoblast posve~ati najve~ pozornosti? VIR 18.

Povojni obnovi poru{ene domovine.

2. S kak{nimi te‘avami se je sre~evalo prebivalstvov prvih povojnih letih? VIR 19.

Poru{eni domovi, brezposelnost, pomanjkanje,mnogi se niso ve~ vrnili.

3. S ~im je oblast nadome{~ala pomanjkanjestrojev in denarja za obnovo poru{ene domovine?U~benik, uvodna fotografija in besedilo, stran 141.

Stroje so nadome{~ali ljudje z brezpla~nimdelom. Uvedli so tudi mladinske delovnebrigade.

B4. Kot mnoge tedanje evropske dr‘ave je tudiJugoslavija uvedla ‘ivilske nakaznice. Zakaj je biloto potrebno? U~benik, 2. to~ka dodatka Razmisli,stran 143.

Z racionirano preskrbo je dr‘ava omogo~iladostop (nakup) do minimalnih koli~in osnovnih‘ivljenjskih potreb{~in in industrijskihproizvodov.

5. Zakaj je oblast {e desetletja spodbujala delomladinskih delovnih brigad, ~eprav je bilo njihovodelo gospodarsko vse manj pomembno inpotrebno? U~benik, uvod v poglavje Gospodarskirazvoj na~rtuje dr‘ava, stran 141.

Delovne brigade so imele omejen delovni invelik propagandni u~inek (»delovna mladinagradi novo Jugoslavijo«).

C6. Kako bi danes ravnal v razmerah, kot jihprikazuje VIR 19?

Naloga je podana u~encu, da se v‘ivi v ~aspomanjkanja po koncu vojne in mogo~e tudiugotovi, da je trenutno obilje lahko kon~no.

A7. Oblast je ‘elela togo plansko gospodarstvo indr‘avno lastnino predruga~iti s samoupravljanjem:lastniki gospodarskih obratov naj bi bili vsi (zato sotako lastnino imenovali dru‘bena lastnina), delavcibi postali upravljavci, torej odgovorni za njihovobstanek in razvoj.Zakaj je samoupravljanje po‘iralo veliko delovnega~asa? U~benik Koraki, zgornja fotografija na strani148.

Delavci so med delovnim ~asom presedeliveliko delovnih ur na sestankih.

8. Jugoslovansko gospodarstvo je bilo centralnovodeno, proizvodnjo so planirali, ve~inski lastnik jebila dr‘ava. Zaradi teh razlogov so se pojavljalekrize. Kako so jih sku{ali premagati? VIR 22.

Z uvedbo samoupravljanja: delavci bi prevzeliodgovornost za sprejete odlo~itve.

B9. Kateri podatki v VIRU 20 ti govorijo o standarduprebivalstva? Kam bi glede na te podatke uvrstilSlovenijo, ki je bila takrat del Jugoslavije?

Podatki, ki govorijo o: avtomobilih, telefonih,radijskih in TV-sprejemnikih.Slovenija je bila dale~ pred Jugoslavijo in pravtako dale~ za Italijo in Avstrijo. Razmerjepribli‘no 1 : 3 v korist Slovenije v primeruJugoslavije in pribli‘no enako razmerje medSlovenijo na eni strani ter Italijo in Avstrijo,vendar v korist zadnjih dveh. Pri radijskihaparatih je razmerje manj{e.

10. Kaj so hoteli dose~i plakati z vsebino, kot josporo~a VIR 21? Kako imenujemo sporo~ila s takovsebino?

@eleli so dose~i ve~jo odgovornost do dela.To imenujemo propagandni letak, plakat.

11. Katera dr‘ava je bila po podatkih VIRA 20 v{estdesetih letih 20. stoletja gospodarsko najboljrazvita? Kam bi uvrstil Slovenijo?

Najbolj razvita je bila Italija. Slovenija je sodilamed srednje razvite evropske regije.



A13. Ugotovi stopnjo zaposlenosti prebivalstvaSlovenije v jugoslovanskem obdobju. Kako se tastopnja spremeni v Sloveniji? VIR 23.

op.: y os je v tiso~ih iskalcev zaposlitve!V povojnem obdobju je bila stopnja brezposel-nosti zelo nizka (pribl. 2 milijona prebivalcev).V ~asu po osamosvojitvi strmo naraste.

14. Kako so Jugoslovani zadovoljevali svoje ‘elje inpotrebe po materialnih dobrinah? VIR 24.

Jugoslovani so mno‘i~no hodili v Avstrijo inItalijo, kjer so kupovali, kar niso dobili doma.

15. Kateri proizvod je bil merilo standarda dru‘ine?Srednja fotografija na strani 154 v u~beniku Koraki.

Avtomobil, najve~krat kar »fi~ko«.

16. Ob tabeli v u~beniku, stran 155, ugotovi gibanjestandarda jugoslovanskega prebivalstva.

Standard prebivalstva se je v 15 letih pribli‘nopodvojil.

B17. Kaj, misli{, je vzrok za tako razliko vzaposlenosti pred letom 1991 in po njem? VIR 23.

Jugoslovanska oblast je v skladu z na~elomdelavske dr‘ave pazila, da je bilo zaposlenih~imve~ ljudi, ~etudi to ni bilo gospodarskoupravi~eno. Po osamosvojitvi so neuspe{napodjetja za~ela propadati, nekaterim so verjetnozaradi osebnih koristi tudi pomagali.

18. Zakaj so Jugoslovani oblegali avstrijske initalijanske trgovine? VIR 24.

V tujini se je dobilo precej ve~, tudi kvalitetnej{iizdelki in mnogi tudi cenej{i (kavbojke, kava,pralni pra{ki).

19. V u~beniku primerjaj karikaturo na strani 152 stabelo na strani 155. Kako bi povezal obe sporo~ili?

Nekatere dobrine, kot lastni{ko stanovanje, sobile te‘ko dostopne. Standard se je dvigoval,vendar za ve~ino ni bil dovolj visok.Opozoriti, da so predvsem v sedemdesetih letihljudje uspe{no re{evali stanovanjski problem spoceni posojili (anuitete niso upo{tevale vsevi{je inflacije).

12. Kako bi s pomo~jo karikature VIRA 22 ozna~il samoupravni sistem?

Samoupravljanje je bilo le navidezno upravljanje podjetij. O pomembnih zadevah je odlo~ala partijskaoblast.

B

20. Tudi v drugi Jugoslaviji se je postavljalo vpra{anje, kak{en polo‘aj naj imajo Slovenci. Kam je pisatelj Bojan[tih uvr{~al slovensko kulturo? VIR 25.

[tih nas je uvr{~al v zahodnoevropski kulturni in civilizacijski krog.

21. S ~im so se morali Slovenci spopadati v obeh dr‘avah? VIR 26.

Z vztrajanjem v slovenstvu – boj proti poenotenju v jugoslovanstvo (srbohrva{ki predznak).

A



d. Razpadanje Jugoslavije

1. Titova smrt je zamajala temelje Jugoslavije. Kaj so novinarji poudarjali ob tem dogodku? VIR 27.

Slovenski novinarji (Delo) so poudarjali, da lahko Slovenci ‘ivimo le v Jugoslaviji, ki jo je ustvaril Tito.

2. Ob VIRU 29 in sliki v u~beniku ob robu na strani 159 opi{i gospodarska dogajanja v Jugoslaviji vsedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja.

V sedemdesetih in osemdesetih letih se je v Jugoslaviji razbohotila gospodarska kriza, ki se je na koncuizrazila v hiperinflaciji. Standard prebivalstva je mo~no upadel.

3. Nezadovoljstvo z gospodarstvom, odpor proti prevladi ene stranke, stare ‘elje narediti iz Jugoslavije»Srboslavijo« so med razli~nimi skupinami v Sloveniji rodile odpor. V 57. {tevilki Nove revije so slovenskiintelektualci odgovorili srbskim te‘njam po centralizaciji Jugoslavije in zahtevali demokracijo, kar je bilo tudi vnasprotju s tedanjo politiko Zveze komunistov Slovenije.Kako so slovenski in jugoslovanski politiki ocenili te prispevke? VIR 30.

57. {tevilka Nove revije je do‘ivela ostro zavrnitev (»manifest mra~nja{kih ideologij« ipd.).

A


22. Na katerem podro~ju je oblast sku{ala dose~i svoje cilje za poenotenje Jugoslovanov? Zakaj prav na tempodro~ju? VIR 26.

Predvsem na podro~ju {olstva. Ustrezna vzgoja mladine zagotavlja njeno »pravilno« razmi{ljanje in»pravilen« odnos do vrednot, ki jim jih vcepi nedemokrati~en re‘im.

23. Ugotovi razliko v na~inu poenotenja 3 narodov v prvi in drugi Jugoslaviji. VIR 26.

Pri pouku sloven{~ine so v prvi Jugoslaviji uporabljali u~benik tudi z besedili v srbohrvatskem jeziku(besedila srbskih, hrvatskih avtorjev so bila objavljena v izvornem jeziku), s pregledom knji‘evnostivseh treh (priznanih) jugoslovanskih plemen prve Jugoslavije.

V drugi Jugoslaviji so v osemdesetih letih izna{li idejo skupnih programskih jeder: pri slovenskemjeziku ve~ knji‘evnosti drugih jugoslovanskih narodov in zato manj slovenske knji‘evnosti. Tudi pripouku zgodovine je bil velik poudarek na zgodovini ju‘noslovanskih narodov.

B

24. Kaj imamo Slovenci skupnega z drugimi ju‘noslovanskimi narodi? Kaj nas od njih lo~i?

Soroden jezik. Lo~i nas zgodovinski razvoj: politi~ni in kulturni.

25. Zakaj oblast posega na {olsko podro~je?

Oblast ‘eli vzgojiti poslu{ne dr‘avljane, privzgojiti ob~utek povezanosti in odgovornosti do dr‘ave ipd.

C


4. V ~em so se lo~evala slovenska zborovanja od srbskih »mitingov resnice«? U~benik, zgornja in spodnjafotografija, stran 162.

Razlika je v ikonografiji: srbski mitingi so bili nabiti s ~ustvi (transparenti, zastave). Predvsem so serazlikovali v vsebini: slovenski so se odvijali v obrambo »~etverice«, slovenskega jezika, srbski sopozivali k obra~unavanju z drugimi v Jugoslaviji. Rasel je kult osebnosti Slobodana Milo{evi}a.Cilj slovenskih zborovanj je bila dosega demokracije, srbskih pa ustvarjanje srboslavije.

5. Kako je razpadla edina jugoslovanska stranka? Kaj je to pomenilo za vso dr‘avo? VIR 31.

Januarja 1990 je s 14. kongresa ZKJ od{la slovenska delegacija in s tem se je za~el razpad edine strankepovojne Jugoslavije.

6. Kaj praznujemo slovenski dr‘avljani 26. decembra? U~benik, 3. to~ka v dodatku Razmisli, stran 164.

Dan samostojnosti Slovenije.

7. Kaj praznujemo slovenski dr‘avljani 25. junija? U~benik, podpoglavje Vojna za Slovenijo, stran 165.

Dan dr‘avnosti Slovenije.

A

8. Kak{no bojazen lahko opazi{ v izra‘anju uredni{tva Dela? VIR 27.

Uredni{tvo je bilo prepri~ano, da Slovenci ne moremo ‘iveti izven Jugoslavije – bojazen predsamostojnostjo

9. Kako so ljudje do‘ivljali Titovo smrt? VIR 28.

Za vse ljudi je Titova smrt pomenila prelomen dogodek.

10. Gospodarsko stanje Jugoslavije se je hitro slab{alo (VIR 29). Na kaj te spominja zgornja slika v u~beniku,stran 161?

Podobno je bilo v ~asu gospodarske krize po prvi svetovni vojni, ki so jo spremljali kupi brezvrednegadenarja

11. êsa so se bali kritiki prispevkov 57. {tevilki Nove revije? VIR 30.

Kritiki (ZKS in ZKJ) so se bali krepitve njim nasprotne ideologije (»mra~nja{ke ideologije«), nastopali najbi nacionalisti (»bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov«) in desnica (desne stranke so komunistiimenovali tudi me{~anske, torej iz kapitalisti~nega sistema, komunisti se predstavljajo kot levica).

12. Na katero pravico, zapisano v takratni ustavi Republike Slovenije, smo se ob razglasitvi neodvisnostisklicevali Slovenci? VIR 32.

Sklicevali smo se na pravico do samoodlo~be.

B



13. V ~em se razlikujeta slovenska praznika samostojnosti (26.12.) in dr‘avnosti (25. 6.)? U~benik, 3. to~kav dodatku Razmisli, stran 164, in u~benik, podpoglavje Vojna za Slovenijo, stran 165.

Praznik samostojnosti obele‘uje za~etek procesa osamosvajanja Slovenije, ko je bila {e v igrikonfederalna Jugoslavija.Praznik dr‘avnosti pa ozna~uje dan, ko je Slovenija postala samostojna dr‘ava.

B

e. Slovenija postane samostojna dr‘ava

1. Razpadanje dr‘ave ve~krat pospremi vojna. Tudi Slovenija se ji ni mogla izogniti. Kdaj se je za~ela, kako jepotekala in kdaj se je kon~ala vojna za Slovenijo? U~benik, podpoglavje Vojna za Slovenijo, stran 165.25. junija 1991 razglasitev neodvisne Slovenije.27. junija 1991 jugoslovanska oblast ho~e prepre~iti osamosvajanje Slovenije, prvi oboro‘eni spopadimed enotami JLA in slovensko Teritorialno obrambo ter slovensko policijo.Slovenska vojska in policija zaustavita ve~ino enot JLA in zasede vse mejne prehode. JLA blokirajov voja{nicah.3. julija 1991 JLA kon~a intervencijo in se umakne v voja{nice.

Za~etek julija 1991 sestanek predstavnikov Evropske skupnosti, Jugoslavije in Slovenije – brionskadeklaracija (slovenska skup{~ina jo potrdi 10. julija 1991) – Slovenija za 3 mesece zamrzneosamosvajanje, dejansko ga pospe{i.

2. Kdaj je Slovenija dobila suverenost nad svojim ozemljem? U~benik, podpoglavje Vojna za Slovenijo, stran165.

Oktober 1991 – zadnji jugoslovanski vojaki se preko luke Koper umaknejo iz Slovenije.

3. Kdaj in kje je bila Slovenija dokon~no mednarodno priznana? U~benik, podpoglavje Mednarodno priznanjeSlovenije, stran 165.

15. januarja 1992 je ve~ina dr‘av EU priznala Slovenijo, nato {e ve~ina ostalih dr‘av sveta.22. maja 1992 je postala 176. ~lanica OZN.

4. Kaj se je v naslednjih letih dogajalo v Jugoslaviji? VIR 38 in u~benik, podpoglavje Mednarodno priznanjeSlovenije, stran 165.

V naslednjih letih se je za~ela ve~letna vojna v biv{i Jugoslaviji (Hrva{ka, BiH, Kosovo).

5. Kako si slovenska dru‘ba ureja ‘ivljenje na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje? VIR 36 inu~benik, podpoglavje Notranja ureditev Slovenije, stran 166.

Slovenija je postala demokrati~na parlamentarna dr‘ava. Izguba jugoslovanskega trga, pretrgane drugegospodarske vezi so zaostrile gospodarsko krizo (1993). Za~elo se je obdobje denacionalizacije inprivatizacije.

A



B6. Zakaj lahko ~as od junija do oktobra 1991 vSloveniji ozna~imo kot vojno stanje? U~benik,podpoglavje Vojna za Slovenijo, stran 165.

JLA je po ukazu dr‘avnega vrha hotela zlomitiproces osamosvajanja in je krenila iz voja{nic.

7. Kaj pomeni za dr‘avo mednarodno priznanje?

Pomeni predvsem priznanje drugih dr‘av, davidijo v novi dr‘avi in njenih oblasteh mo‘nostsamostojnega ‘ivljenja in medsebojnegasodelovanja.

8. Zakaj je bila vojna v Bosni najbolj krvavaevropska vojna ob koncu 20. stoletja? VIR 35.

Bosna je bila etni~no in versko najboljjugoslovanska republika. Vojna, ki jezasledovala predvsem nacionalne cilje(pove~anje Srbije, Hrva{ke in osamosvojitevBo{njakov), je bila zato v Bosni najbolj krvava.

9. Ali je slovenska dr‘ava gospodarsko uspe{nej{aod Socialisti~ne republike Slovenije? Kak{no jesocialno stanje njenega prebivalstva? U~benik,podpoglavje Notranja ureditev Slovenije, stran 166.

V zadnjih letih sodi Slovenija med gospodarskouspe{nej{e dr‘ave z nara{~ajo~im standardom.Dru‘ba se razslojuje: manj{i del postaja zelobogat, na drugem polu je precej {tevilen slojrevnih.

C10. Zakaj narod potrebuje svojo dr‘avo?

Dr‘ava daje narodu, ki jo ima (ustvari), mo‘nosturesni~evanja svojih ciljev, ohranjanja inrazvoja svoje kulture.

A11. V katere mednarodne povezave je ‘elelaSlovenija vstopiti na za~etku 21. stoletja? VIRA 37in 38.

NATO in EU.

C12. Kaj je prinesel Sloveniji vstop v NATO, kaj jepridobila z vstopom v EU? Kaj bi s ~lanstvom vobeh povezavah izgubila? VIRA 37 in 38.

^lanstvo v NATU pomeni ve~jo obrambnogotovost pred agresijo dolo~ene dr‘ave. EUpomeni gospodarsko in kulturno povezovanje.

Z vstopom je Slovenija izgubila le delsamostojnosti. Kot ~lanica NATA nosiodgovornost za skupno obrambo, kar pomenitudi mo‘nost ~love{kih ‘rtev, postaja boljopazna (terorizem).


Documents

Re{itve nalog iz delovnega zvezka za 9. razred devetletkevedez.dzs.si/datoteke/resitve nalog iz delov zvez za 9 razred... · razdelitev kolonij na strani 7, in VIR 9. Stari pomorski